ZDRUZENJE ZA ESPERANTO SLOVENIJE	SLOVENIA ESPERANTO-LIGO
INFORMACIJE	INFORMOJ
Leto / jaro 20, št. / n-ro 1	februar / februaro 2015
Uvodnik
Ta številka našega biltena predstavlja dogodke zadnjih treh mesecev v slovenskih esperantskih organizacijah. Nekateri so prav vzpodbudni, drugi pa zaskrbljujoči. Medtem ko se mariborski esperantisti odlikujejo po ponovno prebujeni aktivnosti, pa je zaškripalo v Posav-ju zaradi neizpolnjenih pričakovanj o pripravljenosti za sodelovanje članov KEP in družbenega okolja ter posledičnega odstopa predsednika kluba. Tako kot v tujini je tudi pri nas uspešnost esperantskega gibanja odvisna predvsem od zagnanosti in vztrajnosti določenih posameznikov, ki povlečejo za seboj cele skupine. Če ti vlečni konji omagajo ali zgubijo upanje na napredek, pride do krajših ali daljših zastojev. To so trenutki, ko se morajo prebuditi dobronamerni člani in prijatelji gibanj a ter podstaviti svoj a ramena v pomoč! IO ZES
Iz dejavnosti ZES
Zamenhofov dan 2014 v Ljubljani
Tokratno srečanje in kulturni ter strokovni program v počastitev dneva človekovih pravic in 155. obletnice rojstva L. L. Zamenhofa sta skupaj pripravila Združenje za esperanto Slovenije in Esperantsko turistično društvo Ljubljana. Zbrali smo se v soboto, 13. decembra 2014 ob 10. uri v dvorani in sejni sobi Četrtne skupnosti Center, Štefanova 11 v Ljubljani. Udeležba je bila boljša kot prejšnja leta, bilo nas je 21, pri čemer je treba še upoštevati, da so tisti, ki jim je bliže Maribor, odšli na prireditev, ki jo je istega dne pripravilo Esperantsko društvo Maribor. Med nami so bili tudi gosti, ki sicer niso člani naših društev: esperantist Roberto Maglica iz Buj, Stanka Prezelj iz Kranja, ki je s svojimi učenci nedavno osvojila nagrado na likovnem razpisu TEA (glej članek v rubriki Iz dejavnosti ETD), ter Daniela Močnik, predsednica Društva UNESCO Cerklje.
Slavnostni del prireditve v dvorani je obsegal:
1)	nagovor predsednice ETD Lj ublj ana Nike Rožej,
2)	Janez Jug o pomenu in usodi resolucij UNESCO o esperantu,
3)	predvajanje zvočnega zapisa govora dr. Iva Lapenne,
4)	Janez Zadravec o povezavi človekovih pravic in esperanta,
5)	Nika Rožej o delu in dosežkih Sonje Tavčar,
6)	Anton Mihelič - recitiranje zgodbe Reneje Mihelič La malkontenta kato,
7)	Reneja Mihelič - recitiranje pesmi Ivane Vatovec Mi scias,
8)	Tomaž Longyka o problematiki prevajanja pesmi Antona Aškerca v esperanto in recitiranje pesmi Balada o sv. Martinu v slovenščini in esperantu.
Slavnostni del proslave Zamenhofovega dne
Pokojni splitski odvetnik dr. Lapenna (1909-1987) je bil pomemben aktivist UEA in zagovornik esperantske-ga gibanja. Njegovi govori niso znameniti le po bogati vsebini in urejenosti, ampak so tudi primer jasne in lepe izgovorjave esperanta in jih je pravi užitek poslušati.
Reneja in Anton Mihelič sta prispevala dve recitaciji
Nika Rožej je pripravila nekaj vtisov o značaju in delu svoje matere Sonje Tavčar, ki zadnja leta prebiva v domu starejših občanov v Kopru. Čeprav slabotna, še vedno spremlja dogajanja v slovenskem esperantskem gibanju in se vsakokrat razveseli biltena Informacije /Informoj. Prebere ga do zadnje črke. Nika Rožej je med svojim predavanjem poslala v kroženje med poslušalci razne dokumente in fotografije iz življenja Sonje Tavčar, ki so zlasti med starejšimi zbudili marsikateri skupni spomin.
Z recitiranimi deli iz programa se lahko podrobneje seznanite v literarnem kotičku te številke biltena. Najnovejši prevod Aškerčeve balade, ki je mojstrovina tako v slovenskem jeziku kot v esperantu, je tokrat prvič objavljen.
Darila za praznike se najde tudi v naši zalogi knjig in znamk
Po zaključku uradnega dela programa smo se še kar nekaj časa zadržali v dvorani, kjer so bile razstavljene knjige in znamke za prodajo in brezplačna informativna gradiva. To je bila tudi priložnost za plačilo članarine ZES in ETD.
Poskusili smo tudi prleška domača vina bratov Zadravec
Nato smo se preselili v sejno sobo za družabni del. Med zakusko in pogovori križem kražem je Janez Jug razdelil liste s črkovnimi rebusi v esperantu. Ti rebusi so zelo kratki in zgoščeni, imajo pa pogosto več možnih rešitev. Dal nam je nekaj časa za iskanje rešitev, nato pa smo skupaj pregledali rezultate in jih komentirali. Da bo stvar bolj razumljiva, naj navedem dva primera takega rebusa:
Litera rebuso: RFA	Solvo: apostrofo
Kvarobla litera rebuso: UL Solvoj: ulo, postulo, apudulo, kunulo
Srečanje ob Zamenhofovem jubileju je lepa tradicija, ki smo jo zadnja leta obnovili. Prav je, da nismo vezani le na osrednjo slovensko prireditev, ampak da jih je več po regijah, tudi v zamejstvu. Tokrat so imeli slovenski esperantisti in prijatelji esperanta na razpolago štiri prireditve, poleg ljubljanske in mariborske še prireditvi v Trstu in na Reki. Obnoviti je treba tudi osebne stike med sosednjimi društvi, zlasti zdaj, ko državne meje ne ločujejo več ljudi. Odpraviti bo treba še meje v glavah. O.K.
