V.b.b.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom ,,Koroški Slovenec", Wien V.,Margaretenplatz 7 Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Zinkovsky Josip, Wien V.,Margaretenplatz 7.
Lisi
«a politiko, gospodarstvo ira prosveto
Izhaja vsako sredo
Stane četrtletno : K 6000’—
Za Jugoslavijo
četrtletno : 25 Din.
Posamezna številka 700 kron
Leto III.
Dunaj, 13. oktobra 1923.
Št. 41 a.
Cernu samostojna »Koroška slov. stranka?"
Volilno gibanje je tudi pri nas na Koroškem v popolnem tiru. Nasproti si stoje združene meščanske stranke: krščanski socijalci, Bau-ernbund in vsenemci ter socijalni demokratje. Slovenci gremo tudi tokrat samostojno v volilni boj kot
Koroška slovenska stranka.
Vsakemu slovenskemu volilcu je treba vedeti, kaj hočejo eni, kaj drugi in zakaj nastopamo Slovenci samostojno.
Vemo sicer, da pri volitvah v državni zbor naši glasovi ne igrajo odločilne vloge. Vemo pa tudi, da bi jih vsaka stranka prav rada imela; posebno združene meščanske stranke (Einheitsliste) se trudijo, da bi dobile tudi med Slovenci čimveč glasov. Kajti vladne stranke se prav dobro zavedajo, da rešijo nove volitve vprašanje, ali ljudstvo sedanji vladi zaupa ali ne. Vprašati se moramo tudi mi: Kaj hòcèjo vladne stranke in ali so po svojih zastopnikih v koroški deželni vladi ravnale z nami tako, da jim moremo zaupati.
V oklicu, ki rm je izdala »Einheitsliste na Koroškem", pravijo te stranke, da je namen skupne volilne agitaciie srečna dopolnitev z najboljšimi nadami započete sanacije, ki naj bo podlaga za boljšo bodočnost nemškega ljudstva in vstvarila predpogoje za udruženje vsenemških plemen, kar je želja vseh Avstrijcev. —
Torej Seipeinov sanacijski program in združitev z Nemčijo, to so glavni cilji, ki so skupni vsem trem strankam in radi katerih so postavile skupno volilno listo. Ta koalicija (zveza) pa ni naperjena le proti socijalnim demokratom, marveč tudi proti nam Slovencem, kajti vse te stranke so v prvi vrsti pretirano nacijonalne, potem se jim še le gre za vse drugo. Baš zato nastopajo tudi proti nam kot »Einheitsfront". Nasprotno se pa tudi koroški Slovenci ne moremo ogrevati za Seipelnovo sanacijo, ki zahteva in bo še zahtevala od slovenskega pridelujočega in delovnega ljudstva takih bremen, da jih davkoplačevalci ne bodo zmogli nositi.
Tudi mi smo za sanacijo Avstrije, toda ne za tako, ki ogroža malega človeka v svoji eksistenci in odganja naše ljudi v tujino, ker doma ne morejo več izhajati.
Ako že ne moremo odobravati sanacijskega programa, ki ga zastopajo v Einheitslisti združene stranke, dajmo si še odgovora na drugi del vprašanja: Ali so te stranke po svojih koroških oblastih ravnale s koroškimi Slovenci tako, da se jim more izreči zaupanje?
Kako so izpolnili pred in po plebiscitu dane obljube?
Moža se sodi op tem, ali drži in izpolni kar je obljubil. No in kaj so izpolnili od teh slovesnih obljub?
Obljubili so, varovati jezikovno posebnost koroških Slovencev, a 'jvinil je celo zadnji slovenski napis na železniških postajah fif župnike se kaznuje, ako rabijo dvojezične pisemske ovitke. Obljubili so kulturni razvoj, pouk v lastnem jeziku, a dali nobene šole. Edino tri šole smo si kljub vsem mogočim zvijačam deželne vlade izsilili s pomočjo Društva narodov. Otroci vseh drugih narodov se smejo učiti na podlagi materinega jezika, samo otroci koroških Slovencev ne. To je duševen umor! In kako se poučuje slovenski jezik na celovških srednjih šolah, o tem vedo povedati vaši sinovi — dijaki.
