Lelo V!., š5. 83.
PeSfsFsa |pfa?ay»a v
¥ Bjyb8fa»S, v sr^di© 12. apriSa 1922,
P©saan. it. 75 par.
Glasile* Social!st3&t@ stranke Jugoslavile.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1.
Stane mesečno 2Va pšeničnih kg, celoletno 30 pk. V aprilu 1922 računamo pk po 4 din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 60 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Eksperimenti, ki stanejo denar.
Pod tem naslovom je objavil z dne 24. marca t. 1. socialistični dnevnik »Prosveta«, ki izhaja v Ameriki, članek, ki tako točno osvetljuje žalostne prometne razmere v Jugoslaviji, da ga v celoti po-natiskujemo:
Po sklenjenem premirju so delali v Belgradu eksperimente. To niso bili gospodarski eksperimenti, kljub temu so pa v tesnem stiku z gospodarstvom. Delali so pač eksperimente z ministri. Kdor je Do sklenjenem premirju bolj glasno kričal, <ja je za ujedinienje in za kraljevino, je lahko postal minister, ako je imel pod svojo komando nekaj poslancev, ki so tako glasovali, kot rim je 011 ukazal, da ela-sujejo na željo vlade. Tako se je zgodilo, da ie postal železniški minister Korošec, duhoven in znan vodja slovenskih klerikalcev.
Ne glede na to. da je Korošec malo ali nič razumel o železnicah, ker je bil duhovnik, ie imel kot klerikalec svoje posebne namene. Pri klerikalcih pa ni bilo še nikdar v navadi, da nastavijo take ljudi na odgovornih mestih, ki kaj znajo, ampak pri njih je že od nekdaj dobil službo tisti, ki se ie izkazal dobrega agitatorja za klerikalno stranko.
Ravno po sklenjenem premirju so jugoslovanske železnice potrebovale dobrega železniškega ministra. Sovražnik je kvari! in podiral železnice pri svojem umikanju. Pa tudi železniška oprema je bila zelo izčrpana zaradi dolgotrajne voi-ne. V železniški službi je bilo treba dobrih železničarjev, ki se razumejo ns železniško službo. Posebno jugoslovanske železnice so potrebovale najbolje strokovnjaške moči.
g^B-ggg--1T,
HENR. PROMYK:
TRI J E.
Prevel Š—k.
Ko sem zapustil učiteljišče, sem bil še zadosti neumen, da bi ne verjel v vso tisto cerkveno parado...
Taka je pač vzgoja učiteljskega naraščaja !
Tako sem hodil v vaško cerkev, stal sem po cele ure pri maši in pridigi za orglami in — počasi sem odpiral oči in začel misliti na to, česar nas .v šoli niso naučili, na — življenje... Pri orglah se ie krivil stari nadučitelj. Siv, glava plešasta. majhni možgani, vinsko srce, duša revna — z eno besedo — star šomošter.
Igral je orgle, po želji župnika molil, tolkel se je po prsih, pel tako, da je vse prekričal — in ovčic za striženje je bilo v cerkvi zadosti! — vse to v čast Bogu.
V	nedeljo popoldne je molil skupno s šestimi ženščinami in starim revežem rožni
In kaj je storil Korošec? Izzval je nalašč splošno stavko na jugoslovanskih železnicah, ki ie končala z žalostno tragedijo na Zaloški cesti. Nastala so ore-arantenia želazničari^v in najboljši železničarji so bili pometanj na cesto, da ie bil napravljen prostor za klerikalne privržence in orotežirance.
Železnice,^ ki žc tako niso v dobrem stanju, so pričele radi takega početia iti rakovo pot. Delavski listi in drugi elementi v Jugoslaviji so svarili pred takim početjem, ki ne more voditi drugam, kot v propastenje železnjc. Tega svarilnega glasu niso poslušali v Belgradu. ker so bili preveč zaposleni z eksperimentalnim izbiranjem ministrov, ne glede na njih zmožnosti, ampak če so kralje vaši.
Posledice teh eksperimentov so zdaj tukaj.
Po konzularnih poročilih ameriških konzulov se železnice v Jugoslaviji nahajajo v takem stanju, da se je bati, da železniški ourat vsak trenotek odnove.
V	Srbiji ie osemdeset odstotkov železniških pragov za nič, v drugih provincah pa šestdeset odstotkov. Vlaki zapuščajo tire, ker^žreblji, zabiti v trhle prage, ne drže tračnic. Vozovi in lokomotive kriče po popravilu, kajti izrabljeni so do kraja.
Železnice so takorekoč kri vsakega naroda. Ta kri je pa v Jugoslaviji tako bolna, da jo ie treba nadomestiti s popolnoma novo krvjo, da se ohrani bolnik pri življenju. Po železnicah se odvažajo nrodukti iz tovaren na ttg. Železnice služijo kmetu, da pošlje, svoje pridelke na trg. V današnjih dneh ne zadostuje več kmetu, ako lastuje le rpdovitno zemljo, na kateri pridela vsega dosti, temveč kmet mora imeti tudi dobra prometna
venec. — Videl si ga pri vseh procesijah, hodil je na božjo pot in molil litanije. Posebno pa ni pozabil moliti, kadar so ga ljudje gledali. Doma pa ni pokleknil, tudi pokrižal se ni — radi pijanosti, kajti napil sc je večkrat do nezavesti. Otroke v šoli je poučeval z batinami in grobim zmerjanjem. Sicer je posedal več v gostilni kot v šoli.