Gorenjski glas, priloga Novice izpod Krvavca, december 2014, št. 5, str. 13, je objavil naslednjo novico o naši dejavnosti:
Srečanje Združenja za esperanto
V Ljubljani je 13. decembra potekalo srečanje članov Združenja za esperanto, in sicer kot spominska slovesnost ob obletnici Resolucije o esperantu in Zamenho-fovi rojstnodnevni obletnici. Uvodni nagovor je imel Janez Jug, nato pa je med drugimi spregovorila tudi Nika Rožej o svoji 92-letni mami Sonji Tavčar, srčni esperantistki, ki pravi, da je esperanto jezik ljubezni in srčnosti. Janez Zadravec je opozoril na širši prostor in leta 1948 sprejeto deklaracijo o človekovih pravicah, v kateri 19. člen govori o pravici do svobode mišljenja, izražanja, širjenja informacij. A kaj, ko si ta člen različno razlagamo. Ob tem pa je najobčutljivejši del pretok informacij. V vseh točkah je še vedno prisotno vprašanje jezika - enotni termini za sodstvo, računalništvo. Navsezadnje je esperanto nastal zaradi družbenih potreb. Kako naprej? Z navdušenjem smo pozdravili nove prevode slovenske poezije v esperanto. Tomaž Longyka, odlični strokovnjak za esperanto, ki je letos že gostoval tudi v Cerkljah, obožuje opus Antona Aškerca, enega največjih evropskih piscev balad, ki obravnava splošne človekove situacije in jih tudi lapidarno rešuje. Med novostmi je Balado pri sankta Mar-teno (Balada o sv. Martinu): Uf, kia vintro! Lupoj cent! Ne vidos viva min tegment'. (Uh, kaka zima! Sto volkov! Nocoj ne pridem živ pod krov.)
Daniela Močnik
Druga seja IO ZES
Drugo redno sejo izvršnega odbora ZES smo opravili na hitro med proslavo ob Zamenhofovem dnevu. Na seji je bilo prisotnih šest članov IO, opravičeno je manjkal Mario Vetrih, ki je imel delo v Mariboru.
Soglasno smo sprejeli dva sklepa:
a)	Potrdili smo zapisnik 1. seje IO ZES (pripravil ga je Janez Jug in razdelil na seji), zapisnik bo objavljen na spletišču ZES v novi rubriki.
b)	Sprejeli smo poslovnik za delo IO ZES (glej v nadaljevanju), čistopis s podpisom predsednika bo objavljen na spletišču ZES. O.K.
Poslovnik IO ZES
1.	Odločanje na fizičnih, dopisnih ali kombiniranih sejah IO ZES je veljavno, če je za predlog sklepa za vsako ločeno zadevo glasovala večina članov Izvršnega odbora. Vsa glasovanja so javna. Zapisnik seje vsebuje seznam prisotnih članov ter besedila sklepov vključno z izidom glasovanja. Glasovanje na fizični seji se lahko dopolni s pisnim glasovanjem članov, ki niso bili prisotni na seji.
2.	Pisno glasovanje je veljavno, če je na glasovnici navedeno točno besedilo predloga sklepa. Glasuje se z »za« ali »proti«. Vzdržan glas ali glas z dodatnimi pogoji ali spremembami šteje za glas »proti«. Glas je veljaven, če je sporočen na podpisani papirni glasovnici osebno, po klasični pošti, kot faksimile s telefaksom, kot sken z elektronsko pošto ali z elektronskim sporočilom z domačega IP-naslova. Poziv za pisno glasovanje mora vsebovati rok za odgovor. Odgovori, prejeti po tem roku, se štejejo kot glas »proti«.
3.	Za sklepanje o zadevah, glede katerih ni pripravljen nedvoumen in jasen predlog sklepa, se izvedejo sestanki ali dopisno usklajevanje predloga sklepa v enem ali več krogih glede na pomembnost in zapletenost zadeve. Usklajevanje se dokumentira in arhivira.
4.	V prvem krogu dopisnega usklajevanja prejmejo člani in morebitni drugi udeleženci opis zadeve z nakazanimi rešitvami in osnutki sklepov. V primernem roku, ki pa mora biti naveden, lahko člani in drugi udeleženci predlagajo spremembe in nove zadeve. Na osnovi odzivov na prvi krog predsednik ali od njega pooblaščeni član IO ZES predlaga v roku 2-3 dni ali dodatni krog usklajevanja ali pisno glasovanje s predlogom sklepa.
5.	V primeru pisnega ali kombiniranega glasovanja predsednik ali njegov pooblaščenec vsem članom IO ZES pisno sporoči rezultat glasovanja vključno s točnim besedilom sprejetega sklepa. Vsi sprejeti sklepi IO ZES se arhivirajo.
6. Ta poslovnik začne veljati, ko ga sprejme večina članov IO ZES. Po enakem postopku lahko IO ZES poslovnik spremeni ali dopolni. Vsebina poslovnika je javna.
Ta poslovnik je bil sprejet na 2. redni seji IO ZES dne 13. decembra 2014.
Predsednik mag. Janez Jug, l. r.
Iz dejavnosti ETD
Tretja seja IO ETD
Tretja seja izvršnega odbora ETD Ljubljana je bila 27. januarja 2015 na Štefanovi 9. Na dnevnem redu je bil pregled sklepov in izvršitve sklepov predhodne seje, obravnava osnutka sprememb pravil društva, določitev datuma in ure letnega občnega zbora društva ter razno.
Po temeljiti razpravi je bilo določeno besedilo predloga prenovljenih pravil društva, ki naj bi jih po lektoriranju in pravnem pregledu sprejeli na letnem zboru društva 14. marca letos. O.K.
Posebna nagrada za učence iz Kranja
Tržaško esperantsko društvo TEA je za leto 2014 razpisalo po mecenu imenovan natečaj Angelo Soranzo za najboljše likovne in besedilne rešitve za dvojezične plakate, od katerih je eden esperanto, drugi pa poljuben jezik Evropske Unije. Kot zaključek natečaja je bila postavljena razstava prejetih del v prostorih TEA med 26. novembrom in 5. decembrom 2014. Na razpis so prišla dela zelo različnih zasnov in tehnik 20 posameznikov in skupin iz Italije, Slovenije, Hrvaške in Avstrije, med njimi tudi izdelki učencev tretjih razredov kranjske osnovne šole Simon Jenko pod vodstvom mentorice Stanke Prezelj. Ob koncu razstave je tričlanska žirija podelila tri denarne nagrade za najboljša dela ter posebno nagrado za najbolj pomenljivo besedilo.
Razstavljena plakata kranjskih učencev
Zaključka razstave in podelitve nagrad sta se udeležili tudi mentorica Stanka Prezelj in predsednica ETD Ljubljana Nika Rožej. Likovne nagrade so šle dve v Italijo in ena v Avstrijo, učenci več narodnosti iz Kranja pa so dobili nagrado za najboljše besedilo ob svojem plakatu. To besedilo je objavljeno na spletni strani TEA v italijanščini, slovenščini in esperantu. Nagrajeno besedilo z naslovom Otroška igra je radost / Infana ludo estas gojo predstavljamo spodaj.
