SPOMNITE SE
SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM PAROM!
inrmryTTTTtt«rm
NO. 184
Razne najnovejše svetovne vesti
NEW YORK. — Svetovni prvak v rokoborbi, Joe Louis, jej sinoči premagal Tamija Mauriello in tako ostane še naprej svetovni prvak.	|
NEW YORK. — Včeraj so začeli iskati prekooceansko letalo, ki je nosilo iz Belgije v New York 44 potnikov. Včeraj zjutraj ob 3:37 se je pilot zadnjič oglasil po radiu ob obali Nove Fundlandije. Na krovu je bilo največ ameriških in belgijskih trgovcev. Letala obrežne straže ga iščejo ob obrežju.
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
DR. STEPINAC JE BIL TUDI
ARETIRAN
i 1 Titova vlada ga je obtožila "zločinov proti narodu."
UMRL JE v visoki starosti slovenski slikar Franc Vesel. Preminul je 28. julija.
VITO GLOBOČNIK, znan akademski slikar iz mlajšega rodu, se je tudi poslovil od tega sveta letos 5. avgusta. Bil je s partizani in bival nekaj časa z njimi v gozdovih.
MATEJ HAFNER, znani ljubljanski notar, je tudi zapustil vse pozemeljsko v začetku letošnjega avgusta in se preselil v večnost.
DUHOVNI SVETNIK ALOJZIJ ŠAREČ. — Ni še dolgo, ko sem vam pisal o osemdesetletnici duhovnega svetnika in bivšega župnika v šmartnem pri Kranju Alojzija šarca. Sedaj moram poročati o njegovi smrti, ki ga Je našla v lienški bolnišnici. Gospod je moral na stara leta v tujino z begunci in je tam končal svoje življenje. Njegova glavna faoiezen je bil rak. Slovenski be. Kunci so mu priredili kar mogo. lep pogreb v tujem svetu.
JOSIP SMODLAKA UPOKOJEN. — Prezidij jugo-
slovanske narodne skupščine je upokojil znanega dalmatinskega politika Dr. Josipa Smodlako. Imenovani je bil eden Masariko-vih učencev iz Prage in celo življenje velik liberalec, kot smo govorili v predvojni dobi. Bil je v političnem življenju velik opor-tunist. Njegovi sinovi so izraziti komunisti, kot je večkrat v družinah.nekdanjih "liberalcev." Otroci gredo do skrajnosti. Po sinovih je postal pod Titovo via.' do delegat Jugoslavije pri sveto-dajnem zbpru za Italijo v Rimu. Sedaj je kot tak upokojen. ' i BARAGOVO SEMENIŠČE IN KOMUNISTI. — Tudi mnogi Amerikanci so darovali za Baragovo semenišče, ki ga je zidal prav pred minulo vojno v Ljubljani škof dr. Gregorij Rož-man. Sedaj je zavod v rokah komunistov. V "Slovenskem poročevalcu "beremo 8. avgusta, da se je tja vselil komunistični ljudski odbor za mestno četrt Bežigrad.	,
SLOVENSKO BEGUNSKO
_(Dalje na 2. strani)_ I
Belgrad. — Vlada maršala Tita je včeraj naznanila, da je ukazala zapreti zagrebškega nadškofa dr. Alojzija Stepinaca na obtožbo, da je "zakrivil zločine proti narodu." Prišel bo pred Titov sodni stol z 18 drugimi "zločinci," ki jih je Titova vlada že prej zaprla.
Dr. Stepinac, načelnik katoliške Cei'kve v Jugoslaviji, je bil prijet v Zagrebu. Proti njemu je že dlje časa besnelo komunistično časopisje, ki ga je dolžilo, da je pomagal ustašem.
(Vatikanski list "Osservatore Romano" je označil časopisno gonjo proti dr. Stepinacu kot "Titovo propagando").
Ljudski ali vladni tožilec je dobil 8 dni odloga, da pripravi obtožbo proti dr. Stepinacu in drugim 18 obtožencem, med katerimi je 12 duhovnikov.
Glavni "krivec" na zatožni klopi bo polkovnik Eric Lisak, načelnik varnostne policije generala Draže Mihajloviča, ki ga je dal nedavno Tito ustreliti.
Dve priči ima vlada, ki bosta dokazovali dr. Stepinacu zvezo z ustaši. Eden je duhovnik Modesto Nartinčiče, drugi je pa nadškofov tajnik Ivan šalič.
-o-
Produkcija obuvala bo najbrže padla
Washington. — Že dlje časa tarna čevljarska industrija, da ne dobi dovolj usnja. Strojar-nice pa tožijo, d'a ne dobe dovolj kož. V prvih 7 mesecih letos so dobile strojarne 30% manj kož kot v prošlem letu v istem času. To je vzrok, da napoveduje čevljarska industrija v bodoče mnogo manjšo produkcijo obuvala. ,
-o-
Rekordna letina bo za jabolka
Washington. — Ameriški sa-donosniki bodo dali letos najmanj 166 milijonov bušljev jabolk, dočim jih je bilo prošlo leto le 68 milijonov bušljev. Letošnji pridelek brusnic (cranberry) bo 788,000 sodov, ali za ;70'v več kot lansko leto. Brusnice zlasti vidite na ameriških mizah na Zahvalni dan pr'i pii-. ranovi pečenki.
--o-
DAJ BRAT. DAJ SESTRA. SrOMNl SE BEGUNCEV S KAKIM 1	DOLARJEM
Je že čas!
Washington — Državni oddelek ameriške vlade poroča, da ni bil dovoljen prihod v Zed. države 8 Jugoslovanom, ki so se nameravali udeležiti Ameriškega slovanskega kongresa v New lorku. Vzrok zavrnitve — ker so komunisti.
( Washington. — Predsednik Truman je izjavil, da je pripravljen imenovati komitej iz vladnih uradnikov, ki bodo počistili iz vlade komuniste in proti-ameriške elemente.
Demokratski kandidati bodo čutili jezonaroda radi mesa
WALLACE BO PRIDEN, JE OBLJUBIL
kompanija noče plačati od nov. naprej
i
Vodja demokratov pravi, da ppmanjkanje mesa ne bo dalo demokratom glasov
Washington. __ Frank Mc-Hale, demokratski vodja iz države Indiane, je povedal svojim kolegom v Washingtonu, da bo pomanjkanje mesa prineslo demokratski .stranki poraz pri vo-
Angleški "najemniki" so se podali sodniji in se bodo izselili
!t
London, — Angleške družine, n
med temi mnogo veteranov, ki so 11
na svojo roko zasedli razne pra- v
' i
zne hotele in palače, so se kon. čno vdali sodniji, ki jim je uka-zala izprazniti sobe. Vlada je j dobila na sodniji prepoved pro- v ti njim in zagrozila, da bo z vsa- c kim sodnijsko postopala, kdor se takoj ne izseli.	j
Policija, ki je prvotno mirno' gledala, kako so se ljudje pola-' ščali poslopij in jim celo poma- ( gala nositi pohištvo v stanova- r nja, je dobila od vlade ukaz, da 1 ne sme nikogar pustiti niti v sta- 1 novanje, niti iz stanovanja, niti 1 živeža ne smejo dobivati ti lju- 1 , dje.	:'
i Te ljudi so nahujskali komu- i i nisti, češ, ker ni dovolj stano- i I vanj za vse ljudi, naj se vsak : vseli, kjer vidi, da je kaj praznega, ne glede nato, kdo je lastnik. Štiri komunistične agitatorje so zdaj zaprli.
Lastniki restavracij po Ohio se bodo borili proti nižjim cenam
Toledo, O. — Konvencija zve-ee restavraterjev države Ohio je sklenila, da se bo borila proti znižanju cen za jedila, katere je °dločila OPA. V ta namen je konvencija določila sklad $10,-iz katerega se bo branilo °«e člane, ki bi jih OPA sodnijsko zasledovala, če bi kršili to odredbo. Več restavraterjev se Je izjavilo, da se ne bodo ozirali na to odredbo OPA. Nekateri so rjavili, da bodo raje zaprli restavracije, kot se pa pokorili odredbi OPA in prodajali jedila po cenah, kot so bile 30. junija, ker 3e mnogo živil danes mnogo dražjih, kot so bila 30. junija.
Lastniki restavracij v Lima, O- so odglasovali, da bodo zaprli. dokler OPA ne dovoli višjih cen.
Zveza je najela odvetnike, ki bodo na raznih distriktnih sodni-] j&h vložili injunkcije proti tej OPA odredbi.
SLOVENSKI BEGUNCI VAS PROSIJO POMOČI!
Predsedniku je obljubil, da ne bo rekel nobene! besede več o politiki j
Washington. — Trgovinski tajnik Henry Wallace, ki je s svojim govorom spravil vso Ameriko pokonci, je bil včeraj dve uri in pol pri predsedniku Trumanu. Ravno o čem sta toliko časa govorila, ne bo prišlo v javnost, gotovo pa je, da o vre-1 menu ni bil razgovor.
Toliko se je zvedelo, da je Wallace obljubil, da ne bo več govoril o inozemski politiki, vsaj dokler je v zasedanju mirovna' konferenca v Parizu.
S tem, da je Wallace obljubil,' da bo drža! jezik za zobmi, bo lahko ostal še naprej v vladnem kabinetu, To se pravi, če bo s tem zadovoljen državni tajnik Byrnes, ki je v Parizu in ki ni rekel nobene besede glede izjav trgovinskega tajnika o ameriški zunanji politiki.
To, da je Wallace obljubil, da bo molčal o zunanji politiki, je zmaga za državnega tajnika Byrnesa in sedanjo ameriško zu-| nanjo politiko.
Ko je prišel Wallace od predsednika, je rekel, da ga ta ni vprašal, naj stopi iz vlade in da o tem ni bilo račene nobene besede pri avdijenci.
To, da je Wallace obljubil, da bo poslej molčal glede zunanje politike, je avtomatično napravilo konec njegovih govorniških nastopov, katerih je imel več na listi. En tak govor bi moral obdržavati nocoj v Providence, R. I., pa je bil že odpovedan.
Demokratski voditelji priznajo, da je prizadjal Wallaceov govor zadnji teden, v katerem je govoril za mehkejšo politiko napram Rusiji, največji udarec demokratski stranki in da se bo odmev tega slišalo pri noveni-berskih volitvah.
nočejo imeti svojega mesta
Willotijghby, O. — Prebivalci severno od tukaj so z 289 glasovi porazili predlog, da bi postal ta kraj, ki šteje okrog 11,000 prebivalcev,! mesto samo zase. Vsega skupaj je glasovalo 2,075 oseb. Predlog je bil, da bi se mesto imenovalo Eastlake Village.
Največ glasov proti je bilo od. danih v Willoughbee in okrog Lost Nation Blvd. Okraj bi obsegal kakih 10 štirjaških milj zemlje.
Pri Steel Improvement & Forge Co., 970 E. 64. St., v Clevelandu je odšlo 300 delavcev na stavko. Vzrok je, ker se s podjetjem ne morejo sporazumeti, če naj dobe 15 centov na uro priboljška od lanskega novembra naprej, ali šele od zdaj.