Dasiravno so šolske oblasti za vse to vedele, niso storile nič. Tudi mu ni škodovalo. da ni imel v šoli nobenih uspehov; župnik ga je hvalil do nebes, tako da so ga »gospodje« še dolga leta držali v šoli.
Njegova žena je bila nekdanja kuharica nekega kanonika, imenovali smo jo »sv. Ana«.
No, pobožni učitelj. Odšel je. Na njegovo mesto — k orglam — se je vsedel mlajši. Brada še temna, glava pa že plešasta. Možgani majhni, srce iz kamna. Med pridigo je čital romane dvomljive vrednosti — ponajveč »kronike«. Druga-
sredstva, da spravi Lahko svoje produkte do primerni ceni na trg. Železnice so takorekoč žlebi, po katerih se pretaka tiv govina vsega naroda. Ln če je to pretaka-nje ustavljeno ali zadržano, da se ne more vršiti redno, prične pešati gospodarstvo. Pešanju gospodarstva pa sledi bankrot, ako sg._škoda pravočasno ne popravi in tako odvrne prihajajoči polom. .
Ameriško konzularno poročilo pravi, da je eden glavnih vzrokov, da se Jugoslavija ne more postaviti na dobre go-< spodarske noge, slabo stanje železnic.
Ameriška konzula sta povedala odprto. kje je napaka. Zdaj je odvisno od merodajnih faktorjev v Belgradu, ako se ta napaka popravi. Poravnati jo ne more nihče drugi, kot tisti, ki odločajo o usodi Jugoslavije. Ako so dalelsovidni ljudje, se bodo lotili dela, ako niso, pa pojde stari »šlendrijan« dalje, dokler ne bo mogoče več popravljati in ne more drugega slediti še kot polom.
KAJ .JE VSE RUSIJA PRETRPELA.
Ruski filozof in pisatelj grof Lev Tolstoj ie napisal nekoliko pisem, ki so —« doslej nepoznana — prišla v javnost.
V	enem teh pisem pripoveduje, kako se ie pogovarjal z nekim 95 let starim možem in ga poslušal, ko mu je pripovedoval o časih, ko so v Rusiji še redno pretepali vojake. To poročilo mu jc dalo temelj za povest »Nikolaj Pretepač« in pravi:
»V svojih mislih sem začel pretresa--vati slučaje človeške brutalnosti, o katerih S£in č[tal v ruski zgodovini — krutosti, katere je zakrivil Rus, dasi je kristjan in dober človek. Na srečo ali nesrečo zame — spominjam se le preveč takih slučajev.
če sc je zabaval s sosedi. Molil je na glas, pel za štiri. Ni zamudil večkrat obiskati župnišče. — Pri župniku se je pritoževal čez mlade »brezverce« — pohvalil kuharico... V gostilno je rad zahajal in sedel je po cele ure, pil je pa malo — žena mu ni dala denaua — zato pa je tembolj govoril različne nezmisle — zelo rad ie pa opravljal. Če je pa bila prilika, se je vsedel k župnikovi mizi in pil na župnikov račun, kil in pil...
Šola zapuščena, mladina zanemarjena, poduk brez uspehov. Župnik ga je pa hvalil in ko je bil radi neuspehov v šoli prestavljen, je župnik napodil deputacijo kmetov- na okrajno glavarstvo in k šolski oblasti. Pomagalo ni nič. Torej — slovo s pijačo, govorancami in jokom ...
No. pobožni učitelj —. Odšel ie.
V šolo se je presglil tretji.
V nedeljo so bile orgle tihe. Zastonj se je župnik pri oltarju obračal Drugo nede]jo zopet tako, dasiravno je bil žup-. nik ž_e dvakrat radi tega pri nadučitelju
TvjftfGfoT^ne^feMat' ttFaiilM”Tn‘ 'obglavljal ljudi kot divja zver. Bilo je strašno. Toda krutosti Ivana Groznega so zame oddaljene vizije, legende. Teh grozodejstev nisem videl z lastnimi očmi.
Isto velia za grozodejstva, ki so se dogodila v času med vladami Mihaela in Aleksija. Selc ko pridemo do časa Petra Velikega, začnejo postajati te stvari resnične in živeče zame.
Ko čitam grozoivte čine te blazne zveri — tega nebrzdanega krvoloka — se mi zdi. kakor da ti strahotni čini prizadevajo njene osebno, da so dejanski izvršene nad menoj.
