Poštnina (Molana o ootoolnl ram fena Din fr- Mmnmkl dom Ucij. 103 V jjiibliani, 0. ma|a 1930 Octo 1. Javljam italijanskem ljudstvu in vsemu svetu: Vojna je končana« Abesinija italijanska Proslava zavzetja Adis Abebe v Italiji - Neguš gre v samostan v Jeruzalem Rim, 6. maja. o. Včeraj ob pol 8 zvečer sc je po vsej Italiji vršila ogromna proslava zmage nad Abesinijo. Za to priliko je Musolini odredil mobi-'izacijo vsega civilnega prebivalstva Italije, ki se je na znamenje s sirenami in zvonovi moralo zbrati na javnih prostorih, da posluša besedo svo-icga voditelja. Ob tej priliki je hotel Mussolini javiti Italiji in svetu, da je Addis Abeba zavzeta, ta manifestacija in mobilizacija je bila taka, kakor jo je Mussolini ukazal že 2. oktobra, na dan, socialisti 146 73 73 24 socialna zveza 26 22 4 2 neodvisni socialisti 11 8 3 14 komunisti 72 10 62 neodvisni komunisti 10 9 1 2 radikalni socialisti 116 92 24 76 neodvisni radikali 31 24 7 42 republik, levičarji 84 56 28 43 narodni demokrati 23 18 5 5 republik, dem. zveza 88 58 30 19' izven strank 11 4 7 2 Berlin, 6. maja. AA. (DNB) Glede na izide francoskih volitev pravi »Deutsche Allgemcine Zeilung« med drugim: Francoski volilci so se ravnali po moskovskem geslu. Francija bo morala nositi posledice, če bo v bodoče Moskva odločevala o njeni usodi. »Germania« pravi, da dokazuje senzacionalni rezultat francoskih volitev in velikansko povečanje komunističnih mandatov, da se je boljševiški obraz zmerom znal skriti za krinko dobrega patriotskega državljana. Komunisti so ves čas pazili, nadaljuje list, da niso vrgli v politični boj gesel, ki bi mogla ‘le preveč razgaliti moskovski vir. Posrečilo sc jim je, da so do konca utajili identičnost komintcrnc. Pariz, 6. maja. V Alžiru je prišlo do hudih nianifstacij pristašev ljudske fronte. Policija je razgnala nianifestante, ki so se skušali upreti organom oblasti. Nastal je spopad, v katerem je bil ranjen neki policijski komisar. Iz našega gledališča Aretacije v Palestini Jeruzalem, 6. maja. o. Včeraj je angleška policija aretiral jeruzalemskega občinskega svetnika in enega izmed voditeljev arabske generalne stavke Hasana Sidkya, z nekaterimi drugimi prvaki vred, ker so izdali v imenu strajkovnerra odpora poziv na vse palestinske Arabce, naj začno borbo s tem, da ne bodo plačevali taks angleški vladi, iver , ;,-lestina sc nima davčne ureditve v tem smislu da bi Angleži pobirali davke, kakor n. pr. zemljarino itd., predstavlja njihov edini dogodek pobiranje taks na različne predmete. Zdi se. da bodo An- zdel nastopili / vso stroffosfio. V jaffi ie morala policija zagraditi judovski del z bodečo žico, ua bi preprečila poboja. Prvi uspeh francoskih volitev Berlin, 6 maja. Vojni minister general Blom-beig, je izdal odlok, po katerem prepoveduje vsem častnikom in vojakom nemške armade, da bi se gibali v obmejnem pasu 5 kut v bližini francoske, češkoslovaške ali belgijske meje. Nemška vlada poudarja. da pomeni ta njen odlok novo prostovoljno ustvaritev demilitariziranega pasu ob nemških m.eum. I rav tako zagotavljajo, da Nemčija ne bo ojačila svojih čet v Porenju. Izjema bo samo v toliko, kolikor bodo vojaki iz čet, ki se nahajajo zdaj v obmejnem pašu, odšli na dopust. Te bo pač treba nadomestiti. Listi smatrajo ta korak kot nov dokaz za mirovno voljo Nemčije. Ubit koroški narodni socialist Pariz, 6. maja. Havas poroča iz Beljaka, da je bil nacionalni socialist Johann Fusternian, ki j50, ^.»ec,ayvn,° *eSa izpustili iz koncentracijskega taborišča v Wol!sdorfu ubit, s kroglo iz puške Morilec m zapustil nobenega sledu. Glasovi iz mrtvega doma Belgrad, 6. maja. m. Da bi opozoril na sebe javnost, je akcijssi odbor Jugoslovanske nacional-ne stranke sklenil, da bo izdal proglas na narod« Vesti iz Belgrada , ®e*.^ra.^’ AA. Dane« dopoldne od 10 do 12 je imel odbor jugoslovanske skupine medparlamentarne unije sejo v ministrski sobi narodne skupsčme. Seje se je udeležilo 42 senatorjev in poslancev, vršila se je pod predsedstvom podpredsednika senata dr. Miroslava Ploja. Ker ie dosedanji predsednik odbora jugoslovanske skunki '!? frpTlamenU1rn,; uni>e dr- Kosta Kuma-nudi odstopil, jc izvoljen na njegovo mesto dr. Ste-n iric, predsednik narodne skupščine. Po vo-litvi predsednika je tajnik odbora Miloje Sokič podal obširno poročilo o sodelovanju naše delegacije na lanski konferenci v Bruslju in na sestankih komisije v Nici. Belgrad, 6. maja. m. Zastopnik ministrstva za pravosodstvo mihisler Dragiša Cvetkovič, Se z ukazom postavil v Juž. Srbiji 40 diplomiranih pravdnikov za zvamčnike in to zaradi nezadostnih kreditov, ki so potrebni za postavljanje sodnik pripravnikov. Zaradi tega je tudi izvršil redukcijo večjega števila nekvalificiranega nižjega osebia na sodiščih, na katerih mesta je postavil diplomirane pravnike. Aljehinove simultanke Maribor, 6. maja. TL Danes zvečer sc jc v veliki kazinski dvorani v Mariboru vršila simultanka bivšega svetovnega jirvaka dr. Aleksandra Aljehina. Igral je proti 40 nasprotnikom, ki so prišli merit svoje moči s svetovnim mojstrom iz Manboia ter iz Ptuja in okolice. Simultanka je trajala od pol 0 zvečer do pol 4 zjutraj. Rezultat je nadvse časten za Mariborčane. Svetovnemu mojstru so nudili močan odjnor. Rezultat simultanke jc sledeči: Aljehin jc dobil 22 partij, S jih je izgubil, 1(1 pa jih je ostalo neodločenih. Od .Mariborčanov so dobili prof. Stupan. dr. Lippai, Osfajiovič, Lon-ger in dijak Flis ter 3 Ptujčani in sicer: dr. Schei-bel, Schvvab in neki dijak, jutri odpotuje dr. Aljehin v Celovec, kjer bo igral pravtako simultanko. * Zagreb, 6. maja. V jionedeljek je bila v Zagrebu simultanka dr. Aljehina proti šahistom. Zagrebčani so zbrali vso svojo elito z mesta in okolice, kolikor so jo premogli. Zato uspeh ni izostal. Rezultat je sledeči: Aljehin je dobil 17 partij, izgubil 15, a neodločenih je ostalo 8. Dve vlomilski tolpi Ljubljana, 6. maja. V zadnjih dneh so sc po meslu Ljubljani zelo množili vlomi v stanovanja in v podstrešja, ki so bili po načinu izvršitve popolnoma enaki. Policijski organi so si prizadevali, da čim preje iztaknejo vlomilsko tolpo, ki ie na delu pri teh vlomih. Sedaj se jc posrečilo priti do pozitivnega uspeha in aretirati nekega Dolenca Gabrijela, brezposelnega pekovskega pomočnika iz Strug na Dolenjskem, ki je izvršil dne 1. maja t. 1. zelo drzen in rafiniran vlom v stanovanje družine Mencin v Gledališki ulici št. /. S tem sc je otvorila obsežna policijska preiskava tudi za druge vlome v Ljubljani, ki je seveda privedla tudi do tega, da so za Dolencem romali še štirje drugi njegovi kom-plici v zapor. Doscdaj so na upravi policije pojasnili 10 drznih vlomov. Ker zavzema preiskava vedno večjj uspeh in jc pričakovati skorajšnje pojasnitve še nadaljnjih vlomov ter sokrivcev, sr zaenkrat v interesu preiskave ne more podati detajlov o posameznih krajih izvršenih tatvin. O poteku preiskave bomo še poročali. Policijski organi so poleg prve vlomilske tolpe aretirali tudi dvojico, ki se je bavila zadnji čas z vlamnimi tatvinami na deželi, zlasti po Dolenjskem. Čim bo zadeva pojasnjena in oškodovanci znani, bo tudi o lem sledijo detajlno spo-4 gročilo.i#-' "-----— ................... Iz naših fifi rudnikov Samo v Trbovljah 1000 rudarjev brez dela Trbovlje, 6. maja. Glede na sejo ministrskega »veta, ki se bo jutri bavila s položajem rudarskega delavstva v Sloveniji, bo naše bralce gotovo zanimalo, kakšen je ta položaj po podatkih, ki jih je zbrala II. rudarska skupina kot najvišja strokovna instanca našega rudarskega delavstva. Rudnik Trbovlje praznuje, kakor vsi ostali dniki TPD. V letu 1935 se je obratovalo samo i75 delavnikov. Delavstva je zaposlenega 2600 s podetjem Dukič in drug. Za omiljenje bede med rudarji se je razdelilo nekaj podpor. Revni delavski otroci prejemajo tudi delno hrano v javni kuhinji. Brezposelnost med rudarskim delavstvom, oso-bito doraščajočimi rudarskimi sinovi, ki ne dobe zaposlenja pri rudniku, je veliko. Trbovlje šteje okoli 1000 vseh brezposelnih. Kako se ti brezposelni preživljajo, je dovolj žalostno. Nekateri imajo delno zaposlenje na občini Trbovlje, dočim se drugi preživljajo z beračenjem. ZAGORJE V Zagorju namerava TPD v slučaju manjšega konsuma premoga ustaviti obrat. S tem bi bilo prizadetih približno 400 rudarjev, ki bi bili pahnjeni v največjo bedo. Za zaposlitev rudarjev so se vršile intervencije v Belgradu, toda dosedaj brezuspešno. Rudnik je še vedno v nevarnosti, da se ga »stavi in delavstvo odpusti. HRASTNIK V tem rudniku so socialne prilike približno iste. BREZNO—HUDA JAMA Ta rudnik TPD najbolje obratuje, to pa zaradi izredno dobrega premoga. Zal, da