Kompanija pravi, da obratuje že zadnjih 6 mesecev z izgubo in če bo morala plačati to izboljšanje za nazaj, da bo morala za vedno zapreti vrata. _—:-o-
Na Ogrskem je vse razdraženo, ker bodo dali delavce Rusiji
Delavske unije vpijejo, da bo dala vlada delavce v sužnost
Washington. — Delavske unije na Ogrskem obsojajo namen vlade, da se "posodi" 30,000 gradbenih delavcev Rusiji in Jugoslaviji, kot del plačila za vojno odškodnino. Unije nazivljejo to kot navadno suženstvo.
Ta načrt so predložili vladi komunisti in socialisti z izgovo-1 rom, da preti Ogrski brezdelje,' dočim v Rusiji in Jugoslaviji delavcev primanjkuje.
Nekateri vidijo v tem načrtu malo razlike s Hitlerjevim siste-j mom o prisilnem delu importira-nih delavcev in se tudi ne stri-' nja z doktrina komunistov in so-' cialistov po Marksovih načelih — "svoboda za delavski razred." --o--—
Demokratje v Cuyahoga bodo za Lauscheta
Cleveland, O--Na seji okrajnega izvršnega odbora demokratske stranke je bilo soglasno odobreno, da bo demokratska stranka podpirala pri jesenskih volitvah vse demokratske kandidate, od guvernerja pa do zadnjega urada. Nekateri so prej ' govorili, da demokratska stranka uradno ne bo šla za Lausche-tom, ker se nič kaj dobro ne razumejo med seboj. Ta dvom je zdaj odstranjen.
I Na seji je bilo tudi sklenjeno, da se apelira na bivšega načelnika Ray T. Millerja, da ostane še naprej pri vodstvu. Miller se j«, kot znano, nedolgo tega odpovedal načelstvu radi prevelike zaposlenosti in ker bi več časa rad porabil pri svoji družini. N jegova pismena odpoved je bila zaenkrat položena na mizo. -o-
Vlada bo povedala farmarjem, naj pridelajo vedno manj
j Washington. — Dočim je ,vlada tekom vojne apelirala na patriotične farmarje, naj pridelajo kolikor morejo, bo vlada kmalu začela z drugo pesmi-• jo, namreč, naj pridelajo sa-> rno toliko, kolikor jim bo naro-i čila. Vlada je namreč prepri t čana, da bo kmalu preveč pri 5 delkov, zato bo napravila zj ; farmarje navodilo, koliko na, posejejo na vsak aker pšenice " koliko koruze in drugo.
In kdor se ne bo ravnal p< a vladni odredbi ali navodilu, n I sme računati na vladno pomoč I |Ako bodo, na primer, pridelal 'iveč krompirja, kot bo naročil "ivlada, vlada surplusa ne bo ku i> I pila, niti ne morejo računal I- na vladno posojilo na raču; krompirjeve letine.
Razne drobne novice iz j Clevelanda in te okolice
i Maša za vo jaka—
V	soboto ob 7:30 bo darovana v cerkvi Vnebovzete na Holmes Ave. maša za pokojnega vojaka Rudy Korena v spomin 2. obletnice njegove smrti. Sorodniki in prijatelji so prošeni da bi se udeležili.
Pozdravi s počitnic—
Joseph in Louise Čebular pozdravljata vse svoje prijatelje po Clevelandu. Obiskala sta Joliet, Lemont in Chicago, od tam sta se podala pa še v Lo-retto, Wise. 19. obletnica—
V	,petek ob 7 bo darovana v cerkvi sv. Lovrenca maša za pokojnega Dominika Perko v spomin 19. obletnice njegove smrti.
Pismo ima pri nas—
Pri nas ima pismo Marija Zidan, kateri piše Amalija Zidar iz Javornika, Slovenija. 21. obletnica—
V	nedeljo ob 10 bo darovana v cerkvi sv. Vida maša,za pokojnega Matija H r a star v spomin 21. obletnice njegove smrti. .
Naš umetnik pride—
Znani godbenik Joe'Sodja je na koncertnem potovanju z Fred Waringom in njegovim zborom. V sredo 25. sept. bodo nastopili v mestni dvorani v Clevelandu. Joe S od j a igra vsak torek in četrtek zjutraj na WTAM na programu Fred Waringa. Poroka—
V	soboto 21. sept. ob 10 se bosta poročila v cerkvi Brezmadežnega Spočetja na Superior in 41. cesta Stanley F. Majer, sin Mr. in Mrs. Frank Majer iz 6732 Edna Ave. in Miss Marian Anzlovar, hčerka Mr. in Mrs.
1	Frank Anzlovar iz 1361 E. 43. St. Novoporočencema želimo vse
' najboljše v novem stanu. : Odlikovan je—
Mrs. Mary Novak iz 3623 E. j 82. St. je prejela od dobrodelne družbe — Welfare Federation of ' Cleveland — častno diplomo za njeno štiriletno delo pri dobro-j delni družbi. Dobri ženi, in zavedni Slovenki, ki se žrtvuje za revne, vsa čast in naj še nadalje pomaga onim, ki so pomoči po-' trebili.
Vabilo na sejo—
Nocoj bo seja društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ v navadnih prostorih. Prosi se velike udeležbe, ker bo članstvo slišalo po-' ročila delegatov s konvencije. Prva obletnica— j Jutri ob 7:30 bo darovana v :cerkvi Mairije Vnebovzete np Holmes Ave. maša za pokojnega Antona Stefančič v spomin prve obletnice njegove smrti. --o-
Listnica uredništva
J. P. — Ne, ni tako! Zarje ni' . so dale tiskati v katoliško tiskar. . no zato, ker so to izrecno hotele . ampak ker je tako naneslo. Sa, . so vprašale za cene tudi pr . Enakopravnosti in koliko je ts t katoliška, pa presodite sami. Po j zdrav!
,,---o—-—
Anglija in Argentina sti >	podpisali
2	London. — Velika Britanij .	je podpisala ekonomsko pogodb i	Argentino, glasom katere b a	aobila Anglija 80% vsega arger - tinskega mesa, ki je določeno z ;i	izvoz. Argentina bo pa dobil a	delež pri angleškem železniškei
omrežju v deželi.
furneze in dimnike je potreba
očistiti, predno bomo zakurili
litvah .jeseni. Izjavil je, da volivci ne bodo volil, demokratsko "ob sočivju."
McHale je apeliral na Paula Porterja, načelnika OPA, naj prisili velemesnice, da izročijo svoje zaloge mesa.
Nasprotniki kontrole najemnine so tudi obnovili boj proti vladni kontroli. Za svojega zagovornika so si izbrali senatorja Hawkesa, republikanca iz New Jersey, ki zahteva, da se odpravi vladna kontrola najemnine tri mesece prej, kot je zdaj določeno. Med tem časom naj pa OPA dovoli tr;ikrat zvišanje najemnine in sicer po 5 odstotkov vsaki-krat. .
--o—-
Mila in barve bo še eno leto primanjkovalo
Washington. — Izdelovalci mila in barve prerokujejo, da bo teh stvari občutno primanjkovalo najmanj še eno leto. Ker se primeroma malo živine pobi je, bo imelo to za posledico manj loja, ki je glavna potrebščina za milo.
Napovedujejo tudi manjši pridelek lanenega semenja kot navadna leta, kar bo zopet udarec za izdelovalce barve. Letos bo znašala letina nekaj več kot milijone ton, dočim ga je bilo zadnjih 10 let povprečntf vsako leto nad' 5 milijon ton.
HMtfiiŠKflWo©M0YlNft
l AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN	t&VVHfjO	SLOVENIAN MORNING
IN LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME	NEWSPAPER
* #;	CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, SEPTEMBER 19, 1946	LETO XLVIII—VOL. XLV11J
Kar preko "luže" si nas privoščijo mili rojaki
nost povejte, kaj ni resnično!
Naj povemo tudi to, da "A-meriški Domovini" ni dovoljeno v "svobodno" Jugoslavijo. Ta "prijateljica" našega lista ga torej ni brala, ampak je šlo opravljanje iz Amerike v Les-kovec. Samo odmev ameriškega vpitja je piršel nazaj. Vpi-1 jejo torej proti nam precej nt 1 daljavo. ,
In končno ! Ali se vam ne zdi da je Tito s streljanjem ame . riških letalcev dovolj povedal i da ga je naš list ves čas pravil - no opisoval?
poveste,v čem bi bila tista laž. Naštevali smo iz Jugoslavije dogodke, navajali izjave parti-1 zanov, opisovali zločine komu-! nistov. Ali ste že kdaj. mogli reči, kateri partizanski zločin bi bil izmišljen, katera komunistična izjava neresnična, kateri dogodek napačno opisan? Govorite, povejte! Samo za-i kričati na ves glas: "lažete," to , zna vsak pastir brez vse vaše naprednosti. In če nam d'oka-
■	žete, da smo se kje zmotili, ta-
■	koj bomo popravili.
i Čemu torej hoditi v Lesko-ijvec po govornice? Čemu hoditi
r po ovinkih? Kar nam narav-
i
Če pogledate, kako zmerjajo naš list v "Enakopravnosti" 16. 'sept., vidite, da vpijejo na nas' tam iz Leskovca pri Krškem.1 : Neka partizanska ženska pou-|
■	cirji od tam svojo teto in po te-' ,'ti napredne vernilke takole:
■	j "Teta, tisti Ameriški Domovi--'ni pa zakričite na ves glas, da
! laže."
.! Tako smo to kričanje na ves [iglas tudi mi morali slišati. Pa j bi veliko raje slišali še nekaj drugega, namreč: Katera stvar 3jV našem listu je bila neresnič-",na. Mi smo vas vse, bolj in - manj napredne, ki govorite, daj ' lažemo, že večkrat pozvali, da
Clevelandski varnostni direk- ; tor Frank D. Celebrezze opo-zarja meščane na nevarnosti, ki pretirajo od furnezov in dimnikov, ako niso dobro očiščeni, Predno se jih začne na zimo rabiti. Mr. Celebrezze trdi, da znaša izguba radi požarov let-nad $20,000,000, ki so veči-vsi radi nedostatkov v fui'nezu ali dimniku.
Saje se zelo rade vnamejo, zato je treba dimnike in furne-2e temeljito očistiti, predno se zakuri v furnezu. Plasti saj, ki se naberejo po furnezu zabra-°juje tudi, da furnez nc srreje
kot bi moral. Torej je tudi iz i tega ozira potrebno, da ga oči-' t stite pred uporabo. Saje Vv 1 dimniku pa poleg tega, da se ] rade vnamejo, tudi zabranjuje- i jo prepih, vsled česar je slaba' odvaja zraka iz furneza, kari' zopet povzroči, da furnez ne daje toplote, kot bi jo sicer.