Obljubili so dati Slovencem
iste pravice kakor nemškim sodeželanom
a pod vplivom teh strank so se vmeščali slovenščine popolnoma nezmožni nemški duhovniki na naših starodavnih slovenskih župnijah. Učiteljstvo je tujerodno! Sinovi slovenske Koroške pa so prisiljeni iskati si kruha izven svoje domovine. Pa niti tistih, ki so ostali v deželi in prosili za službo, se ni vpoštevalo. Mnogo slovenskih železničarjev, ki so bili odstavljeni po plebiscitu, kljub temu, da so pla-
čevali že več let v pokojninski sklad, čaka še danes na pravično ureditev službenega razmerja.
Obljubili so nemoteni razvoj društvenega življenja, pri tem pa dajali potuho tistim, ki so razbijali slovenske shode in prireditve. Saj so se udeleževali takih izgredov proti Slovencem celo — sodniki. In koliko drugih ovir so našli tekom teh 3 let proti slovenskim društvom!
In skrb za gospodarski procvit slovenskih deželanov? Dosegli smo potrdilo pravil za Gospodarsko zadrugo šele čez pol leta po večkratnih intervencijah. Nimamo nobene slovenske kmetijske šole, nobenega potovalnega učitelja, niti revizorja za Zadružno zvezo niso potrdili. Obljubili so varstvo našega premoženja, obljubili obzir pri plačevanju davkov. Volilci, le pogledajte doma na plačilne naloge, ki Vam predpisujejo milijone davkov. Na eni strani torej slovesne obljube, na drugi strani same dolžnosti. To so dejstva, sodite sami!
Nezaupni smo — ali morda neupravičeno? Kdo je kriv, da moramo izreči sedanjemu koroškemu vladnemu sistemu nezaupnico?
Krive so stranke, ki vladajo v deželi!
Najhujši nasprotniki Slovencev so nemški nacijonalci in bauernbiindlerji, najzlobnejši med njimi rojeni Slovenci. Kolikokrat se pristni Nemci sami jezijo, da jih zastopa v javnosti slovenski renegat. Pa tudi socijalni demokratje nimajo smisla niti volje dati kar so obljubili. Ni jim vsem skup za spravo, ne za pravico in ne za mir. Zato se naša poslanca nista vezala z nobeno stranko. In zato gremo tudi sedaj samostojno v volilni boj ter bomo združili naše glasove v
Koroški slovenski stranki.
S tem hočemo nokazati, da se nikakor ne odrečemo pravicam, zajamčenim v mirovni pogodbi in da zahtevamo izpolnitev danih obljub!
Namen naše stranke je:
Potegovati se za pravice domačega slovenskega ljudstva: kmeta, delavca, obrtnika, trgovca in nastavljenca;
skrbeti za kulturne in gospodarske koristi Slovencev ;
ščititi domačine proti krivicam in zapostavljanju $ strani oblasti in tujcev.
Enake dolžnosti, enake praviče za Slovence in Nemce! To so zahte ve, ki jih hoče zastopati Koroška slovenska stranka v zakonodajnih zbori in v javnosti!
Zato nastopite 21. oktobra vsi Slovenci in vse Slovenke za blagor domačega slovenskega ljudstva in glasujte za Koroško slovensko stranko!
Zapomnite si : Kdor ne gre volit, podpira nasprotnike !
Naskok na slovensko požarno hrambo.
Za časa jugoslovanske zasedbe se je vpeljal pri požarni hrambi v Podsinje vasi slovenski poveljni jezik. Da se ohrani slovenski po-veljni jezik še nadalje, so se po plebiscitu vložila na deželno vlado spremenjena pravila v odobritev. Po daljšem boju je deželna vlada potrdila spremenjena pravila in dovolila s tem slovenski poveljni in upravni jezik.
