Največji V«|f*xa mleto Zapeli Za New York celo leto . celo leto GLAS NARODA » The largest Slovenian Daily in the United States* IJsijslovenskih Jlelavcevy AmertkL TELETOM: OHelses 3—5978 Enisrsd m Second 01— Mattf September 21, 1903, il tha Port Offict at lf«w York, N. Y„ under Act of Oongreu of lUrch 3, 1870 and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON; OHelsea 3—3878 HO. 187. StEV. 187. NEW YORK, SATURDAY, APQU8T 11, 1934. — SOBOTA, 11.. AVGUSTA 1934 VOLUME ZLIL — LETNIK XUL PREDSEDNIK SE JE VRNIL V WASHINGTON, D. C. V a d a pomaga hišnim posestnikom NRA JE ZAČELA ODPUŠČATI SVOJE USLUŽBENCE; UPRAVA BO VELJALA NAD 40 MILIJONOV Po štirideset dni trajajoči odsotnosti se bo moral J §K0DA VSLED predsednik baviti s starimi problemi. — Število nezaposlenih je naraslo nad deset milijonov. — Delavstvo je zelo nezadovoljno. — NRA je povečala nakupno silo naroda za tri milijarde dolarjev. WASHINGTON, D. C., 10. avgusta. — Predsednik Roosevelt se je vrnil danes po 41 -dnevni odsotnosti v Washington. Na postaji ga je čakalo samo kakih petsto ljudi. Predsednik se bo moral takoj začeti baviti s starimi problemi, ki so v prvi vrsti: — nezaposlenost, zmanjšujoča se nakupna sila zaposlenega prebivalstva, nazadovanje trgovine, spori med delom in ka pitalom, valutna politika, pomoč farmer jem itd. — 4 New Deal" bo kmalu doživel svoj ognjeni krst. Nezaposlenost se je tekom predsednikove odsotnosti povečala. Število nezaposlenih je naraslo nad deset milijonov. Cene najnujnejšim življenskim po-trebščiam so se zvišale. Delavci in delodajalci so začeli dvomiti o uspešnosti predsednikovih odredb. Delavstvo daje s štrajki izraza svojemu nezadovoljstvu. Veliko štrajkov še vedno čaka uravnave. Gospodarsko življenje je v zastoju. Ker pa zastoj pomenja že sam po sebi nazadovanje, je treba najt: nove poti in nove načine za izboljšanje položaja. — Številni opazovalci so mnenja, da so problemi, s ka- • SUŠE ZNAŠA 2 MILIJARDI Vročina vedno večja. — Hladni val prihaja s se-v e r a. — 10,000,000 akrov je uničenih. — Vsako upanje zaman. Ko Chicago, HI, 10. avgusta, j«- -silna* suša milijonom iur-j mer je v uničila vise pridelke, vročine* iKniMiiljeno pritiska na dve trelini ameriškega- narorijH in nost tega problema opozoril na Ktavljen pred sodišče. kar je iv na- časnikarski konferenei. vadi v vseh civiliziranih draža-1 — Od nekod, morajo zločinci >vah. V slučaju smrtne olksodbe bi dobivati orožje, da morejo delati, mu tolažba cerkve ne bila odre- Zato upam. da bodo tv bodoče dr-čena. .žilve bolj parile na orožje«. Mnogo ljimli. ki >o pri "dogod-1 Vojni department bo takoj stoku" v Xem«"iji morali dati svoje pil v zvezo z govemerji p»»saniez- življenje. se je že nahajalo v zaporih. Predpna-viee. katere bi Zdr. države nudile D il linger ju. niso bi-!•' dovoljene ten> možem: "sa-mo-mw" je bila njihova edina iorbi-ra. >Med drugimi osebami mnenja "Gsservwlore Romano" tudi voditelja katoliš" akeije dir. Erielia Klans»*ner ja. ki je bil po krivici pognaji v smrt. "Drznost" zaključuje '4 drevje mi nema priča najhujše suše. odkar so pijouirjj prodrli v prerije XebraNke. Na t Is« »«"• e živine j«* t-r»*ha postre-liti in število živiit* bo moralo biti nemškim pobojem 30. junija mo-,lina 41 Ke:HiSit3i ^ Towa »n Ar-ra kršeansko misleci svet navda-'karM4as jati samo z 72tr«i«"evanjem iti giiju-1 —____ polovii-o znižano. Več sto milj se more kilo peljati po planjavah Xebra*ke. pa ne bo videt drugega kot posušeno trjnv<». bilki* mi stebla. WASHINGTON. D. C. 10. avgusta. — Indu- strijalni ravnatelj Hugh S. Johnson je izjavil, da je začela NRA odpuščati svoje uslužbence. Za tiste. ki bodo odpuščeni, bo skušala vlada drugje dobiti delo. Vsega skupaj je bilo zaposlenih pri NRA tri-tisoč tristo oseb, izmed katerih jih je bilo samo v Washingtonu 3200. Člani delavskega posredovalnega odbora se bodo podali te dni v Pittsburgh in okolico, kjer bodo na licu mesta preiskali pritožbe proti jeklarskim ma-gnatom. Pritožbe se tičejo v prvi vrsti Apollo Steel Company. Standard Tin Plate Co. in West Virginia Rail Company. WASHINGTON, D. C.f 10. avgusta. — NRA je precej draga stvar. Zvezna vlada je za vzdrževanje' .... ,. t . . iin a .... -i -11 'ub,tl a,» P® se nahajajo v zaporih, JNrv/\ organizacij in za sestavo pravilnikov izdala mnogim pa se je posrečilo skozi £7,280,660. Trgovina in industrija sta dobili poziv, da pripravita nadaljnih 35 milijonov, da bo mogoče plačati velikanski upravni aparat. SOCUALISTKNI OTROCI V MOSKVI Motim, Rusija., 10. avgusta. _ (finljiv je bil prizor, ko je meotuje na Dunaj. Policijski komUar OTRvan je naprcwil governerja. Lehman, naj j »o pe-i r%rtM'itev. t V ho šlo vase gladko, ho inlpo- t»«*p-drža- j S tem bo pr»sestnikom zemljišč ( odvzeta potreba, da ei nn ta namen izposodijo denar. Vlada nudi de«-larna sredstva pod pogojem, da na hisi ni nikaikih zaostalih davkov. Za hišne posestnike pomeni ta odredba, da si morejo k svoji hiši pr izida t i verando ali pa napraviti novo kopalno sobo. In vse to P»mI ugodnimi pogoji, namreč na odplačilo «r obrokih. Vlada j>a ne bo dajaLa* gotovega denarja. To je vlada iprepusti-la bankam in j>osojL!nim podjetjem. ki pa ne-smejo zahtevati več kot 5 oflstotikov obresti. Jlišni posestnik, ki hoče na fca način dobiti ivladno pomr>č, mora prinesti dokaz, da je njegov kredit v redu in da njegov zaslužek znaša petkratno letno odplačilo. I Za poroštnm mu ni tr"ba j>redlo-ua žili nikakiii vrednostnih papirjev, razun. «-ko po državnih postavah u-pniki to zahtevajo. toval I>\nan P«xleiržaj ilm- In (tembra proti Zdru/.