Vsak, ki ima furnez, naj torej skrbi za to, da bo furnez in i dimnik dobro očiščen, predno bo zakuril v njem. To je ne samo iz ekonomskega ozira po-' , trebno, ampak tudi zaradi var-i nosti pred ognjem.
t
AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 19, 1946
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) 6117 St. Clair Ave.	HEndcnon 0628	Cleveland 3. Ohio
_Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
•	NAROČNINA:
Za Ameriko na leto $7.00; n Cleveland in Kanado po pofitl za eno leto $8.00. Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland in Kanado po poŠti pol leta $4.50. Za Ameriko četrt leta $2.50; m Cleveland in Kanado po pofitl četrt leta $2.75. Za Cleveland In okolico po razoaialclh: celo leto $7.00. pol leta $4 00. četrt leta $2.50.
__Pomnem« »tevllka »tam B centov.____
SUBSCRIPTION RATES: United States $7.00 p«r year; Cleveland and Canada by mail $8.00 per year. D. B. $4.00 for 6 month*. Cleveland and Canada by mall $4.50 lor 6 months. U. S. $2.50 tor S month«. Cleveland and Canada by mall $2.75 for 3 months. Cleveland and suburb« by Carrier $7.00 per year. $4-00 for 8 months, $2JS0 for > months. Single copies B cents each.
............................................
BESEDA IZ NARODA
»H »»»»*»♦ m mum t m «»*«wwwiirw HI w« H »M?
Entered as seoond-claas matter January 6th 1B08. at the Post Office at Cleveland, Ohio, under this Act of March 3rd 1879.	___

No. 184 Thurs., Sept. 19, 1946
Zagalopirana politika
Naši državniki v Washingtonu so jo pošteno zavozili s svojo politiko in postavili deželo v posmeh vsemu pametnemu svetu. Kredit za to polomijo lahko spravita predsednik Truman in trgovinski tajnik Wallace. Pa drugemu še ni toliko zamere kot prvemu, ker predsednik je tisti, ki narekuje notranjo in zunanjo politiko Zed. držav kot najvišji izvršni liradnik dežele. Njegova desna roka in nosilec ameriške politike je pa državni tajnik. Ta dva sta torej tista dva, ki govorita z diplomatskim jezikom v imenu Zed. držav in nihče drugi.
Pa je šel zadnji teden trgovinski tajnik Wallace, bivši republikanec, sedaj demokrat, v resnici pa radikalec, in je v svojem govoru v New Yorku postavil ali hotel postaviti zunanjo politiko Zed. držav .pod mernik. To se pravi, trdil je čisto nekaj drugega, kot dan za dnem trdi državni tajnik Byrnes. Pri tem je rekel, da je njegov govor vnaprej odobril sam predsednik Truman. Ta sicer zdaj pravi, da besed ali stavkov tega govora ni odobril, ampak je samo rekel, da ima Wallace kot svoboden ameriški državljan pravico govoriti kar hoče.
Predsednik Truman je s tem ustrelil dva kozla. Enega je počil, ko je rekel, da je čital govor trgovinskega tajnika Wallacea in ga odobril, drugega je pa podrl, ko je rekel, da sme Wallace govoriti kar hoče. To pomeni, da se naš predsednik maje nekje med dvema vetroma in da sam.ne ve, kam ga bo sapa odnesla. Je že res, da sme vsak ameriški državljan govoriti kar hoče, ker mu to dovoljuje ustava, toda med kabinetnim uradnikom in navadnim državljanom je velika razlika. Ako imamo državnega tajnika, ki vodi našo diplomacijo v imenu predsednika, potem naj govori on in nihče drugi. Po našem mnenju trgovinski tajnik Wallace ni bil na mestu, ko je pobijal zunanjo politiko, ki jo vodi državni tajnki Wallace, ker je s tem pred svetom zmanjšal vpliv našega državnega urada. Ako Wallaceu ni kaj prav v državni poljtiki in bi to rad povedal, naj pove pri seji vladnega kabineta, ali pa naj odstopi in bo kot navaden državljan govoril kolikor bo hotel in kar bo hotel.
Ali ste že kdaj slišali, da bi v ruski diplomaciji govoril eden tako, drugi drugače? Danes govori samo Stalin in sicer z Molotovim jezikom. Ako bi hotel kdo drugi poseči vmes in pridigati svojo politiko, bi ga kmalu zmanjkalo.
Prav je rekel senator Vandenberg, ki je v Parizu za svetovalca državnemu tajniku Byrnesu, da naj imamo v Ameriki samo enega državnega tajnika istočasno in ne dva. S tem je hotel reči, da če je Byrnes državni tajnik, naj bo ta in drugi pri vladi naj molčijo, vsaj kar se tiče zunanje politike. Ako je napravil državni tajnik Byrnes kako napako, naj jo popravi on sam, ali pa predsednik Truman, ne pa trgovinski tajnik.
Wallace je s svojim govorom, ki gotovo ni bil rečen o pravem času, pokazal svetu, da Amerikanci v svoji zunanji politiki niso edini, ali da ne vedo, kaj govorijo in kaj hočejo.
Predsednik Truman je zdaj v velikih škripcih, za kar se ima zahvaliti samo svojemu trgovinskemu tajniku, ki je še edini v njegovem kabinetu od Rooseveltove administracije. Mr. Truman mora zdaj na vsak način odsloviti Wallacea, ako ta sam ne bo odstopil. Ker ako je predsednik vedel, kaj bo Wallace govoril, potem ne odobrava Byrnesove politike oziroma svoje lastne, ker Byrnes dela samo to, kar mu dovoli njegov boss. Ako je pa Wallace govoril sam na svojo roko, pa itak zasluži pošteno brco iz kabineta. Predsednik mora pomesti po svoji vladni hiši, to zahteva od njega ameriški narod. Zdaj ni čas, da bi vodili politiko za glasove, zdaj je treba močne fronte, da bo izšla dežela iz te borbe, ki jo mora biti na diplomatskem mejdanu in jo tudi izvojevati, ali pa bo podorana po vseh žrtvah, ki jih je doprinesla tekom zadnje vojne in" ki jih še doprinaša s tem, da prehranjuje malodane ves svet.
Vemo, da se predsednik boji za glasove, ki jih ima za seboj Wallace. To so glasovi radikalnih elementov, ki so se zagrizli kot klopi v demokratsko stranko. Pa kaj bi se jih bal? Kam bodo pa šli? K republikancem? Ali bodo ustanovili svojo lastno tretjo stranko? Ne eno ne drugo ne bodo napravili. Torej le nič ne straha pred njimi, g. predsednik.
Predsednik je v veliki zagati, o tem ni nobenega govora. Odločiti mora med državnim in trgovinskim tajnikom in ustaviti vsako nadaljno debato med njegovimi kabinetnimi uradniki. Ako predsednik tega ne bo storil, potem bo on odgovoren za kaos, v katerega lahko pahne našo inozemsko politiko.
Morda bo v času, ko bo tiskan ta članek, trgovinski tajnik Wallace zopet navaden državljan. Ako ne, potem bo to znak, da je naš predsednik izgubil ves političen pogum. Ako zdaj poprime vajeti trdno v roke, bo izgubil manj, kot pa če pusti politični voz drdrati po klancu nizdol brez zavore. ,
Ne smemo namreč izgubiti izpred oči fakta, da v Moskvi napeto čakajo, kaj se bo te dni zgodilo v naši Beli hiši v
tem oziru. In potem se bodo sovjetski diplomati tudi ravnali.
.-:< * *
Anglija se je odrekla vsej vojni odškodnini od Italije. Najbrže še ni pozabila, kaj se je zgodilo z vojno odškodnino, ki bi jo morala dobiti od Nemčije po prvi svetovni vojni in s katero je nameravala kriti vse stroške vojne.
Samarijanu sledimo!
Euclid, O. — Odboru, ki se je organiziral v, Clevelandu in je znan pod imenom "Odbor 100" in ima iz vsakega naselja: St. Clair, Newburgh, Collinwood in Euclid po 25 delavcev, je dana naloga, da zbere v pomoč žrtvam razmer, ki so tako postali brez. domci, vsoto $10,000.00. Upanje imamo, da bo vsak, kogar ni komunizem zapeljal, doprinesel svoj delež k tej vsoti. Trkamo na vaša srca. Za našo besedo hočemo biti vsi delavci in delavke samo orodje, glas in prošnja Tistega, ki nam je lepše kot vsak pred ali za njim povedal priliko o "Usmiljenem Samarijanu."
Hočem jo nekoliko prikrojiti razmeram, da bo odgovarjala kot prispodoba našemu času in našemu narodu.
Pot iz Jeruzalema v Jeriho je bila nevarna, bili so' tam roparji, ki so ubogo žrtev izropali, pretepli in dostikrat tudi pobili. In med take "tovariše" je prišel nesrečni popotnik, ki je napol mrtev obležal. — Našega naroda okupacija je tudi nekaka pot ". . . da je padel med razbojnike." Vsak s svoje strani: nacisti, fašisti in komunisti so ga pobili, da je napol mrtev obležal, če vpoštevamo veliko število pobitih žrtev, kar so posredno ali neposredno povzročili vsi trije okupatorji nad telesom slovenskega naroda in poleg še tiste tisoče, ki so se zatekli sredstvu svetopisemske družine — V begu je rešitev — smatramo ob taki izgubi, da je narod napol mrtev obležal.
še je v njem življenje, a rabi pomoč od zunaj, da se ga dvigne, da se pozdravi. Moje mislj^ iščejo danes iste, ki jim je dal današnji čas v roke pečat — brez-domstva. Tak, napol pobit leži del tiste skupine slovenskega naroda, ki je zaznamovan od privržencev komunizma kot "izdajalec," da pogiite in izgine s površja zemlje.
A, kdor pozna pota in cilje komunizma ve, kakšni "izdajalci" so!? Potem pričnemo lahko vse tiste krščanske heroje, mučence, s katerih krvjo so prepojena tla prvih krščanskih stoletij, ki so se uprli in niso hoteli zatajiti svojega prepričanja, smatrati za izdajalce in jih nazivati s tem priimkom. Ni moj namen danes pisati o tem. Prositi hočem le, da se v moji in tvoji notranjosti, ki to čitaš, zbudi tvoj človeški čut, pa vzameš enega izmed onih treh, ki so srečali napol mrtvega sorojaka, za svojega izvrševalca.
Nikar ne bodi judovski duhovnik, "ki je samo mimo — te žrtve — šel, pa nič pomagal."
Ne bodi prvemu enak, ki pravi evangelij o njem: "da je bil levit in je mimo šel."
A bodi Samarijan, naj se njegova nesreča tudi tebi in meni zasmili in vzbudi tisti del človeške plemenitosti; ki se naziva usmiljenost. Ali nima naš katoliški del naroda, ki še veruje: "Blagor usmiljenim, ker usmiljenje bodo dosegli t" nič več tiste velike dejavnosti, da bi osrečil sebe in svoje sobrate in sestre vsaj z malim doneskom od svojega izobilja?
Vem, da so med nami, ki bi brez lastne škode od svojega izobilja odšteli recimo $10, $25, $50 in morda celo $100 in to bi mnogo pripomoglo k skladu, ki se zdaj zbira. Nikar se ne begajte, tukaj ne bo šlo 43% za "stroške." Garancijo vam damo, da bo šlo do zadnjega centa v namen, za katerega se zbira, še in še prosimo in ko bo prišel do tebe tak glas prošnje, vedi, da stoji prosjak, ki prosi v imenu krščanskega usmiljenja: "Glej, stojim pred vrati (tvojega srca) in trkam . . ." In tvoj odgovor bodi: "Odzval sem se!"