niso delovne razmere pri rudniku bolj urejene. RAJHENBURG Razmere pri tem rudniku TPD so skoraj enake ostalim rudnikom. Kakor povsod se tudi tukaj vrše intervencije za zboljšanje delavskega vprašanja. Pričakovati je, da se bo 'ta rudnik še razvijal in da bo zaposloval večje število delavstva. KOČEVJE Rudnik TPD v Kočevju preživlja zadnje vzdihljaje. Od svojčas zaposlenega delavstva (1400) životari danes samo še 85 rudarjev. Z intenzivno borbo za obstanek, ki so jo zadnji čas rudarji v Kočevju razvijali, so si podaljšali življenje za nedoločen čas. Protesti, resolucije in prošnje so sicer nudile rudarjem nekaj podpore, nekaj dni zaposlenja in tudi poživljanja, ni pa upanja, da bi se ta rudnik vzdržal. Položaj je tem slabši, ker zaposluje rudnik izključno ljudi, ki imajo mnogo let članstva pri Bratovski skladnici, so izčrpani, a se jim pokojnina še ne prizna. VELENJE Državni rudnik Velenje je zaradi kvalitete premoga zelo slabo zaposlen. Dela se komaj 3 do 4 dni tedensko. Delavski zaupniki so si prizadejali mnogo truda, da bi se zaposlenje izboljšalo ali pa da bi se prejela kaka podpora. Poskušalo se je premestiti tudi nekaj delno zaposlenih rudarjev v rudnik Breza v Bosno, kjer pa je po informacijah za-upnikov samih sprejem nemogoč. ZABUKOVCA Zabukovca kot državni rudnik še deloma obratuje. Plače tudi niso redne, pač pa vsaj v zaostanku niso več tako, kakor so bile svojeeasno. Delavci si v sporazumu z zaupniki pomagajo tako, da so namesto redukcij uvedli tedensko praznovalno izmenjavo. MEŽICA Ta rudnik, ki je last angleške družbe za izkori-&*nje rudnin in pridobivanje cinka in svinca, dela se povoljno. Plače v tem rudniku so najvišje od vseh ostalih, so pa tudi življenjske potrebščine najdražje. Podjetje mnogo investira za iskanje rude, tako da je pričakovati, da bo zaposlitev rudarjev in topilcev vsaj za dogledne čase trajna. CINKARNA CELJE Splošne razmere so ostale iste kot pred lansko stavko. Bojazen je samo ta, da bi se zopet nakopičila naaprotstva v takšni meri, da bi prišlo do izbruha nepričakovanih dogodkov. Mezdno gibanje traja dalje. LIBOJE Podjetje je z raznimi redukcijami in plačevanjem pod minimalno mezdo ustvarilo nevzdržne razmere. Da se delavstvo ‘ubrani vsakovrstnih ši-kan, je izvedlo gladovno stavko, ki je trajala 20 ur. Zadeve so se sčasoma uredile, obstoji pa bojazen, da bodo nastopile redukcije delavstva. KERAMIČNA Rudnik oratuje normalno. DROBNI DOL Ta rudnik je po neplačevanju zaslužka, po številnih drugih pritožbah, kakor tudi po stavkah, ustavil obratovanje. Po dolgem iskanju kakšnega kupca sc je začela demontaža rudniških naprav. Po vsej priliki ta rudnik ne bo več obratoval. Premogovne plasfi so tako tanke, da se ne izplača eksploatacija tega rudnika. Delavstvo je sicer precej prizadeto, vendar je pa bilo bolj s podeželskim obeležjem, s kakšnimi domačijami ali pa da so imeli oslone na kmetskih domovih. KRMELJ Tudi rudnik Krmelj preživlja krizo, kakor io preživljajo drugi rudniki. Praznuje se navadno ob sobotah in ponedeljkih, tako da je zaslužek zelo skromen. Skromen je pa tudi zato,, ker se je plača rudarjem vedno zniževala, da doseza sedaj eno najnižjih plač v Sloveniji. Delavstva je zaposlenega 213. LEŠE Rudarji so si ustanovili nekakšno zadrugo, kopljejo premog in ga sami prodajajo. Tega načina zaposlenja rudarji niso vajeni. Zaslužijo komaj toliko, da se za silo preživljajo. RUDNIK SV. KRIZ Po več mesečnem praznovanju se je začelo zopet obratovati. Sedaj so razmere ustaljene. STANOVSKO Podjetje po pet mesecev ni izplačevalo že itak skromnega zaslužka. Pomagali tudi nista dve stavki lanskega leta. Zavlačevanje z izplačilom delavskih zaslužkov se nadaljuje. Mnenja smo, da je bolje, da se rudnik ustavi, kakor da bi moralo delavstvo vsak zaslužek izterjati s stavko. BELA KRAJINA Rudniku grozi popolna ustavitev dela zaradi irostalih naročil drž. železnic. Zaposlenih je še sedaj 27 delavcev. Razmere so slabe, ker je rudnik oddaljen in ker ni možnosti, da bi se razširil in bi se zaposlilo več rudarjev. ŠUMNIK Socialne prilike so v splošnem nepovoljne. STRANICE Rudnik obratuje s komaj 27 delavci. Plače so najnižje, kar jih je v Sloveniji. Delovne prilike niso ugodne. Premog jc jako visoke kvalitete in se uporablja večinoma za kovaška dela. BI-LA- MOTNIK , Rudnik obratuje z 41 delavci. Zaslužek je nizek. PODGORCI Ta rudnik obtaluje samo s 17 delavci. Zaslužki so tako nizki, da zasluži rudar v jami komaj od 15 do 20 Din. Splošno sa razmere slabe. Vžigalnik proti vžigalici 90% mariborskih kadilcev rabi nežigosanc vžigalnike, aamo 10% pa vžigalice. — Težka borila proti vžigalniku. Maribor, 5, maja. Odkar imamo v državi po prizadevanju švedskega pustolovskega »kralja vžigalic« Kreugerja monopol na vžigalice, traja ves čas srdita borba med žveplenko in vžigalnikom. Tu pri nas na severni meji je ta borba kolikor toliko že odločena Sin sicer v korist vžigalnika. Dokler so bile v prometu še velike škatljice vžigalic, so jih gospodinje še nekam kupovale. Danee pa prevladuje vžigalnik ne samo v žepih kadilcev, ampak tudi v gospodinjstvu. Seveda ne po predpisih žigosan vžigalnik, ampak takšen brez žiga, kakor se tihotapi zadnja leta ix Avntrije v vedno večjih količinah. Vžigalnik - najdonositejše tihotapsko blago Tihotapstvo vžigalnikov in vžigalnih kamenčkov iz Avstrije je zavzelo danes že tak obseg, da skoraj presega prepovedano saharinsko kupčijo, ki je bila dosedaj v tihotapskem prometu na prvem pestu. Tihotapstvo z vžigalniki je dokaj donosnejše, kakor tihotapstvo saharina, ker je v saharinski kupčiji danes že prevelika konkurenca, z vžigalniki pa se bavi le par večjih »podjetnikov«, ki dobivajo blago po skrivnih poteh iz Avstrije ter ga proiajajo poteun naprej prodajalcem na drobno — največkrat dalmatinskim krošnjarjem. V krošnji se razširja vžigalnik po vsej državi. Velik obseg tihotapstva dokazujeta samo dva zadnja slučaja: V Št. liju »o prijeli nekega Josipa Fruka, ki je imel pri sebi 320 vtihotapljenih vžigalnikov. Kazen bo znašala 300.000 Din ali leto dni zapora. — V Št. Jurju ob Pesnici je odvrgel neznan tihotapec na begu zavoj z 246 vžigalniki in več kilogrami kamenčkov. Takih slučajev je čimdalje več, še večje je seveda število onih, ki so srečno odnesli pete čez mejo. V avstrijskih obmejnih tržiščih dobiš vžigalnik* kar na cente na prodaj in v Avstriji se je zaradi tihotapstva razvila kar cela industrija tega blaga. Borba proti vžigalniku vodi državna finančna kontrola. Je pa težavna in skoraj brezuspešna. Dokler bodo vžigalice drage in slabe, bo zmagoval vžigalnik. Organi finančne kontrole so zadnje čase poostrili pozornost in marsikak lastnik vžigalnika je bridko obžaloval, da si ga jc nabavil. Kazen za posest nežigosanega vžigalnika je namreč precej občutna. Žigosanje stane pri navadnem vžigalniku '30 Din, pri srebrnem 100 in pri zlatem 200 Din, kazen pa znaša za komad 130—150 Din, pri poklicnih tihotapcih tudi 200 do 580 Din od komada. Poleg tegn pa je zaradi strogih predpisov težko dati vžigalnik v žigosamje. Lastnik mora namreč s notnim listom dokazati pri carinski oblasti, da je prinesel vžigalnik za lastno uporabo šele pred kratkim iz inozemstva. Žigosajo jih pa na ljubljanski carinarnici. Če se mu pa dokaže, da je kupil vžigalnik od tihotapca, mu ga kar zaplenijo. Še strožje je z vžigalniki v obmejnem pasu. Pri komur se najde, velja za tihotapca in mora plačati predpisano globo 580 Din ali pa gre za 7 dni v luknjo. Nova pristo|blna za žigosanje 500 Din Med lastniki vžigalnikov v Mariboru gre zadnje čase neprijetna novica: taksa za žigosanje se bo povišala od 50 na 500 Din pri komadu in obenem bo dobila finančna kontrola ostra navodila, da z vsemi sredstvi nadaljuje borbo proti vžigalniku. Žrtev bo potem gotovo precej, saj je znano, da rabi 90% mariborskih kadilcev vžigalnike in samo 10% vžigalice. Zadnje športne vesti Belgrad, 6. moja m. Včeraj se je vršila seja odbora JNZ v prisotnosti večjega števila članstva. Na seji so petresali zahtevo ljubljanske nogometne podzveze, da sc igralcema Orintalu in Zupančiču (oba Ilirija) ne more dovolili nastop za zagrebški Oradjanski, ker se sedaj smatrata za člana novo ustanovljenega športnega kluba SK Ljubljana, ki je, kakor znano, nastal po združitvi Ilirije in Primorja. Odbor JNZ ni izdal nobenega končnoveljavnega sklepa, ker ni imel na razpolago vseh podatkov ter bo o isti stvari razpravljal šele kasneje, čim bodo prispeli vsi podatki, tako iz Ljubljane kakor iz Zagreba. Na sinočnji seji je bilo dalje sporočeno, da je avstrijska zveza obvestila 1NZ, da avstrijski B-team ne more gostovati 10. maja v Belgradu proti B-teamu