Moj prvi nagib je nagib sovraštva, potem zaničevanje in želja, da bi zločinca raztrgal in polomil. Toda to ni, kar zahtevajo slučaji. Meja čustva ine silijo, da bi storil nekaj takega, kar bi moral storiti, če bi se moje drage zlorabilo in mučilo v moji navzočnosti — ali pa tudi če bi ne bili ravno moji dragi, nego katerikoli človek.
Toda v začetku nisem bil v stanu odkriti, nisem mogel razumeti, kaj zahtevajo ti občutki od mene in zakaj imajo taki dogodki tako silovito privlačnost zame.
Moja čuvstva revolte in studa so naraščala vselej, kadar sem čital o krutostih Petra Velikega ali Katarine Velike; in še bolj, kadar sem čital zgodbe zločinov, katere je izvršila Ana Ivanovna in carinja Elizabeta Petrovna.
Toda moje ogorčenje je doseglo višek, ko sem študiral življenje tiste nemoralne zveri Katarine II. in ko sem spoznal vso bestialnost in vso podlost tistih, ki so sestavljali njen dvor. nizkoten in hudodelski, ki je karakteriziral vse njene naslednike. Potem pride Pavel — jaz ne vem. kako to, da mi ta ni vzbudil takih občutkov ieze v srcu — kateremu jc sledil morilec staršev Aleksander I. in njegov ljubljenec Arakccv, pretepač — ki je pretepal povsod ob vsaki priliki.
Živeči ljudje, ki so bili pretepam in mučeni po drugih živih ljudeh. Kristjani, izdani od svojih lastnih voditeljev, pretepam do smrti. Potem, pride Nikolaj Pretepač, katerega grozodejstva so tako številna. da jih moj razum ne more obdržati.«
*
Tako gleda Tolstoj, noseč v svojem mišljenju in spominu zgodbe ruske zgodovine. preko povesti groze.
To zgodbo bi si morali zapomniti vsi tisti, ki kritizirajo sedanjo vlado v Ru-
l*^v:zr;\>$m£r::jZ^zZZ]LLjTvj&£^Z^
v šoli! Zato na preobrat v šoli. Šola kot škatljica — zlepa, seveda ni šlo — poduk se je vrši! redno, vse dela. nadučitelj je povsod, svetuje, ukazuje, sam daje dober vzgled, njegovo delo se čuti povsod
—	v šoli in izven šole.
Kmetje so začeli šolo hvaliti, češ, sedaj vsaj ne plačujemo zastonj. Ampak v cerkvi je vladalo mrtvilo, orgle so bile tihe ... Tihe orgle — smrtni greh — župnik prisega, da ne da odveze. _
Denunciaeija za denunciacijo. Učitelj iti župnik pred sodnikom — župnik obsojen — disciplinarna obravnava — seka-tura nadučitelja —. Nadučitelj prestavljen brez navedbe vzrokov.
Tihe orgle so smrten, vnebovpijoč greh! No — brezverski učitelj... In z brezvercem smo šli —■ prostovoljno — vsi drugi. Sola zopet zapuščena, v cerkvi pa donijo zopet orgle — župnik se smehlia — ovčice gredo k striženju. Svobodna šola? Da -- šomoštrija ...
siji. Današnja' vTacfa Je iilpFda slabk, ne' vemo še. Toda nobena stvar ne more biti tako slaba, tako grozovita, kot so bile strahote, skozi katere je moralo iti rusko ljudstvo pod carji, katere smo priznavali mi in ves civilizirani svet, kot vladarje, ki vladajo Rusijo pravilno »po milosti božji«.
Mi vemo, da je Peter Veliki, »blazna zver in nebrzdan krvolok«, kot ga naziva Tostoj — postavil temelj ruske moči in velikosti. In Katarina 11. »nemoralna zver«, kot jo Tolstoj pravilno naziva, jc nadaljevala z delom Petra.
Mi vemo, da je brutalnost neizogibna v brutalnih časih med brutalnimi ljudmi.
In kar so ostudni vladarji Rusije vršili v nedavnih časih nad brezmočnim ruskim ljudstvom, to so vršili drugi taki vladarji v prejšnjih časih v vseh drugih deželah.
Kadar mučeno in zlorabljeno ljudstvo ne more več prenašati muk in se upre kot se je zgodilo v francoski revolucij} ali nedavno v ruski revoluciji, pride do prelivanja krvi in pokaže se brutalnost, katero obsoja civilizirani svet, ki pozablja ali ne ve, kakšne strahote je moralo ljudstvo prestati prej.
Kar nam pripoveduje Tolstoj, nam živo predstavlja, kaj ie bilo v spominu Rusov tedaj, ko je ljudstvo postalo gospodar in je imelo v svojih rokah carja in plemenitaše, ki so jih. do tedaj mučili in pretepali do smrti.
Francoska revolucija je bila grozna, toda upravičena. Ruska revolucija ie bila tudi grozna in še bolj upravičena.
In hinavski ali ignorantni svet, ki ie strmel groze, ko so bili Ludovik XVI., Marija Antonieta in njun sin postavljeni na morišče, se ni spomnil, koliko življenj revnega naroda jc uničil prej on in koliko življenj so uničili njegovi predniki.