Math Tekavec. --o—*-
Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bonde in znamke.
Članom dr. Srca Jezusovega (Samostojno)
Cleveland, O. — Ker vem, da mnogi člani in članice že nestrpno čakajo in ugibljejo, kaj neki je z denarjem našega društva in kdaj bomo kaj razdeli in katerega se bo največ "prijelo" itd. Zato sem se namenil, da naše članstvo o tem malo obvestim o likvidaciji društva.
Zadnji teden se je sestal društveni odbor in pregledal vse knjige ter gotovino, ki jo imamo sedaj za delitev na rokah. Odbor se snide ponovno ta teden. Do sedaj smo spravili v denar vso našo imovino razven zamrznjene vloge na No?'th American Mortgage Co. in če bo mogoče, bomo poskusili še to na kakšen način spraviti v denar. Nihče naj ne misli, da odbor nalašč zavlačuje izplačitev, ampak dokler denarja ni na rokah, se ga tudi razdeliti ne more. Bodite pa brez skrbi vsi, da delež, ki vam pripada, boste prav gotovo dobili. '
Vse člane pa opozarjam, posebno tiste, ki ste s v tem času preselili, da sporočite tajniku svoj natančen naslov, da vas
bom vedel kje iskat. Napišite na kartico svoj natančen naslov in pošljite na: Frank A. Turek, 985 Addison Rd., Cleveland 3, Ohio. — Prosim vas, storite to, da vas bom mogel s kartico obvestiti, ko bodo čeki pripravljeni. Tako boste obveščeni, kdaj in kje se bo dajalo čeke, potom časopisov in prejeli boste tudi pismeno obvestilo, kajti čekov ne bomo pošiljali po pošti, ampak se bo moral vsak osebno zglasiti določeni dan pri tajniku kot ram bo sporočeno pozneje.
Frank A. Turek, tajnik.
Hubhardske novice
Madison, O. — Moja pot v Cleveland za pardnevni obisk je bila jako prijetna in zabavna. Pa tolikem času in jamra-nju, da nikamor ne morem od doma, so se me bili vendar usmilili in me odpeljali v Cleveland. Najprej sem bil šel k našemu brivcu, Johnu, da me je prav lepo ostrigel za to pot. Rekel mi je, da sem prišel baš o pravem času, kajti še tisti veT čer se je odpeljal na svatbo svoje vnukinje v Chicago. Se reče, saj John je res mojster v striženju las in še posebno za takega kot sem jaz, ki sem "na-tirlih," ker hočem biti ostrižen absloutno po modi.
No, ko sem bil z vsemi pripravami gotov so me spravili v avto in me odpeljali proti Clevelandu. Reklf so mi, da me ne bodo prej pripeljali nazaj, da se bom dodoWra nazijal Clevelanda. Res je bilo lepo v Clevelandu. Obiskaval sem prijazne ljudi, ki so bili povsod jako postrežni. V Anžlovarjevi trgovini so me dekletala kar gledale, ko sem pa tako prosto in podeželsko govoril, kar; tv mestu ne slišijo vsak dan. Me-ščanje so vsi nekam tihi in zamišljeni, zdelo se mi je, kot bi bili v kakem koncentracijskem taborišču in kot bi se jih prijemal nekak strah, če ga mar že nimajo, ko pa. ima j o vedno toliko mrličev med seboj. Ravno tisti dan je ležala na mrtvaškem doru Mrs. Lenaršič, ki je bik svoj čas naša dobra odje-malka. Bog ji daj večni mir in pokoj. Tukaj na deželi so taki slučaji bolj redki, ampak prišli bodo tudi k nam prav gotovo, pa čeprav živimo v tako svežem zraku.
Obiskal sem številne poznan-ce in med njimi tudi več urednikov, ki so pa navadno vsi zaposleni čez glavo in kot sem videl se jim ne zdi dosti razgo-
varjati se s podeželskimi ljudmi. So pa v resnici jako prijazni ljudje. Obiskal sem bil precej znancev in prijateljev, a vseh pa vendar nisem mogel. Mrs. Anžlovar mi je celo izročila dar za Frančiška in je rekla, da naj njen dar kar v kapelico postavim. Prav lepa hvala vsem.
Ampak gostilničarji ti se mi pa smilijo da se reče in res ne vem, kako morejo shajat, ko po tako nizki ceni prodajajo. Kaj mislite, za steklenico piva sem plačal 15 centov ali za precej velik kozarec pa 10 centov; saj kar verjeti nisem mogel, ko so mi računali tako nizko ceno. Vprašal sem našega prijaznega Flajšmanovega Lojzeta, če so birti v Clevelandu res že na robu propada radi tako nizkih cen. Pa je rekel, da tako daleč ravno še niso prišli, ampak profita je pa presneto malo ali pa nič, da le komaj vlečejo naprej. Kar mu rad verjamem.
Ko sem tako svoj firbec do-dobrega napasel, me je moj šofer William zopet potegnil domov na ta ljubi Hubbard, kjer je res fletno za take, ki hočejo vživat sveži zrak in ki hočejo imeti lepo življenje. Seveda za take kot sem jaz, ni nikjer obstanka, zato pa si že 'skoro želim večnega miru v nebesih, kakopak in menda ja.
Ker imam pa kar štiri šoferje, me je pa naslednji dan naš Eddie malo prepeljal po teh naših krajih, da sem malo pozabil na Cleveland. Težko da bi se še kdaj videli, kajti čas hiti z neznansko naglico in mi nekateri mu bomo bolj težko še kos. Ampak dokler bom tako fin, kot je slika pokazala, ko me je Mrs. Satkovič ujela na platno v preteklem poletju, ko je bila tukaj na oddihu, me ne bo še konec. Saj pravim, da sva si precej podobna, vsaj po laseh, z našim guvernerjem, čeprav nekdo pravi, da bi se jaz guvernerju r\iti. primerjat ne bi smel.
Tudi napredujemo v naših krajih kar naprej. Miller "Circle" Cabins je odprl novo restavracijo. To je tisto lepo zidano poslopje v N. Madisonu, o katerem sem že enkrat pisal, ko je bil tam naš Babič za mojstra.
Gregoričev novi dom, ki ga sedaj polagoma pa sigurno gradijo in upajo da bo gotov do
zime, bo tudi krasna moderna stavba. Tudi tam je Babič mojster. Martin Tič, ki lastu-je poznani "Tich Tavern" na County Line Rd. je kupil lepo posetvo na Dock Rd., ki ga sedaj preurejajo in modernizirajo.
Mr. Medvedič, naš hrvatski človek iz 76. ceste v Clevelandu, je kupil hišo v Madisonu in vso preuredil. Tu je sedaj pričel rastavracijo in gostilno pod imenom "Village Restaurant." Iz tega vidite, da naši ljudje kar naprej prihajajo, v naše kraje in tukaj tudi lepo napredujejo, ker so podjetni, da je kar veselje. Frančiška se je bil spomnil z lepim daorm tudi Mr. Globokar, da sem bil kar iz-nenaden, ko sem ga-prejel, kajti kar verjeti nisem mogel, da' je Mr. Globokar, prodajalec hiš, res tako radodaren in usmiljenega srca. To pa rečem, da ima naš prijazni Jože res srce na pravfem mestu, saj pa tudi menda ve, da v kakšnem finančnem položaju se nahajam in da bi si sam ne mogel privoščiti takega' daru, kot mi ga je on poslal. Najlepša hvala, Jože. Bog naj ti stotero povrne in ti da vsestransko srečo in dolgo življenje.
Obiskali so nas in to prvič, Meljačevi iz Newburgha. Sprehajal sem se ravno pred hišo, no se naenkrat ustavi pred hišo lep avto. že sem si misli, kaj neki je pa to ena gospoda. Kar so pričeli polagoma stopati iz avta. Poznal jih nisem. Pa vpraša Mr. Meljač, če je Frančišek doma. Povedal sem mu, da se ravno malo sprehaja pred hišo, kot je to njegova lepa navada. Ker je pa Mr. Meljač nekam firbčen, je hotel videti tudi kapelico. Kar sem mu prav z veseljem razkazal kar je zanimivega v našem parku in tudi tistd slavno pisarno. Z velikim zanimanjem so si vse o-gledali. Malo smo še pokram-ljali, in ker je bilo že pozno, smo se poslovili in odšli so. U-pam, da je vsa Meljačeva družina odnesla" lepe spomine od nas. Izročili so mi pa tudi lepe pozdrave, katere so po njih poslali prijazni Newburčanje kot je Mr. Resnik in drugi. Prav lepa hvala vsem in posebno pa Meljačevim za prijazen obisk, pa se še oglasite ob priliki. Pozdravljeni,
Frank Leskovic.
-o-
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE
(Došle preko Trsta)
(Nadaljevanje z 1. strani) BOGOSLOVJE. — Vaš list je večkrat pisal o beguncih bogo-slovcih, ki so našli zavetišče v Pragli pri Padovi. Kar jih niso pobili titovci, so skoro vsi bogo-slovci z malimi izjemami nadaljevali svoje študije v tem sta. rem nekdanjem benediktinskem samostanu. Imeli so svoje slovenske profesorje, ki so prav tako bežali pred titovimi razbojniki. Tudi dobrohotnost ameriških dobrotnikov je pomagala vzdrževati te bogoslovce in profesorje.
To bogoslvoje se je sedaj preselilo v celoti v Briksen na Tirolskem, ki se v italijanščini imenuje Bressanone. Tu bodo sedaj ti slovenski dijaki nadaljevali svoje študiranje na svoji bogoslovni fakulteti. V prvi letnik je vstopilo osem novih bogoslovcev.
SLOVENSKI LAZARISTI SO IZGUBILI v povojnih zmešnjavah, ki jih je prineslo partizan-stvo, 16 bogoslovcev in duhovnikov.
PISMO IZ STAREGA TRGA PRI LOŽU. — Naj vam navedem za razumevanje razmer v starem kraju odlomek iz pisma, ki ga je nekdo prejel iz Starega trga: "Imamo samo enega duhovnika. Enega so ubili partizani že med vojno (kaplana Kra-mariča iz Bele krajine), drugega drže zaprtega (župnika Pre-setnika, doma iz Jezice pri Ljubljani). Pa vendar ni bila naša župna cerkev nikoli tako polna, kot je sedaj. Na prve petke je natlačena, tako tudi ob prvih so-
botah, ki jih obhajamo na čast Marijinemu srcu, kot nas je tako lepo učil pregnani škof Rož-man. Ta -prisrčna ljudska po-božnost nam je zagotovilo, da naši verski nasprotniki ne bodo zmagali, pa če so sedaj še tako močni in če se še tako iz nas norčujejo in nas zasmehujejo."