naše državne reprezentance. Nadalje je prosila grška nogometna federacija, da )NZ pošlje svoje delegate na konferenco Balkanskega nogometnega pokala, da bi se proučila možnost po- Tvrdka Toplek & Šobat pred sodiščem Ljubljana, 6. maja. Nikakor ne mislite, da je ta tvrdka prišla v konkurz. Ne, prišla je pred mali kazenski senat. Franjo Toplek, doma iz čakovške okolice, stanujoč v Zagrebu, kjer je obiskoval žeparsko šolo Roka Gjumbreka, star 29-let, se je dogovoril in združil s frizerko, 33-letno Marico Šobatovo, doma iz Crikvenice, tako da sta ustanovila posebno, oblastem in tudi ljubljanski TOI ne prijavljeno tvrdko, ki se je na debelo bavila s tatvinami po ljubljanskih trgovinah. Povsod sta izbirala le najboljše blago. Tako sta nastopala. Najbrž je bil še tretji družabnik, ki pa ga nočeta izdati. V trgovini je eden izbiral, drugi pa izmikal Nakradla sta raznega ženskega in moškega blaga do 100 m v vrednosti okoli 10.000 Din. Naposled so ju vendarle prijeli, ker nista imela oblastnega dovoljenja za vodstvo take tvrdke. Romala sita v kriminal. Najživahnejše posle sta vršila januarja in do srede februarja letos. Nakradla sta toliko blaga, da bi lahko kako podeželsko kramarijo ž njim založila. Državni tožilec kot čuvar zakona jc proti obema dvignil obtožbo zaradi zločinstva tatvine. Franek in Marica sta pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s. o. s. g. Fran Go-rečan, odločno tajila vse tatvine, razun malenkosti. Sloka Marica je senatu zatrjevala: »Slavni senate! V Ljubljani nimam nič iskati. Za vsako vuro vam lahko dokažem, kje sem bila, Ima dosti drugih lopova. Nisem bila jaz.« Neka priča, pri kateri je ukradla datlje, je omenila: »Pri meni je bila. Še omlete je naročila.« Predsednik .lenata: »Umlete kaj radi jeste?« Marica Neznam, k a i je to. Ah ie to kaka žival?«... Obtoženi Franek jo tudi vse tajil, samo omenil je: »Vu vlaku spoznala. Meni se je svidjala. Tako-e je bilo in nič drugega.« franek govori dobro zagorščino. Marica ie še povedala: »Moi oče ima trgovino v Crikvenici, Na Sušaku nikdar nisem bila. Zaradi tatvine nikdar kaznovana, samo zaradi reverzije.< Jasno je, da mora biti Marica dobro podkovana v kazenskih paragrafih. Večkrat je bila kaznovana zaradi povratka v Zagreb, od koder je izgnana. Sodba se je kratko glasila: Franek Toplek na 1 leto in 1 mesec robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Šobatova Marica 8 mesecev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za 2 leti. Oba sta iz Ljubljane izgnana za 3 leta. V kazen se jima šteje preiskovalni zapor od 15. februarja naprej. Marica: »Slavni senate! Prosim za dopusti« Predsednik: »Ne! Nikamor ne greste.« Po dolgem obotavljanju Marica: * Sprejmem. Nikdar več ne pridem v Ljubljano.« Zamahnila je z roko in pogledala po občinstvu, med katerim je bilo nekaj zagrebških žeparjev, njenih znancev. Državni tožilec je prijavil priziv zaradi prenizke kazni, kajti zahteval ie, da se take žeparje strogo kaznuje, rranek Toplek je naposled tudi sprejel kazen.. Oba sta člana organizirane žeparske tolpe, ki je zlasti lani na vseh večjih prireditvah »haračila« in odnesla prav velik plen. Najaktivnejši člani te tolpe so bili lani obsojeni na daljše zaporne kazni tako, da bo Ljubljana pred njimi imela nekaj časa Od veselja, da fe dobil delo, se mu je zmešalo Belgrad, 6. maja. m. Iz Paračina poročajo: Na postaji v Paračinu je predsinočnjim znorel od veselja, da je dobil delo, delavec Henrik Belič iz Meliša pri Jelšah v Sloveniji. Belič je bil zelo dolgo brez vsakega dela ter je s svojo družino živel v izredno težkih razmerah in strašni bedi. Prej nekaj dnevi pa je prejel veselo vest, ki mu jo je sporočila njegova sorodnica, katere mož ima delo v rudniku Rtanju, da je lastnik rudnika zagotovil Henriku Beliču delo. Ves vesel se je Henrik Belič odločil za pot, prej pa je šel in prodal vse svoje siromašno premoženje, da si je mogel • kupiti železniško karto od doma do postaje Mirova. Od svojega kraja do tod je potoval dva dni. V Paračin je prišel predsinočnjim zvečer in je ostal na postaji, ker je moral čakati na odhod zaječarskega vlaka. Ta vlak odhaja proti Rtanju šele ob pol 4 zjutraj. Kljub dolgemu čakanju je bil Belič zelo dobre volje in mu je veselje kar žarelo iz obraza, da je po tolikem času stradanja dobil zaposlitev. Okrog pol 12 ponoči pa je ves razigran v trenotku, ko je zaslišal pisk lokomotive, planil pred postajo. Pri tem pa je padel, zaradi česar ,e dobil tr, večje praske na obrazu. 1° ga pa m oviralo, da je pričel izredno veselo kričati. Njegovi tovariši in ostali potniki so da zastonj pomirjevali, spoznali so, da se je Beliču ol veselja omračil um. Pozvali so varnostne oblasti, da so Beliča zadržale, da ni odpotoval v Rrtanj. Zjutraj pa je Henrik Belič dobi! še močnejši živčni napad, da so ga morali spraviti v varstvo v bol-nišnico. Tudi tod Beliča dobra volja in veselje nista popustila, ker se kar naprej na široko smeje in vpije: »Pustite me na delo, saj sc je že zdanilo in mene čaka delo.« Izpred celjskega sodišča Uboj na Vranskem Celje, 5. maja 1936. Na veliko soboto 11. aprila so popivali skupno v družbi v gostilni Smogavc na Vranskem 28-letni Ukmar Jože z Ločice, njegov brat )anez, dalje Hrastovec lanez, qerman jože, Slrajhcr Anton in Lešnik Jurij. V goslilni so v prijetnem razpoloženju izpili 3 litre vina in se odtod podali v gostilno h Kralju, kjer so zopet popili kake 3 litre vinn. Prav nič ni kazalo, da bi lahko nastal kak usodepolcn pretep Ko so bili vsi precej dobre volje, so skupno odšli proti domu. Oba brata sta šla skupaj, za njima sta šla Štraiher in Lešnik in nekaj korakov za temi Hrastovec in lerman. Med potjo je Ukmar )anez nekoliko zaostal, tako d« sta se mu lešnik in Strajher približala. Med njimi je nastal prepir, pri černer je naenkrat Ukmar lanez poklical svojega brala v pomoč. Ko se je ta do družbe vrnil nazaj, je zagledal gomilo ljudi kraj ceste in je sam posegel v pretep. Pri tem ie z nožem ranil Lešnika Ilirija, llsodtia in smrino-nevarna rana ie bila rann, katero je Ukmar Lešniku prizadejal na vratu. Prerezal mu je pri tem žilo odvodnico. Lešnik Jurij jc bil sicer takoj prepeljan v celjsko bolnišnico, vendar mu tu niso mogli več rešiti življenja, ker je Lešnik izgubil preveč krvi. Ukmar se je danes pr,ed malim senatom okrožnega sodišča zagovarjal, da je dejanje izvršil v popolni pijanosti in da sc dejanja sko- I raj prav nič ne zaveda. Vse priče pa trdijo, da Ukmar ni bil toliko pijan, da bi za svoje dejanje ne mogel odgovarjati. Zaradi tega ga je sodišče | spoznalo za krivega in ga obsodilo na 2 leti ro-| bne, 2 leti Izgube častnih pravic, na povračilo sodnih stroškov in na 600 Din povprečnine. Njegov zagovornik je prijavil priziv in revizijo. Tatova blaga Pred malim senatom okrož. sodišča v Celju I^'lrod, VJ01^0 zooovorjnla 23-letni Krklec Anton, kamnosek iz Huma ob Sotli in njegov sorodnik 21-letni pos. sin Krklec Dragotin Imenovana dva sta sc v neki goslilni v Tržišču pri Rogaški Slatini domenila, da bosta vlomila v trgovino Avgusta Otorepca v Tržišču pri Rogaški Slatini. Dne 26. marca t. I. sta najprej prišla v garažo, ki je prizidana trgovini Avgusta Otorepca, lu sta izmenoma pričela kopati zid z nekim železom Ko je bila odprtina v zidu dosti velika se le splazil v trgovino Krklec Anton in podajal Dragotinu skozi odprtino blago, srajce, nogavice svilene robce, kombineže, salamo in nekaj gotovine, v skupni vrednosti okrog 9000 Din, Blago sta odnesla n ga razprodajala v okolici. Preden sla pa uspela vse blago razprodati, sla bila aretirana. Zaradi vloma in tatvine sta bila danes obsojena vsak na^ 8 mesecev strogega zapora, na 2 leti izgube častnih pravic in na 600 Din povprečnine, ki se pa pri Antonu Krklecu smatra za neizter-liivo. Drobiž iz domovine Mladi romarji so šli v Abesinijo Sremska Mitroviča jc kraj, kjer je abesinsko vojna izzvala nenavadne dogodke. Med mladino se je nenadno pojavila želja po širnem svetu, tako da so imeli tako starši kakor tudi oblasti skoro^ vsak teden posla s takimi otročaji, ki so si zaželeli avantur in se brez slovesa odpremili z doma in krenili v smer proti »Abesiniji«. Zraven jih je pa prijel tudi duh junaštva in so se kljub svoji nežni mladosti odločili, da bodo šli Abe-sinecm na pomoč v boj proti Italijanom. Pred nekaj dnevi so oblasti prijele zopet tako skupinico mladih gimnazijcev, ki so se odločili odpotovati v Abesinijo in so krenili zjutraj mesto v šolo kar iz mesta proli Rumi. Da jih kdo nepoklicanih ne bi zalotil, so jo udarili preko polja. V tem pogledu so imeli že grenke izkušnje, ker so jih pri takem poizkusu že dvakrat zasačili