Od tega časa je našim vsenemškim nasprotnikom naša požarna hramba trn v peti, čeprav vzorno deluje. Ves čas so rovarili in iskali prilike, da bi slov. požarno hrambo razbili. Končno so izsledili, da manjka v Gasilnem domu ena obrabljena cev. To so hoteli izkoristiti v svoj nečeden namen. PogLjmo, kako zvite poti se so poslužili.
Dne 24. julija je prišel gostilničar Šnicer k načelniku ter mu sporočil, da oe je pri njemu zglasilo 15 mož, ki bi ladi pristopili k požarni hrambi, ali ker slovenski poveljni jezik ne raz-umijo, zahteval, da se nemudoma skliče izredni občni zbor, na katerem se bo glasovalo, kdo je za slovenski in kdo za nemški poveljni'jezik. Istočasno je poslal tudi učitel v št. Janžu, Marinič, načelniku požarne hrambe poziv, da zahteva občinsko predstojmštvo izredni občni zbor. Obema je načelnik odgovoril, da ima pravico sklicevati občne zbore in sprejemati člane samo društveni odbor.
Ker se njim ta zvijača ni obnesla, so začeli z nasilstvom. Pod vodstvom podnačelnika T'a-lentina Millerja so dne 30. julija ob 9. uri zvečer odprli Gasilni dom m začeli stikati za o-rodjem. Našli so, da manjka ena 'obrabljena cev pri spojkah. Takoj so začeli razgrajati. Šnicar je dal poklicati načelnika, da mu stvar po,asni. Abog ljubega miru je šei načelnik pred Gasilni Gom in tam vsem razgrajačem povedal, da Gasilni dom brez njegove navzočnosti ali vednosti nikdo nima pravice odpirali brez potrebe, tudi podnačelnik. ne. ker to je navaden kazniv vlom. Pbticno obrabljeno cèv' pa' je darovalo društvo Tomažu Weisu, pd. Aha-celnu.
Zdavnaj že je društveni odbor sklenil, kar je odobril tudi občni zbor, d a i m a n a č-e 1-s t v o’ pravico deliti obrabljene cevi med člane. Zdaj so obdolžili načelnika tatvine in naznanili zadevo opv.mkom, ki so začeli poizvedovati m končno predali ves zbrani materijal sodniji. Sodnik je zaslišal načelnika in odbornike, pregledal zapisnike --tudi državni pravdruk je pregledal zapisnike — in ugotovil, da se načelnik ni preglasil ter ga oprostil. Neumljivo nam .,e, da so bile pri obravnavi zaslišane tudi priče, ki niso bile nikdar pri požarni hrambi, kakor Marinič.
V ilustracijo navajamo nekaj Šnicarjevih izrazov, ki je duševni vodja te gonje: če pri
požarni hrambi ne prodremo, nastopimo s silo. Tako daleč bomo zadevo gnali, da se nihče ne bo upal več na cesto itd. In temu človeku gredo celo naši dobri ljudje na lim, se pustijo od njega komandirati. Možje, pametni bodite in pomislite, koliko dobrega ie že storil načelnik za našo vas. Lansko leto se je pod njegovim vodstvom zidal Gasilni dom, pa tudi pri drugih gospodarskih rečeh nam gre na roko — Zato pa pri volitvah L i n h e i t s 1 i s 11 n o b e n e g a glasu
jevali, je Mojzes molil, in ni zabavljal za fronto!"
Anglež Karlajl pa pravi:	„Naša resna
dolžnost je, da premagamo strah. Dokler nismo strahu poteptali z nogami, so vsa naša dejanja suženjska in vse naše misli lažnjive, mi mislimo kot sužnji in bojazljivci. Moramo biti srčni, iti naprej, in se ničesar bati, v mirnem zaupanju, da smo poklicani in izvoljeni òd višjih moči. Le v kolikor kdo premaga strah, samo v toliko je mož.“
Zlata zrna za volitve.