Tako to pismo. Glasna priča, kaj ljudstvo misli. Zdi se, da tudi partizane to češčenje Matere božje nekako straši, ker jim je moral sam Tito dajati korajže v svojem govoru v Kranju. Tam je govoril: "Cerkvena reakcija je bila vedno proti nam. To ne pomeni, da zahtevamo, naj nas ljubijo, vendar pa to pomeni, da bodo oni, ki nočejo z nami, odšli tja, kamor spadajo. (Menda misli na ječe, prisilno delo itd, kakor so partizani navajeni). Pomagale jim ne bodo nobene pripovedke o pojavljanju kakšne sv. Marije ali kakšnega svetnika, ker so naši narodi mnogo pametnejši, kakor oni mislijo in kakor bi želeli. Od vas pa je odvisno, če bodo imeli, četudi najmanjše uspehe v svojem škodljivem delovanju. čim manj napak moramo napraviti." In potem nadaljuje, da "ljudstva ne bodo zapeljali. nobeni čudeži in device s liste poti, po kateri je tako odločno krenilo naprej." (SI. poročevalec 28. julija). — Torej polne cerkve in češčenje Matere božje celo Tita straši, da mora o tem govoriti . . .
ČASI SE SPREMINJAJO. — Sedanji Titov poslanik v Londo nu je govoril nekoč takole: Ko^
munisti poznajo samo en jezik, jezik bombe in revolverja. Zato je treba z njimi govoriti v istem jeziku vse dotlej, dokler ne bodo popolnoma uničeni." Te besede je govoril Titov poslanik v Londonu dr. Ljubo Leontič, ko je bil predsednik jugoslovanske fašistične organizacije "Orjune," ki je posnemala Mussolinija in imela glavno oporo v kralju Aleksandru. Toda bivši šef "Orjune" je moder človek. Obrnil je o pravem času plašč po vetru in je danes Titov poslanik. Drugi pravijo, da je to dokaz, da sta fašizem in komunizem zelo blizu skupaj in da je bil Leontiču preobrat silno lahek. Tudi Titov poslanik v Washingtonu ' Sava Kosanovič je bil velik občudovalec "Orjune" in je znal zasukati plašč o pravem času. Latinsko reklo pravi: "časi se spreminjajo in mi se spreminjamo z njimi." Titova poslanika sta si vzela to rečenico za svoje vodilo. Kaj bi v teh težkih časih govorili o značajih in načelih! To je za reakcijonarje! — Vsaj Titovi junaki si tako mislijo.
verjamete al' pa ne
IHIlililllllllllllll
Mlad odvetnik je zagovarjal pred sodnim stolom in poroto klijenta, ki je bil obtožen uboja. Njegov varovanec je dobil pri streljanju kroglo v nogo, zato je rekel, da je rabil orožje v samoobrambi. Za dokaz je odvetnik kazal porotnikom kroglo, ki jo je dobil ubijalec v nogo.
Odvetnik je bil slučajno nekaj prehlajen, zato je moral devati v usta neke kroglice, da je ložje govoril. Tako je drža* v eni roki kroglo, v drugi roki pa kroglico za svoje grlo, pa je v naglici dal v usta svinčenko in jo požrl, predno je zapazil pomoto.
Sodnik je bil prijazen človek, pa se je takoj zavzel za odvetnika. Poklical je po telefonu svojega znanca-zdravnika in mu pojasnil položaj. Telefonski razgovor med sodnikom in zdravnikom je bil nekako po sledečem redu:
Sodnik: "Halo, ali govori tam dr. žauba?"
Doktor: "Da."
Sodnik: "Doktor, mlad odvetnik tukaj je po pomoti požrl tvinčenko. Kaj naj napravimo zanj?"
Doktor: "O, nič hudega! Dajte mu požreti nekaj smodnika, obrnite ga proč od porotnikov in zažgite.."
* * *
Zdravnik je predpisal bolniku zdravila ter mu naročil, naj drugi dan zopet pride. Res je prišel.
"No, kako se pa danes počutite?" ga veselo pozdravi zdravnik. "Ali čutite kaj bolečin?"
"Da in ne," odvrne bolnik. "Počutim se dosti boljšega, samo dihanje mi dela težave. Če ne bi bilo dihanja, pa bi se prestalo."
"O, če ni nič .drugega, naj vas nič ne skrbi. Dal vam bom zdravilo, ki bo tisto takoj ustavilo."
Zdravnik je debelo gledal v vrata, skozi katera je praščil bolnik, ki ga ni bilo nikdar več nazaj.
* *•. *
Jud je zbolel in bi rad kakega dobrega zdravnika. Vparšal je o tem svojega dobrega prijatelja Izaka. Ta mu je svetoval dobrega zdravnika, ki je bil pa znan, da je zelo drag.
"Drag je, kaj ne?" jamra bolni Judek.
"Je in ne," odvrne ta. "Za prvi vizit ti bo računal $25, potem pa od vsakega nadaljnega samo po 3 dolarje." v
Drugo jutro gre bolni Judek k temu zdravniku. Ko pride na vrsto in stopi v zdravnikovo sobo,-ves blažen vzklikne:
"O, dobro jutro, gospod doktor. Spet sem tukaj."
* * *
Z ozirom na pomanjkanje mesa je nek rojak v Barbertonu vzdihnil: "Ja, zdaj ko ni mesa, bodo pa tudi klobase dobre."
BI gHERlggž DOMOVINA, SEPTEMBER 19, 1M6
V planinah
ZGODBA — Spisal Stanko Canjkar
Mladi gospod je s svojimi kislimi nekje na zasledovanju dveh mladih, veselih ljudi. Postrežljiva gospa ga nič več Ke zanima. Oskrbnico povpraša, kje je njegova soba, da spravi svoje stvari. Ko je vse to opravljeno, pride zopnet na verando. Kljub utrujenosti ne more mirno sedeti in čakati. Njegove oč.i iščejo sledove'poti, ki vodijo od koče na vse strani. Od nekod morata priti. Prihajajoči večer njegov nemir samo veča. Dolgo je tako netrp-Ko čakanje.
Naposled je slišati smeh in tudi besedo je mogoče razločiti. Mlada znanca gresta počasi Proti koči in sta prav vesela.
Gospodična Helena prva opa-zi čakajočega gosta.
"Ali vidite, obisk sem dobila," pravi brez vneme, pa tudi brez strahu.
"Saj to je vaš fant," se smeje sodnik.
"Da, moj fant," pravi dekle skoraj grenko.
"Sedaj me kot spremljevalca 2ačasno upokojite, kajne?"
"Bojim se, da vam bo v najini družbi res prav neprijetno. Sami boste zlezili v pokoj, ^rez dekreta in 'plače, tako se mi dozdeva."
Gospodična ni zmedena, ko daje roko svojemu fantu. Potem predstavi svojega spremljevalca, ki ne more zakriti Rahlega nesmeha.
"Me veseli," pravi novi gost m prav gotovo ne govori resnice.
"Kdaj si prišel," hoče vedeti
gospodična. "Pred dobro uro." "Mislila setn, da te sploh ne bo."
"Tega veselja ti nisem maral Narediti," pravi užaljeni gospod."
"Kako to misliš?" , "Saj si se gotovo dobro zabavala. Gospod, ki ti dela
Ruščino, ni videti dolgočasen."
Gospodična Helena hoče ostati mirna. Zaradi sodnika se < ne sme pokazati v neki smešni i užaljenosti, čeprav jo zelo mi- 1 fa> da bi bila ostra in bojevita. < Zato se smeje in odgovarja kakor v šali.	1
"Dobro sem se imela, res je.' ^°lgčas me ni preganjal. Go- ; spod sodnik je bil izvrsten to- ' Variš."
Gospodu sodniku je nekoliko prodno. Vidi, kako se mlada ^°veka premagujeta, da ne zagata odurne scene ljubosumnosti.
. "In upam, da nama bo moj ljubeznivi znanec še dalje delal druščino, ako ga to ne bo Preveč motilo," pravi gospodična profesorica.
"Prav rad. V mejah možnosti, ki niso čisto v moji oblasti."
"Vsekakor," meni novi gost, ker mora pač nekaj povedati.
"Pri večerji se dobimo, kajne?" vprašuje gospodična. i "Prav."
Gospod sodnik čuti, da se *nora umakniti. Razgovora, ki Ke pripravlja, ni mogoče zadržati. Njegova navzočnost bi kila samo ovira. Zato se ponovi in odide. Gospodična Helena gleda za njim in molči.
"Tebi je žal, da se je prijazni gospod poslovil?" "Da."
Odgovor je zelo jasen. Nobenega opravičila ni v njem in nič strahu. "Morda bi mi mogla stvar
nekoliko pojasniti."
"Kaj naj pojasnim?" "To svojo Vnemo in navdušenje za povsem tujega človeka."
"Tujega človeka . . ? Morda pa ni tako zelo tuj."
"Tako? Pa ne da bi se že Poprej poznala?" , , "Na žalost sva se pred nekaj ^nevi prvič videla. Sicer pa ne Vem, zakaj naj ti sploh kaj ^zlagam in pojasnjujem. Na
vlaku smo se videli. Potem sva hodila skupaj do koče. Tista pot je bila zelo lepa. Nekajkrat sva bila na sprehodu. To je vse."
"O čem sta govorila?"
"Ponoviti pač ne bom mogla. Pripovedoval mi je o svojem domu, o materi in očetu, o hiši in polju . . ."
"In to naj ti verjamem?"
"Kakor hočeš. Ne smeš misliti, da se zagovarjam. Pripovedujem samo, kako je bilo."
"O čem ti je še govoril?"
"Zelo si radoveden. Razlagal je o sebi, o svoji službi, o delu, o ljubezni ... Ti je to dovolj ?"
"Zelo zanimivo je moralo biti!"
"Ne morem tajiti. Tudi lepo je bilo. Mnogo lepše kakor najin razgovor."
"Lepo si me sprejela."
"Če se prav spominjam, si s takimi ljubeznivostmi začel ti."
"Ker sem videl, kako je."
"Ti si čuden in smešen. Ta mladi sodnik bi se brez dvoma prav imenitno zabaval, ako bi vedel za vsebino najinega razgovora. Ne iz škodoželjnosti. Ničesar ni rekel, česar bi ne smeli slišati tudi drugi. Ničesar. ni storil, čemur bi ti sam ne smel biti priča. Ve, kako je z nama."
"Toda ti si vendar zagledana vanj."
Pogled v preteklost
Piše Math Tekavec
Hren Anton, župnik na Blokah
(Dalje.)
Župnik Anton Hren je imel lepe natavne darove in zmožnosti. Bog mu je dal zdravo, močno postavo in izredno krepek in lep glas. Vse te darove je sijajno porabil za dušno pa-stirstvo.
Bil je izredno dober katehet. Verske resnice, tudi težje, je šolski mladini razlagal tako nazorno, slikovito in živahno, da jih ni mogla nikoli več pozabiti. Bloški dečki niso znali samo o svetopisemskih junakih doma lepo pripovedati, ampak njihovo moč tudi nazorno pokazati. Župnik Hren se je najraje mudil med otroki. Ker je znal s svojim glasom posnemati glasove raznih živali, se nedolžna mladina večkrat kar ni mogla ločiti od njega. S svojo naravnostjo, preprostostjo in skromnostjo se je znal otroku približati in mu z domačo in nazorno besedo seči v srce. Zato se je šolska mladina njegovih veroučnih ur zelo veselila.