Čestitamo in se veselimo skupaj z nagrajenci iz OŠ Simon Jenko, posebej pa pohvala Niki Rožej, ki je obveščala in vzpodbujala razne potencialne in tudi dejanske udeležence natečaja iz Slovenije. O.K.
Otroška igra je radost
Sonce, mavrica, igra in jeziki nas povezujejo. V različnih jezikih imamo iste občutke: veselje, ljubezen, pogum, strah, radost, toda poimenovanje teh občutkov je v različnih jezikih različno. Esperanto poimenuje vse občutke, čustva z univerzalnimi besedami, da jih lahko razume vse vesolje, ako poznaš to glasbo esperanta. Razmišljali smo o esperantu in ga primerjali, enačili, z igro. Igra ima en sam jezik, ki povezuje različne otroke, odrasle, pravila so vesoljno preprosta, vsem razumljiva. V igri smo vsi odprti, veseli, razposajeni, sproščeni in odgovorni do pravil igre. Igra nas povezuje v eno, neodvisno od različnosti posameznika. V betonskih okoljih, v brezčutnih mestih, nas igra druži in ogreje okolje. Odrasli prebudijo v igri otroka v sebi, ki je igriv, vedoželjen in radoveden. Igra nas bogati in razvija naše občutke. Enako nas bogatijo nova znanja, do katerih se lahko dokopljemo s pomočjo jezika esperanta. Ta je preprost, dostopen vsem, ki bi se radi igrali igro z besedami, v katerih se skrivajo glasovi in melodije svetovnih jezikov, ki se zlivajo v esperantu, kot vesoljnem jeziku, dostopnem vsem kot sonce, voda, zrak... Dovolimo si, da se igramo iste igre in govorimo isti jezik, in da imamo vsi iste pravice, svobodo, vsak v svojem "betonskem" mestu.
Stanka Prezelj in otroci
Mentorica prejema diplomo iz rok predsednice TEA
Infana ludo estas gojo
Suno, cielarko, ludoj kaj lingvoj kunligas nin. En diversaj lingvoj ni havas samajn sentojn: gajeco, amo. kurago, timo, gojo... sed oni nomas tiujn sentojn en diversaj lingvoj malsame. Esperanto nomas ciujn sentojn per internaciaj vortoj... Estas bele se vi eklernas ilin, se vi konas la muzikon de esperanto.
Ni pensis pri esperanto kaj ni komparis, egaligis gin kun ludo. Ludo havas nur unu lingvon, kiu ligas infa-nojn, plenkreskulojn, la reguloj estas universale simplaj kompreneblaj al ciuj. En ludo ni estas ciuj malfermitaj, gajaj, tre viglaj, malstrecaj kaj responde-caj pri la reguloj de la ludo. Ludo kunigas nedepende de diverseco de ciu unuopulo. En betonaj cirkaüajoj. sensentaj urboj, ludoj nin kunigas kaj varmigas la cirkaüajon. Plenkreskuloj vekas per ludo la infanon en si mem, kiu estas ludema kaj scivolema. Ludo ricigas nin kaj evoluigas niajn sentojn. Ankaü novaj scioj, kiujn ni atingas per esperanto, ricigas nin. Esperanto estas simpla, alirebla por ciuj kiuj deziras ludi per vortoj. En esperantaj vortoj kasigas sonoj kaj melodioj de mondaj lingvoj, kiuj kunfandigas en esperanto, lingvo universala, kiu estas disponebla al ciuj kiel suno, akvo, aero.. Ni permesu al ni ludi samajn ludojn kaj paroli saman lingvon, ni havu samajn rajtojn, liberon ciu en sia betona urbo.
Stanka Prezelj kun infanoj
Iz dejavnosti KEP
KEP. KEP sicer esperantsko srenjo delu.
V stalni rubriki, posvečeni dejavnosti našega kolektivnega člana Kluba esperantistov Posavja, so prispevki, ki so jih pripravili člani kluba, ali pa urednikovi povzetki iz raznih dokumentov, poročil, zanimivosti itn. v zvezi z aktivnostmi sam intenzivno in sprotno obvešča ter lokalno in širšo javnost o svojem
Poročilo o delu za leto 2014
Delo kluba je bilo tudi v drugem letu svojega delovanja zelo plodno, kar je pomenilo pomemben prispevek k aktivnostim Združenja za esperanto Slovenije, še posebej pa na področju lokalnega gibanja za ideje esperanta.