in jim bolj kruto iztepali taka nagnjenja iz glave. Ko je minul dopoldanski pouk in fantičev ni bilo nazaj, so prišli njihovi starši takoj na misel, da se je otrok spet lotilo hrepenenje po svelu in so seveda takoj vse to prijavili oblastem. Prav ta čas pa jih je že imel v rokah neki poljski čuvaj, ki jih je prijel zaradi tega, ker so jo mahali preko poJja. Ujete ptiče je pripeljal do žandarmerijske postaje, kjer so ubežniki povedali, da jih učenje ne veseli več. Povedali so tudi, da so se s pro-vijantom preskrbeli na ta način, da so izmaknili nekemu kmetu torbo s kruhom. Otrok ustrelil otroka V vasi Biieniku v bližini Zagreba se je pred dnevi dogodil nesrečen primer, da jc mlad dijak med igračkanjem s flobertovko po nesreči ustrelil 7-leinega fanta. Otroci so se igrali in sta se med njima nahajala tudi 7-letni Ivica in gimnazijec štefiček. Med igro je prišel med nje neki fantič, ki ga kmetje poznajo tam kot nekakega potepuha, ki dan na dan tava po gozdovih in s svojo flobertovko po- ! novnega sodelovanja jugosJ. reprezentance na letošnjih igrah za Balkanski cup. V pogledu tega JNZ ni izdala nobenega definitivnega sklepa. Tudi sporoča grška nogometna federacija, da bo letos ali pa drugo leto prišla v Belgrad grška nogometna reprezentanca, da bo odigrala tekmo z našo reprezentanco centa vse mogoče neumnosti ter spravlja s streljanjem večkrat ljudi v nevarnost. Ta mladi vagabund )e stopil med otroke in prosil gimnazijca, naj mu da skorjo kruha, ker je lačen. Za povračilo pa bo lahko streljal z njegovo flobertovko. Dijak šte-fek se je seveda polakomnil streljanja in jo naglo odkuril domov ter prinesel Juriči kruha. Juriča je ostal svoji obljubi zvest in ie Siefeku dal v roke puško, ki jo je bil preje nabil. Prav prejšnji dan si je bil v Zagrebu kupil nekaj novih nabojev Gimnazijec ie pograbil za puško in v svoji nerodnosti sprožil puško tako nesrečno, da je zadel malega Ivico v prsa. Otroci so se, kakor po navadi seveda takoj razbežali na vse strani, težko ranjenega Ivico pa so prepeliah v bolnišnico, kjer pa mu m bilo več pomoči. „Mrtvec" toži zagrebško bolnišnico Sv™^asn° smo P°ročali o nenavadnem pri-men,1. J?rQV,Prav dogodkih, ki so se na-mzoli_ na smrt nekega neznanca, ki je v zagrebški S°i!!!m,nlUT i’ a. 80 našli pri njem neke tuje I^n« ™i+MnT ra .so Pr°9lasili za mrivega nekega gostilničarja iz Prijedora, ki se je pa tik r.2 P°9rek°m le oglasil kot živ in zdrav, r imcla nieg°va žena razne stroške za pripravjianie pogreba povrh vsega straliu in lo le mora,a Prestati zaradi napačnega obveshla zagrebške bolnišnice. Za vse to je zdaj PZI,V®, 9?*ulničar vložil odškodninsko tožbo proti bolnišnici, in sicer v znesku 37.000 dinarjev. Spokorjeni krivo prisežnik Pred sodiščem v Petrovgardu je sedel pred nekaj dnevi na zatožni klopi neki kmet, ki je samega sebe in še nekega svojega tovariša obtožil krive prisege. Pri nekem sporu zaradi zemlje je mož krivo pričal. Kmalu potem je prišla v njegovo hišo huda beda, ki jo je ta kmet kot pobožen človek smatral za kazen božjo za pregreho, ki jo Je storil s krivo prisego in za zlo, v katero je pahnil s svojo napačno izpovedjo tožečo stranko. Vest ga je pekla, da je stopil k svojemu sosedu, ki je prav tako krivo pričal, in mu povedal, da bo sitvar p njo,da storil t pričalo o resničnosti njegovega priznanja in ga je obsodilo na eno leto zapora. Ljubljana danes Koledar Danes, sreda: lanez Ev. pred l.. vrati 1 Nočno službo imajo lekarne: mr. I.eustek, Resljevn cesta 1; mr. Bahovec, Kongresno trg 12, in mr. Komotar, Vič. * Položnice smo priložili današnji izdaji lista za vse naže p. n. poštne naročnike, da poravnajo naročnino za tekoči mesec. Ker bomo začeli v maju ustavljati list vsem onim p. n. naročnikom, ki so v zaostanku z naročnino, vljudno prosimo za takojšnje nakazilo zastanka. da ne bo neljubega prekinjen ja v dopošiljanju lista. Naročniki, ki imajo naročnino že plačano, pa naj shranijo položnico za prihodnje plačilo. MESTNI trošar inski urad je po sklepu trošannskccja odbora 7. dne 31. marca t. 1. naslov dosedanjem »Mestnemu dolio-darstvenemu uradu«, na kar se obč. opozarja. DOBAVA gramoza ra leto 1936 Na uradni deski mestnega poglavarstva v Ljubljani je nabit razglas o pogojili za dražbo o dobavi gramoza za razne ceste v območju ok> cestnega odbora Ljubljana, na kar se interesenti opozarjajo. * Repertoar Narodnega gledališča i Ljubljani DRAMA Začetek ob 20 uri. Sreda, 6. maja: »Prva legija«. Red Sreda. Četrtek, 7. maja: »Juarcz in Maksimilijan«. Red Četriek. Petek, 8. maja: Ob 15 »Družinski oče«. Dijaška predstava po cenali od 5 do 14 Din. ¥ Galworihijeva drama »Družinski oče« se vpri-zori v petek, dne 8. t. m. ob 15 popoldne v ljubljanski drami kot dijaška predstava pri globoko znižanih cenah od 5 do 14 Din. Delo je izredno interesantno, visoke literarne vrednosti, zato opozarjamo na to predstavo naše dijaštvo. * »Oj Doberdob«. Znano pesmico so peli baje najprvo v strelskih jarkih. Po vsej širni naši domovini pa je postala znana šele, ko jo je harmo-niziral in priredil za moški zbor Zorko Prelovec. Ta zbor in vrsto drugih njegovih najlepših skladb za moški in mešani zbor in samospeve bomo slišali v petek, 8. t. m ob 20 v Filharmonični dvorani na njegovem jubilejnem koncertu Počastimo delo Zorka Prelovca in napolnimo Filharmonično dvorano! Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice. Radio Programi Radio Ljubljana Sreda, 6. maja: 12 Znani plosnl orkestri (plošde). fj.46 Vretmenijsa napoved, poroMla, 13 Napoved ča*a, obia/va sporeda, obvestila. 13.15 Vojaške godbe Igrajo toStoŠče). 14 Vremensko poročilo, borani teAaji. 18 Otrn-tka lira: Citronček — druga zvočna steka iz metuljčkovega »vvlij^n-ja (napisal Vinko B-itonc, r/;va,iajo Mani rad. dram. druž.) 18.40 Ai ate že rUnvalit (g. .Jan« Korenčan). 19 Napoved časa, vremandka napoved, ik> ročiJa, objava spored«, obvestila. 19.30 Nac. »ra: Jugo slovansko siedoilifiča (Bogovi* i* Belgrada). 20 Koncert Sattnerjovih »ktnd.b — izvaja »boi- glas. društva »Sloga«. Diiri*ent: g. Heribert Svetel. Uvodno hesedo go vori g. Srečko Koporc. 21.30 Radijski orke*l-rerla. 22.15 Radijaku orkester. Mestni ribnik v Tivoliju kliče Drugi programi Sreda, «. maja; Belgrad.: 19.S0 Srb*kl ve/or. 92.'JU OrktMtratna glasba. — Belgrttd //..* 14,06 Alekfci^evu predavanje ».J-urjevo«. — Zagreb: 20 Prenos ir. Ljub Bane. "JI.15 JMoana glasba. — Dunaj: 19.<5 CManbn k/, ftasov princa Kvgnna (pilutla). 20.20 HimlVmičrn kori ceri berlinske filharmonijo (dirigent FmU-jingler). as.m Zabavni koncert. 29.46 Pio*Ce. - Hudi min ita: 20 ttera. 33 Koncertna orikentctr. J3.20 Pleania grlnesba 1 rst-.M Han: 20.J5 Orkestralna glasba. 21.45 Igra, nato plosna gla«bn. — Iiim-Bari: 17 Evriipodovu tragedija «HippoJyt« (Mn-lejeva grlasba). — prenos ia grlketra gledt..liSca v Sim kuaah. 20.35 Koncert madjar.vke fiiliiarmonije 21.45 Aho-rov«ko petje, na to plesna glasba — Vraga: 19.25 V o-)a&ka snd‘ba. 20.2S Pesmi ta arijo. 31.18 1f čoAkili oper. 22.16 Igra v esperantu. — Urna: 20.26 PloSče. 21.10 H(’ garjave Mav tanke skladbe. 21.35 Vokalni koncert. — Bratislava: 20.26 AmgloSk! rog. 22.30 PloSSo. — I'ar iavu: 20 Plovce. 21 Chopinova klavirska glasba. 22.05 Vokalni koncert. 22.30 Plesna glasba — i sa Nemčija: 30. IS L'ra irakule generacije. — Hamburg: 20.45 Skandinavske narodne pesmi. 21.25 Schumannov koncert. — Bratislava: VI.45 Medcrjevn drama \% iSasov kmečkih sporov -SodižiB v siolmioi«. - l.ipskn: 20.45 Schol*ova l«r« - K61n: M.4fi KfljjorH - Frankfurt: 20.45 Oareftndo^J 12 - * rsooni ko« eert. — hlonakovo: 20.45 Šva!*slia žaltava Ljubljana. 