Toda ne samo otrokom, tudi odraslim je znal o nadnaravnih resnicah in duhovnih dobrinah privlačno in nazorno govoriti. Božji nauk je vedno poživljal s primerami in z zgledi iz na-' rave in vsakdanjega življenja. Govoril je ognjevito in prepričevalno, kadar je na prižnici ogreval srca za Kristusa.
Ker je bil prijazen, otroško odkritosrčen in domač, so mu i
\	v j
ljudje zaupali. V Stopičah se danes ne morejo pozabiti do-orega, veselega in gorečega gospoda Antona, ki je vestno opravljal svoje duhovniške dolžnosti, rad prepeval cerkve-' ne in poštene narodne pesmi1 ter vedel toliko lepega in zani-J mivega povedati.
Prav gotovo pa ne sme poza-1 biti svojega dušnega pastirja J bloška župnija. Ko je postal župnikna Blokah, je hotel tu-| di on — po zgledu sv. Pavla — vsem postati vse. Ne samo clo-bri ljudje, tudi nasprotniki so imeli do njega veliko zaupanje. Poznali so ga. Vedeli so, da njegovo s Kristusovo ljubeznijo ožarjeno duhovniško srce ni zmožno nikomur storiti krivice, da vsakemu rad pomaga, če le more. Najlepši dokaz za to je njegovo posredovanje za inter-nirance. Vsi, brez razlike prepričanja so se mu smilili. Vse je hotel rešiti. In tako se je zgodilo, da je rešil smrti v internaciji tudi take, ki so se mu zahvalili za rešitev tako, da so mu skopali prezgodnji grob v najlejši dobi njegovega duhov-
"Saj sem rekla, da se ne zagovarjam. Ne gre ti za to, da bi šele od mene zvedel resnico. Kdor je ljubosumen, ve resni-so mnogo prej, kakor mu je bila razodeta. Tukaj je vsaka beseda od več."
"To ni bog ve kako ljubeznivo povedano."
"Ko pa ne morem drugače. ■Tvoj način vpraševanja me žali." '
'"Saj imam pravico, da zvem, kako je s' teboj."
"Sam veš, da kake posebne pravice nimaš. Nič ni bilo med nama, kar bi mojo svobodo omejevalo. Danes sem tega še prav posebno vesela. Še vedno lahko čisto mirno pogledam v oči komur koli."
"To je res," pravi fant nekam poparjeno.
"Da si pred ljudmi, ki naju poznajo, veljal za-mojega fanta, to je pravica, ki sem ti jo dala, ker sem mislila, da si je vreden. Človek se utegne zmotiti."
"Tako- daleč sva že?" "Ne daleč ne blizu. Dokler sem prosta,'hočem imeti odprte oči. Če se bo kaj razbilo in _ zrušilo, bo uničeno za vedno. In kriv boš sam. Ne maram malenkostnega in ljubosumnega moža."
"In jaz ne maram dekleta, ki ne ve, kaj se spodobi." "Potem je vse v redu." "Ali naj že kar nocoj odidem?" .
"Kakor hočeš. Najbrž se ti ne bo ljubilo."
"Nisem mislil, da me boš tako sprejela."
"Nič se ne zavedam kake krivde."
"Tem slabše."
"Prav . . . Poj diva sedaj v kočo."
"Tebi je že dolgčas po spremljevalcu." "Vsekakor."
Ob mizi pred kočo sedi gospod jsodnik in se pogovarja z Anico.
"Sedaj bom imel več časa zate, Anica."
"Res? Kako? Ali je gospodična odšla?"	__ "Ne, ni odšla. Pač pa je prišel njen ženin."
"O imenitno! Rada bi ga videla."
"Pa ne kar takoj! Malo treba potrpeti."
"Ali mi ga boste pokazali." "Menda boš kar sama uganila . . Glej, pravkar prihajata."
Dicky SeanUin, star osem let in njegov bratec Jerry, star sedem let, sta šla kar za kratek čas ribarit v malo jezerce za domačo hišo v Western Turnpike, N. Y., ko se je naenkrat pognal iz vode 1U funtov težak kar p. Naglo sta skočila nanj. Dicky se je vsedel 'nanj, medtem ko je Jerry stekel domov po pomoč. Na sliki ju vidimo, ki ponosno držita svoj plen.
Najbolj pa se je zanimal za verska vprašanja. Študiral je krščansko modroslovje, Katoliško skcijo in papeške okrožnice. Zato ni 6il v zadregi, kadar je moral sestaviti primarno predavanje. S predavanji je hotel doseči, da bi fantje in možje tudi v vojaški službi ostali dobri, verni in pošteni sinovi svojega naroda ter cenili sveto vero in materino besedo.
Tako je prišel nesrečni 8. september 1943. Posadka na Blokah se je zaradi izdajstva savojskih vojakov, ki so se že davno prej zvezali z našimi komunisti, morala predati na milost in nemilost svojim sovražnikom. Rafael se je s svojim očetom umaknil v vasico Kotel in se tam skrival pri daljnih sorodnikih. Toda v nedeljo, 10. oktobra 1943, so ju komunisti odkrili v privlekli v Novo vas pri Blokah.. Nekaj dni so ju imeli zaprta v kleti Modiceve (Lenarčičeve) hiše. Nikomur od domačih niso pustili, da bi ju obiskal,-tudi matere ne, ki jima je prinesla hrane in perila, da bi se preoblekla. Le slišali so, kako sta v zaporu na glas molila rožni venec.
iSredi tedna so, kakor ljudje pripovedujejo, očeta Mihaela odpeljali proti Ribnici. Rafael pa je ostal še tu zaprt do so-bote( 16. oktobra). Potem so ga odpeljali proti Ložu. Od tedaj lli več o njem nobene zanesljive vesti. Pripovedujejo, da so ga tam ustrelili in ponoči v Viševku pokopali.
Pokojni bogoslovec Oražem se je rodil 3. julija 1921 na Ru-narskem pri Blokah. Njegov oče Mihael je bil kmet in tudi mizar. Njegova mati Marija je pravi vzor slovensko Lene, verna in pobožna. Delo in molitev spremljata njeno življenje. Vse otroke je skrbno vzgajala. Učila jih je bolj z vzgledom kot z besedo. Bog je blagoslovil njeno delo. Njen sin Janez je postal duhovnik. Tudi Rafkotu j-e posvetila vso svojo materinsko skrb. Že v nežni mladosti je prižgala v njegovemu srcu ogenj ljubezni do Jezusa in Marije. V Novi vasi na Blokah je dovršil pet razredov ljudske šole, potem pa je zapustil svoj dom in drage domače šel na klasično gimnazijo v Ljubljani.
Rafko Oražem je bil ves čas svojih gimnazijskih let gojenec ljubljanskega Marijanišča. Vzljubil je ta zavod; drugi dom mu je bil. Zato je bil z vsem srcem in z v"ko dušo nanj navezan. Bil je srednje nadarjen, toda pri učejnu priden in vztrajen. Rafko je bil dijak, d se ni učil samo za šolo, ampak ža življenje. Ljubil je svojo domovino, zato ji je hotel zvesto služiti. Že v gimnaziji je upiral svoje poglede v bodočnost. Vedel je, da bo le tedaj postal dober •'sin svojega naroda, če bo spolni! svojo dolžnost. Zato se je pridno učil šol ski t p re d metov in se zanimal za vsa vprašanja, ki so važna za katoliškega dijaka. Z veliko vnemo je študiral socialno vprašanje. Že v dijaških letih je spoznal, kako dragocen je čas mladosti; zato ga je vedno nadvse.vestno uporabljal.
Zavedal se je, da je največje bogastvo njegova duša. Zato je zanjo zelo lepo skrbel. Gojil je v Marijanišču globoko notranje življenje. Vsak dan je pristopal k mizi Gospodovi. Že tedaj mu je začel Gospod govoriti: "Daj mi svoje srce! Hodi za menoj!" V osmi šoli je bil prefekt Dijaške Marijine kongregacije v zavodu, ki se ji je ves posvetil. Z veliko skrbjo in ljubeznijo je pripravljal nižješolce za sprejem.
Njegov nastop je bil ljubez-njiv, a resen, možat in trezen. Ljubil je lepo pesem. Za dobro stvar se je znal boriti tu-ti s pestjo, če je bilo treba. Nek večer so v učilnici brez prefekta molili večerno molitev. Eden izmed dijakov je med mo-o glasno mrmral in bral
Furnezi
Novi furnezi za premog, plin. ,olje, Korko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5 premexijamo stare na plin ali olje Thermostat
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd. — EN 0487 Govorimo slovensko (x
Vas muči revmatizem?
Mi imamo nekaj posebnega revmatizmu. Vprašajte
proti nas.
Mandel Drug
15702 Waterloo Rd. slovenska lekarna
Kraška kamnoseška obrt
15425 Waterloo Rd.
*	tVanhoe 2237
EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CANAGROBNTHJ3POMENIKOV
RE-NU AUTO BODY CO.
Popravimo vaš avto 'n prebarvamo da bo kot nov. Popravljamo body In fenderjo. Welding | JOHN J. l»OZNIK
GLenville 3830. 982 East 152nd St.
Michael's Floral Shop
MICHAEL SUHADOLC, lastnik Cvetlice za vse namene 5823 Superior Ave. EX 3408
(Thurs.)
East 61st St. Garage
FRANK RICH, lastnik
1109 E. 61st St. HEnderson 9231
Se priporoča za popravila In barvanje važega avtomobila. Delo točno lr dobro.
FR. MIHčIč CAFE 7114 St. Clair Ave.
ENdicott 9350 6% pivo. vino, žganje in dober prlgri zek. Se priporočamo za obisk.
Odprto do 2:30 zjutraj
1ELQ DOBIJO
VEČ POMOČNIC ZA
CAFETERIJO
SE SPREJME
Delo je v čisti, zdravi okolici
¥H
Morajo razumeti in govoriti angleško .
Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 35 let starosti naj se priglacijo
$29 za 40 ur idela na" teiJen
Hrana in uniforme zastonj. Zglasite se v
The Ohio Bell Telephone Company
soba 901 700 Prospect Ave.
Za prekladanje tovora Nickel Plate tovorno skladišče E. 9. St. in Broadway Plača S3%c na uro
Čas in pol za nad 8 ur.
Zglasite se pri Mr. George J. WulM
Nickel Plate R. R. Co
E. 9th & Broadway
(185)
ženske za čiščenje
Podnevi ali ponoči Dobri delovni pogoji Plača Popust na nakupih
Zglasite se v Employment Office
The May Co.