Pregled aktivnosti:
7 rednih sestankov kluba v Kavarni Brežice in ena izredna seja: dogovori o aktivnostih kluba, informacije s področja gibanja za esperanto - lokalno in širše, klepet v esperantu ali branje esperantskih tekstov kot obliki utrjevanja znanja jezika, prijateljsko druženje;
od 9. 1. 2014 do 17. 4. 2014: brezplačni 30-urni začetni tečaj esperanta Srečanja z esperantom, skupaj s Knjižnico Brežice (objava v lokalnih spletnih časopisih in v biltenu ZES Informacije / Informoj),
19. marca 2014 v Kavarni Brežice Kosovelov večer ob petrolejki - sodelovanje s slovensko-esperant-skim recitalom nekaterih Kosovelovih pesmi iz pesniške zbirke V zlatem čolnu / En la ora boato, ki jo je v esperanto odlično prevedel znani slovenski pisatelj, publicist, prevajalec in velik esperantist Vinko Ošlak,
23. aprila 2014 v Kavarni Brežice Noč knjige, v sodelovanju LU Krško: sodelovanje s slovensko-esperantskim recitalom Prešernovega Sonetnega venca (objava v lokalnih spletnih časopisih in v biltenu ZES Informacije /Informoj),
I.	maja 2014 v Šentvidu nad Čatežem ob Savi: sodelovanje na prvomajski proslavi z gesli o upravičenosti praznika dela in potrebi po priznavanju esperanta kot mednarodnega jezika - v esperantu in v slovenščini (objava v lokalnih spletnih časopisih in v biltenu ZES Informacije / Informoj),
II.	julija 2014 na Reki na Hrvaškem: udeležba na 10. kongresu Evropske esperantske zveze (EEU) z referatom predsednika kluba Esperantsko gibanje na lokalnem nivoju (podano v esperantu s pomočjo LCD projekcije prosojnic v programu PowerPoint 2007; objava v Kotičku za esperanto / La anguleto por Esperanto: v esperantu in slovenščini; v biltenu ZES Informacije /Informoj: v esperantu; povzetek v posebnem poročilu za EEU: v esperantu),
16. septembra 2014 obisk esperantistke Nijole Petraityte iz esperantskega kluba Esperanto-klubo Ruto iz mesta Šiauliai v severni Litvi in esperantista Vlada Jurkovića iz zagrebškega esperantskega društva (prijateljsko srečanje na domu predsednika kluba; razgovor o delovanju kluba, izmenjava informacij in priložnostnih daril); vabljeni so bili tudi ostali člani kluba, vendar ni bilo odziva; objava v lokalnih spletnih časopisih v slovenščini in v biltenu ZES Informacije /Informoj v esperantu,
-	17. septembra 2014 v Kavarni Brežice literarni večer ob petrolejki na temo čebelarstvo (pregovori o čebelah, čebelarjih in medu - v esperantu in slovenščini) (objava v lokalnih spletnih časopisih in v biltenu ZES Informacije /Informoj),
-	27. septemebra 2014: nameravan kostanjev piknik s člani kluba in z gosti iz Ljubljane, vendar ni bilo prijav in zato je odpadel,
-	15. oktobra 2014 v Kavarni Brežice: Večer poezije in proze na temo Brežice-moje mesto, priložnostni dialog v esperantu in slovenščini (objava v lokalnih spletnih časopisih in v biltenu ZES Informacije / Informoj),
-	ureditev posebnega Kotička za Esperanto /La anguleto por Esperanto na predsednikovih spletnih straneh za potrebe kluba,
-	sodelovanje nekaterih članov kluba v dopisovanjih v mednarodnem esperantskem klepetalniku spletnega portala lernu,
-	obveščanje članstva po e-pošti o novostih v esperantskem gibanju in posredovanje različnih spletnih biltenov domačih in tujih esperantskih organizacij,
-	od začetka poletja do 13. novembra 2014 (najinten-zivneje okrog 26. julija - Dneva esperanta in nekaj dni pred pričetkom): vabljenje in oglaševanje študijskega krožka Esperanto-glavna vrata v svet, skupaj s Knjižnico Brežice (številna e-pošta, številne objave na predsednikovih in knjižničnih spletnih straneh, v lokalnih spletnih časopisih, v biltenu ZES Informacije / Informoj, letaki in zgibanka z vabilom za krožek v prostorih Knjižnice Brežice in na Sejmu podjetništva, obrti in kmetijstva POK 17. In 18. oktobra 2014 v Športni dvorani v Brežicah in na FB): zaradi premajhnega števila prijav, ki so bile po vrhu še neresne, je bil krožek odpovedan,
-	13. decembra 2014 sodelovanje v programu Zamenhofovega dne, ki ga je priredilo ETD v Ljubljani. A.M.
Težave v Posavju
V zadnjem četrtletju 2014 so se v delovanju KEP pojavile težave, ki jih je za zdaj od zunaj težko nepristransko oceniti in ovrednotiti. Predsednik kluba Anton Mihelič je 28. decembra podal odstopno izjavo ter izstopil tudi iz literarne sekcije Beseda pri KD »Franc Bogovič« Dobova. V obrazložitvi je navedel več vzrokov za svojo odločitev, med njimi neuspešno animiranje za tečaj esperanta in za druge oblike skupinskega
ali individualnega učenja esperanta v svojem okolju, nestrinjanje v sekciji Beseda glede dejavnosti KEP v okviru sekcije ter premajhno dejavnost članov KEP. Predsednik kluba je pripravil osnutek programa dela za leto 2015, ki naj bi ga skupaj s predlogi za morebitno reorganizacijo kluba in izbiro novega predsednika obravnavali na sestanku 30. januarja 2015. Žal je bil sestanek zaradi najavljene odsotnosti večine članov KEP odpovedan.
Kako bodo posavski esperantisti razrešili organizacijske težave in zlasti kako bodo obnovili zagnanost v svojem simpatičnem delovanju, bodo pokazali naslednji meseci. Izbira novega predsednika ali predsednice kluba bo še najmanjši problem, če mu/ji bodo ostali člani in prijatelji kluba pomagali in ga/jo podpirali. Pomoč klubu bi morali po mojem mnenju zagotoviti tudi nekateri v regiji živeči izkušeni esperantisti (Urh, Vozlič, Zalezina), seveda ne tako, da prevzamejo operativne naloge v klubu, ampak z nasveti, moderira-njem razprav in udeležbo na lokalnih dogodkih.
KEP lahko postane tudi samostojna sekcija KD »Franc Bogovič« Dobova, za kar menda ne manjka podpore, sicer pa je možna še kakšna drugačna oblika združevanja občanov za izvajanje ljubiteljske dejavnosti. Samo zasebno druženje esperantistov, čeprav je družabnost vedno dobrodošla, zlasti če ni le virtualna ali »elektronska«, pa ne zagotavlja dostopa do javne infrastrukture, ki je na razpolago za souporabo v šolskih, kulturnih, upravnih in drugih podobnih lokalnih in državnih sistemih. O.K.
Iz dejavnosti EDM
Ü
ESPERANTSKO DRUŠTVO
ESPERANTO-SOCIETO
MARIBOR
Espero - november 2014
Na spletišču EDM lahko najdete novembrsko številko elektronskega društvenega glasila Espero, ki na 17 straneh prinaša kopico zanimivih in lepo oblikovanih člankov in vesti iz domačega in svetovnega dogajanja v Deželi esperanta (Esperantujo). Vredno jo je poiskati in si prebrati bogato vsebino.
Glavne téme so:
-	evropski dan jezikov in predstavitev portala lin-gvo.info v Mariboru,
-	dokumentarni film Univerzalni jezik,
-	misli ob izidu učbenika esperanta ŽED,
-	komentarja k članku Cu Esperanto estas simpla kaj facila? v reviji Libera folio,
-	Wikitrans in samodejno prevajanje v esperanto,
-	12. srečanje esperantskih piscev in prevajalcev v Hrašćini,
-	60 let resolucije UNESCO,
-	srečanje z Miguelom Gutiérrezom Adùrizom v Mariboru,
-	črtica Kien vi iras, maljunulo? v izvirniku in slovenski prevod Milana Jarnoviča. O.K.