-nim t viaitu. NRA uprava je izjavila, da je že dovolila za stroške pravilnikov $9,500,000, katero svoto bodo morali prevzeti podjetniki. Za preostalih $25,000,000 bo se pozneje določeno. Ti zneski bi pokrivali izdatke do konca tega leta ali do spomladi leta 1935. Tem velikim izdatkom pa stoje nasproti miljarde dobička, katerega bo deležen narod. Uprava NRA trdi, da je kupovalno silo naroda povišala za tri milijarde dolarjev in dala delo trem miljonom ljudi. V $7,820,660 so vključeni vsi izdatki od vstanovitve NRA v juniju 1933 pa do danes. Od tega denarja so bili izdani štirje miljoni za plače. Ko je bilo že izdanih 520 pravilnikov in bo določen zadnji pravilnik v nekaj dneh, upa vlada, da bo-znižani. f'esko pobegniti v Rusijo in so sedanj zopet mogili objeti svoje sinove in hčere. Otroci so 'bili skrivaj poslani na f'eSko in sovjeti ko bili pripravljen ni »prejeti jih. Za vse otiroke je bil izdan samo en potni list. MedKiožnjo proti Moskvi je slučajno stopil v vlak w4c avstrijski soeijalwt in koliko je bilo njegovo veselje, ko je med otroci na-Sel tudi *voja dva otroka in ženo. Otroci bodo najprej poslani na počitnice, pozneje pa v šolo pod ■pokrovkeljfttvoin sovjetske vlade. „ ged Spremljata ga njegova žena iu tajnik. Na letališču ga je sprejel ogrski naučili minister IIo-nian. Ko se je SelruKeluileg « avtomobilom t|h avstro-ogrsko monarhije, zatrjuje uradno poročilo, da je SchuKehmigg najprej z (loeovboe-som hotel razpravljati o problemih med obema državama, predno Mussolini se je z ameriškim izdajateljem dol-| go časa posvetoval v an- FRANCIJA BO DEPORTIRALA gieškem jeziku. , pQU^ Rim. Italija, ID. avgusta. — I>a-nes je sprejel Mussolini avdi-jenci ameriškega izdajatelja- iu založnika 1'aula Hlocka ter se prevej easa pogovarjali ž njim t angleškem jeziku. Hloek tnu je rekel, da bi bilo lepo m potrebno, če bi wml ital» jansVemu časopisju svolnnlo. — Italijansko časopisje uživa popolno svobodo — mu je odvrnil tajmo pri -z/vesni komisiji zglasiti in od nje dobiti zavaro-I valnino, ki bo veljavna do 31. de-■ cembra 103"). Xa ta nar-iii ho«"p vlarejo za ^^^ roka portacijo Poljakov v premogar- ohngtno mero.tudi zviSati skill krajih severne Francije. D»> tega «MHoetifgiai nastopa proti l*o- Ijakotn je prišlo vsletl starke poljskih premoga rje v v rudniku blizu Bel h ime. ki so v rm u drža li 11 francoskih preinogarje* 36 ur. Notranje ministrstvo je izdalo ukaz za de(>ortaeijo K^ieh 97 poljskih rudarjev, ki so bili udrJeženi pri tej stavki. &est drugih Poljakov, ki so bili voditelji stavke, pa se naibaja iv auporih ter čakajo na kazen. Po vojni je prišlo v Francijo mnogo tujih delavcem, posebno Poljakov. Pred dvema mesecema Dunaj, Avstrija, 10. avgusta. — sta bila aretirana dva Poljaka, ki Nqjbolj priljubljeni mož na Du-sta bot«e4a organizirati starko, jnaju, dr. Kari S^itz, ki je bil dol-Prejšnji teden sta- bila deportira-! go let dunajski župan in katere-na, nakar so v ponedeljek poljski ga so zaprli 12. februarja, je bil rudarji šli v rudnik ter takoj pre-'skrivaj prepeljan i.i kaznilnice v rezali električne žice in vstavili Auerspergov sa na torij, 'ventilacijo ter so se zabarikadi-1 Zdravstveno stanje dr. Sekza rali po rovih. Vsled pomanjkanja Se je v-zaporih tako poslabšalo, da hrane in vode pa so se slednjič po- pa je vlada rajše pustila prcpelja-dali. Vseh f>7 Poljakov mora v H tv bolnišnico, kot p* bi ga po-irrah odi>otovaa— of above officers: ■anagb ti Manhoff. Ne« Yect CUj. N. Y. "OLA8 NAHODA" (Taks ti the People) laxd Wwmry Dar Except 8ondaj« and Hallday* ealo Uto vena aa i—rilro In ®kanaAo $0.00 $a fM leta •••••••■••«...•••>*• $.100 Ca Sttit Ma •*•••••••»•••>••.. fLBO Za New York sa eslo Isto......9Tj$0 2a pol leta ................... |3J0 Za intursMiTo u eelo lete ...... $7jOO Za pol leta.................... fSJO Snbocriptlon Yearly «0.00 ▲drertlaement on Afiwiurat **Qlaa Naroda" ii riiaja raid dan lsrsemU nedelj in praanlkov. Dtfbl beem »odpUa In iiiinwO vt ne prlob«oJeJo. Denar naj wm >HjinoU( l«HiM po Money Order. Pri atrannM kraja naroCnikov, prodno, da m mam tadl prejlnje MraMCe oaioanl, da kltr^e najdemo naalovalba. Dopisi. F&rrfell-Sharon. Fa. J sili za delo 'pri občini ali okraja«, V tukajšnjem Shennaiigo Valley j -41 ^.>lol, ,"; bih;: »e je posrečilo Slovanom. da so j osnovali vse*lovan*ko ev«*zo, ka "CUJU9 NAHODA", ti« W. 18th Street, New York, N. Y. tere namen je. da si vsi slmvanski narodi (Kidajo roko ter podpirajo drii4f drugega v težkih «"asih na.š<-ktriize. obenem pa. da [preneha vsa-ko hiuj>kajxje naroda proti narodu. Dosedaj h« "vsako leto prirejali posamezni narodi svoje dneve. ikjer so nami sebe proslavljali kot edini narod, ki je sposoben isega. Klovajci .so sovražili Slovake. ki niso njiti verskega prepri-Ceanja;/Hrvati so luij^kali ii»|iram Srbom. Srbi so sovražili zopet drirge. tako da se je bU ta nacijo-nalrzem .