Istotako se ni hinavski svet spomnil grozodejstev ruskiv carjev in caric nego ie obsojal rusko ljudstvo, ki je s kratkim procesom spravilo zločinsko družino s sveta.
SODRUGI, PRIPRAVLJAJTE SE NA DOSTOJNO PROSLAVO PRVEGA MAJA!
Po6it!čn@ vesti.
H- Klečeplazenje. Dobro se spominjamo polpreteklih časov, ko ie Slovenija še ječala pod habsburško Avstrijo, ki jo je hotela raznaroditi, nato pa jo izročiti germanskemu imperializmu, ki je hotel preko nje zgraditi most do Jadrana. Kako malo odkritih besedi se. je čulo takrat v naši javnosti in kako malo iskrenih stavkov je napisalo naše časopisje. In če se je zgodilo, da nas ie blagovolilo njegovo veličanstvo najmilostneje posetiti, kako se ie valjala naša javnost pred njim na trebuhu, kako je zavijalo oči naše časopisje! Poštene ljudi ie bolelo srce, ko so gledali to bizantinstvo. Izbruhnila pa je svetovna vojna in vzbudila v tlačenih narodih zavest in ponos. Po vsem svetu je Šel ta pokret, ki je vzdramil ljudstva daljne Afrike in Azije, Le naša tako blagoslovljena, a vendar tako nesrečna Jugoslavija se ni mogla in se ne more prebuditi iz tlačanstva. V srcu smo Slovenci ostali isto. kar smo bili pod Avstrijo: hlapci! Le berite slovenske časopise danes! Ali ne pišejo prav v istem smislu kakor takrat, ko smo še trpel! pod Habs-burgpvci? Jasno se je to pokazalo lani, ko nas ie oosetil naš sedanji kralj Alek-
sander. 'Kako 'ie takrat bivše Avstrije — tekmovalo v klečeplazenju! Jasno se kaže to tudi sedaj, ko namerava kralj Aleksander zopet priti v Slovenijo. Radi verujemo, da je kraji demokratičnega duha. pristavljamo pa celo, da. mu po našem mnenju hlapčevski ljudje kar nič ne imponirajo. — Višek bizantiz-ma pa jc dosegel »Slovenski Narod« s svojim uvodnikom dne 7. t. m.: Sedaj ko postane Ljubljana v resnici kraljeva prestoli ca, s tem da so kupili za kraljevo bivališče Cekinov grad. bo takoj zaslovela v zgodovini. Povzdignila se bo politično, gospodarsko in kulturno. Ljubljani napočijo zlati časi. To je nekako vsebina omenjenega uvpdnika. če izpustimo vse priliznjene besede. Vemo, da te besede niso iskrene in da bi bile nrav tako lahko naslovljene na pokojnega Karla, zato jih ne smatramo za resne. Pristavljamo pa, da se tudi mi že veselimo teh zlatih časov. Zakaj, ljudje božji, bog nas je pogledal skozi veliko okno! Cene živilom in drugim življenskim potrebščinam padajo na predvojno višino, stanovanj bo kar na-enkrat toliko, da bo lahko ime! vsakdo vg> dve, banke bodo z vso vnemo in naglico dovršile regulacijo Ljubljanice, tramvaj se podaljša do Aleša, Slepega Janeza, Kanca in Jesiha, občinske davščine sploh odpadejo in ljubljanskemu županu se ne bo več treba pretepati z opozicijo.
— Vremena Kranjcem bodo se zjasnila.
+ O poteku pogajanj v Rapallu. Na
včerajšnji seji ministrskega sveta je poročal ministrski predsednik Pašič^o pogajanjih mgd laškim ministrom dr. 'vehau-zerjem in med ministrom dr. Ninčieem. Izjavil je, da je dr. Ninčie v Rapallu zelo hraber in da ni hotel na noben način pristati na laške predloge. Minister Ninčič ie povdarjal, da sme razpravljati samo o tem, kar ic žc določeno v rapallskem dogovoru. — Včeraj je odposlalo načelni-štvo reške jugoslovanske stranke v Zagrebu. zunanjemu ministru dr. Ninčiču v Rapallo sledečo brzojavko: »Zahtevamo izvedbo rapallske pogodbe brez vsakršnega kompromisa ter z neposredno evakuacijo še zasedenega ozemlja in z morebitno uporabo § 16. statuta zveze narodov. Zahtevamo tudi povrnitev vse škode, ki jo imajo Jugoslovani na Reki.«
— V Belgradu mislijo, da imajo pravico vleči državljane za nos. če bi bili odkritosrčni, bi povedali, da pokorno slede smernicam, ki jih diktirajo zavezniške kapitalistične države iz Pariza. Da niso že davno izvedli rapallske pogodbe, ie kriva edinole jugoslovanska .vlada, ki je zaradi intervencije Italije v Belgradu postala naravnost gluha in slena. O izvršitvi rapallske pogodbe se bodo pomenkovali tudi na genovski konferenci, kjer bodo skleni]] še marsikatero skrivno kupčijo.