(184)
Moški
za čiščenje preprog ponoči Dobri delovni pogoji
Plača Popust na nakupih
Zglasite se v Employment Office The May Co. ^
(184)
Za hišna dela
Ženska dobi delo za splošna hišna opravila; ob četrtkih in nedeljah prosta. Lep nov dom na Heights. Samo 1 otrok v družini. $25 na teden. Pokličite YEliowstone 6786.	(185)
Za hišna dela
Sprejme se žena ali dekle za splošna hišna dela; 2 otroka v družini; lahko stanuje tam. Plača je ?15 na teden. Pokličite EN 6997.	(186)
AUGUST HOLLANDER
v, Slov. Narodnem Domu,
6419 ST. CLAIR AVENUE,
POŠILJA DENAR v Jugo slavijo, Trst,. Gorico, Avstrijo, Italijo in druge kraje, vsaka pošiljatev je jam-čena:
PRODAJA ZABOJE za pošiljanje hrane in« obleke v staro domovino in sprejema take zaboje za odpošiljanje v stari kraj.
Pri Hollander ju boste vedno dobro postrežem.
MALI OGLASI
Popravljamo ure
Postrežba v 7 dneh. Mi ne ugibljemo, mi popravimo, da boste žadovoljni.	,
Frances Jewelry Store
15701 Waterloo Rd.
Tel.: KE 7075 _ (x-Oct. 4)
Krasno zemljišče
Naprodaj je krasno' zemljišče 26 akrov v Lake okraj u; j a-ko rodovitna zemlja; od tukaj se lahko vidi Erie jezero, 8 milj oddaljeno. Pravi kraj za takega, ki ima rad lepoto. 16 akrov je obdelane zemlje, 2 akra gozda in 6 akrov vinograda, ki ga je treba obdelati. Ob glavni cesti; nizki davki, dobra šola. Cena je samo $3400. Nahaja se južno od Turney Rd. na cesti 307, ki pelje iz ceste 84. Oglejte si to zemljišče, potem nas pa pokličite KE 0034.
(185)
t ;•'
J Sli
niškega življenja.
Tudi sobratje d uhovniki so župnika Hrena radi imeli. Ho-rili so k njemu večkrat na obisk. On pa je vse ljubeznivo in prijazno sprejemal, jim gostoljubno postregel, potem pa pripovedoval zanimive zgodbe iz lovskega življenja, kako je medveda ustrelil, ali pa s svojim glasom posnemal glasove raznih živali. V duhovniški družbi se je najraje mudil. V njej se je počutil prostega in srečnega.
Pokojni župnik Hren je izredno cenil svoj rojstni kraj Verd in drago Vrhniko z Mo-čilnikom, Sveto Trojico in župnijsko cerkvijo sv. Pavla. Kadar si mu v pogovoru omenil Vrhniko, je zažarel njegov obraz. S ponosom in največjim spoštovanjem je začel govoriti o lepoti Vrhnike, o njenih ljudeh, o svojem očetu, gozdnem čuvaju, ki ga je učil opazovati življenje v naravi, o svoji pokojni materi, o svojem domu, o sestri Francki, ki mu je tiho, ponižno in požrtvovalno gospodinjila . . . Blagega župnika Hrena na Blokah ni več. Dal je življenje za rešitev svojega ljudstva iz strašne teme brezbožnega komunizma. Pod kroglami brezbožnih zločincev se je zrušilo njegovo zdravo in močno telo.
Oražem Rafael, bogoslovec IV. letnika v Ljubljani
Bogoslavec Rafael CTražem leta 1943. zaradi komunistov ni' mogel iti domov (na Runarsko) na počitnice, Zavetje je našel i pri svoj. poročerti sestri v Novi vasi na Blokah. Vsa družina je morala že pred enim letom zapustiti rodni dom na Ru-narskem. Bogoslovec Rafael tudi v počitnicah ni poznal brezdelja. 'Poglabljal se je v razlago, evengelijev in se zani-J tnal za nova, važna vprašanja I dušnega pastirstva. Za oddih 1 je hodil k fantom "na hnagar", J kjer je bila včasih letalska šola. Pri posadki vaške straše so bili njegovi vrstniki, njegov oče Mihael in starejši brat Tone. Vsi so ga veselo sprejeli, kadar jih je obiskal. Rafael pa je te obiske porabil za svo-'je duhovno poslanstvo. Več-• j krat jim je tudi predaval, i Predavanja mu niso delala , j težave. Njegovi zapiski doka-! zujejo, da je leta 1941. prebral i 40, leta 1942. pa S9 knjig. ■ Važne, lepe misli si je izpisal.
-	Bral je tudi nemške in franco-J &ke knjige. Zanimal se je za-^ slovensko zgodovino, za social-
-	na vprašanja, proučeval je i zmote komunizma, materializ-J ma in prostozidarstva. Lju-v bežni do naroda in domovine s«
-	je učil pri Ivanu Cankarju
knjigo. Rafko ga resno posvari, toda dijak ne uboga, am-| pak še dalje moti molitev. Tedaj Rafko v sveti jezi vzdigne' svojo pest in udari, da bi dijaka poučil, da je molitev sve-J to -opravilo, ki ga ne sme motiti z nespodobnim vedenjem.
Spomladi leta 1940 je na-i pravil na klasični gimnaziji maturo. Ob koncu gimnazije je postal nenavadno resen in I zamišljen. Boril se je za svoj i poklic. Vabil ga je Gospod, naj postane njegov duhovnik; vabil ga je za seboj tudi svet. Mislil je na pravni študij. I Zdelo se mu je, da bi mogel veliko dobrega storiti svojemu ^judstvu, če bi postal dober sodnik ali zagovornik poniža-I nih in razžaljenih. Po dolgem lin vročem boju si je sam stavil vprašanje: V katerem .poklicu bom mogel slovenskemu i ljudstvu več koristi—kot sod-j nik, advokat ali kot duhovnik? j Po božji milosti razsvetljen si !je jasno , odgovoril:: Kot duhovnik.
Vstopil je v semenišče in postal zelo resen bogoslovec. V prvem letu bogoslovja se boji za poklic še niso polegli v njegovem srcu. To priznava sam; ob koncu duhovnih vaj (od 5. do 10. januarja 1943) je zapisal v svoj dnevnik:
(Dalje prihodnjič) i-o-
Kupujte Victory bonde!
AMgRlSKA DOMOVIK-, SEPTEMBER 19, 1946


Ali se spomnite, kako sta niati in oče obesila slušalo pri vsakem klicu na daljavo ... in potem čakala, da ju je operatorica poklicala, kadar je bil izvršen stik .. . čakala sta včasih dovolj ddgo, da je odšel oče od telefona, ali da je začela mati mešati za pecivo ?
To je blia slika za postrežbo na daljavo pred eno generacijo, ko je bila naša, družba ustanovljena v 1921. Od takrat so nove metode obratovanja in več ter boljše opreme zvečale naglico postrežbe tako, da je 87% klicev na daljavo skonektanih, dokler ta, ki kliče, še "drži
linijo." Mi zdaj izvršujemo šestkrat več kilicev na daljavo kot v 1921 in trikrat hitreje.
Seznanite se z našo postrežbo. Da vam pripeljemo na dom pokličite gR 2636
STAN'S BEVERAGES
7502 UNION AVE.
Napredek v klicih na daljavo nikoli ne miruje. Ako pogledamo naprej za 25 let, so načrti že v delu, da se zviša naglica in popolnost te postrežbe. Nov aparat, ki omogoči operatoricam napraviti klice med mesti, več žic in kablov, da poneso klice ter večje število operatoric vam bo prineslo večjo in hitrejšo postrežbo pri klicih na daljavo v bodočnosti.
Osebni doživki P linija Mlajšega ob izbruhu Veziiva l. 79 po Kr.
(Ptinim VI. 20.)
C. Plinij svojemu Tacitu pozdrav!
Praviš, da ti je moje pismo, ki sem ti ga na tvojo prošnjo) pisal o smrti mojega strica,! vzbudilo željo izvedeti, kakšen strah in kakšne nezgode sem I prebil jaz, ki sem ostal v Mi-j zenu — tam sem namreč pre-' nehal v svojem pismu. Dasi se'; duša straši spomina, hočem za- i četi. (Vergil Aeneas II. 12.)
Ko je moj stric odšel, sem i
ki jc dne 18. septembra 1925 mirno v Bogu zaspal.
Predragi soprog in ljubljeni oče, na Tvol grob danes epomini hite, počivaj mirno v hladnem grobu in prosi ljubega Boga za nas.
Žalujoči ostali;
MARY HRASTAR. soproga; HČERE, ZETJE in VNUKA
Cleveland, O. 18. sept. 1946,
Established on September 21, 1921 by consolidation of two Ohio telephone systems
5	550 EAST 200. ST., VOGAL MONTEREY
^IIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlllllllllllliiiitllliiHliiiililiiilllllllllllllllliiiiiuin,;
Poslednji dnevi Pompejev
* ROMAN
Pripraviti je dal četverove-slače za vožnjo ter je stopil sam nanjo, da bi prinesel pomoč nele Rectini, ampak še mnogim drugim — kajti ljubka obal je bila zelo gosto naseljena. Hitel je tja, odkoder so, drugi bežali in je jadral nevarnost proti nevarnosti tako brez vsega strahu, da je vsa gibanja in vse oblike te strašne naravne prikazni, ka~, kor jih je sam zajemal s svojimi očmi, svojemu pisarju narekoval.
Že je padal na ladjo pepel", čim bolj se je bližal, tem top-, lejši in gostejši, že tudi p lov- j ei in črno, ožgano ter od ognja ! zdrobljeno kamenje, že je morje upadlo in vsled sipine, ki jo| je gora iz sebe bruhala, je po-; stalo obrežje hedostopno. Po kratkem preudarjanju, ali sej naj nazaj obrne, je krmarju, j ki mu je to na svetoval, dejal: j "Hrabre podpira sreča, pel j i j me k Pomponianu." Ta je bil j v Štabi j ah, (Štabi je so ležale nasproti Misem) na nasprotni strani valiva (t. j. sinus Euma-nus.)—kajti tam se izliva morje v rahlo zakrivljenem loku; dasi se tukaj nevarnost še ni bližala, vendar pa se je že mogla opaziti in je bila, če bi naraščala, prav blizu; zato je dal svojo prtljago spraviti na ladje, pripravljen za beg, če bi nasprotni veter ponehal. Ko se je moj stric, kateremu je bil ta zelo ugoden, izkrcal, je tresočega se objel, tolažil in bodril; in da bi njegov strah z lastno brezskrbnostjo utešil, se je dal nesti v kopalnico; po kopanju pa se je ulegel za mizo, je obedoval ali vesel ali, kar je enako znamenito, vsaj z veselim obrazom.