še tako utrdil med nami. da je bilo vsako skupno delo ne-m««ro)V. Pri tem ko nas zasovražili se ibniei narodi, ki so se dohro 'se niso pokazali. da1 so tudi politično močni. Ko je bila tukaj po zadnjih [predsedniških vod it vali prazna .služba odporo. Vsega skupaj je doloil $1359. Pa hi najbrž še ve«" dobil. hi se slučajno ne dogna-lo, da ima "ubogi revež*' v državi New Jersey 50 akrov veliko farmo, poleg tega je )»a tudi lastnik sedmih konj—i dirkaeev. | Res je, da so na svetu ljudje, ki nimajo nikdar dovolj volile«- 40 odstotkov, v sa- "7,'1' . .. .. . mem mestu Farrell pa VAt odsot-."h" ........ jres je-treba pri v.sakeTii posamezniku marsikaj vposteva- '--------- 1 ti in marsikomu marsikaj odpustiti in pregledati, toila v tem slučaju bi oblasti ne smele ptrznati nobenega usmiljenja in pardona. j Občinska blagajna ima razmeroma le malo denarja za pomoč revežem. Iz te močno izpraznene blagajne je pa možak ukradel resnično potrebnim #135J). [m Zadevo si je pa treba še z druge etraui ogledati. Nekatere občinske uprave so precej površne, pa tudi politika igra preeejšnjo vlogo. Možak iitogo«'e pozna kakšnega vplivnega politika. Pozna ga tako dobro, da ga naziva s krstnim imenom. To l>a običajno zadostuje. Pomilovanja vredni reveži, ki nimajo nobenega političnega pulla, pa zaman trkajo na vrata in prosijo pomoči. enotno fronto ter pravijo: Tflx* bomo 4|a!i .sem. on»*jra tja. ali ylt-j. ko t»» bomo prosili. da bomo tudi vselej uslišani. Ako ne. ipot-m ti ni tavba hoditi pri drugih volitvah pred nas. SakMonei. Italijani so .se organizirali' skupno, ter so v vseh slučajih. iMtsebno še oh volitnaJi pomagali drug drugemu. da so bili izvoljeni po vseh tukajšnjih krajih. Slovani so s«- pa* kavsal-i j med seboj. .vsled ,-^r ,,i*!> dobili' ' "'"t"'"« l«»ru;«-ija se-a ee.lo v skoro nobene važne pozieije. do- k"r tw,» de- čim so drugi sedeli pri polni skle- k' kontroli- . rajo »voliuje (m» mestih in okrajih. V tukajšnjem okra ju je slovan- \ Z***™1 zveze ni. da hi jrojtli kakšno narodno so vrana rodov. ampak kov. Ker pa ni solidarnosti, nismo 1 kontrilirali nikdar dosegli drujrejra kot hm... ! IM,!lt!f" Mi .se moramo ze- katero orno po vsej praviei zaslu- ;,,n,,i ** ihhUu n,k " in ob vo* ,1x1 vah skupno nastopiti, ako ho- leemo. da kaj dosežemo. sa S O M A N TR0KLETSTV0 LJUBEZNI" je' tako lep in pretresljiv, da ga boste čitali z največ* jim zanimanjem. «.50 (2 KNJIGI) V zalogi ga ima KNJIGARNA OAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. onim. ki so pmli ob vse, tmli ob delo potom današnje 4olitiike. Xainen j<- tudi. da se v shu'aju 'volitev zii mestne ali o-krajne urade •»bere ljudi iz delavskih vrst. ki so sposobni ter pošteni. Cledalo *»e ho tmli. da se tistim nauiin »peklantom, ki so prodajali naše »lasove ob volitvah ' / .....' , . ... zna ve posjfumi vsf^ni prnafehem m(UK-no prepove tako kujx-ijo. - ' ' J J Kaudid-Hte za }»osa«nezne urade. 8 pota. Jaza. meseca marca se v gorati Ooloradi ne sliši skoro nie drugega -kot tarna-nje tun I sušo. V nuio-ffih krajih so s»- posušili bistri denei in potoki, v katfrih so plavale lepe i»ostrvi. Grmovje j«* rjavo in suho. Po-nekod so neprevidneži zažjraii gr-mieevje in diaC-je, <\xled eesar so nastali velrki gozilni požari. 'Nedavno sem obisk h I Crested Butte. Vozili *mo se z avt<«ii 42 milj od Bmvie. <*<»lo., med pečinami in po soteskah. Ko smo dospeli v vis«M*ino 10.000 čevljev nad morjem, .st*m šele uipazrl Je-i>o Ke-lenje in cvetje. T«>m se j- tisli ]»a sla lepo rejnna živina. \' <'r«»st«-d Hut te se-ni .se sestal jm» dolgih petih letih s svojimi prijatelji in znanci »Snidenje, je bilo nad vse prtsrtMio. ^f-esto je kra-sno. 'Rojaki imajo lepa domov* ja in vrtove. \'aK«»lbina leži nad devet tisoč čevljev nad morsko gladino. Žal, oridotni premog,, rovi ta«k<» slabo obratujejo. Vkratkem bom opisal nekaj '.podrobnosti. za sedaj pa use iskr*> no pozdravljam. Matija l*ogorelc. Chicago, 111. Cenjeni mted.nik: Prisrčne po V četrtek je bila v Sing Singu UHinrčena na električnem stolu -Mrs. Anna Atrtonio, kateri je državni ipravdirišt vo dokaza J o, da je najHa ^Kia čha\<^ka. da sta u-morila njenega moža. Njen mož je bil zavarovan za pet t is«h- dolarjev, pa tii j«, mislila. da- bi ji ta denar jx-a*v. prtšel v časrh .sphr^nf nuzerije. Izvršitev smrtne obsodbe j,- govern er d'veikrat odgodil. To je bilo znamenj«4, da v doka rih vse popolnoma ne soglaša in da rfnogoče ni'njena krivda tako velika, da bi morala umreti zara^ di nje. Ženska je bila -/a« pred smrtjo dovolj .kaznovana. Dvakrat no ji obrili gla*v»» in div-akrat .s<» jo pripravili na smrt. • Vbule.see na smrt obsojene. To je bila kazen zit greli. Nekateri so mnenja, da bi jo moral governer pomilostiti. Ce za«štraki b*s|o t , ' . . - Imajo praiv. si ni, n»gi se oglašajo in I skromne i vrstice. žili zanidi našega nar jirepričanju je repubtikanee. Od easa časa jjoda izjavo, ki je v vseh ozirih zelo značilna, t Pred kratkim je napriiner rekel: — Dejstvo, da se ničesii r ne stori za izboljšanje položaja, ne bo povzroeilo ]e intelektualne, sorijalne in gospodarske revolucije, pa<" pa revolih-ijo v pravem pomenu besede. — \a eni strani naprimer plačuje ameriška vladi, larmerjem. da prklelajo manj pšenice in bombaža, na drugi strani pa stradajo milijoni ljndi. — Pritožujemo se nad izkušnjami, ki smo jjh 'bil! 