-T Odgovor Nemčije na pretirane francoske zahteve. Nemčija je včeraj predala v Parizu svojo noto, v kateri odgovarja na noto rapallske komisije. V tej noti naglasa najprej dejstvo, da je vrednost .marke od decembra leta 1921. silno padla. Ako se Nemčiji ne posreči pridobiti potrebnih deviz za nabavo inozemskega žita, potem preti Nemčiji gladova-nje. Nemška vlada je v velikih skrbeh, kako se bodo stvari v poletju razvijale.
V	interesu vsega sveta je, da se prepreči padanje nemške marke in da se zabrani polom Nemčije. Težišče tega vprašanja leži v odplačilih v zlatu. Reparacijska komisija se tedaj naproša, da pregleda odločitve od 21. marca 1922 sporazumno z izvedenci in zastopniki onih držav, ki so nri tem neposredno interesirane. Z ozi-
rom im nrfto ocf §8. !rfTr'tiirm"Te' siffeTrafi" kot edtno sredstvo, da se krijejo repara-ci.iskl stroški in da se ustavijo menični tečaij, (zunanje posojilo). Le tako posodilo bi omogočilo izplačitev v gotovini že leta 1922. Zahteva, da se naloži Nemčiji 60 milijonov novih davkov in da se izdalo posebne kontrolne odredbe, nasprotuje zagotovilom, katera so dali zavezniki dne 16. junija 19)9. Večje obdavčenje v Nemčiji .kakor ie bilo takrat dogovorjeno, le nemogoče. Nemška vlada bi se z nadzorovanjem državnih financ nikakor ne mogla strinjati. — Dejstyo ie, da se kapitalistična Francija ni ničesar naučila v pretekli svetovni vojni. Sicer namreč axav gotovo ne bi stavila Nemčiji svojih pretiranih zahtev, nad. katerimi se škan-dalizira ves pošteni svet.
+ Dalekosežne odredbe laške vlade. Ko so se pripeljali sovjetski delegati v Genovo, je laška vlada zastražila kolodvor in vse ulice in ceste, ki vodijo do hotela »Imoerial«, kjer jc nastanila rusko delegacijo. Na avtomobilih, s katerimi so se peljali v mesto ruski delegatje, so sedeli laški karabinjerji., oboroženi od nog do glave, nad ulicami pa so se dvigali zrakoplovi, ki so pazili na morebitne zasede. Na morju pred luko so zasidrali vojno ladjo, da prepreči vsak napad od morske strani. Hotel »Imperial« so rav-notako varno zastražili. Tem odredbam so se ruski delegati prisrčno smehljali, ker iih smatrajo za preobsežne. Laška vlada, ki rxvzna svoje fašiste, ie pa že vedela. zakai jih ie, odredila.
4- Otvoritev genovske konference je bila burna. Na genovski konferenci sta se že ob otvoritvi spoprijela ruski delegat Čičerin in angleški delegat Bartliou. Cičerin je naglaševal, da se. bodo gospodarski odnošaii evropskih narodov le tedaj uredili, če bodo pričeli z resničnim razoroževanjem vseh evropskih armad. Barthou je nato opozoril Cičerina, da so genovsko konferenco sklicali na podlagi canneških sklepov, ki sploh niso omenjali razorožitve. Posredoval je nato Lloyd George, ki si skuša pridobiti naklonjenost sovjetske Rusije. Zahteval je, da mu podelilo na današnji seji besedo, ker namerava podati gotove izjave. Bajc bo govoril v prvi vrsti o razorožitvi ter zahteval, da se takoj razoroži mala antanta in Poljska. Francoska delegacija je dobila zagotovilo, da ne bo od nje nihče zahteval razorožitve.
-j- Kapitalistični zastopniki so pričeli v Genovi z novo komedijo. 10. t. m. so ob 3. popoldne v Genovj ob prisotnosti zastopnikov 34 držav, slovesno otvorili konferenco za gospodarsko obnovo sveta. Na predlog angleškega ministra Llovd Georggia, so izvolili za predsednika laškega ministrskega predsednika de Fac-to. ki je imel otvoritveni govor, v katerem je med drugim izvajal: »Več let je že preteklo po svetovni vojni, toda Ev-ropa se še vedno ni opomogla, temveč še vedno trpi zaradi nezaceljenih ran. Več kakor 300 milijonov ljudi se ne more preživeti vsled zavoženega gospodarskega stanja. Na gospodarski konferenci v Genovi snujemo veliko podjetje mednarodnega in popolnoma človekoljubnega delovanja. Izbrisani so tukaj vsi spomini na vojno sovraštvo. Tukaj pismo več prijatelji in sovražniki, nismo več zmagovalci in premaganci, ampak le ljudje in narodi, ki hočejo združiti vse svoje sile, da sc doseže skupni socialni cilj. Zlasti v gospodarskem pogledu ie Evropa razdeljena v toliko taborov, kj jih ločijo bariere drugega od drugega. Nadalje so v sred-
nji ih "v vzhodni EvrobT cfčžefe'. posebna'"* Rusija.., ki so v. gospodarskem življenju Evrope vedno izvrševale zelo važno nalogo in jo bodo tudi v bodočnosti morale izvrševati, ki pa so sedaj izločene iz gospodarstva v Evropi, v svojo in na našo škodo. Mi moramo z vsemi silami iskati sredstev, da odpravimo to nenormalno stanje. Italija bo z vso silo in v popotnem prepričanju podpirala one sklepe, ki bodo najbolj pripravni, jda zajamčijo trajen mir in stalnost odnošajev med narodi.