Medtem pa so iz gore Vezuva na mnogih mestih svetili široko se razprostirajoči plameni -cer mogočni ognjeni stebri, katerih svetli žar je pomnoževala nočna tema. Da bi pomiril razburjene ljudi, je pravil, da so to kmetske hiše, ki so jih kmetje prestrašeni zapustili ter stoje sedaj zapuščene in brez varstva ter gore. Nato se je podal k počitku ter je zares trdno
spal. Kajti njegovo dihanje, ki je .bilo zaradi njegove debelosti bolj težko in smrčeče, so slišali ljudje, ki so se sprehajali pred splanico. Toda dvorišče, iz katerega se je prišlo v vrtno hišico, je bilo že s pepelom, /.mešanim s plovcem, tako visoko napolnjeno, da bi bil izhod onemogočen, če bi se bil še dalje v spalnici mudil. Vzoudili so ga; prišel je ven in .je šel zopet k Pomponianu in ostalim, ki so bili bdeli. Skupno so se posvetovali, če naj ostanejo ali pa se naj na prostem sprehajajo. Kajti vsled pogostih in silnih potresov ,so se hiše že majale in kot bi bile s svojih temeljev vzdignjene, so se, kakor se je zdelo, sedaj s svojega mesta premikale, nato pa so zopet lia prejšnjem mestu stale. Na prostem zopet pa so se bali, da ne bi na nje padali sicer lahki in luk-njičasti p lovci. Toda ko so primerjali nevarnosti, so izbrali to drugo. Pri njem je zmagal razumen preudarek, pri drugih pa nespameten strah. Z robci so si privezali na glave blazine; to jih je branilo pred padajočim kamenjem. Že je bil drugod dan, tam pa noč, temnejša in gostejša od vseh noči; vendar so jo razsvetljevale plamenice in druga svečava.
L	■ >
i Sklenili so iti na obrežje in iz bližine pogledati, če bi se že i mogli po morju voziti; to pa Lie bilo še vedno pusto in ne-jprijazno. Tam se je ulegel na i razprostrto tkanino, je zahte-!val večkrat mrzlo vodo in jo je pcpil. Nato pa so zapodili plameni in pred temi se razprostirajoči žvepleni vonj druge v 'beg, njega pa so zdramile. : Naslonivši se na dva sužhja se je vzdignil, toda se je takoj zgrudil mrtev na tla; menim, j da je pregost dim oviral njegovo dihanje ter mu zaprl golta-nec, ki je bil že po svoji naravi J slaboten in ozek, zaradi česar j ga je pogosto mučila naduha. Ko se je zopet zdanilo — bilo je to, tretjega dne po njegovi smrti — so našli njegovo telo i .nepoškodovano, neranjeno in v[ ^isti obleki, ki jo je imel na isebi; držanje telesa je bilo boi.j j podobno spečemu kakor umrlemu.	j ! Medtem je bil z materjo v Mizenu. Toda to ne spada k stvari; saj tudi ti nisi nič drugega želel vedeti kakor njegovo smrt. Torej hočem skleniti. Le to še hočem dodati, da sem vse, pri čemer sern bil sam navzoč in kar sem bil takoj spo-j i četka slišal, ko ljudje resnico še najzvesteje pripovedujejo,1 'resnično opisal. Ti boš najvažnejše izbral: kajti nekaj drugega je pisati pismo, nekaj | | drugega zgodovino, nekaj dru-' jgega pisati za prijatelja, ne-i kaj drugega za veliko občinstvo. Zdravo! ]
v blag spomin
ENO IN DVAJSETE OBLETNICE SMRTI PREDRAGEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Matija Hrastar
ostali čas porabil za učenje;' zato namreč sem ostal doma;! nato sem se kopal, jedel in spal, toda nemirno in le malo časa. Že mnogo dni poprej smo čutili potres, ki pa ni bil strašen, ker je v Kampaniji navaden. V oni noči pa je bil tako močen, da se je vse, kakor se je zdelo, ne le premikalo, ampak podiralo. Mati je planila v mojo spalnico. Pravkar sem tudi sam vstal, da bi jo I zbudil, če bi spala. Usedli smo se na dvorišču hiše, ki je ločilo le po majhnem prostoru morje od hiš. Ne vem, ali naj imenujem to neustrašenost ali pa nepremišljenost' — bil sem namreč tedaj v svojem osemnajstem letu — Zahteval sem knjigo Tita Livija in sem jo bral takorekoč za kratek čas; po stari navadi sem delal tudi izpiske. Glej, tedaj se je prikazal prijatel mojega strica, ki je šele pred kratkim k njemu iz Hispanije (Plinij Starejši je bil 1.-67 procurator v His-paniji) prišel; ko je ta videl mene in mater sedeti, mene pa, da sem bral, je grajal njeno bezbrižnost ter mojo brezskrb-nost. Vkljub temu sem se z isto vnemo bavil s knjigo. Že je bila šesta ura zjutraj , vedno je še bila dnevna svetloba mračna in takorekoč medla. Ker so bile okrog ležeče hiše že pretresene, je bil na sicer odprtem, toda ozkem prostoru
[strah pred zrušenjem velik in jUtemljen. Tedaj šele se nam je zdelo umestno, zapustiti mesto: sledila nam je prestrašena množica: ta je drugih naklep Iviše cenila od svojega ter je nas odhajojoče v gostih krdelih pritiskala in naprej podila.
Ko smo imeli hiše za seboj, smo se ustavili. Mnogo čudnega in mnogo strašnega smo i tam pretrpeli. Kajti vozovi I ki smo jih dali iz mesta peljati, so na popolnoma prostem polju drdrali na različne st'.'a-ni in niti niso ostalina svojem mestu, ko smo jih s kamni pod-jPrli. Razen tega smo videli, j da je morje samo sebe posre-|balo in je vsled potresa takorekoč upadlo. Vsaj pobrežje se je naprej pomikalo in na suhem pesku je ostalo mnogo morskih živali. Na drugi strani pa se je križem v vijugah 'razpočil grozen, črn, ognjeb-ljuven oblak in je naposled vz-'plamenel v dolgih ognjenih snopih, ki so bili bliskom podobni, toda močnejši. Tedaj pa je prav isti prijatelj iz Hispanije ostreje in silneje spregovoril; Ce tvoj brat, če tvoj stric še živi, vaju hoče zdrava ohraniti, ako je umrl, je gotovo hotel, da ga preživita; kaj se torej še obotavljata z begom?
Odgovorila sva mu, da toliko časa ne moreva na lastno rešitev misliti, dokler sva v negotovosti glede njegove rešitev.
Sedaj se ni več obotavljal, ampak je odhitel in se v hitrem teku rešil iz nevarnosti. Kmalu potem se je spustil oni oblak r.a zemljo ter je pokril morje.' Zagrnil je Kaprejo (Otok v nea poljskem zalivu, sedaj Capri) ter odtegnil Mišenski rtič našim očem. Tedaj me je mati prosila, opominjala ter mi ukazala, da se naj rešim, kakor pač morem. Kajti mlad sem še in še se morem ; ona pa po letih in telesnih nadlogah obtežena, bo rada umrla, če le ne -bo zakrivila moje smrti. Jaz pa sem odvrnil, da se bom le obenem z njo rešil; nato sem jo prijel za roko ter sem jo prisilil, da je pospešila korake.
Nerada se je vdala, ker si je
očitala, da me zadržuje. Že je
padal pep^l, toda le poredko-
ma. Ozrl sem se nazaj: gost
dim je bil za nami ter nam je
sledil kakor hudournik, ki se'
1 i
je izlil na zmeljo. "Krenimo s pota," sem dejal, "dokler še vidimo, da nas ne bo na potu ii) v tem množica spremljevalcev podrla in potepala." — Ko smo se useli, je nastopila noč, ne taka, kakršna je, kadar ne »veti mesec ali kadar je oblačno, ampak kakor bi v zaprtem prostoru luč ugasnil. Slišati t i bil mogel vekanje žensk, ječanje otrok, kričanje mož, ki
so klicali svoje starše, drugi otroke, drugi zopet svoje mo- p že ali žene; ječanje otrok, kri- v čan.je mož, ki so klicali ob j oko- h vaje lastno usodo, drugi usodo si svojcev; nekatri so si od strahu ' p pred smrtjo želeli smrt. Mno- n gi so dvigali svoje roke k bo- ji govom, še več pa jih je trdilo, o da ni več bogov in so proglasi-1 p li ono noč za večno in zadnjo ti naj svetu. Pa tudi ljudi ni s. manjkalo, ki so z izmišljeni-'j« mi in zlaganimi strahotami res-|p nične nevarnosti še pomnože-'h vali. Nekateri navzoči so pripo-j vedovali, da so bili v Mizenu k ter da se je to podrlo, ono pa t gori; dasi to ni bilo resnično, p so jim vendar nekateri verjeli, n Zopet je postalo nekoliko t svetlo; to pa se nam ni zdel z dan, ampak znamenje bližajo- š čega se ognja. Toda ta ogenj n se .je ustavil v precejšni dal- j: |javi; nato je zopet nastopila s tema, zopet je padal gost in težek pepel. Zopet in zopet 11 smo morali vstati, da smo se č ga otresli. Mogel bi se pohva-'.j liti, da mi v teh tolikih nevai'-'i nostih.ni ušel noben zdihljajjr nobena obupna beseda, ko bi's me ne bila tolažila misel — 'i slaba sicer, toda velika tolažba za ljudi—da bom jaz z vsemi, in vsi z menoj nesrečnežem po-
o-i n il i
Naposled se je ona gosta sopara izredčila in se takorekoč v dim in meglo razpršila; kmalu je nastal pravi dan, tudi solnce je zasijalo, toda bilo Je popolnoma bledo, kakršno je navadno, kadar mrkne; vse se je zdelo še vedno trepetajočih očem izpi emenjeno in visoko ' pepelom kakor s snegom poki"1" to. Vrnlvši se v Mizen smo skrbeli za svoja telesa, kolikor je bilo pač mogoče ter sm° prebili plašno noč med strahom in upom.
Toda strah je bil močnejši! kajti zemlja se je še vedfl" tresla in prav mnogi so se v popolni blaznosti igrali s strašnimi prorokbami o svoji 111 tuji nezgodi. Mi pa, dasi srn« ze nevarnost poznali in jo tudi še pričakovali, se vendar nismo mogli odločiti, da bi odšii> predno ne bi prišlo poročilo 0 stricu.
Tega ne boš bral, da bi 0 njem v svojerp delu poročaj) česar te vrstice tudi ne zasluž1' ' jo. Ce se ti pa bo zdelo, da t0 ' ni niti pisma vredno, boš m«' ! ral krivdo sebi samemu pripi' 'sati, ker si ti sam to žele'1 Zdravo!
— Konec — -o-
Pomagajte Ameriki, kupuj*1 Victory bonde in znamke.
I
(/pememdefr i^m Me
L01VG DISTANCE OPERATOR ALWAYS SAID
ill} | if/ffl BE^
iVi 11 Ww\ i IY«™
V Berlinu je bila ustanovljena šola za otroke raznih okupacijskih čet. Med 136 otroci, ki so'vpisani v šolo, je ■'■edem narodnosti. Ponj: se vrši pod vodstvom WAC Sgt. Catherine Rms iz Denton, Texas iv sicer v poslopju slavne berlinske -univerze, na katerim danes plapola ameriška zastava.
Mučno PIVO
na zaboje |
$3.29 in depozit i
A. POTOKAR, JR.
Računovodja, avditor in davčni svetovalec naznanja odprtijo svojega urada na
1027 E. 185th St.	KE 6612
................. .................... ........... "miuii i hi mm itur >w itn mum iiittiiiu
Pokličite KE 5200 DA VAM SČISTIMO FURNEZ ŠE DANES!
Čistimo furneze, dimnike in dimniške cevi z vacuum čistilcem. Računamo po $4 in več.
Adams Heating Service
550 EAST 200. SIT Vnr.AT MnWTKKF.V