6. maja. Tivolski park, ponos mesta Ljubljane, je že v najbujnejsem cvctju in zelenju. Mestna vrtnarija ga s skremimi sred M vi. ki lih mv* mi r:i/uo-lago, vzdržuje in neguje po svojih najboljših močen. Z-a vso vestnost in skrb, s katerima se vsako leto na pomlad znova loti v njem tlela, ji gre vse priznanje. Steze med pisanimi gredami in zelenimi tratami so očiščene plevela in posute z belim peskom, da je pravi užitek hoditi po njih. Celotno sliko okusno urejenega Tivolskega parka pa kazi grd madež — mestni ribnik! Pred lanskim so s presenetljivo vnemo in naglico začeli izsuševati njegovo dno ter urejevati njegove bregove. Vse to po načrtu, ki ga je napravil rnviiiHe!i mestne vrtnarije gosp. Lap. Gotovo je še vsem v spominu, koliko govorjenja in pisanja je bilo takrat o tem ribniku, ki naj bi tako rekoč čez noč •••-s'•••■! pri "n /lii 'i ii; 'I' i1 ■ ; Ko so delavci s krampi in lopatami začeli klesati ribniku novo podobo, se je zbrala gosta truma radovednežev ob ograji in ugibala, kaj bo iz tega dela nastalo. Med gledalci so bili seveda tudi nezadovoljneži. ki so kritizirali predloženi načrt in z občudovanja vredno vztrajnostjo zagovarjali če-stitljivo podobo starega ribnika, češ: prav nic drugega mu ni manjkalo, kakor da bi mu očistili dno, uredili bregove in obnovili raztrgano ograjo, pa bi bil povsem ustrezal svojemu namenu: poleti za ! čolnarjenje, pozimi pa za drsanje. Druji pa so s« navdušili za popolno moderno preureditev ribnika po predloženem načrlu gosp. Lapa, — a nazadnje o bili razočarani vsi: pesem krampov in lopat je kar na lepem utihnila in delo v rudniku je ostalo v svojem začetnem štadiju. Vse kaže, da je načrt gosp. ravnatelja Lapa padel v vodo, bodisi zaradi j pomanjkanja kredita, bodisi zaradi brezbrižnosti i tedanjega občinskega sveta V interesu mesta Ljubljane, ki v nemajhni me-I ri slovi tudi zaradi svojega lepo urejenega parka, i bi bilo, da sedanji mestni občinski svet vprašanje j preureditve mestnega ribnika spravi z mrtve točke in sklepa o njegovi usodi, dokler škoda, ki jo zanemarjeni ribnik trpi, še ni tako občutna, V sedanjem žalostnem stanju ribnik Ljubljani pač ne dela časti. Obiskovalci Tivolija se upravičeno čudijo, kako je prejšnji občinski svet mogel kar tako na hitro roko začeti z osuševalnimi deli v ribniku, ne da bi prej dobro premislil, ali lx> imel na razpolago dovoli sredstev za realizacijo celotnega na-* črta. Vse prej kot ekonomično je namreč, če kdo •■ačne nekaj graditi, potem pa pusti, da zob časa nemoteno gloje na začetem delu ... Pa naj bo /e krivda na katerikoli strani — takšen, kot je ribnik zdaj, pač ne more ostati, če nočemo, da bi tujci nad takšnimi nesodobnostmi zmajali z gla-j vami. Preurejeni mestni ribnik bi nudil lep, har-] moničen zaključek severozapadne strani Tivolskega I parka. Maribor Rekorden obisk na f oto-razstavi Obupna pot na Drenikov vrh Ljubljana, 6. maja. Kdor je hodil — in kdo od Ljubljančanov še ni hodil — po poti mimo Čada proti Rožniku, ta ve, v kakem stanju je pot naprej od Čada. 2e do *ada pot ni prav posebna, zlasti ne, kadar je deževno. Med Čadovo gostilno in gospodarskim poslopjem, kjer vodi naprej vozna pot (ki je obenem tudi pešpot) piroti Rožniku, je nameščan »ge-pel«. Kadar je ta »gepel« v pogonu, t. j. kadar ga konj vleče, je tam reden promet sploh nemogoč, da ne omenimo blata, ki tam nastane, kadar je dež. Pot od Čada aaprej je ograjena, na ograji pa ie navita bodeča žica, kar je menda po predpisih sploh prepovedano. Od tu dalje je pot tudi v takem stanju, da ne dela nikomur časti. Kadar je deževno, je skoraj sploh neprehodna, če pasant noče riskiratd, da korači do gležnja po blatu in vodi. Kakor slišimo, nameravajo sedaj ta del poti popraviti. Od te poti pa se odcepi na desno proti Drenikovemu v^hu druga pot, ki je morda še slabša od prej omenjene. Ta pot na Drenikov vrh vodi med samimi vilami in bi morala že radi tega biti v malo boljšem stanju. Tako pa zavije v prav zvitem ovinku na desno od rožniške poti ter so sploh sami ovinki. Razven tega je silno ozka ter istotako zabarikadirana z bodečimi žicami. Pot napravlja na pešca res porazen vtis. Ljubljana ima svoja najlepša sprehajališča baš v tem idiličnem kotičku. Zato so poti tod vedno polne sprehajalcev in sevda tudi tujci niso redki, ki zavijejo v ta kot bodisi peš, bodisi z avtomobilom. Saj človek sploh ne bi vedel, da le to vozna pot, če bi ga na to ne opozoril napis na Čadovem gospodarskem poslopju. Tako pot na Rožnik, še bolj pa pot na Drenikov vrh sta nujno popravila potrebni. Sedaj spomladi sprehajališča zopet oživljajo in ljubljanski sprehajalci, še bolj pa stanovalci okoliških vil, bi bili občim silno hvaležni, če posveti temu koncu, morda najlepšemu od vseh mestnih, potrebno pozornost in skrb, kar se cest in sprehajališč tiče. Ljubljana, 6 maja. V ponedeljek smo poročali o otvoritvi druge mednarodne foto-razstave, ki je bila svečano otvorjena v »oboto dopoldne v Jakopičevem paviljonu. Razstava je odprta vsak dan, datum za-tvoritve pa bo pravočasno objavljen, ker se utegne še spremeniti. Dnevno 300 obiskovalcev Že prvi dan po otvoritvi smo zabeležili, da je razstava doživela glede obiska rekord. Odslej še namreč nobena razstava ni bila tako dobro obiskana. Prav neobičajen je za Jakopičev paviljon prizor, da ljudje neprestano prihajajo in odhajajo. Do včeraj opoldne so zabeležili na loto-razstavi nič manj, kakor okrog 1000 obiskovalcev. To pomeni, da obišče razstavo dnevno okrog 300 ljudi. Kakor smo že omenili, znaša vstopnina na razstavo din 10 za osebo. Dijaki v skupinah po 10 plačajo samo po 2 din vstopnice. Korporativno so posetili razstavo doslej zagrebški fotoamaterji in to večinoma avtorji razstavljenih del. Zagrebčani so bili v Ljubljani v nedeljo.' V ponedeljek pa si je ogledala razetavo večja skupina od Foto-kluba Hrastnik. Za prihodnjo nedeljo so najavljeni Mariborčani, med tednom pa bo obiskalo razstavo več ljubljanskih srednjih šol. Kupčife na razstavi Zanimivo je, da so se na razstavi pojavili interesenti, ki hočejo nekatere slike odkupiti. Tako je bilo že kar prve dni več kupčij. Razstava prvotno niti ni bila zamišljena tako, da bi bila dela naprodaj. Ko pa so se javili interesenti in ko so dali svoj pristanek tudi avtorji, so bile kupčije sklenjene. Doslej je bilo prodanih okrog 10 slik. Mnogo pa je slik, ki bi jih radi interesenti odkupili, a so avtorji izven Ljubljane, bodisi v naši državi ali inozemstvu. Prireditelji s« se takoj obrnili na te razstavljalce s vprašanjem, ali so voljni slike prodati in koliko zahtevajo. Verjetno bodo odgovori pritrdilni in bo tako prišlo še do nadaljnih kupčij. To je napotilo tudi domače avtorje, da so določili svojim slikam cene. Od doslej označenih cen znaša kupnina za najdražje slike 1200 din, najcenejše slike pa stanejo 100 din. Zanimivo je, da so med dosedanjimi kupci razstavljenih del skoraj izključno sami trgovci, eden pa je advokat. Tolmač na razstavišču Obiskovalci razstave, ki so si ogledovali dela, 60 čutili pomanjkanje tolmača, ki bi jih vodil od slike do slike in jim razlagal smisel slike in vse podrobnosti, ki so za sliko značilne. Ta nedostatek — če ga moremo tako imenovati — je opazilo tudi vodstvo, ki je poskrbel, da bo že ta teden na razstavišču na razpolago tolmač-strokovnjak. ki bo obiskovalce vodil ob slikah in jim razlagal značilnosti posameznih del. To bo brez dvoma precej pripomoglo k uspehu razstave, ki je v ostalem v vsakem oziru na višku. Večer konservatoristov Koncertni spored letošnje' prireditve konservatoristov v Kazinski dvorani je bil prav posrečeno izbran: Strawinskega Suita št. 1., Mozartov divertimento za 2 klarineta in fagot in končno 2 stavka iz godalnega kvarteta konservatorista Uroša Prevorška. Izvedba teh del je bila zelo posrečena, in je ob misli, da sta inicijativo in študij za ta spored ležala v rokah mladih fantov samih, zapustilo pri publiki še posebno ugoden vtis. Izredno je ugajal Mozartov Divertimento, kjer je vsa duhovitost, humor in toplina Mozartove glasbe naravnost vrela iz moistrske kombinacije treh pihalnih instrumentov. Prav zelo je ugajala tudi Strawin«ke.ga Suita za mali orkester, ki jo je izvajal konservatorijski orkester pod vodstvom Uroša Prevo-ržka, ki je imel tu priliko pokazati svoje dirigentske sposobnosti. Če bi bila grotesknost še malo močneje podčrtana, bi bila izključena pri publiki vsaka eventuelna pomota, da gre tu za resno, globoko muziko, in bi Strawinskega fina ironija, ki se sprevrže včasih že v sarkazem, postala še bolj jasna. Zadnja točka, Prevorškov kvartet, je zbrano publiko še posebno navdušila, saj je PTevoršek (ki bo absolviral letos kompozicijo pri prof. Škerjancu) pokazal v njem poleg tehničnega znanja pristno čuvstvenost mladega muzika. Dasi je s pojmomo mladosti skoro nujno združena tudi marsikaka pomanjkljivost v formalni zgradbi, je vendar očiten pri Prevoršku precejšen napredek od prejšnjih tovrstnih poizkusov. In to je pri mladem človeku vedno razveseljiv pojav. W. Plavanje v Rusiji Veliko pozornost so vz^budili ruski plavači v prsnem plavanju; po poročilih namreč, ki prihajajo iz Rusije vidimo, da postavljajo zlasti v prsnem plavanju mnogo boljše čase kot so pa obstoječi svetovni rekordi- Ker pa Rusija ni včlanjena v mednarodni plavalni zvezi, ti rekordi n’SO priznani za nove svetovne rekorde. V teku kratkega časa je prišlo iz Rusije že peto poročilo, da je bil izboljšan svetovni rekord. Ruski plavač Simon Boičenko je preplaval 100 m prsno v času 1:08 v istem času je dosegel Miškov čas 1:08.6. V damskem konkurenci je najboljša Marija Sokolova z časom 1:23. Kmalu zatem je plaval Boičenko 200 m prsno 2:39.6; Miškov pa ie potisnil 100 metersko znamko na 1:07.4. Po zadnjem poročilu pa je dosegel Boičenko na 100 m bajen rezultat s časom 1:06.2. Pri tem je zanimiva ugotovitev, da plavajo ruski plavači svoje sijajne rezultate v metuljčkovem stilu, dalje je tudi zanimiva primerjava razvoja plavalnega šiporta v teku zadnjih 10 let. Medlem ko je amerikanski plavač Spence plaval že leta 1927 v ča«u L 1:14 je najboljši rus.ki plavač Marjejev plaval to progo 1:26.4. Leta 1931. je ruski plavač Osten-Sakjen popravil čas na 1:16 2, kar ie držalo 3 leta. Naslednjega leta Francoz Cartonnet 1:11. Ruska rekordna lista pa se je glasila leta 1934: Poltorak 1:15.6; leta 1935: Miškov 1:15.6; Boičenko 1:12.2; Boičenko 1:08; ieti 1:07.4 in končno zopet Boičenko 1:06,2. Popolnoma ista je slika če primerjamo svetovne in ruske rekorde na 200 m: L. 1927. Rade-macher 2:24.48; 1. 