Bn«swn® vesti.
Vitomir Fedor Jelenc. 10. t. m. jc umrl odgovorni urednik »Jutra«. Vitomir Fedor Jelenc. Rojen je bil 1885. leta v Šenčurju pri Kranju kot sin tamošnjega učitelja, sedanjega sivolasega ravnatelja Luke Jelenca. Deloval je pri »Dnevu«, potem je šel leta 1913. v Srbijo, kjer se ie udeležil vseli bojev proti bivši avstro-ogrski monarhiji, nakar ie ob razsulu deloval pri »Srpskih Novinah« v Solunu. Končno ie odšel v Slovenijo, kjer je stopil v službo pri »Jutru«. Naj v miru počivaj
&JtE&9Jana.
Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah »Državne posredovalnice za delo« v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 26. marca do 1. aprila 1922 delo 2J9 moških in 91 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 251 moških in 100 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 115. — Promet od J. januarja do L aprila 1922 izkazuje 7452 strank, in si-cer 3203 delodajalcev in 4249 delojemalcev. Posredovanj se je izvršilo v tem času 1505. — V delo se sprejmejo: rudarji, zidarji, tesarji, mizarji, strojni ključavničarji, 'sodarji, čevljarji, slikarji, opekarski delavci, vzgojiteljice, služkinje, kuharice vajenci, vajenke itd.
Redni letni občni zbor pevskega društva »Ljubljanski Zvon« se je vršil preteklo nedelio popoldne. Predsednik, tajnik, pevovodja, blagajnik in arhivar so podali izčrpna poročila o društvenem delovanju v minoli sezoni, iz katerih posnemamo. da ie bilo društvo zelo agilno. Založba novih skladb se pospeši. Društvo ima: 7 častnih, 86 ustanovnih. 325 podpornih in 70 izvršujočih članov. V preteklem letu je* imel odbor 18 sei, pevski zbor 145 vai, V novi odbor je bil nanovo izvoljen g. Zorko Prclovee kot pevovodja.
Za koncert nevskega društva »Smetane« iz Prage so v predprodaji vstopnice od 10. t. m. dalje v pisarni »Glasbene Matice«, na kar občinstvo že danes opozarjamo. Koncert se bo vršil v »Unionski« dvorani. Sedeži po 15. 12, 10. S in 6 Din.
Opozarjamo občinstvo na predavanje dr. K. Fuxa o telesni vzgoji in življenju v prirodi, ki se vrši danes. 11. aprila 1922 v veliki dvorani »Mestnega doma« ob 8. zvečer. Vstopnina 1 dinar za osebo.
Maribor.
Organizacija vojnih invalidov, vdov in sirot, poverjeništvo Maribor. Vsi organizirani p. n. člani in članice se vabijo, da se javijo v sredo, dne 19. in v soboto, dne 22. aprila 1.1.. v pisarni, Rotovški trg št 9, dopoldne. Seboi naj prinesejo uradno potrdilo (od občinskega urada) ali imajo kaj premoženja, ali so ubogi (brez premoženja) in koliko imajo družinskih članov. Vsi p. n. člani in Članice izven Maribora, n. pr. Sv. Peter pri Mariboru,
SV. LoWenc ha Pohorju.* Ruše. Selnica ob Dravi. Sv. Lenart v Slov. gor. itd., naj se zglasiio pri ondotpili svojih zaupnikih najkasneje do nedelje, dne 23. aprila t. 1. Na poznejše prijave se ur, bode oziralo.
— Poverjeništvo Maribor.
Iz stresite.
Diskusijski večer se bo vršil v sredo zvečer ob po! osmi uri v Spodnji Šiški v »Zadružnem domu«. Udeležite se te diskusije v polnem številu.
Iz st rok. gifeanga.
Seja odbora podružnice kovinarjev v Ljubljani se bo vršila v torek, dne 11* aprila ob IS. zvečer v društvenih prostorih Šelenburgova ulica 6, II. nadstropje.
— Predsednik.
»Socializem in vera« bo kmalu doti-skaua. Knjiga bo precej obsežna in v lepi. opremi, na dobrem papirju. Veljala bo 8 tip 10 dinarjev. Kdor jo naroči takoj in pošlje 8 dinarjev, dobi knjigo lično in trpežno vezano. Naročila sprejema: Pokrajinsko tajništvo SS.l in KDZ v Ljubljani, poštni predal 168.