'deležni oo dovrwiii 'višje «<»le in .s«* izobrazili 7Ji vnako\-rstne poklice, jhh ni •zanje nikjer mesta, da bi .si služili svoj kruh. Edino, kar jim preostaja, je tukajšnja < "amepijevtj tovarna in tin mil'. Zavedamo k<'. da je ameriška politika m.šina talco grdo namazana s 'nIm graftom. da je težko |*riti do kakšnega *poNla. ker je povsod politični ^7)li'v prvi, iTsozhrazba sploh ne pride vpoštev. Xaj navedem le par primerov. •Ko .so Šl<»vani prosili ijmkIpri KarreM }»i bilo lahko v rokah Slovanov, okraj pa tudi Vsaj ."»O'; naš in tako bi mi la>lrko do-hili kakšne bolj"-«' službe kot pa samo v tovarni. Ako tega nismo «lotsegl i doseda j. je .naiša krivda. ko ni bilo VKetdovau&ke vza-jemnost i. \ -.e>h#van.sko zveseo so odobrili s'' de,Slovaiki dom. Poljski dom. Slovenski doni. liiihJki dom. Srl»>ki dom. Hrvatski dom. 1'kra-jiiM-i. ka"i-|»jft.sk'i Ktusnjaki. IVlii jn Hol<*a ri. Proslava« našega ujedinjenja se bo praznovala •»lne 10. avpiusta a-> tukajšnjem <'itv jMu-kn. ('lan! posameznih klubov naj se zberejo ob l.:}0 pred svojimi domovi ali klubi, nata'r se bo KkiipnU povor-ka razvila pred Slovaškim delav-N.kini domom. Zatem se vrši parada po mestu, nakar krenemo v park. kjfr ImmIo ^n<\v>ri. Xato razvije prriKta zabada. Tisti dobi-eek .-e bo porabil za slnf-aje. da imamo Slovani sposobnega mesek V oei, eeš, -da je to boljševizem. Seveda, ako je to bolj^evizenr. jaz bom prvi pri njem. ampak »vsaka slivar iniaavo-j Ptuzdravljam Ob? s X a rod a. tudi A. Kot ar. naroenik. LITVINOV V BERLINU meRtu ali okraju, alr so kaj do- |da se «ra i«voli na -nlpovorno me-hili? Bili so zadnji. Ako pro-|sto. S tern se ho tudi pomagalo ZA SLUČAJ STRAJKA Važno za potovanje. J* nemsnjen potovati v stari kraj ali dobiti koga M tam, jo potrobno, da so poučen v vseh ttvarok. V sled naio dolgoletno skuinjo Vam tamoremo dati najboljša poj+smla HI tudi vso potrobno preskrbeti, da je potovanje udobno in hitro. Zato se omupno obrnite na nas ta vsa pojasnil*. Mi proektbimo vso, hoditi prvin jo oa povratna dovoljo-mto, vito je in sploh vse, kar jo oa potovanja po-• najhitrejšem času, im kar je glavno, oa najmanjšo •M. Nodriavljani naj no odlašajo do tadnjega trenutka, kar lao ta dobi i* Washing t ona povratno dovoljenj*, BB-tN-TMJ PERMIT, trpi najmanj on mesec. PiMto torej takoj oa brmpšaina navodila *n tmaotavlja-Jam, da boste poceni in udobno potova*. SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street ' New York, N. Y. : Berlin, Nemčija, 10. avgusta S&uski zunanji komk>ar ujmi. eznemu klubu a* cHlobrite^v. O tem bom po-roeal p^»zn»"je. , Noeijadisti in komunisti so odobrili to zvezo pod pogojem, da se ne 1h» delalo razlike med kamli-dati ene a1 i drujre Ktranke. rav. človek pa re.s n^ -ve. kako bi rekel. Prank Kramar. ffaro&te se na "GLAS NARODA" največji slovenski dnevnik « Združenih državah. DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNI2ANA Angleško-sloveo-sko Berilo KNOLISII SLOVENE RBADEB STAKE SAMO $2 Naročite ga pr\ — KNJIGARNI 'GLAS NARODA' 216 WEST 18th 8TREBT NEW YORK CITY •Xajsta rej«i sin zadnje avstrijske 4-psariee Zite. dvaindvajsetletni (Ho. je odpotoval v Italijo, od-kwler ^e bo skušal h pomočjo MifeMoliniju fpovfiprii na avstrijski pretslol. Za t<» <—no je -pripra'vjeii vzeti za ženo -Ikt'er italijanskega kralja. Mussolini je v nekaterih ozirih preveč moderen, v nekaterih pa strašno starokopiten. ('asi. ko so se a ženitba-mi in možitvami utrjevala -prijateljstva med državami, ko že davno minili. r > *'» je ipolieija po rajnih ameriških m>:istih s posebnimi ona&kami za- t...» ičit^na proti plinom-«ob»rcem. Kakor Midite na sJrki, ima tudi konj MKfcene odi. DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE M0 TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU v inooBUTUo Za f S M ....................Din. 100 $ 5.85 ....................Din. 390 $ 7.50 ....................Din. 300 »12.25 ....................Din. 500 $24.25 ....................Din. 1000 ▼ ITALIJO Za $ 9.35 ....................Ur 100 $18.30 ....................Lir 200 $44.60 ....................Ur 500 $88JW .........*. Lir WOO $11«.— ................Ur 2000 KER 8S CENE SEDAJ S1TRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Sa UpMUo vočjlh abakov kot sforaj umdno, bodisi v dinarjih aH Urah dovollajono io boljo pogoje. IKPUCaA V AMKRlimit DOUlim« Za UpUHI* IS^-MnitpoaUi...........$».75 $»•-— .....-.....$10.85 * $15.- " ' " .........$1$^- $2*.— " " ..........f2L— $40— " " ..........(41.25 $5$— w " ..........$51.50 Prejemnik dobi t starem kraju izplačilo v dolarjih. NoJaa rakaiil« lavrftajw p« Cable Letter za pristojbino $1.—. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY "GUt Narodi» ho wbst mm mm § n*w iork, n. *. MiiKsolini je ^icpr d*»t)er ienito-vanjski posj-edovalee. toda. z za-oni. ki sft bili sklenjeni na njegovo komando, ne bo iim-la Italija posebne?« -kruha. Dve ali hvere Unškepa kralja je že oddal, pa doslej še ni imel za-željenejra n.ip»-ha. Eno je obelil bolp-amkemu.^rn-Jju 'Borisih mistpe. da bmo 8 tem pridobil liol^are za svoje zaveznike. I*a je hiln ba-š itaRprotno. V zadnjemu t'aKii se je vi zel med HolprarsJco in Italijo povedala, do-eim ^e je prepad, ki je Joči! Jiipo-alavijo od Bolgarske, zelo zožil. Iji ker je dal bolgamki kralj krsti*i svojegra provorojenea po pravoslavnih obredih, .je Vatika« jaivno (HMtal Mntsriolinijir, da jra je s svojim tnešet aren jem temeljito | m Wom H. Kdor hoče dandanes z žlahto utrjevati zveze med državami, je v. zmoti. Mar- «i nista -bivši kajzer in angleški kralj v najožjem .sorodstvu.' * Alair ni bil ruski ear Ni kita njune krvi ? Oee bolgarskega kralja Borisa je bil m-dalo dandanes ra^d evroji^kimi dr--ia'ranii povsem dnrgaeno razmerje. Če je nadvojvoda Oton količkaj ipameten m ve je hei italijanskega kralja kolielcaj brhko dekle. naj se v?ia»neta in ,naj gresta živet kam<»rkoli, saj dtvarja jima ne bo -manjkalo. Le na avstrijski oziroma mo-džarski firestol naj ne silita, kajti v tem shK-aju ti se jima medeni tedni strahovito skLsah. VlftOBA" MIW YOMC, SATURDAY, AUGUST 11, 1934 vn LAftOSST ILOmi DAJL1 A. GRAEFE: PERZIJSKA BLUZA dvema letoma. In če bi se bila v njej pokazala — kaj bi bil ti mislil o meni t Lilijana se jo prisiljeno smehljala. — Saj je vaš spo- Nekaj dni p4» zaroki z U»i»o modena ženska, prav tista, ki stala! Srečala sva se na r-ajn Lilijano je prišel Rožeiicvet v situ jo I>i 1 srečal svojčas, le da pri znancih. Bilo je točno ob obiske z okusno vezano knjigo je napravijala vtis nekoliko res- petih popoldne, ko ste vstopili, iu ji je rekel s skrivnostnim j uejšc žensk«*. Zdela >e je tudi Imeli ste na vi majhen klo-iiahineškoiii: — Lilijana rešiti moraš neko uganko, ki mi no da miru. — Kakšna pa je ta uganka! — je vprašala Lilijana nekoliko v zadregi. — O le j, knjiga, ki jo držim v roki je moj dnevnik. Še vedno se nisem otresel -naivne navade. ki veli človeku pisati dnevnik. Rad bi ti prcčital. kar sem zalieležil 16. januarja. Saj se še spominjaš tistega dneva? Namestil odgovora j«* Lili jana položila Roženevetn roko krog vratu, on pa j«* sedel iu začel čitati: — Sreda. l III" |ll ■iltll I. IJ11I UIIUI da je men in o/, zaradi sjiekiila-i * i - » i .. . ' . .. . ... , vstala, oeividuo zelo nem eij iti nesrečnih kupni poind- .... . - . , . . ' . i - , Dejala je, rta je cisto pozj noma propadel. Pred nekaj • . . . 1 .. malce solidnejša. Njen obraz pa lutk in tako ljubko bluzo s per je bil dražesten kakor nekoč. Z zijskim vzorcem. najv«*čjiiu ua(Mirom sem se kro-til iu premagoval. Veselje, ki < sem ga tisti trenutek čutil vse-. . , „ , .... v.. .. mm naravnost čudovit, — ie i Iu, me je kar presenecilo. \ .. . , , . . I , , končno rekla. ledaj pa je vsto- i pila moja mati. Lilijana je rvozna. . . n , , - ,j«.« j...... j« pozahila propadel. Pred nekaj • . . , 1 .. ... , . , , na to, da se je dogovorila na tedni pa je na skrivnosten na-1 . , . .. , ... ..... . . ... J sestanek s svojo prijateljico, ••m umrl. rlrzeas je izvršil sa-t momor. Lilijana je torej vdova ) Spraševal sem se: — Kak- in prosta! Kako blažen obču sen pomen naj ima ta reč? Ali tek me je spreletaval, kako , sem jo razžalil? Ni mogočo, sem bil ves omamljen — kakor j saj mi je vendar tako krepko da sem v svoje žile -nalil naj - {stisnila roko! Bila je tako pri- ?n»Ij jieucčega šampanjca! !srčna in iskrena! Tedaj je 11- ,, . . . .. . ganila moje občutke! Ali je .Moja mati je opazila iimiih . , . , , „ , ' , _ .,. •■ mogoče kai v -njenem zivlie-vzneseuost.i »zrl sem se j»o Lili-! . , , , . tPRHHVALSTVO RIMA RASTE Sim, Italija, fl. avgusta. — Odkar je priNel Mu^ol'mi do vlade, je prilrajailo tv Kiiii toliko ljudi, da je prebivalstvo na rast lo skoro za 50 «*|Ntf»tk<o danes nisem mogel tega ng:niiti. Lilijana je povesila svoje dolge, temne trepalnice. — Tega ne morem povedali. — Ne moreš, — a moraš, draga moja! — je prigovarjal Roženevet. — Imam namreč občutek, da se je moralo v tebi zgoditi nekaj važnega, ker si tako naglo odšla. Lilijana — saj veš, da ti ne očitam ničesar. saj si bila takrat še vedno prosta. Lilijami je trdovratno molčala. — Lilijana, srček, prosim te, govori. Roženevet ov glas je zvenei nekoliko razburljivo. — Dušica povej, razodeni, čemu nisi takrat ostala pri nas na zajtrku.' — Ker... ker bi bila morala odložiti plašč, — je jecljala Lilijana. — Nn in potem? Lilijana je zopet povesila glavo. Robert pa je vprašal odločno : — Tn zakaj niso mogla odložiti plašča? — Zaradi... zaradi perzijske bluze, — je vzdihnila Lilijami. — Imela sem namreč na sebi taisto bluzo kakor pred Zdravniku se je zdelo, da še ni nastopil* Nekaj časa je bilo vse tiho, potem je pa MILICA NA DELU £*o aticah umita Minneapolis smejo voziti le tisti t rovki, ki imajo posebno dovoljenje. Trueke stra- jajo «1 i ličarji ugo len trenutek, da bi povedal, kaj se je zgodilo z vitezom. Po ovinkih je hotel priti