„Šel bi volit za našo slovensko stranko, a se bojim ...“	>
Strah, strah, strah ...
Kaj pravi ljudska modrost o strahovih? Strah je v sredi votel... Poslušajmo še enkrat Foersterja, kaj pravi o strahopetnosti:
V	dobri družbi ste, če se ne brigat.e za zasmeh in govorjenje ljudi, kadar prav delate.
Če se enostavno ne posiliš, da ne pogledaš niti na desno, niti na levo, kadar ti tvoje srce in tvoja vest kaj ukazujeta, potem moreš biti gotov, da se ti nobena duša na svetu ne bo zaupala. Strah pred ljudmi ti bo prešel v navado, katere se ne boš mogel več iznebiti. Potem boš nekoč celo svoje prijatelje zatajil, in govoričenje ljudi te bo pomedlo, kamor bo hotelo, in če ti bodo psovali in preklinjali tvoje lastne stariše, jim boš tudi prav dal. ~-
Ne pozabite nikdar, da.je treba, da ostanete zvesti tam, kjer se vam ne obeta nobena čast, da se tam izkažete, kjer nimate pričakovati nobenega dobička, na izgubljeni postojanki, v skritem trpljenju: tu šele se pokaže, v koliko je srčnost resnična dušna last.
Nima vsakdo priložnosti, da bi moč svojega značaja preizkusil v ognju granat — toda so še druge granate, kamenita toča javnega nasprotovanja in zasmehovanja za onega, ki neoziraje se ne na c^esn.o ne na levo, dela po svojem prepričanju, nemilost od zgoraj in od spodaj, odpoved prijateljstva od strani najbliž-iih in najdražjih, za kar je treba vsaj toliko hrabrosti in poguma, da človek vstraja in gre srčno naprej, kakor za ognjeni dež na bojnem polju.
Bistvo značaja je pravzaprav v boju proti vsaki vrsti strahu in bojeČnosti. /
Kdor je prestal nezaslišane grozote svetovne vojne, kdor se je navadil, vstrajati v ognju granat, od njega se pričakuje, da se je tudi odvadil bati se ljudi in bojazljivo povpraševati po tem, kaj bodo ljudje rekli. Strah pred ljudmi je treba-odstraniti s korenino vred.
V	vojni (tudi volitve so boj) je treba delati ali molčati. Z zabavljanjem (šimfanjem) še nihče ni pridobil zmag. „Ko so se Izraelci bo- '
POLITIČNI PREGLED a
Program Stresemannove vlade štev. 2.
Najprej je podal dr. Stresemann kritiko zadnje vladne krize ter pri tem ostro nastopil proti veleindustriji, češ da so iz njenih vrst napadali parlamentarizem, pri tem pa ti krogi nikoli niso stavili na razpolago državi svojih vodilnih oseb, da bi pokazali, kako se napravi bolje. Govoreč o razmerju do Francije, je kanclar o-pozarjal, da so se pogajanja s Francijo večkrat označevala kot nemška kapitulacija. To pa znači napačno umevanje naloge odpora, ki je nastal iz naroda in ki ga je vlada podpirala. Pasivni odpor se je moral opustiti ne na ljubo Poincareju, temveč ker ga nismo mogli več izvajati. Nemčija je dovolj pokazala svojo dobro voljo, sedaj mora Francija dokazati, da ne stremi za aneksijami. Proti rušilcem miru se bo najstrožje postopalo. Ker je delovanje gotovih ljudi na Bavarskem naperjeno proti državi, se je moralo proglasiti izjemno stanje. Nastopilo se bo tudi proti navijalcem cen. Kanclar je končal svoja izvajanja, ki so jih komunisti večkrat prekinjali z viharnimi medklici, takole: »Ukrepov, ki jih nujno zahteva sedanja doba, ne moremo rešiti s sedanjim parlamentarnim aparatom. Danes imamo v državi obsedno stanje, ki je bilo proglašeno proti prevratnikom, ki ogrožajo državo. Vlada bo z vso strogostjo nastopala proti njim. njim. Moramo vršiti dolžnost nele napram sedanjosti, temveč tudi napram generacijam, ki pridejo za nami.“ — Državni zbor je izrekel vladi zaupnico.