1929. Tsuruta 2:45; L. 1932. Spence 2:44.3: 1. 1933. Cartonnent 2:42.6; 1. 1934. Sietas 2:42.2 1. 1935. Cartonnent 2:39.6. Ruski rekordi pa so se vrstili takole: 1. 1927. Marjejev 3:12.22, 1. 1929. Osten-Sakjen 2:49.7, leta 1932. isti 2:29,7, leta 1934. MiSkov 2:48.2. 1. 1935. Miškov 2:47.2. Letos pa sta tako Miškov kakor tudi Boičenko že v prvih teh mesecih letošnjega leta izboljšala listo sovjetskih rekordov v prenem plavanju. Miškov je plaval meseca januarja na 200 metrov 2:46 in 2:42, Marca meseca pa je dosegel Boičenko pri medmestnem dvomechu Ljeningrad-Meskav na 200 metrov 2:41.5. Med Miškovom in Boičenkom se je razvila ogorčena borba za izboljšanje svetovnega rekorda. In slednjič se je posrečilo Boičenku, da je pri poizkusu rešenja rekorda preplaval 200 m progo v času 2:38.2. Kmalu za njim pa se je posrečilo Amerikancu Kasleju pri visokošolskih prvenstvih doseči na isti progi čas 2:37.2. Zanimivo pa je, da je ruska lista desetih najboljših prsnih phivačev na 200 m zaključena s časom 2:48, kar znači, da bi se 6 Rusov uvrstilo med 10 prvih najboljših plavačev sveta na tej progi. Pa tudi v damskem tekmovanju Rusinje ne zaostajajo nič za moškimi. Na 100 m progi je bila najboljša ruska plavalka v času, ko j« bil svetovni rekord 1:26.3 ruska prvakinja Bakkerova s časom 1:443. In v času, ko se je damski svetovni rekord izboljšal komaj za 6.1 sekunde (Nemka Holzner 1:20.2, aficijelni rekord je komaj 1:23.4 od iste plavalke) so Rusinje popravile svoj čas kar za 21.3 sekunde. Svoje rekorde so popravljale v prsnem plavanju kar skokoma. Najprej Kušnecova v Leningradu 1:38.4, 1:35.2, 1:32.3. Nato Koloskova v Moskvi na 1:30.9, 1:29,1 in na 1:27. Toda leto« So potisnile svoj čas še nižje: Heltinga 1:25,6 in Sokolova 1:23. Zal se je ruski časopis *Krasny šport« od koder posnemamo, omejil samo na razvoj ruskih plavalcev in plavalk v prsnem plavanju. Prav gotovo bi bilo zanimivo vedeti tudi za ostale panoge na kakršni višini so sedaj in kako so se razvijale v primeri z srednjeevropskim športom. 1 oda tudi iz teh majhnih podatkov, ki jih imamo, lahko vidimo, da tudi v Rusiji ne zanemarjajo športa. Metode notranjskega padarja Rakek, 6. maja. Vsa Notranjska, zlasti Menišija, Cerkniška in Ložka dolina, dalje krati tja no Delnic in do Kočevja so se z veliko pozornostjo zanimali za na-daljno usodo cerkniškega padarja Ferdinanda Per-mozerja, ki je bil po poklicu železničar, rodom Iz okolice Celja in je bil kar 2-krat v Ameriki. Sodne oblasti so imele ž njim vedno mnogo opravka-Sodnikom je delal preglavice, kajti znal je dostikrat na zvit način doseči, da so mu zapor odložili zaradi bolezni. Naposled so tudi njegove metode pretuhtali in Nande je moral romati med hladne zaporne stene. Bil pa je v zaporu prav velik humorist in udan v svojo usodo. Tudi sedaj se je že sprijaznil z nadaljnim robijašltim življenjem, ki ga bo preživljal v mariborski kaznilnici. Nande Peimozer je bil popularna osebnost. Toda v pogledu svojega strokovnjaštva še daleč n' doisegel, kaj še le prekašal slovite postojnske ko-njederke, h kateri so se naivni in lahkoverni ljudje zatekali kar iz vseh krajev gornjega Krasa in celo iz Ljubljane in Gorenjske. Pravijo, da je res postojnska konjederka nekaj umela in da je dostikrat uganila pravilno bolezen. Ljudje so ji donašali vodo od bolnikov in po vodi je konjederka »poznala bolezen, Nande pa je imel na domu v Cerknici urejeno pravcato ordinacijsko sobo, ki jp bala nekoliko lajitialvsns in mračna. Kako je Nande navadno dognal bolezen? Na način, ki so ga že Lekarne. Lekarniško nočno službo vršita Vav|x>tova lekarna 'Pri angelju varim« na Aleksandrovi cesti in Minarikova mestna lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda. 6. maja: Zapito. Četrtek. 7. maja oh 2<>: Direktor Čampa. Zadnjič. Znižane cene. V korist Združenja gledaliških igralcev. »Direktor Čampa« za Združenje gledaliških igralcev in zadnjič. Opozarjamo na zadnjo vpri- zoritev Kranjčeve tako uspele drame »Direktor Čampa«, ki si je s svojo tehtno aktualnostjo in učinkovito olxlelavo takoj pridobila občinstvo. Ta predstava, ki bo |x> znižanih cenah, se vrši v korist Združenja gledaliških igralcev.' Igralci letos ne bodo sami razpečavali vstopnic, zato pa naj ljubitelji gledališča in prijatelji naših požrtvovalnih igralcev sanii pohite ta večer polnoštevilno v gledališče! V soboto premijera »Tujega deteta«, izredno duhovite iu iiovsod s kar največjim uspehom igrane komedije mladega sovjetskega pisatelja Škvarkina, ki si zmagovito osvaja oder /a odrom »Tuje dete« predstavlja brezdvomno najboljše, kar je dala sedanja sovjetska dramatika v komedijskem žanru. Je z nenavadno prisrčnostjo, vernostjo, humorjem, pa tudi s lino ironijo risana slika današnjega ruskega življenja. To delo. ki ga sedaj ‘igrajo pred vojno polnimi hišami po vseh jugoslovanskih odrih, je naštudiral glavni režiser J. Kovič, obenem insce-nator dela. Vstopnice se že dobe pri gledališki blagajni. * Mariborski teden razstavlja. Jutri se snide komisija za oceno osnutkov za propagandne lepake za letošnji mariborski teden. Pojutrišnjem se bodo osnutki razstavili v spodnji kazinski dvorani. Nedeljeno uradovanje se bo uvedlo na mestnem magistratu v času od 11. maja do 15. septembra. Uradne ure so od pol 8 do pol 14. Davek na pse. Mestno načelstvo opozarja lastnike psov, da mora biti plačan pasji davt1* do 31. maja. Zmešalo se ji je in je skočila v Dravo Maribor, 5. maja. Pred tremi tedni je izginila v Dogošah pn Mariboru 50-letna posestnica Elizabet« Gajbi Zenska je bila nekoliko slaboumna ter je živela pri svojih sorodnikih, s katerimi pa se ni dobro razumela. Dne 15. aprila se je sprla z domačimi in je odSla, za njo pa je zmanjkala vsaka sled. Se* le sedaj je prišlo iz Zavrča sporočilo, da je Dravk naplavila njeno truplo, V svoji zmedenosti je skočila v reko, kjer je našla žalostno smrt. Produkcija šole Glasbene Matice Pretekli teden smo slišali v Filharmonični ivorani produkcijo mladinskega zbora pod prof. Viktorjem Šoncem in mladinskega orkestra (pomnoženega z gojenci drž. konservatorija) pod prof. Karlom Jerajem. Oba g. profesorja sta svojo nalogo prav lepo rešila. Prof. Šonc je podal z zborom mladinske pesmi samih slovenskih skladateljev (Kogoj, Premrl, Salt-ner, Jenko. Adamič), ki so jih otroci obeh spolov in vseh velikosti prav ljubko odpeli. Prof. Jeraj pa je zaigral z orkestrom 3 točke, med katerimi je imela pač največ lastne lepote in vzgojnega pomena Stamizeva Simfonija v d-duru, kjer so lahko mladi igralci in poslušalci spoznali v miniaturni obliki vse melodične in formalne lepote klasične simfonične oblike. Poslušalstvo, mlado in starejše, ki je napolnilo dvorano do zadnjega kotička, je z navdušenjem spremljalo vse točke. W. Konkurenčne klofute Ljubljana, 6. maja. * Zadnji čas imamo priliko opažati v ljubljanski okolici svojevrsten pojav: kjerkoli in kadarkoli je kje kaka prireditev, na kateri se zbere več ljudi, tam se pojavi tudi kak fotograf, ki lovi ljudi v svojo kamero, zraven pa deli numeririne listke ali pa potem slike razstavi, da jih spravi v denar. Od začetka je bilo videti na prireditvah samo posamezne fotografe, zadnji čas pa se je njih število neprestano večalo, tako da jih sedaj lahko našte-jete na nekaterih prireditvah tudi do deset. Razumljivo je, da se ti medsebojni konkurenti ne gledajo ravno najlepše. Vsak skuša čimvec zaslužiti in se zato poslužuje pač vseh mogočih sredstev. S kamerami se postavljajo po cestah in križiščih ter neumorno pritiskajo na aparat. Do tu bi bilo vse v redu. Ni pa v redu kar se js zgodilo n. pr. včeraj v Brezovici. Tam je bila birma in pri tej priliki se je zateklo v Brezovico menda kar osem ali še več fotografov. Niso »e gledali med seboj ravno prijazno; dva pa sta bila posebno ognjevita. Naenkrat sta si bila namreč v laseh in že je padlo tudi nekaj klofut. Prvi zatrjuje, da je kriv drugi, drugi seveda vali na prvega. Bodisi temu tako ali tako, hilo bi v interesu samih fotografov, da se na javnih prostorih ne pretepajo kot je bilo to včeraj, ko se bo vsa zadeva končala po paragrafih, ker je moral službujoči orožnik dogodek seveda prijaviti. Nočemo odrekati fotografom opravičenost do izvrševanja njihovega poklica. Bilo pa bi morda pravilnejše, če posežejo tu vmes oblasti in sicer tako, da posameznim foto-ateljejem odredijo področje. Tako je n. pr. prav čudno, da prihajajo v kraj, kjer je več fotoateljejev fotografi še iz drugih krajev in se razvija potem na cestah prav čudna konkurenčna borba med preštevilnimi fotografi. V ugled fotografskemu stanu pa bi bilo, še fotografi to sami med seboj uredijo, tako da oblastvena »ploh ni treba posegati vmes. nekateri pisatelji opisali, zlasti Janko Kersnik. Bolniki so stali, včasih v daljši vrsti pred ordinacijsko sobo. Pa je hčerka vsakega bolnika odnosno vsako obiskovalko na tihem vprašala: »Kaj vam je?