do vprašanja, ki bi se bil z njim rad obrnil na Heuriko. In zalo je dejal: — Vem, da ste trpeli zato, ker ste bili predmet ljubezni... — Ki je nisem vzbudila, — je pripomnila Henrika. — Vem. da je niste. — Ne ne veste! — je vzkliknila Henrika, — kako hudo sem se borila proti sklepu go- Za raavmjno -trorijo je važno vprašanje, ali morejo živali podedovati lastnost i. ki so jih dobili njihovi »predniki v življenju. K. \V. Maellridjre j«* de I ml »; svojo u-r-eiiko .la<.lksonovo poskuse na kobilici. znani ;»od latinskim imenom ca-:ausiiiN nmronstts. ki se zelo lahko razmnožuje i?i je za mno-«re po*kirs<» skoraj id»-alna živali- ra. V Anjrliji so se te kobi!iee hra"- sp<;»la viteza, da lili hoče dati svoje ime pro-nil«* nonmaluo /. listi kaline (ko-stainj:«-evja ). z gladom jih je m-eiijak prisilil, da so jedle hr-šljjin. IN» iHveli dneh iHadovanja je jedhi 10 o:t"lj;o»u. In ta -|M*s>kuK sta 11-"enjak in učenka ve«*krat jiono-vila. YW-ina kobilic je jetlla bršljan |»« o jedli bršljan t(imstvo -zopet preizikuša-la. Izkazalo .se je. da so ijK>toirn*i ta»ke matere mnogro lažje prevzeli novo navado. ne«ro prvotno njihovi pretiliiki. Vse kaže. vas pa zagotovim, da ne sedi več v Bast i Hi. — Torej je svoboden! — ji* vzkliknilo dekle sklenjenih rok. — Da! — je prtitrdil zdravnik; posrečilo se nm je pobegniti iz Bastille in morda je ta hip že na varnem kje v Frtnieiji. Morla v Parizu, kjer se lahko človek skrije kot v zasineh polieije groaf de Linieresa. Toda glavno je, da gospod vitez.kot rečeno ne sodi več v ječi. Henrika je kar poskočila od veselja. Toda v naslednjem hipu se ji je zresnil obraz. Pomislila je, da je zelo čudno, najti jo. .. Sin M' ji je skrčilo pri misli na svojo zapušče-nost. Toda moleala je, hoteč prikriti svojo bolest pred tem dobrim možem, ki ji je nudil zavetišče... Njen molk pa ni mogel preslepiti Heberta. Prijel je Henriko za roko, rekoč: — Zakaj se pa tako t reset e, dete moje, i c govorim z vami o vitezu de Vaudrevu, o njegovem potiegu in o svojem prepričanju, da je »daj na varnem?... Zakaj t... O, saj ni težko uganiti, kaj pomeni vaše razburjenje... Ljubite viteza. Henrika je zardela. Ni pa ovrgla te trditve. Tn videč, da bi bila laž grda in brezpomembna, je odgovorila odkrito. — (V je namen vašega vprašanja prisiliti me k priznanju, vam odgovorim z vs.) iskrenostjo... Ne bom tajila. Globoko hvaležnost sem eutila v svojem srett tdo tistega, ki je tvegal svoje življenje, da reši mojo čast. Pozneje, ko mi je govoril ta moj angel varuh o ljubezni, sem začutila, da ga ljtriiim tudi jaz. In od tistega trenutka sem si zaman prizadevala zadušiti v sebi to euvstvo. ljubila sem ga od dne tlo «dne bolj. .. .Vse drugo že veste, gospod. Nesreča jc naju zadela baš v trenutku, ko sva bila že zdravnik odgovoril: — In po tem brezuspešnem prizadevanju. po tej težki žrtvi, doprinešeni čutu dolžnosti, ste prišla do čisto nasprotnega rezultata. nego sta ga hoteli doseči: ljubila sta se vkljub temu in vitez se je moral ločiti od \as s težkim sreem in polno glavo misli na vas. . ..< e govorim tako z vami, — je nalalje-\al zdravnik, — ne govorim zato. da bi vam očital, da ljubite viteza, dete moje, temveč kei se zanimam za vas in za vaša pot". ...Bil >eni ž<> prej prepričan, da bi znali storiti, kar smatrate za svojo dolžnost kre-posinega dekleta; bil sem prepričan, da ste bili žrtev dogodkov,, ki so se pripodili nad vas. ki jili pa niste hoteli izzvati... Tn želel sem govoriti z vami zato, da popravim po možnosti v iuJ'io vpijočo krivieo; hočem, da ne ostane na vas niti senea suma ali -flvoma . . tn namen bo *rehu premagati mnogo ovir, kljubovati silnemu gnevu!.. Hotel st m vas opozoriti na t<» i m prepričati se. da bost o poslušali iu<»je nasvete, da boste hodili p»» poti. ki vam .i«» pokažem, končno. da m«- boste brezpogojno ubogali, ko virme eas o lločit ve.. . Zdaj se pa vrnite k svoji slepi prijateljici. .. Nekega »dne se pa začnem zanimati t udi za njo. Tako daleč so l»ili razvili dogodki, ko ji- Roger vrnil v Pariz in sklenil stopiti k doktorju Hehertu v nadi. da 'bo zvedel kaj o Henriki. Ws nestrpen je pozvonil pri zdravniku. — Je gospod doktor doma ! — je vprašal slugo. — Koga naj napovem gospodu doktorju? — je vprašal sluga prišleea. — Recite, da bi rad govoril z njim nekdo, !:i prihaja od grofa de Linieresa. — je odgovoril Roger. Jymalu se je sluga vrnil /. vestjo, da zdravnik pričakuje prišleea v svojem kabinetu. Ko je Roger vstopil, zdravnik ni odvrnil pogleda od knjige, ki jo je baš čital, temveč mu je samo pomigal z roko, naj sede. — Kaj vas je privedlo k meni. gospod? — je vprašal prišleea. — Ali se je grofičina bolezen poslabšala ! Ker pa prišlee ni takoj odgovoril, se je zdravnik ozrl nanj in vzkliknil presenečeno: — Vi tu i Vitez si je )»il že opomogel od trenutne zadrege. — Oprostite, da vas nisem obvestil o svoji m prihodu tako, kakor bi se spodobilo. — Morda ste se bali, gospod vitez, da bi ne sprejel begunca iz Bastille ? — Vem, kaj vse lahko pričakujem od Iju-beznjivosti starega prijatelja naše rodbine.. . Prišel sem k vam, ker dobro vem, da ste izkazali usmiljenje in sočutje