Zamenhofov dan v Mariboru
Letošnjega srečanja ob Zamenhofovem dnevu se je 13. decembra v Mariboru, v novih prostorih četrtne skupnosti Center na Meljski cesti 37, udeležilo 27 esperantistov in simpatizerjev esperanta Mariborske regije. Prisotni so bili tudi gosti, sorodniki gospoda Ivana Bratoša: sin s soprogo in vnuka.
Na začetku programa so se najprej spomnili pred kratkim umrlega člana društva Rudija Dietnega. Za tem je Karmen Lešnik na kratko opisala življenje in delo dr. Ludwika Lazarusa Zamenhofa. Nato je Mario Vetrih orisal pomen resolucije UNESCO o esperantu, ki je bila sprejeta 10. decembra 1954 v Montevideu (Urugvaj). Vsi pomembni dosežki esperantskega gibanja, ki so sledili Montevideu, so posledica tega mejnika. Zlatko Tišljar je spregovoril o Ivu Lapenni, ki je bil zaslužen za sprejetje resolucije.
Skupna slika udeležencev Zamenhofovega dne v Mariboru
Osrednji del prireditve je bil namenjen Ivanu Bratošu (1896-1984), enemu izmed najpomembnejših članov društva tako po najdaljšem članstvu v društvu kot tudi po njegovem pomembnem prispevku za društvo - knjigi ob 70 letnici društva, saj velja, da kar ni zapisano in objavljeno, se ni zgodilo. Spomine na Bratoša so obudili nekateri njegovi sopotniki (Franjo Vetrih, Jovan
Mirkovič, Karel Kovač). Prisotne je v imenu svojcev pozdravil tudi vnuk Ivana Bratoša Darjo Bratoš.
Uradni del srečanja so zaključili z ogledom angleškega dokumentarnega filma o esperantu Sama Greena Universala lingvo, ki iz zornega kota neesperantista govori o esperantu, njegovih začetkih in današnjem mestu v svetu. Sledil je družabni del. (povzeto po www.esperanto-maribor.si)
Skupščina EDM
V četrtek 22. januarja 2015 je v prostorih Mestne četrti Center, Kacova 1 v Mariboru, potekala redna letna skupščina društva, katere se je udeležilo 18 članov.
Skupščino je vodila Melita Cimerman. O delu je, zaradi upravičene odsotnosti sekretarke, poročal predsednik Mario Vetrih. Dogodke, ki se jih udeležujejo člani društva ali jih organizirajo, društvo sproti objavlja na svojih spletnih straneh. Sledijo najbolj vidni dogodki iz bogate bére dejavnosti preteklega leta:
Osrednji dogodek leta je bila proslava ob Zamen-hofovem rojstnem dnevu (glej poročilo zgoraj).V Nevladni (priloga Večera), številka 13, februar 2014, stran 5 je bil objavljen prispevek o esperantu. Redna letna skupščina društva je bila 18. februarja. 14. maja so s stojnico sodelovali na 'Paradi učenja - dnevi učečih se skupnosti ' na Grajskem trgu v Mariboru. Ob Tednu vseživljenjskega učenja (TVU) so 21. maja imeli predavanje Zlatka Tišljaija Ali smo jezikovno enakopravni v EU? V Kidričevem so gostovali 31. maja, kjer se je v Parku mladosti odvijala prireditev nevladnih organizacij V objemu skupnosti. Junija so izdali glasilo društva Espero - junij. Štiričlanska delegacija se je od 6. do 8. julija udeležila Evropskega esperantskega kongresa na Reki. Vesna Obradović in Vladimir Larichev sta se udeležila kongresa SAT v Dinanu v Franciji, ki se je odvijal od 9. do 16. avgusta. Med 16. in 23. avgustom je Vesna Obradović na srečanju espe-rantistov v Plouesec-u v Franciji vodila konverzacijski tečaj esperanta za 12 udeležencev. Vsi udeleženci so bili odrasli iz Francije. Na srečanju je bilo skupaj 80 udeležencev iz več evropskih držav. En član društva je sodeloval na mednarodnem srečanju esperantskih pisateljev in prevajalcev v Hrašćini na Hrvaškem 13. septembra. 15. septembra so v Mariboru gostili španskega pisatelja Miguela Gutiérrez-Adùriza. 30. septembra je ob Evropskem dnevu jezikov Zlatko Tišljar v imenu Društva za evropsko zavest predstavil portal
lingvo.info. Novembra je izšla druga letošnja številka glasila Espero - november. Društvo je v začetku leta 2014 začelo z začetnim tečajem esperanta za občane Maribora. Tečaja se je udeležilo dvanajst udeležencev, končali so ga štirje. Med letom so potekala Srečanja z literaturo, katerih se je udeleževalo pet članov društva. V jeseni 2014 so začeli z nadaljevalnim tečajem esperanta za udeležence pomladnega začetnega tečaja.
Skupščina društva med zasedanjem
V imenu društva se je predsednik zahvalil predstavniku Mestne četrti Center za zelo dobro medsebojno sodelovanje. (povzetopo www.esperanto-maribor.si)
Iz dejavnosti ŽED
Občni zbor ZED 2015
Že sedaj vas obveščamo in vabimo na občni zbor društva, ki bo - kakor v preteklem letu - zadnjo soboto junija v Mariboru. Vabilo bomo poslali in po možnosti objavili v naslednji številki Informacij / Informoj. V društvu se bomo morali še bolj resno spopasti z načrtovanimi nalogami, katere je naš predsednik nanizal v zaključku svojega poročila za leto 2014 -objavljeno v lanski julijski številki tega biltena. Naj ponovim le najnujnejše:
-	pridobivanje novih članov med železničarji (dopisni
tečaj),
-	obnova spletne strani društva,
-	pridobitev prostora za arhiv in redno dejavnost
društva.
Dan žensk - Hirošima 2015
Z našimi prijatelji - železničarji esperantisti v Hiro-šimi - mestu spomina - negujemo večletne stike in smo
jim tako tudi za proslavo letošnjega 8. marca, mednarodnega dneva žensk, posredovali sporočila podpore iz Slovenije. Tema letošnje skupne proslave 22 ženskih organizacij (društev) je posvečena 70-letnici spomina na žrtve prve atomske bombe v zgodovini človeštva.
V	spomin in opozorilo na ta dogodek želimo tudi v letošnjem letu organizirati razstavo Hirošima-Nagasaki v primernem razstavnem prostoru v naši državi.