Proletarci vseh dežel združite se! Ta klic velja za vse delavstvo, zato je najsveteiša naloga vsega razrednozaved-nega delavstva, da vztraja v strnjenih vrstah in odklanja vsak poizkus kakršnihkoli sovražnikov, ki bi hoteli sejati razkol v delavskih vrstah.
Oploiniška sužnost! Krivično od-merjenjc dohodninskega davka .ie razburilo tukajšnje ljudstvo prav močno. Naj-večja krivica pa zadene pri dohodnini male obrtnike. Pregovor pravi, da vrana vrani oči ne izkljuje. Temu pregovoru so oplotniški klerikalci in liberalci zelo enaki. Dasiravno si v političnem mišljenj« nasprotujejo in drugi druge bijejo, pa vendar ne pozabijo ubogega delavca odirati na vse načine! Da dokažemo resničnost krivičnega odmerjenja dohodninskega davka, vam podamo dokaz s sledečimi imeni mnogih oplotniških kapitalistov, in sicer: 1. slučaj: V Čadramu. Mizar, kateri nima toliko svoje posesti, da bi jo z roko pokril, je imel dohodka 9000 K. poleg tega je zadela rodbino bolezen, ki jo ie pahnila v žalosten položaj. Vsak pametni človek ve. da ni bila brez stroškov, in vendar so ga pri odmeri dohodnine primerjali z nekim veleposestnikom v Brezju (Francu Šparovicu). ki ga po njegovem imetju štejemo med 1 do dvakratnim miljonarjem. Ta mizar in ta miljonar imata vsak enako dohodnino, in sicer 401 K 70 vin. Naj sodi trezno ljudstvo, če ni to krivica. Seveda je ta milijonar klerikalec kakor župan, ki je danes tudi že bogataš in no zaslugi kmetske zadruge in ki ima tudi samo 688 K 50 vin. dohodnine. 2. slučaj: Kolar v Cadramu ima sicer malo posestvo, ki mu ne daje dosti kruha za njegovo mnogoštevilno družino (6 otrok), plačuje pa tudi 401 K 70 vin. Letnih dohodkov gotovo ni imel čez 10 tisoč kron. Neki imoviti posestnik v Oplotnici, Ignac Pukl, bivši davčni izterjevalec, ki ima mesečno poleg lepega posestva 3000 K pokojnine, plača dohodnine ,354 K 90 vin. 3. slučpi: Bogati posestnik Andrej Arbciter z največjim posestvom v vasi Malahorna trguje z govejo živino. O njem slišimo, da plača dohodnine samo 354 K 90 vin. femu pa primerjajmo nekega revnega čevljarja na zgornji strani
Oplotnice. TcT nima drusreffa 'lcot hišo z
vrtom, dohodnine pa 401 K 70 vin. 4. slučaj: Jože Oberski je velik lesni trgovec, posestnik več žag, posestnik valčnesa mlina, lastnik trgovine in gostilne na Prihovi, ki se je proti neki osghi pred časv» saln pohvalil, da poseduje v okraju Konjice in okraju Slov. Bistrice 20 do 25 posestev. Kakor .ie v vasi Oplotnica vsakemu znano., je o:i priromal na Prihovo kot največji siromak. Sedai pa plača za svoje bogastvo samo 2541 K 50 vin. Primerjajmo k temu davku davek 11.748 K 74 vin. nekega malega posestnika, kateri ima malo lesno trgovino, ki je 50krat manja kot Oberskova. na mora vseeno plačati krog 6krat večji dohodninski davek. G. Oberski, ali vam kot klerikalcu vaš verski čut veleva, da tako krivično co.stopate proti že itak dovolj izmozganemu liudstvu? Tudi vaša hudobija se bo enkrat maščevala. Če tu ne bomo našli pravice, jo bomo pri višji oblasti iskali! Imamo še naše poslance, ki bodo znali pot odpreti! Tedaj bo tudi vam veliki zvon za vselej odklenkal! Takrat ne bodo več pri vas odmerjali dohodninskega davka. Ce vam ta članek ni zadosti, imamo še nešte vilno slučajev in dokazov zoper vas! — Švarovič. klerikalec, Pukl, liberalec. .lože Oberski, klerikalec, vsi ti so si roke podali in sc zedinili, naj pogine ubogi delavec, češ, saj mi imamo vsega
v ižobilju. Se enega smo pozabili imenovati, in sicer Florijana Stojana, upokojenega stražmojstra, trgovca, gostilničarja in lesnega trgovca, ki daje potočila o krivični odmeri dohodnine na davčne oblasti. sam pa plača komaj 868 K 5 vin,, ko ima mesečno pokojnino in še k temu trajne obrti, ki mu tudi dosti nesejo, gotovo pa 50.000 K letno. — Ljudstvo strezni se, zadnji čas je!_____________________
Gospodarstvo«
= Valute. (Zagreb 10. aprila). Ameriški dolar 310 K, nemško-avstr. krona 0.04 K, čehoslov. krona 6 K, napoleondor 1000 K, nemška marka 1.10 K, rumunski lej 2.40. italijanska lira 16.80 K.