nesrečnemu dekletu in da ne boste zavrnili moje po., tiižne prošnje. — Pa vendar ne upate, gospod vitez, da hi mogel nuditi zavetje človeku, ki je kršil zakon — Saj ne prihajam k vam s prošnjo, da bi me zaščitili pred biriči gospoda policijskega ravnatelja, ki so mi gotovo že za petami. Prihajam v manj osebnih zadevali. Ne žalite me z dvomi o tem, vi, ki veste, zakaj sem bil zaprt v Bastilli... Gotovo veste, da imam pred seboj cilj, ki bi stremel za njim vsak plemič, če mi mu šlo za to, da odvrne r.ajostudnejši napad na svoboulo in čast žene, vredne spoštovanja vseh. Gotovo ste tudi uganili, kaj me je privedlo k vam. Oprostite. da ne morem krotiti strasti, ki divja v meni, odkar iščem njo, nesrečno dekle is Salpetriere. (Dalje prihodnjič.) DA* ~~ m L2M3S* BL0TSF1 DAILY MV.I.I IZGNANCI ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA 'GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Grozen zločin ▼ Ljubljani. Lepo razpoloži na mieo <"sj iti «v*e drupo. Nato p* tiho in spc»št-Ijiro, kot je pri zvestih *Iuiabnikili v navadi, {travi: — Vse je pripravljeno, milosti j iva gospa. Gonps ji prijazno prikima — Vse je dobro. Kristina. Daniela lio*V g<*»|>ej pomargati. da bi vstafai. toda ji zatirani a roko In se ji nasmeje. — Ne. tie. mi ni treba pomagati. IVkariiti se moram na to. da tnoram izhajati tudi bre«z |va»e pomoči. V fcodoče bo imela Kristina mnogo dela-, da bo v naw-m -malem gospodinjstvu skrbela za red in bo morala poleg tega kubati. Tako mi ne bo mogla št- osebno biti v pomoe in tudi brez tega bo moralo iti. In gospa vstane, dasi nekoliko težko, ker jo je miu-il »revma-tiumu, pa temlar gre brez vsake opore k mizi. Ljubljana, 31. julija. "SJmteiwki Xa»rod" je danes po-I*oi!due ohjavrl pod naslovom "V vodo je skočila" naslednje poročilo : "V Grobarjev prekop je (včeraj skočila kolporteka "Slovenskega Naroda/*, 38-letna vdova .losipina ("epimler. stanujoča in« Starem trgu 19. s«'boto popoidiit- je zadnjikrat prišla v uprami»-1 v o po 50 izvodov, d«H-iut je ivčeraj ni bilo in jo od takrat jsegrešajo. Kaj je Cepinirovo >{M»gnalo v smrt. si-eer že ni pojasnjeno, vendar pa upa poJU-ija. da bo to dognala v najkrajšem času. Dijatairi |>repiri, vendar pa so zrnale« žeiiN-ke Ln oče skrivali svoje družinske zadeve, da sosedje niso ču'i hrujla. • - • . , , ... , T ja. iz katerega je razvidno. da gn* eaj. etle. Ko *e Daniela vrne. ji namigne. «Li« sede poleg nje. r 2. poglavje. na Poljanski eesti št. fi*2. ki je o-(k«»li IS. videl v vii.si >»ii- v.n <>a.»iliiega doina nekega kopalca. ko se je pognal v Ljnbljaoiico. <■•«. da je videl, kako deroča« voda nasi žensko truplo. Kopalce si — Torej, moja draga Daniela. — prične. — najprej vam ho-ij(. ze\u prizadeval, da bi truplo čem povedati. da jm- go-«;»a I>"iitikoff v resnici imenuje kneginja našel. ker pa je voda -zaradi ohil-Stnolenska.'Njen mož je bil Riik. ki je inifl velika p poroko je bila moja ^imolka in že t**laj je nastalo med nama »veliko njegov t rini zaman, prijateljstvo, ki j«* oMalo do današnjega dne. Poziv! Izdajanje lista ]> t it ni s velikimi stroikl. Mno go jih je, ki so radi cia i I V sobofo popoldne je mati odšla na Skamčno sejma rit. Po šesti uri zvečer se je Francka vrnila z dela domov. Stanovanje S<«ci"i K'i'li. d«» katerega je vhorša. njegova žena in hči. Francka je »v soboto naglo povečerjala in se šla nato i/.prehajat na obrežje Ljubljanice. Ko se je vrnila, je našla sobo. v k«t«*vH jc ponaiva^li .spala' r. materjo in očetom zaklenj -no. Jožefa pa jo je sprejela z bes«-tlaS(. j,. v jZVršr! u- dilo na Serš«*v<*iii dmiiu. je nere- 'lawr C;n. ^^ ktto so stori!- sena ivganka. Ui-nHa hiše na Sta- itl kalIt so ^krili tniplo svoje rem trgu št. 1!». H,'lena Za1 a rje- va pripove*luje. da v soboto v, ' DevPtniJjstletna mraku slr-ala. kciko j,- stari S«*r- 25. avgusta: Auuitaniu Ult-ltM-ll v t I lavie • l*liel bo ure Hrt ni«-u KRETANJE PARNIKOV ZA SEPTEMBER. 1934 1. septembra: *..nt<- tli S;.v>>i:t Y Havre 3. septembra: Cliampbiin v Havre 4. septembra: Slatftalaiii v liuulngiie sur Mer 5. septembra: .M.ij»->ti<- v i "lin txMirj I M-ulM lila ud v I la iiiliui (f 7. septembra: IVnnhitnl v llavie i:ei'«-ng:ii ia v Cli»-rb«-urg 6. septembra: \ •>U*-I>ilalt| II. ilt- Ki a MESPC l!oulogne ^ur M r t- v Havre 11. septembra: Hr«ii>-ii v ):r«-men 12. septembra: Ai|iiitai>ia v ''hfibourg Manhattan v Havre llarnbiutf v Hamburg 14. septembra: * i|-i< V > "I:.-! I.