Živčni onkraj možganov, tudi čustvene reakcije onkraj živčnega sistema – po vsem telesu, tudi s kožo. še z dlako, ki se ježi iz nje. (razpravljalec) * metafora je zgodba brez konca brez kraja da dobro da zlo z bitjem vztraja pikapolonica baja * toliko srepih pogledov postrani počečkana zasmetena ograja okrog evropskih trgov biki s svojimi ostrimi kopiti izkopavajo travo zublje Veno Taufer Polaganje opek, drugič Sodobnost 2016 539 Sodobna slovenska poezija iz nozdrvi sikajoče zagrebejo v jamo za vsako novo jamo med njimi napihnjena vojaška srajca brez glave stopa za vogale v banko bordel katedralo gospod prosim kje je pristanišče železniška postaja pogledi se srepo ne ozrejo v smeri kazalca srepi pogledi pošev v prašni smeri cmoki v grlu vrišč v krčmi na meniju prežgana bikova jajca tema se kruši krušijo drevesa krušijo potoki in pokajo členki in hreščijo krhke jeseni in prasketajo pajčevinaste pesmi 2009 540 Sodobnost 2016 Veno Taufer Polaganje opek, drugič * ne noč ne dan ne vesta kam toliko nog podnje zdrsnem samo ena niti solza kaplja zgubljena kot med pozabljenim ozvezdjem v travi že zasnežen potok trnjast * rjavijo kot da jih pokriva sneg nasoljen možgani in skorjasti od blata tonejo v tišino * dnevi pragovi proge po tirih bo pridrvela preteklost zasopljena ti je za vratom železo so že noge uteži iz sredice vlečeš zemljo iz globine Sodobnost 2016 541 Polaganje opek, drugič Veno Taufer Nazaj spet gnije ta svet na dračju trhlih besed potrebujemo kje si oster napev nazaj na barikade za nove zakone iz žebljev zravnane do konice kovanih zate in zame in za barabe špekulante pogoltne goljufe pred sodnike in sodnike pred zakone plesen najeda take in drugačne spise in plesniv je zid 542 Sodobnost 2016 Veno Taufer Polaganje opek, drugič * V spomin Barbari Š. snežinke pritiskajo na bele tipke obotavljaje do izginotja tihe melodijo izbriše veter ki udarja le na črne tipke in tihotapsko izgine glasba kje je bolečina ali neslišna dalja tu je dih je Sodobnost 2016 543 Polaganje opek, drugič Veno Taufer November drevesa otresajo mraz v tej deželi mračnih oči mrtvi šepetajo ne verjemite njim katerih mrtvi zobje kažejo bes ne verjemite njim ki so se udrli v prašni obup prisluhnite njim pod drevesi vetru ki piše na liste o odhodu in prihodu in vsadite mu ob reki nova drevesa verjemite njim ki strme vase zakaj njihove oči odprte v temo so zdaj vaše in vaši zdaj listi ki so se nagibali nad plamenčki valov in se lesketajo v njih odhajajoči oktober 2012 544 Sodobnost 2016 Veno Taufer Polaganje opek, drugič * z bilke k bilki v pajčevini rosni biseri pesmi rokav jih raztrga Sodobnost 2016 545 Polaganje opek, drugič Veno Taufer Zdaj ti govorim dajva pa se pogovoriva spet potegniva kot jezik dolge kot jezik ozke kot jezik ostre bleščeče oslinjene nože saj mojstriva jih na zemljevidih najine kože čim bližje srca zavihtiva mojstra zvitih ostrin nožkanja mojstra da zabrnijo rezila švignejo med oči tik ušesa v brezno med noge o zastane dih dolgo izmojstrena predolgo brazgotinjena izzivana v hip v piš v blisk rezila v privid cilja naj se zadere tik zraven mesenega srca naj primezi kaplja strahu znojna znorena sla dvojine obup izzvati si drzneva mojstrena se zdrzneva ko roka vztrepeta se prst plaho dotakne rane 546 Sodobnost 2016 Veno Taufer Polaganje opek, drugič * razklala si mi spanec kot curek vode razpolovljen po žili kamen sanje vklenejo roke ni mogoče iz senc sobe vem prišla si pome vališ vame drobljivo kamenje spominov valove kalne groze vmes kaj je nasmeh mrtev srečen ali sen zbujen * na dlani je vsaj v enem prstu strah pod sanjami se kdaj skriva grah pri belem dnevu ali gluhi noči trznejo urni kazalci ko med padanjem vase prebledimo svoji lastni talci december 2015 Sodobnost 2016 547 Polaganje opek, drugič Veno Taufer Konec, brezkončen sam sem gol globoko dol kje dol je dno globoko sama si gola globoko dol kje dol je dno globoko sami smo goli globoko dol kje dol je dno globoko sam oblečen zgolj v svoje telo gol dol kje gol globoko dol sama oblečena si zgolj v svoje telo gola dol kje gola globoko dol sami smo oblečeni vsak sam zgolj v svoje telo tako goli globoko dol vsak sam zgolj v svojo kožo odet v dotik pogled hip poljub vrabčji vrišč cvrket sinic kosov klic globoko gor skoz luč je gor tik mimo najinih teles prhne perut telesi nama obliva obilje žarkastih struj prešine telesi nama drget sam se nagibam gol globoko dol kje dno je globoko dol zgolj v svoje telo gol odet dol v noč in meglo februar, 2016 548 Sodobnost 2016 Veno Taufer Polaganje opek, drugič Evropa, domá kaj te ustavlja zid žica žulji izguba kisika v duši ostri nočni noži nohti po koži razklani gnojni turi kdo sem ti kdo sem jaz kje blodiš ali brodiš čez reke se plaziš čez meje nič ne skrbi v morjih v svoji krvi po svoji brvi od riti do nosa za v muki za plodnost posla kar zbudi se čas je zbudi ob pravi uri jaz nisem jaz ta pravi tu je zapik pentlja posla naprej ni nič naprej boli naprej je ničev nič je nič in kri tišina molk v noč in meglo marec 2016 Sodobnost 2016 549 Polaganje opek, drugič Veno Taufer