= Žitni trg- (Zagreb, 9. aprila). Pšenica 4.25 Din., koruza 3.50 Din., oves 3.25 Din., rž 3.45—3.50 Din., ječmen 3.17 do 3.25 Din., moka (štev. 0) 6.25—6.50 Din., otrobi 2.25—2,37 Din.
= Poljske odredbe prot! draginji. Poljski finančni minister je odredil po nalogu ministrskega sveta najenergičnejšo prepoved izvoza živil. Ta odredba se v glavnem nanaša na žito, govejo živino,-prašiče, mešano blago, mast in jajca. Za-jedno se je ustanovila tudi komisija, ki bo izvajala brezobzirno kontrolo nad izvrševanjem odredbe. Uradniki, ki razkrijejo tihotapstva, dobe visoke nagrade, uradniki, ki bi zanemarjali službo,
boHo ostro Kaznovani. Kot' pr! nas talco tudi drugod izdajajo le naredbe, ki nimajo najmanjega pravičnega socialnega čuta na sebi — so le izrodek že vsem dobro poznate buržujske morale. Preprosti delavci in stražniki bodo z največjimi napori odlikovali tihotapstva, uradniki pa, ki bodo brez skrbi sedeli doma, bodo zato dobivali nagrade.
= Padanje cen v Ameriki. Od novega leta do konca marca so padle cene vsem predmetom približno za 13.6%. Vendar pa so cene skoro še za 887% viš-ie nego so bile pred vojno. Zanimivo je, da so se življenske potrebščine pocenile za 15%, oblačila za 29%, kurjava in razsvetljava za 7%, stanovanjske cene pa še vedno rasteio in so narasle samo v 3 mesecih za 6%.
UTRINKA.
Kdor dvomi o svoji moči, ni več močan, kdor dvomi o svoji veri. ni več veren.	(Ivan	Cankar.)
*
Delavci zahtevajo večjo mezdo in krajši delavnik. Kapitalisti zahtevajo manjšo mezdo in daljši delavnik. To je razredni boj. Kdor ni slep, razume.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ).
Odgovorni urednik: France Svetek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
z dvema sobama in pri-. tiklinami v okolici Ljubljane (največ 1 uro oddaljeno od Ljubljane) za takoj ali za prvi maj se išče. Ponudbe na .Mirna stranka* poštno ležeče Domžale.
VAJENCA
za mizarsko obrt dobrih jn poštenih staršev sprejmem. MerkcJAnton, mizarski mojster v Šoštanju, Štajersko.
NajjveSJa iz&Sra
sieiiisjijpi
in r©!*awi£ pri tvrdki
J&.&IS. Skafearne
IjuMjsna Mesini t?g.
WaJ«r®ž|a zaSoga
W if
TVRDKA J- DOL E N C,
i^jtenjana, HSIšeirJeva HJSca št 5
se priporoča za nakup najboljših instru-* mentov izvrstnih tovarn po najsolidnejših in nizkih cenah.
tn
priporoča svojo
delniška družba za
Min M
Osijek l„ Županska ulita 57
Brzojavi: „ENERGOS“ Telef. 362.
za popravo
slliilii, pr® ia lasi dnin m si*
Cene nizke.
Strogo strokovnjaška izdelava. ii
Nsdii, Rskovc & Zanki,
pesi A. SankS sinov!.
kemiinBfo m foarv tar
SentraJa: MubBšama cS s c. 2 SkSadišž©: M®w»sseL
Telefon 61.	Brzojavi: MERAKL, Ljubljana.	Telefon	64.
Esmalšris Saki. Prain ffiriraež. Barva za poeže.
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke, vse vrste barv, suhe in oljnate, mavec (Gips), mastenec (FedenveiftJ, strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti. „MERAKL‘\ Lak za pode. „MERAKL“, Liuoleum lak za pode. „MERAKL“, Emajlni lak. „MERAKL“, Brunoline. ===== Canitei se zsCasno na raspdiEiaj©!	=====
m
—BaB—gBaaBBigOTBa—BBBBCTBC3BO—ggwBtMwaMcpwgg
r, z. z o. z.
V LJUBLJANI, Dunaiska cesta 33 („BALKAN“)
N
O
>
Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonijalno špecerijsko blago, spirituose, mast, slanina, mesni ................. izdelki.	..............
E?
<
o
N
Telefon 536. ..Brzojavni naslov Nakupovalna Ljubljana*. Čekovni račun §tev. 10.473.
;mmBmssstaBsmaanmBKMmmBmBBBKaKznw»■ ■■ ——
Konsum. društvo rydarie¥ v Hrastniku
vpisana zadruga s oroei®»lm popoStvom
 .......—	sprejema	hranilne	vloge,	ki	jih	obrestuje	po	4%.	   =
Na podlagi zadnjega računskega zaključka ima 576 članov ter sledeče društvene sklade:
_	__	- ^	  TTV	J	1 V Tl
Rezervni delež K 120.20 *82.
Društveni delež K 17.103*71.
Blagovni promet za 1. 1919/20 ije znašal K 2,963.093*48. Delež znaša K 100*—,
Clan postane lahko vsak.