< UIK *»«-m navzoča pri njeni »ijajni poroki, ki — po«~-akajte ■nia«-lo — da .h« bila pred triintridesetimi leti. Svojega bodočega nio-ža je spoznaala. ko je bila na dvoru predstavljena. Ktiez Smilensiii je bil spremljevalec* nekega ruskega knnm ko je obiskal našega rladarja lu tedaj se j - lepa Katarina, ki je bila stara osemnajst let. vroče, zaljubila v lejiega častnika. I«eto jwizneje sta se poročila in povem vam. da le|i»ic in *re«*tiejše neveste nišam nikdar videla. <*>(ša prišel domov. N«-kaj »r nato je Islisala tildi. kako nekdo nekje bli- Trnpla š- niso našli :.i tud;,zu s,ok;i in hr»'- popila je i/, identity žensk,* speva niso mogli ^JiM^vanja. ki s,- nahaja tik Ser- itgotnviti. S«-'«, pozneje je liciji pt^re< ilo na poillagi samomorilnega pisni;« ugotoviti. . Obe krvavi sekiri da-J jeta slutnji, da jc bil France Serša najprej umorjen, njegovo trn-; rj:h» pa raiasekano na kou>;e, ki so jili j storilci skrili bog ive kje. Ožgane I kosti, ki so jih našli kažejo, da | 29. avgusta: Olympic v riirrbourg -\ll<«*rl liallin v llaiiihurK | WttMliitipnii v Havre 30. avgusta: 1'ariM v Havre 31. avgusta: Kuro|>a v Hr<- m»- r> l.ev i-'itli.iii v Havre Advertise in 'Glas Naroda" 15. septemb.a: I ji f.i > »-iif v Havre Milvv.itik*-*- v tlamburt 1{. x v ' ••-ji->a V •-■Mlatil v buul»Kiit: Mjr Mer 18. septembra: I'.iris v Havre Kjrupii v lirrmrn ■ 9. septembra: i'.iti" \ Havre Kni"l.a v lloinen 19. septembra: 1'it-s. Coiofvelt v Mavre N»-vi Y"rk v 11 .i iiiIkit K 20. septembra: .Maje«- ti' V <'lierlaJUlK 22. septembra: riiuni|>lain ' Ht-ri-iip ria Saturnia v Tr^t Havre t -lici bourff ES. septembra: Sta 1» Mi.i m v PC. septembra: Mauritania v \\.i s tii i.k t< \ Alt., rt Kali In l'«K>!<* sur Mer < "ln-rl>«»urff Havre v I tam I>iii k septembra: C..nt.-
  • n j « domačo pa ]e 12. malo prej. predno je Sen^evo in ji stavila n«4iaj t.*žki'!i prišla katastrofa, ki je irnici'a to cvetočo srečo. T.daj je bil mladi (*t>raš;iiij. Iz ipisma namreč sledi. knei^ star dvaindvajset let in občudovala sem njegovo .jJemenitost ,,a v "a Sat rem trgu št. in dostojanstvo Tme!a ^em priložnost opatzovati. kako dober je bil i111 ™vr*i! v " . .* »i - • _ . i , , . .... ... umor. Intenzivne poizvedbe, ki iih proti ftvojmi fKNUoznrm. pran* tako kol njegov oee. ki je na svojih . . . ... J .... . -. , . , . . i . - J«* 1a.koj pttdvzcl kriminalni od- ohaezndi posestvih <«etov. mu »;»ai izelo zamerili. To pa je dobro vedel. ve*W je tudi. da se kuje proti njemu zarota in kot razumen in da'ekoviden mož je izvajal posledice. Svoje premoženje je imlagoma naložil v angleških, ameri'kih in firanctiskih ban-1*8h. In ko ga nekega dne nek njegov prijsitelj. ki je bil iz višjih dvomiti krogov posvaril, je pnpfdnoma tiho prodal vsa svoja pose-strva in je ves denar naložil v inozemskih bankah. Kneginja mi trikrat. oznal njegovo občutljivo naravo ter se je bal. da« si bo zaradi svoje odkritosrčnosti v krogih, ki so bili polni koriypcije. nakopal fcovTažnikov. kakoršne je imel tudi sam. Ko je tetlaj dobil ono svarilo, je silil svojega sina. da se čimprej poslovi od vojako«v. Sicer se mu je |»osrevilo svoje premoženje rešiti v inozemstvo, toda «e mu ni posrečilo reSrti svojega sina. Predno je namreč mogel hrti odpuščen, je bil aretiraj Obdolžili so ga izdajat-kih dejanj proti življenju carja. Nič ni pomagalo, da je prisegel na mojo nedolžnost. tukli ne. ko se je oee saim postavil zanj. Mladi knez je bH obsojen na izgnanstvo v sibirske rudnike, njegov oče pa je bil izgnan iz Rusije z doloe-bo. da ne sme nrti sam niti njeigo»va žena ničesar vwti r seboj, razun. kar sta mogla sama noski. Njegovo premoženje in posestva so zapadla državi. Tako so ali sta riši mladega kneza iv izgnanstvo v spremstvu sobarice m služkinje, ker se nista hoteli ločiti od svojega gospodarja. Sobarica je bita bolehna in je med potom nagloma umrla na neki majhni i*taji. Tam se je razširila gmorica, da je umrla kneginja, in temu sama ni oporekala. Njej je bilo vseeno, ako v Rusiji mislijo, da je na potu v izgnanstvo umrla. Xajprej se je s svojim možem obrnila k svojemu edinemu strica, ki je živel kot obe rs t ob mxiji pokojnini. Komaj pa sta (»riši* k stricu, je prišlo poročilo, da jc knez Dimitrij n« potu v Sibirijo skuTui pobegniti in da ga je nek paznik ns begu ustrelil. (Uboge Atariše, ki t*o še Mpa s morja. 5. dej.......................75 Lokalna železnic«. 3. dej. ___________M žefa. vdova po rudarju < 'epihlru. Mmrta. Semenj r Kiclimondo. 4. ki je tlelal v Nemčiji in padci v. dejauja--------------------------M svetili vojni, kolporterka 1 jub-1 ^ v#j>|l| lgroka% w mrih ^ 1 janskih dnevnikov. Jožefa je ime- j Tmrfkere najne ns Mislnviev vela zadn ji č«js ljuhavno razmerje« s . 4er, lllatllniika igra s petjem v kletnim Antonom Rozmanom, kil 3 dejanjih----------- je bil vojni invalid in prav tako ! * * 3 deJanJlb ' ii , . , . , . . , . predisro. (Cai>ek>. Te«.--- kolporter. IVtl kakšnimi tremi : Kcvizor. 5 .dejanj, trda vesana meseci se je Fr. Serša \-rnil s sivo- j Za Itrtt in avebede, igrokat ▼ 6. delanjih______ .15 Jt .M GLAS NARODA" zopet pošiljamo ▼ domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari kraj stane $7. V Italijo lista ne po-ifljamo. Sv. LJadakl Mkr: B. **. P« 12 letih. 4. dejanja 11. zr. Zapravljive«........ 12. zv. Skopuh ............ Zbirka ljudskih ker: i3. niopi«. Nils ped Marij*. i Neia. Sanje _____________ j 13. snopi«. VeataHu. Smrt Mnrlje Device. Marijin etreh________ 14. mjujiUL Sv. Bdtjn, JimSi 15. anopIC. Turki pred Fabjela Is Nefta 20 anopIC. Sv. J Msrljisacs elreks KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street Nil SVetll j kraji, kjer kupujejo in delajo to odkrito, ne da 1 »i se sramovali, (ločim se pri nas ženin cesto tajno' prcwla za bogato «loto. A' Bo-j liulžistaim pa moških -no cenijo [ jioselino vis