Notranji boji v Turčiji. Po vesteh iz Carigrada je v Turčiji na več krajih izbruhnila revolucija sultanistov proti kemalistom. Še pred proglasitvijo Turčije za demokratsko republiko so sultanisti vodili silno agitacijo proti ke- j malistom. Delni spopadi so se spremenili v po-bune celih polkov. Pri Angori sta se spopadla dva polka, ki sta se v medsebojnem boju popolnoma uničila. V Angori so pričeli kemalisti odločno akcijo. Vrše se aretacije v množicah.
Po novi ustavi je turška država republika, ki ji bo načeloval za dobo 4—6 let izvoljeni predsednik. Zakonodajno oblast bo imela velika na-
PODLISTFK
Rutarjev Jur.
Moja rajna mati — Bog jim daj zdravje in nebesa — so večkrat jamrali nad menoj: Jurej, Jurej, videt si kakor en čurej, zraven si pa ošriben in z vsemi žavbami namazan, oh, kaj še kej bo s teboj! Ja res, če naredim jaz raj-tengo čez celo moje življenje, moram reči, da sem že marsikaj vštihal, al da bi pa nazadnje še celo hotel postati poslanec, to se pa ne materi in ne meni še sanjalo ni,
Vse sorte sem že vganjal po svetu. Pri generalih in škofih sem pil in pel, če je tako naneslo, sem zagrabil za pero in pisal v caj-tenge, navadno pa sem konje drl, piskre vezal in coklje delal. Tudi ženiti sem se poskusil, pa ljubi moji, saj še veste, kako se mi je godilo z Lizo. Zakonskih rinčic nisem mogel gor vgnati, pa premalo lepo sem ji pihal na snie. Razlagal sem ji o višjih znanostih: o sociologiji in astronomiji, o Spiritizmu in sensualizmu, o konsekvenci in abstinenci in tako dalje, pa ona je navadno zraven zadremala. No, pa jo je drugokrat dobil en trenti, ki komaj na uro pozna, in je začel hvaliti njeno visoko izobrazbo, njeno krasoto, njene črne oči in bele zobe,
dolge lase in sladke žnablce, pa se ji je on vsedel v srce in bil sem fertik. No no, saj nič ni na tem, če me je zavrgla, so pa drugi bolj spoznali moje zmožnosti. Koroško slovensko ljudstvo me je na predlog zaupnikov iz Podle-sec določilo za kandidata pri teh volitvah, in^ to je zame čast, da ni kar si bodi ! Konštatiram ' pa z veseljem, da se za mene vnete tudi druge stranke in da me bodo volili vsi, ki me poznajo iz „Kor. Slovenca". Hvala vam že zdaj za zaupanje, ki mi ga bodete izkazali pri volitvah! Danes vam tu razvijem svoj program, kako bom jaz kot poslanec delal za vas tam, kjer se postave kvamfajo in paragrafi šravfajo.
Zdaj še le bo Jurej svet zasukal, ko v postave malo bo pokukal.
Rutar Juri kot poslanec — to bo trumf!
Po tri krajcarje potem bo volnast štumf!
Rakom žvižgat bom nagnal vse davke, muzike vam pele bojo na tri pavke.
Ko poslanec bode enkrat Rutar Jur, za eu tavžent kron bo petred kur!
I
Hej device stare, mlade punce, vam še sjalo bode rajsko sonce, ženine še metale bodete za dur, ko poslanec enkrat bode Rutar Jur!
Volivci moji, vsi veselga bodete obraza, ne bo suše več, še manj pa mraza, ko poslanec bode Rutar Jur, vreme komandiral bo po žnur!
Če se tuja vojska bo prignala, ■ mamca, lahko mirno bodeš spala, sin koroški pridno doma bo oral Rutar Jur bo vojsko sam pognal.