« Zenske so ji povedale. Hčerka je nato, kp je ženska stopila v sobo, očetu po nemško na uho zašepetala: »Št. 1 je bolna tako in tako« Gosipod Nande je nato t vso važnostjo in resnostjo površno premotril pacijentko in ji povedal: »Hm, punčka! Tako m tako je. Kako bomo? Tako bomo zdravili...« Ženske so se mu Čudile in »dohtarja-povzdigovale v deveta nebesa. Neka ženska, ki je bila prišla daleč iz Hrvatske, je bojazljivo, ko je stopila iz avtobusa, vprašala lam stoječega gospoda. Bil je sam cerkniški zdravnik. »Gospod, kje je cerkniški dohtar?« »To sem jaz, dekle« »Ne verjamem. Jaz iščem ta šintarskega dohtarja.' Zdravnik ji jc sicer pokazal dom Pcrmozerjcv, a kmalu za žensko so tja prišli orožniki, ki so padarja zalotili in flagranti. tt;; 1V ., ■»■■. •’< oko, podobno drobni luči. To je bilo zame znamenje za Aceitunovo smrt. Preveč je grešil na račun Boga. Res, natančno tri leta po tisti zvezdi je Aceituno umrl. Ta dan sem jaz molil v kapeli in Bog mi je oznanil svojo milost. Videi sem, kako so se hiše nenadoma razsvetlile in kako so ta hip stopili trije veliki psi v svetišče. Eden izmed njih je nosil v gobcu pisano sporočilo: to je bilo božje Pričakovali smo, da bomo zagledali kaj izrednega^ kaj nebeškega, kaj obsijanega — toda pred nami stoji skromen andaluzijski kmetič, oblečen v navadno raševinasto oblačilo in s črnim klobukom na glavi. Na sebi nosi siv suknjič, žametaste črne hlače in srajco brez ovratnika. »Vi ste pa časnikarji,« nam reče Angel Cu- Se so svetniki v Španiji Iz Španije dobivamo dan za dnem poročila o krvavih pobojih, o požiganju cerkva, o brezverskih in protiverskih neredih, ki nam predstavljajo vso Španijo v rdečem viharju. Zato se kaj neverjetno slišijo vesti, da so v Španiji še svetniki danes v 20. stoletju in kljub vsem levičarskim diktaturam. Listi, ki o tem poročajo, razumejo pod besedo svetnik nekaj čisto resnega, nič zasmehljivega. Če pravijo svetnik, menijo pod tem svetega človeka v pravem smislu besede, katerega časte ljudje in se zatekajo k njemu, ker se zdi, da je po moči svoje vere obdarjen z silami, ki si jih ne znamo razlagati z naravnimi zakoni. Tudi ti ljudje sami so prepričani o tein, da je njihovo poslanstvo nekaj izrednega in svojevrstnega, čeprav so sicer silno skromni. Res je, da ozdravi marsikdo, ki se zateče k njim po pomoč. Kako, tega ne more nihče pojasniti, najmanj pa taki, ki iščejo za vsako stvar razloga v bolj ali manj znanstvenih ugotovitvah in razlagah. Ljudstvo kljub vsemu kričanju o »neznanih naravnih silah«, o »slučajih«, o "sleparijah pobožnjakov in duhovščine« verjame svoje in z živo vero v srcu prihaja po duševno in telesno pomoč k ljudem, ki žive sveto, odpovedi polno življenje. — Angel Custodio zi Andaluzije spa"da tudi med tiste ljudi, katere ima preprosto špansko ljudstvo za zaznamovance^ božje. Popotnik, ki ga danes nanese pot skozi Andaluzijo, domovino bikoborcev, ne bo kljub revoluciji in požigom cerkva slišal govoriti drugega, kakor o njem in o njegovi svetosti ter čudežni moči. Kako da bi takega človeka ne obiskal! Vas, v kateri prebiva ta božji služabnik, je podobna sto in sto andaluzijskim vasem. Kamni te, od sonca razžgam: hiše, napol v skalovit hrib izvrtane, revščina. Krog in krog sami oljčni nasadi, last veleposestnikov, kamor poleti, ob lakoti vdirajo ubogi kmetje in pokradejo toliko oliv, da se prežive. To je tu stara navada, da je nihče niti več ne preganja. »Svetnik je v svojem oljčniku,« nam zakliče kmetica, ki nas vidi, kako zavijemo proti vasi. Sleherni človek tu ve, da noben tujec ne bo lazil v ubogo andaluzijsko gnezdo zaradi česa drugega, kakor zato, da vidi svetnika. »Tod pojdite,« zavpije druga in nam z roko kaže pot. Pod neusmiljenim soncem se vzpenjamo po kameniti poti proti majhnemu oljčnemu vrtu, sredi katerega se dviga bela, kockasta, tisoč drugim andaluzijskim hišicam podobna stavba, kjer prebiva Angel Custodio. Komaj stopimo na dvorišče, že naletimo na njega samega. Pričakovali stodio, še preden smo odprli usta in povedali, po kaj smo prišli in od kot smo. »Kar poslušajte.« In še preden utegnemo kaj prijx>mniti in se otresti presenečenja, nam že začne z enoličnim glasom deklamirati verze, ki jih je zložil v okornem jeziku andaluzijskih pesmi sam: Bog me je postavil semkaj, da bi dajal dober vzgled, da bi učil pravi zakon. Komur pa to ni povšeči, ga bo brž zadelo zlo. Toda kljub temu se ne moremo otresti presenečenja. Kdo neki je mogel temu človeku povedati, kdo in kaj smo? T 9^a razgovori s časnikarji ne spravljajo Angela nič v strah ali v začudenje. Iz njegovih besedi in iz njegovega vedenja diha trdnost človeka, ki mu človeških sodba m mar in ki se zaveda, da dela prav. Ne kakor je po volji ljudem, marveč kakor je f)o volji nekomu drugemu. V njem ni nič tistega vzvišenega svetniškega zanosa ali odmaknjenosti, je dobrodušen, skromen, prijazen človek —,Pač tak, kakor si navaden evropski versko brezbrižen časnikar j>ač ne more predstavljati svetnika, ker pričakuje pod 'tem imenom nekako mračnjaško, napol pokvečeno prikazen, ki je za strašilo ljudem in vsemu živemu. Angel Custodio govori čisto mirno, nerazgibano, brez zanosa ali izbranih besedi, njegovo pripovedovanje je podobno njegovemu preprostemu in enoličnemu delu, ki ga mora opravljati vsak dan, če se hoče preživljati. _ »Saj f>oznate mojo zgodbo,« pravi. Čeprav nihče ne ve o njem več, kakor so pisali o tem listi in kar so nam po jx>ti prif>ovedovali ljudje. »Povedal vam botn samo, kakor sem prejel dar, da morem ozdravljati duše in telesa. Pred mano je že v Zarzueli živel mož, ki so mu rekli svetnik, pa ni bil. Prevzel se je in je začel ljudi varati. Ime mu je bilo Miguel Aceituno. Zaradi njegove pokvarjenosti je Bog izbral mene, da ga tu, v tem okolišu zastopam, saj so ljudje božje pomoči tu bolj potrebni, kakor kje drugje . ..« Vse to jmpoveduje mož s tako sanioposebi umevnim glasom, da smo vsi osupli. Stvari, ki se nam niti ne sanjajo, da bi bile možne, jemlje on kot nekaj navadnega in docela razumljivega. Najbolj težke in najbolj zapletene reči pripoveduje s presenetljivo jasnostjo in razumljivostjo. # »17. aprila 1907 sem videl na nebu nad temle nlirtiil/Aiti \/ SVCtlO na ra-zvezdi ipeli ričevalnim besedam. Medtem ko stojimo in premišljujemo, kaj naj naredimo, gre Angel od enega do drugega, položi vsakomur roko na prsi in mu dihne trikrat v obraz. »To je moj blagoslov,« pravi, ne da bi se ozi- ral na naše začudenje. Na praznik Marijinega Vnebovzetja priredijo prebivalci vasi procesijo, v kateri gre tudi Angel Custodio. Vsi bolni, pohabljeni in nesf>osobni pridejo ta dan od blizu in daleč k procesiji in nihče ne more tajiti, da se ne bi večina od- njih vračala domov z boljšim zdravjem v telesih in z večjim mirom v dušah, kakor so pa prišli sem. Morda je njihova živa vera tisto, kar jim olajša trpljenje, morda so čudovite moči v rokah, ki jih ta mirni, skromni, neznatni človek polaga nanje — kdo bi to vedel. Res je, da ga ubogo ljudstvo iz vse Andaluzije, od blizu in daleč, smatra za božji blagoslov in za tolažnika v vseh svojih težavah. »To je pravi svetnik,« nam pripoveduje kmet, ki ima pri vsakoletni procesiji častno nalogo, da Angela oblači za sprevod. V petindvajsetih letih je pomagal najmanj 50.000 ljudem od blizu in daleč. Preden odidemo, stopimo za trenutek še v zasilno kapelo, kamor hodi Custodio molit. Na oltarju je postavljen velik kip Device, po stenah pa visi nekaj slik, ki kažejo njega v različnih razdobjih življenja, z ženo in z otroki. Poleg tega vidimo še nekaj posod in vaz s svežim cvetjem. Nič drugega. Nova uniforma nemških šoferjev. Ti so edini stan, ki dozdaj ni bil uniformiran. »Tukaj sem prejel božje sporočilo...