Esperanto v knjižnice in šole
V	društvu pripravljamo strategijo podeljevanja novega učbenika knjižnicam in šolam. Primeren postopek se nam zdi: osebni stik z vodstvom in, ko zaznamo interes dveh ali treh zaposlenih v knjižnici ali šoli, jim učbenik podarimo ter nato spremljamo njihovo delo. Na primer v bližnji, novi knjižnici Pekre pri Mariboru je knjižničarka Metka učbenik razstavila na vidnem mestu. K.K.
		■ E	Ш!	
	U! 1	rmà		ШЩ л
ᄜ\	_ s	Id	{	
Učbenik esperanta v knjižnici Pekre pri Mariboru
Iz zgodovine gibanja
44 jaroj de Informacije
En preskaü 80-jara historio de organizita slovenia esperanto movado kompreneble okazis multo. Interalie ankaü en informado ni konstatas, ke la unuaj numeroj de bulteno Informacije aperis jam en la jaro 1972. Aldone vi vidas la duan numeron, kiun preparis Junu-lara Esperanto-Organizacio (Mladinska esperantska organizacija) el Maribor kaj gin teknike redaktis kaj eldonis Slovenia EL. La dua numero enhavis raporton pri ekspozicio pri milito en Vjetnamujo (kiu estis prezentita en Narodni dom, en Pedagogia akademio kaj en Višja ekonomska šola); pri TV kurso de esperanto en Nederlando kaj Slovakio; pri lingva problemo en UNO (kie PR Cinujo anstataüis Tajvanon) kaj pri internaciaj renkontoj en Torun, Lančov kaj insulo Kreto. J.Z.
Titolpago de la origina bulteno Informoj
Leposlovni kotiček
Beletra angulo
Reneja Mihelič dum la Zamenhofa tago en Ljubljana voclegis poemon kiun verkis poetino Ivana Vatovec, membro de Esperanto-klubo Posavje. La aütorino ankaü esperantigis la poemon.
Ivana Vatovec:	
Jaz vem	Mi scias
Jaz vem,	Mi scias
kje zeléni vénci	kie verdaj girlandoj
obešajo	pendigas al
brezam pomlad.	betuloj printempon.
Jaz vem,	Mi scias
kje slap srebrni	kie akvofalo argenta
si v nedra zatakne	če brusto ensovas
mladost.	junagon.
In vem,	Kaj mi scias
kako v duši zažge,	kiel en animo ekbrulas
ko korak se napoti	kiam paso direktas sin
v nasprotni čas...	en kontraüan tempon..
Tomaž Longyka voclegis la Baladon pri sankta Marteno de Anton Aškerc slovene kaj esperante. Li esperantigis gin okaze de Zamenhofa Tago 2014. Tio estas la unuafoja publikigo de la poemo en Esperanto!
Anton Aškerc
Balada o svetem Martinu
Uh, kaka zima! Sto volkov! Nocoj ne pridem živ pod krov.
Kako ti, ščip, z nebes se smeješ! Le škoda, da kar nič ne greješ.
A kod, Boštjan, si zašel, kod? Nemara to ni prava pot...
Sneg mete... ostra sapa piše... In krog in krog nobene hiše!
Pač! nekaj tukaj le stoji... Kapelica je - se mi zdi.
Kapela svetega Martina, patrona ljubega mi vina!
Da nisem ga tako rad pil, nocoj bi tukaj ne nočil...
A ti, svetnik, mi ne zameri, če tožim ti... pri moji veri!
Veš, imel kočo svoje dni še lepšo jaz sem, nego ti.
Zdaj ni več moja tam na Griči -prodali so mi jo biriči.
In zdaj razcapan je berač in bos ko gos Boštjan, kovač.
Vsak pes oblaja mc na cesti... Glej, od mrazu se moram tresti.
A ti se zime ne bojiš, vsak dan obleko tu deliš.
Še mene s plaščem zdaj ogrni, če treba, Bog ti ga povrni!
Ne sekaj z mečem ga čez pol! Daj celega, saj ves sem gol!
Tako... tako! Kako se sveti! Oh, škoda ž njim se je odeti...
Od pet do vrata ves je zlat... Da ne bi vzel ga kak mi tat!
Ljudje od pragov nas podijo -svetniki še za nas skrbijo.
Kožuhe molji skopcem žro, a naše truplo je nago...
Kako me greje!... Najpočijem,
v	tvoj plašč ovit tu v kot se skrijem...
ln ko zasvital se je dan -bil zmrznil je berač Boštjan.
Balado pri sankta Marteno
Uf, kia vintro! Lupoj cent! Ne vidos viva min tegment'.
Kiel, plenluno, vi elčiele ridas! Domage ke vi ne varmigas!
Bastian, ču vojeraris vi? Cu estas gusta vojo či...
Ventnegas, akre vento blovas, neniu dom ' sin tie trovas.
Jes, tamen, estas tie či eta kapel'- šajnas al mi.
La kapelet' de Sankt-Marteno, patron' de vina fenomeno!
Se mi ne trinkus multon, mi ne ebrinoktus tie či...
Ne ofendigu vi, sanktulo, se plendas mi al vi, karulo,
vi	sciu ke kabanon mi pli belan havis ol nun vi.
Gi ne plu estas mia kvartiro, čar vendis gin malica sbiro.
Kaj nun Bastian, iam forgul', čifona estas almozul'.
Pribojas hundoj min surstrate, tremigas frosto senkompate.
Sed vintron, nu, ne timas vi -vestajojn vi disdonas či.
Mantelon čirkaй mi surmetu, repagi gin vi Dion petu.
Ne haku vi duone gin! Per tuta vi čirkam min!
Nun ... tiel. Ne česas gi brileti! Oh, domago estus gin surmeti...
Povus ja iu steli gin malrezistinte al fascin'!
De sojloj homoj nin forpelas, sanktuloj ankaü nin mantelas.
De avaruloj peltojn, fi, tineoj mangas, nudas ni...
Ho, mi ripozu, gi varmigas, mantelo, mi enanguligas ...
Ekmatenigis. En nirvan' frostigis almozul' Bastian.
Obvestila in vabila
I
Rudi Dietner (1937-2014)
V četrtek 4. decembra smo se na mariborskem pokopališču Pobrežje poslovili od Rudija Dietnega. Množica prisotnih prijateljev in znancev je pričala o njegovem srčnem bogastvu, ki ga je razdajal na svoji življenjski poti.