Vsak naj zna vse delat! Tud ministre bom učil jaz vezat naše piskre, coklje delat, konje dreti — ni škandal, to je Juri Rutar vse že davno znal!
Nič ne bo več tistih Arbeitslose,
Judje, bojte se za krive noše,
vom Schwindl, meine Herren, wird keine Spur,
ko poslanec enkrat bode Rutar Jur.
Vsi berači in vsi bogatini, srečni boste v naši domovini, socialist in komunist in še nemčur, ko poslanec enkrat bode Rutar Jur.
Kandidata Jurija ima slovenska stranka, halo, pri volitvi nikdo naj ne manjka!
Vam napravil mnogo bode še veselih ur, če izvoljen za poslanca bode — Rutar Jur.
rodna skupščina, izvrševalno oblast vlada, državni svet pa bo imel funkcijo senata. Ta ustavna določila in pa reforme, ki jih izvaja kemalistična vlada, so tako razvnele starotur-ke in sultaniste, da so začeli z oboroženo vstajo. Na čelu pučistov so stari hodže (duhovnik) in pa bivši visoki oficirji. Vstaja ne bo uspela, ker je narod v pretežni večini za novo vlado in za njene ideje.
Revolucija tudi na Portugalskem. Iz Madrida se javlja, da je na Portugalskem izbruhnila resna revolucija in da je bilo v Oportu proglašeno obsedno stanje. Močni oddelki pehote in konjenice patrolirajo po mestu. Na progah južne železnice je bila proglašena splošna stavka. Kot vzrok upora se navaja o-pozicija konzervativcev proti presedniku Go-možu. V Lizaboni je bilo vrženih več bomb. Vse telefonske, brzojavne ter železniške zveze so prekinjene.
M Priprave za volitve. H
Spodnji Rož. Bližajo se volitve in nasprotni priganjači obeh nemčurskih strank Bauernbunda in socijev, novešajo svoje skrbi polne glave. Radi bi volilcem kaj novega obljubili, pa nimajo kaj, ko so že po večkrat vse obljubili, izpolnili pa nič. „Anschluss“ nič kaj ne vleče, samo tako bolj rahlo ga skušajo ponujati soci ji svojim pristašem. Sanacija, s katero se mislijo postaviti združeni „Burgarji“, se pa tudi v žepih precej neprijetno občuti, posebno, ako bo samo na dve leti. Ubogi revčki! Kot dobrim kristjanom, ki ljubimo tudi svoje sovražnike, se nam v resnici smilite, in si ne moremo kaj, da ne bi prišli z majhnim nasvetom. Glejte, bil je čas, ko se niste kavsa-li med seboj, ampak lepo vkup držali; kako lepo vam je šlo vse po volji. Z združenimi močmi ste rešili slovenski del Koroške za ubogo Avstrijo. Združite se še zdaj! Morda se vam posreči združiti sanacijo in „anšlus“ v kakšen bolj prikupljiv stvor, ki bi vlekel Volilce na se. Dokler se vam pa kaj takega ne posreči,, pa le povešajte glave, kajti upravičeno se bojite, ker veliko vaših nekdanjih pristašev, ki še malo samostojno mislijo, b o oddalo glasove za „Koroško slovensko strank o“. katera edina sloni na jasnih načelih in dela v prid vsega delovnega ljudstva.