« nam de Custodio tiho in pokaže z roko, kje je klečal tedaj. Zunaj se oljčniki bleste pod sončnimi žarki. Ko se poslovimo, nas spremljajo s pogledi anda-luzijski kmetje raskavih obrazov in robatih potez. /mi se, da nam vsak od njih pravi blaxrrovaje: »No, ste zdai prepričani, da je res? SrečnT bodite, da ste ga videli...« Res, ko odhajamo, je človeku težko misliti, da ne bi verjel v vse to, kar je tu videl in slišal. Kako ne, saj verjamejo deset in deset tisoči, katerim je njegova molitev ozdravila Vse bolečine. In, ali ni res, 4a se Bog za razodevanje svoje moči in veličine poslužuje majhnih in preprostih... Nemo gledališče Angleški znanslvenik sir Richard Paget je po večletnem opazovanju šimpanzov v londonskem zoološkem vrtu oblikoval mednarodni jezik brez besed iz samih znamenj in kretenj, v domnevi, da se bodo na ta način lahko sporazumeli vsi narodi, brez ozira na kulturne razlike. Vzel je zdaj v najem malo gledališče »Adelphy« in prireja v svojem jeziku predstave za široko javnost. Otvori*ev se je vršila 25. marca. Paget je najprej imel uvodno kratko predavanje, v katerem je dokazoval, da težijo vsi jeziki za čim enostavnejšim izražanjem. Besede kot »kaj |ja«, »že«, »menda« in podobno ne pomenijo veliko sanie na sebi, a kljub temu označijo splošno umljive jx>jme in zadostujejo za odgovor. To pomeni, da se ne ozira vsakdanje življenje na zahteve slovnice. Roke in premikanje ustnic na- domešča dolge stavke. Ta jezik je naraven in splošno umljiv. Ko se je dvignil zastor, so mislili od kraja gledalci, da so zašli v norišnico. A zmeda se je kmalu razpršila, in dejanje je izostajalo vedno bolj umljivo. Paget je spisal enodejanko o letalcu z nevesto, ki sta morala pristati na divjem otoku zaradi nepričakovano pokvarjenega motorja. Ljudo-žeri, ki prihitijo na kraj nesreče, od kraja hočejo pojesti zaročenca. A slednja prosita usmiljenja, pri)>ovedujeta o svoji ljubezni in naposled omehčata ljudožerskega glavarja. Vse se zaključi s pojedino in plesom. Gledalci so navdušeno ploskali pantomim. Glavar je naposled imel v istem jeziku .govor o koristnosti izuma prof. Pageta. Na to je predvajala neka umetnica v spremstvu violine in glasovirja pesem v istem jeziku brez besed. Potegavščine Na svetu je več mednarodnih zabavljačev, ki se nočejo omejiti na prvi april, temveč begajo svoje bližnje skozi vse leto. Odvetnik Godillot v Nimesu je nekoč poslal po železnici kot tovor svoj zobotrebec. Blagajnik ie moral sprejeti blago, ker ne omenjajo železniška pravila najmanjše dopustne teže in obsega v tovornem prometu. Zobotrebec se je naposled izgubil med potjo. Navdušeni lastnik jc zahteval odškodnino in vsa Francija se je smejala, ko je čitala o tej razpravi... Isti šaljivec se je hotel tudi vpisati v šolo za babice na medicinski fakulteti v Toulousi. Pisarna ga je seveda zavrnila. Godillot se je pritožil prosvetnemu ministru in se skliceval na to, da ni nikjer prepovedano moškim se učiti za babiško diplomo. Prezident republike je moral s posebno okrožnico proglasiti babištvo za izključno ženski poklic, da bi rešil ministrstvo pred vztrajnim nagajivcem ... V Ameriki uganja slične burke znani slikar Gilbert Whi-te, ki je slejkoprej predsednik pariškega odseka ameriške legije udeležencev svetovne vojne. V Parizu je prinesel hišnici kakor jajce drobno želvo in prosil, da bi jo pasla na vrtu. Prihodnji dan jc na sikrivaj prinesel za spoznanje večjo želvo in z njo nadomestil prvo. Ponavljal je to dnevno in naposled je postala gojenka en meter dolga. Hišnica jc navdušeno pripovedovala o svoji uspesni reji. A White jo je kmalu razočaral. Zopet je nadomestil velikansko z manjšo sestro. Želva je postajala dnevno bolj drobna. Obupana hišnica je polagala rejenki najboljšo solato, a želva je izostajala vedno manjša. Naposled je izginila brez sledu. Od tedaj je prisegla hišnica, da ne bo več redila želve. »To je res prehudo,« je vzdihovala. Od kraja sem imela toliko veselja, a naposled sem doživela samo žalost. To so res čudne živali. Tinček: »V jabolku, ki sem ga poiedel, jc bil črv. ki ga imam še v grlu « Manin: »Kaj nes? Tu imaš kozarec vode in hitro ga izplakni.« Tinček: »Mamica, pusii ga vendar, naj sc mirno sprehodi v želodcc.« giji dejali strokovno soupe. To-je naziv za obed in za večerjo. Potem smo bili prosti, lahko smo šli v mesto in ostali tam do devetih, dokler niso zatrobili večerni poziv, appel. Bili smo prosti, pa to samo, če nismo bili odrejeni za straženje, kar se je godilo zelo pogosto in pa, če ga nismo pri vežbanju le preveč lomili in smo bili dovolj sposobni, da so nas izpustili ven. Čez nekaj dni smo začeli vaje z orožjem. Polagoma smo se uvežbali in se teh neskončnih vaj nekako privadili. Nedelja je bila dan počitka, a edino v nedeljo smo mogli prati svoje perilo in jedilno orodje, šivati gumbe in kar je še takih neizogibnih del. Tedaj sem prvič bridko skusil, kako resnične so vse pripovedi o tem, kakšna je železna disciplina v legiji. Tisto leto preden sem izvedel, da me bodo po oprostitvi iz ječe, osvobodili tudi na-dalnje službe v legiji — bilo je decembra — me je poklical polkovnik Rollet k sebi. :?Vem,« mi je dejal, »da boste pisali o legiji. Dobro, kar pišite, toda pišite samo resnico. Mi smo strogi, toda,« je še pristavil stari vojak, »mi smo pravični.« Ko takole premišljam svoje spomine, me te Rolletove besede zmeraj znova iznenadijo. Legija je zares kruta, življenje v njej je nenavadno težko, toda v njej vlada tudi kruta pravičnost.' Vsako pomanjkljivost v legiji odpravijo in popravijo brez odlašanja in brez usmiljenja. Zamazana puška velja legijonarja štiri do osem dni zapora. Prah pod posteljo, umazana obleka, blatno orodje — vsak tak greh pa vas stane osem dni pelote. V legiji označujejo s »pelote« vaje kaznovanih vojakov. Ti morajo stopati v krogu po predpisanem redu okoli vsega dvorišča devet j ur dnevno in nosijo pri tem na hrbtu vrečo, I napolnjeno s peskom. Vreča tehta trideset ki- 1 logramov. Če vas muči radovednost, vam rade volje priznam, da sem tudi jaz stopal in se obračal z vrečo peska na hrbtu po dvori-; šču — in to celih dolgih osem dni. Osem dni! j Ta vreča ohlaja tudi najbolj vroče glave. Mo-! ja glava je bila včasih res kar razbeljena... Nikdar pa nisem videl ali slišal, da bi ; bil kdaj kje koga v legiji pretepati, kar je obi-' čaj pri drugih vojskah, zlasti v Evropi. Še manj pa, kakor to pripovedujejo pravljice o legiji, da bi koga zapodili brez vode in brez vsega v puščavo. To sem pred nedavnim videl tudi v nekem senzacionelnem filmu. Za disciplino v legiji jamčijo v glavnem seržanti, naredniki. Oni ta del svoje službene naloge, kakor tudi vse ostalo, jemljejo zelo resno. Ti oficirji so prav za prav ogrodje vse legije. Seržant pozna vse svoje vojake, njihove napake in njihove slabe strani, pozna pa prav tako dobro tudi njihove vrline in njihovo hrabrost. On ima pravico, da jih kaznuje z velikimi in majhnimi kaznimi in se te pravice poslužuje brez oklevanja. Dokler je trajal naš pouk v Saidi, so neprenehoma prihajale do nas vesti, da se pripravlja huda ura. Maroko se je na pobudo Abd-el-Krima uprl, na drugi obali Sredozem-; skega morja pa se je bunilo ponosno pleme i Druzov, ki prebiva v pogorju Libanona, Hau-rana in Džebel - Druza. Upirali so se proti francoski upravi. Sirijo je zajel plamen: celo kolono francoskih vojakov, ki je štela štiri tisoč fantov, so nenadoma napadli in jo do zadnjega uničili. Ni ga bilo dne, da ne bi iz Saide, iz Sidi-bel-Abesa ne odpotoval kak oddelek, da nadomesti te težke izgube. Tudi jaz sem hotel takoj oditi. »Ko bo prišla vrsta na vas, nič prej«! mi je razložil seržan. Potem je smeje se dodal: »Ne bojte se, tudi na vas bo prišla vrsta.« Smehljal se je, čeprav je bil sicer z nasmehi kaj skop. In res, lepega dne sem bil tudi jaz v seznamu tistih, ki so morali odpotovati v Sidi-bel-Abes. Uvrstili so me v pohodno kom-panijo. V Sidi-bel-Abesu jc bilo vrvenje in me-tež. Neprestano so klicali vojake na zdravniške preglede. Nekateri so v vrstah čakali | plače. Nekatere so poveljstva pošiljala na dopust, druge so odpuščala iz službe. Nekega jutra je prišel k nam seržant, ki je imel ta dan službo. S seboj je nosil popis. »Možje, ki jih bom prebral zdaj,« j® dejal, »so odrejen za pohodno kompanijo, ki jo bodo, sestavili v Tunisu. Tisti boste s seboj nesli svečane obleko in eno obleko za izmeno.« Tunis? »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 In 2996. Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.