Rudi se je v naše vrste vključil v Tovarni avtomobilov Maribor, tako kot še mnogi odlični esperantisti, npr. Vinko Zalezina, Milan Topolnik, pozneje Zvonko Slana in drugi. Za Rudija je bilo značilno, da se ni toliko ukvarjal z idejo in jezikom, pač pa je bil prvi pri aktivnostih ter srečanjih. V letih 1979-1983 je bil tudi predsednik Esperantskega društva Maribor. Med mnogimi njegovimi uspehi mi je najbolj ostal v spominu prostor društva na Razlagovi ulici. Pridobitev prostorov, njihova popolna obnova (pisarna in učilnica) ter skrbna oprema, so bile velik uspeh njega in njegovih sodelavcev.
Rudi je bil tudi iskren, odprt in topel v osebnih odnosih, zato smo mnogi postali tudi prijatelji z njegovo družino, z ženo Vido, hčerko Cvetko in vnukoma Domnom in Karin. Mnogi imamo tudi njegova drevesa ali grmovnice, kar je bilo tudi njegovo posebno veselje.
In kot pravijo: Človek umre, a dokler živijo njegova dela in naš spomin nanj, živi tudi on. Glede aktivnosti za esperanto lahko le rečemo: Dankon, kara Rudi, por cio farita kaj ripozu en paco ! Hvala, dragi Rudi, za vse tvoje delo in počivaj v miru!
Vsem njegovim najdražjim pa izrekamo iskreno sožalje ter upanje, da bo esperanto v njihovi družini skupaj z njihovim in našim spominom na Rudija živel naprej.
Janez Zadravec
Vabilo na letna zbora ZES in ETD
Kot je že običajno, bosta iz praktičnih razlogov letni zbor ETD Ljubljana in letna skupščina ZES istega dne in v istih prostorih. Obema sejama bo sledilo prijetno druženje s prigrizkom in kakšno kapljico neškodljive pijače. Da bo naše delo učinkovito in plodovito, vas vljudno vabimo, da se zanesljivo udeležite tega dogodka, ki bo bogat po informativni vsebini in priložnost za srečanje in dogovarjanje o raznih zadevah skupnega interesa. Vidimo se torej v Ljubljani
v soboto, 14. marca 2015 na Štefanovi 11.
Ob 9.00 se začne letni zbor ETD Ljubljana, ob 10.30 pa redna skupščina Združenja za esperanto Slovenije. Vabilo s podrobnim programom in pisno gradivo boste prejeli po klasični ali elektronski pošti vsaj en teden prej. Rezervirajte si čas in prevoz, dogovorite se še z drugimi člani ETD oziroma ZES. O.K.
Začetni tečaj esperanta na šoli v Kopru
Od januarja letos poteka interesna dejavnost esperanto na osnovni šoli Antona Ukmarja v Kopru. Tečaj bo potekal pol šolskega leta po dve uri tedensko. Predloga za delo je risanka Mazi en Gondolando. Tečaj obiskuje deset učencev 6., 7. in 8. razreda. Tečaj vodi Peter Grbec.
Koresponda Servo de JEI
Koresponda Servo de Japana Esperanto-Instituto (JEI) peras korespondadon inter japanaj kaj ekster-landaj korespond-dezirantoj.
Se vi interesigas pri korespondo kun japanoj, bon-volu turni vin al:
Koresponda Servo de Japana Esperanto Instituto,
Sinzyuku-ku, Waseda-mati 12-3, TOKIO, Japanujo.
Skribante korespondo-peton, bonvolu aldoni vian agon, sekson, profesion, interesojn kaj viajn preferojn por faciligi laboron de la Koresponda Servo.
Članka v reviji Literatura foiro
V	reviji Literatura foiro, glasilu esperantskega PEN-centra, je v številki 271 (letnik 45, oktober 2014) na strani 262 v rubriki V vitrini izšla recenzija naše izdaje Kosovelovih pesmi V zlatem čolnu - En la ora boato. Recenzijo je napisal glavni urednik revije Carlo Minnaja. Pisec poudarja tri močne točke knjige - z njegovimi besedami:
La nuna verko V zlatem čolnu - En la ora boato, kolekto de 76 selektitaj poemoj, havas tri fortajn punktojn. Tutunue, gi estas dulingva, kun la originala teksto vid-al-vide, kaj la traduko, far Vinko Ošlak, sloveno nun loganta en Klaudioforumo, fluas tute senpene, brile, kiel ja sonas la originalo. Tio, por lingvo de malgranda diskonigo, estas vera atuto. Due: ja sporade kaj dise aperis io de Prešeren, Cankar kaj ankoraü kelkio de aliaj slovenaj verkistoj, sed neniam gis nun tuta volumeto pri unuopa poeto slovena. Trie, librofine estas tre valora dekpaga historio de la slovena literaturo ligita al politikaj eventoj. Antaüparolo de Baldur Ragnarsson ricigas la verkon.
V	naslednji številki revije (letnik 45, december 2014, št. 272) je na straneh 302 do 306 v rubriki Kulturna politika (pridevnik ne označuje kakovosti politike, ampak le njeno področje delovanja) objavljen daljši članek Vinka Ošlaka z naslovom Cu ministro pri kulturo devas legi librojn? Z veliko humorja in strpnosti obravnavo francosko afero, ki bi se lahko pripetila tudi pri nas. Velja ga prebrati, tudi če se s piscem ne strinjate v celoti. O.K.
Nagradni razpis
Pred več kot dvema letoma smo v novembrski številki Informacij / Informoj objavili nagradni razpis iskanja napak v slovenskih besedilih na spletišču lernu! Kljub ponovljenemu pozivu je bil takrat odziv slab in edini pošiljatelj najdenih napak je odnesel nagrado -knjigo po lastni izbiri iz prodajnih zalog ZES.
Ponovno ponujamo tako knjižno nagrado izžrebanemu srečniku izmed tistih, ki nam bodo poslali seznam vsaj 15 vsebinskih napak v slovenskih besedilih v tečaju učenja na srednji stopnji na spletnih straneh lernu! S tem seveda nočemo kritizirati kakovosti prevodov teh tečajev, ampak pripomoči k odpravi nekaterih motečih spregledov in hkrati spodbuditi učenje in obnavljanje znanja esperanta s pomočjo spletišča lernu! Tudi ponavljanje že nekoč osvojenega znanja utegne biti koristno in zabavno.