Šmarjteta v Rožu. (Nemški shod.) V nedeljo 30. m. m. je zborovala tukaj „Einheits-fronta“. Obisk: 12 pristašev Landbunda in kakih 20 Slovencev. Govorila sta gg. inžener Tauschitz in dež. posl. Tomaschitz. Tauschitz je govoril deloma nemško, deloma slovensko in sicer tako slovenščino, da ga je malo kdo razumel. Slovencev ni ravno napadal, vendar pa je kritikoval postopanje naših poslancev v dež. zboru, ki sta menda glasovala tam vedno s socijalisti. Rekel je tudi, da je nesmisel, da gre slovenska stranka samostojno v volilni boj, ker bi morali pavri vkup držati. Izjavil je, da Landbund ni ponolnoma zadovoljen s Sei-pelnovo politiko, zahteva brezobziren „Abbau“ uradnikov. To je res lepa zveza z uradniško velenem.ško stranko. Nam Slovencem je obljubil slovenske šole, občine na1’ ^rosijo deželno vlado, ki jih bo takoj dovolila (ko bi na Koroškem šolski zakon in ustava kaj veljala. Op. ur.). Lepa vaba, a mi se poznamo, gospodje! Drugi govornik, g. Tomaschitz, je med drugim ostro grajal bivši — še sed'"’ obstoječi — liberalni vladni sistem na koroškem, ki je zatiral slovenski živelj, da je prišlo do tega ostrega na-sprotstva med Slovenci in Nemci. Zagovarjal je tudi Seinelnovo vlado in sanacijo, ki nam nalaga in bo še nalagala veliko težje žrtve. Mi smo ga razumeli: kmet pripravi se še na vežja plačila in davke! Shod se je klaverno končal in pristaši Einheitsliste so se razšli s povešenimi glavami.
Želuče. Za 30. septembra je bil napovedan od strank Einheitsliste volivni shod v Bil-čovsu. Ravno to nedeljo je pa bila služba božja pri podružnici v Želučah. Meneč, da bo tam več pristašev Einheitsliste obiskalo shod, sfa jo govornika Jakcj Lučovnik iz Zihpolj in Pičnik iz Celovca nrimahala k nam v Želuče.
Že pred cerkvijo je znani lisiak Lučovnik prigovarjal ljudem, naj gredo k Brancaju poslušat njegov govor. Še celo župan je moral pred cerkvijo povedati, da bo shod. No nič ne de, vendar ne vemo. če bi kak bauernbiindlarski župan bil pripravljen storiti isto kot naš, če bi naša stranka v njegovi občini sklicala kak shod. Se vidi, da smo Slovenci res predobre in premehke duše. Shod je otvoril pd. Jakopič iz bilčovske občine (zaupnik Bauernbunda in Heimatšuca) in dal besedo najprej Lučovniku. Opisoval nam je, kaj nam je ta nesrečna vojna vse prinesela, o njenih posledicah za naš Este-rajh. Povedal je celo, kakšni beračij smo Avstrijci, da pa moramo fejst kup držati in vsi Einheitsliste voliti. To so namreč veleposestniki, kapitalisti, bankirji itd., poštenih ljudi je na njih listi malo. Koroško slovensko stranko je imenoval srbsko. Kaj mu boš zameril, je pač njegova navada, da povsod pravi, da so zavedni Slovenci Serbi. Končal je z besedami, naj ja vsi gremo volit. Toda mesto pritrjevanja, ki naj bi sledilo njegovim besedam, je moral med drugimi protiklici tudi slišati: Vsi bomo šli volit, toda Bauernbiindlarjev ne bomo volili. Ko se je šum malo polegel, je povzel besedo g. Pičnik. Ta je močno udrihal po socijal. dem. Radi tega je moral slišati marsikak oster medklic od nekaterih tujih soc. demokratov. Govoril je nemško in izmed 40 ali 50 poslušalcev ga niti petina ni razumela dobro. Končal je s pozivom na navzoče, naj oddajo vendar za Einheitsliste glasove, da bo potem manj davkov, ker bodo njih kandidati delali postave. Mož pa je zabil, da so vsi, ki danes tvorijo to tako hvaljeno listo, glasovali za te visoke davke, ki nas tako tlačijo. Samo slov. poslanca sta rekla, ne bodo zmogli naši ljudje takih plačil. A danes pravijo, da so proti davkom. Volkovi v ovčjih kožah! Ko je govornik končal, se je pa začela prava komedija. Vsi pristaši Einheitsliste so kar strmeli ko so slišali od nas, da ne maramo onih, ki nas teptajo in tlačijo. Celo predsednik shoda kar ni mogel ostati na svojem mestu’ Srce ga je bolelo, da je pripeljal govornike v tako gnezdo čušov. Upamo, da jih je ta blamaža izučila in da jih ne bo nikdar več v naš mirni kraj. Mi pa ostanemo zvesti naši Koroški slov. stranki.