Naloga kandidatov za nagrado je, da najdejo v slovenskih besedilih tečaja srednje stopnje, v razlagah slovnice, vaj in podobnega čim več napak (vsebinskih, slovničnih, tipkarskih itn.). Za vsako najdeno napako je treba navesti mesto napake in pravilni prevod (na
primer: Jen nia IJK, capitro 10, Novaj vortoj: ttt = svetovni splet). Napačni ali nepomembni predlogi popravkov bodo odšteti, zato naj bo seznam predlogov popravkov malo širši! Seznam napak je treba do konca meseca aprila 2015 poslati po elektronski pošti na naslov uredništva info@esperanto.si.
Diplomoj por du slovenoj
Universala Esperanto-Asocio dankas pro seninter-rompa individua membreco en la Asocio per diplomo pro fideleco al UEA. Dum la kongreso en Bonaero la 26-an de julio 2014 UEA rekonis la 50-jaran seninter-rompan membrecon al du slovenoj, Svobodan Zlatnar kaj Jernej Lindič el Ljubljana, kaj honorigis ilin per la satata kaj rara diplomo. Je decembro 2014 la diplomoj finfine alvenis en Ljubljana. Ciokaze ni gratulas al Svobodan kaj Jernej dezirante ke ili tenos fidelecon al Esperanto dum multaj jaroj ankoraü. O.K.
Odmev v Gorenjskem glasu
Gorenjski glas je 15. decembra 2014 pod naslovom Nagrada za učence OŠ Simon Jenko Kranj objavil naslednjo kratko vest o uspehu na likovnem natečaju TEA. Besedilo so povzeli po informaciji, ki jo je poslala Nika Rožej. Vest spremlja fotografija mentorice Stanke Prezelj na razstavi v Trstu.
Kranj - Učenci tretjega razreda Osnovne šole Simona Jenka Kranj so prejeli nagrado za najboljše besedilo na natečaju Tržaškega esperantskega društva. Za sodelovanje na natečaju so se odločili na pobudo članice Esperantskega društva Ljubljana Nike Rožej, ki je razpis posredovala učiteljici podaljšanega bivanja Stanki Prezelj. Oddelek podaljšanega bivanja sestavljajo učenci različnih narodnosti, in sicer Albanci, Rusi, Bosanci in Slovenci, je pojasnila Nika Rožej, kar jih je spodbudilo k razmišljanju, da so različni, a obenem vsak od njih enkraten. »Srečo, strah, veselje, ljubezen občutimo vsi podobno ali enako, toda besede za te občutke, zvoke in slike so v različnih jezikih različne. Obstaja pa jezik esperanto, ki ga govorijo po vsem svetu,« je pojasnila Stanka Prezelj. Za natečaj so ustvarili »igrive otroke v gibanju« in s tem prepričali žirijo, ki jih je nagradila s posebno nagrado za najpo-menljivejše, najboljše besedilo Otroška igra je radost.
Eüropo sur du radoj
Esperantistoj emas bicikli. La Silvestran nokton 1979/1980 en Germanujo estis fondita Biciklista Esperantista Movado Internacia (BEMI). Ci tiu asocio, kun membroj el diversaj landoj de Ameriko, Azio kaj Eüropo, organizas internaciajn biciklajn karavanojn, uzante Esperanton kiel komunan komunikilon.
(Sekvas kvar alineoj per generalaj datoj pri biciklista] asocioj.)
Komisionanino pri transporto Bulc, biciklante de sia oficejo en la Komisiono gis la Eüropa Parlamento, jam ricevis favorajn komentojn. Laü la germana verdulo Michael Cramer la kvinminuta biciklado e stas ec »malgranda akto de politika kurago«. Bulc promesis al la parlamentanoj, ke si trovos la justan lokon por biciklada politiko.
Biciklistoj havas esperojn en Violeta Bulc, la nova eüropa komisionanino pri transporto
»Mi scias, ke en la registaro de Slovenio si estis la sola, kiu iris al renkontigoj per biciklo. Tio estas granda vojo por montri, ke ne bezonas veturi per aüto la tutan tempon«, diris Cramer.
Povzetek članka v rubriki Tribuno - Vide el Bruselo februarske številke revije La Ondo de Esperanto je pripravil Karl Kovač. Foto: Evropska komisija. Avtor besedila: Dafidd ab Iago.
Članarine ZES in ETD
Letna članarina ZES za individualne člane je 12 € za zaposlene, 6 € za študente, upokojence in brezposelne ter 0 € za mlade do 18. leta. Članarino ali prostovoljne prispevke lahko plačate na srečanjih in sestankih ali na poslovni račun ZES pri NLB št. SI56-0201-5001-2704-490 z obrazcem UPN. Kot kodo namena vpišete »othr« in namen plačila: »priimek, članarina in ustrezno leto oz. obdobje«. Pri referenci vpišete kodo 99, ostalo pa pustite prazno.
Letna članarina ETD Ljubljana znaša 6 € za zaposlene, 3 € pa za brezposelne, upokojence in študente. Za mlajše od 18 let je članstvo brezplačno. Članarino ali prostovoljne prispevke lahko plačate na srečanj ih in sestankih ali na poslovni račun ETD pri Delavski hranilnici d.d. Ljubljana št. SI56-6100-0000-1703-764. Glejte še navodilo za izpolnitev obrazca v zgornjem odstavku. O.K.
Kaj bo v naslednji številki?
Za prihodnjo številko Informacij /Informoj, ki bo izšla sredi maja, so predvidena predvsem standardna poročila z letnih zborov oziroma skupščin esperantskih organizacij, poleg tega pa še obvestila o dogodkih in dokumentih:
-	Poročili o zboru ETD in skupščini ZES
-	Nova pravila ED Ljubljana
-	Besedilo predloga deklaracija o jeziku
-	Propagandna zloženka o esperantu
-	Popis strokovne knjižnice ZES
-	Napoved dogodkov ob dnevu esperanta 2015
-	Razplet v Posavju in še marsikaj.
Priporočamo se za prispevke o vaši dejavnosti, predloge in kritike, fotografije in opažanja, ki bi utegnila zanimati tudi druge. O.K.
Mladi - prihodnost esperantskega gibanja
INFORMACIJE / INFORMOJ izdaja / eldonas Združenje za esperanto Slovenije / Slovenia Esperanto-Ligo, Štefanova 9, SI-1001 Ljubljana, Slovenija / Slovenujo. http://www.esperanto.si. Matična št. / kodnumero 5058384. ID za DDV / n-ro por AVI: 93737777. Poslovni račun / bankkonto: IBAN SI56 0201 5001 2704 490 pri / ce Nova Ljubljanska banka d.d.. (Swift-kodo: LJBASI2X). Uredil / redaktis mag. Ostoj Kristan, lektoriral / kon-trollegis Tomaž Longyka.