II DOMAČE NOVICE II
Rutar jo v Jur kandidat naše stranke! Vodstvo „Koroške slov. stranke" nas je naknadno naprosilo, da sporočimo naši javnosti in posebno našim volilcem. da so zaupniki cele slovenske Koroške na zadnjem sestanku postavili ob splošnem odobravanju Rutarjovega Jurja na našo kandidatno listo. Kandidaturo Rutarjovega Jurja bo gotovo cela naša javnost z veseljem pozdravila. Da postane tudi naš poslanec, bomo oddali dne 21. oktobra vsi koroški Slovenci glasovnico Ko.oške slovenske stranke.
Žvabek. (Davčni vijak.) Sredi julija smo * dobili od okrajne davčne oblasti iz Celovca plačilni nalog za dohodninski davek za leto 1922. Nato smo skupno napravili prošnjo za znižanje ali popoln odpis tega davka, ker leta 1922 pač ni bilo nobenega govora o kakih dohodkih, pač pa o veliki škodi in izgubi vsled črvov in suše. Vsaj se je po uradni cenitvi po zastopniku davčne oblasti ugotovilo od 50 do 80%. škode na njivah in travnikih. Nato cenitev pa nismo bili deležni nobenega odpisa zemljiškega davka. Upravičeno smo pričakovali, da se bo nam vsaj dohodninski davek črtal. Koncem septembra pa smo dobili odgovor, da smo zamudili rok, ki je predpisan na davčnem ukazu. Ker se naši upravičeni prošnji niso mogli drugače izogniti, so navedli zamujeni rok, čeravno se naša skupna prošnja ni mogla smatrati kot priziv, ampak kot ponižna prošnja neglede na rok. Toraj volilci, zdaj vidite, koliko srca ima za vas vsenemško uradništvo! Vsi davki gredo le za uradniške plače, kmet pa le plačuje, pridelaš kaj ali pa nič. Zdaj lovijo naše glasove, da bi jim dali spet moč v joke in bi potem lažje pritiskali davčno prešo. Slovenci, nobenega glasu tem ljudem, ki nam nalagajo davke. Na Koroškem
imamo dva Bauernbunda, krščanskega, nemškega in liberalnega, ali nobeden se ni potegnil za kmeta. Edina naša dva slovenska poslanca sta glasovala proti proračunu in povišanju davkov v deželnem zboru. Zatoraj tudi zdaj volimo vsi našo Koroško slovensko stranko, ker ta se bode tudi za-naprej potegovala in zastopala naše kmetske koristi.
Šmarjeta v Rožu. (Pretep.) V nedeljo popoldne pri vaji gasilnega društva je prišlo med Slovencem Albinom Lekše, pd. Dovjakom, in heimatdienstlerjem Schellandrom do malega sporekanja. Vsi člani požarne brambe se upravičeno zgražamo nad delovanjem gotovih nasprotnikov, ki že ves čas sistematično uničujejo naše prej tako cvetoče društvo. Pri tej priliki je Schellander tako klofutal in pretepel g. Lekseja, da je moral iti k zdravniku. O zadevi se bo bavila še sodnija in bomo o izid poročali. Koroški Slovenec, uboga raja se boš pustil na svoji zemlji, na kateri že od nekdaj prebivaš, pobijat kot živina? Odgovori 21. okt. z glasovnico „Kor. sloveMiske stranke"!
Zg. Jezerce. (Novi zvon.) V okolici Vrbskega jezera stoji — na precej visokem griču cerkvica sv. Mihaela, podružnica dvorske župnije, pri kateri so dne 30. pret. m. čg. dekan Jož. Fritz posvetili novi, od naših vrlih deklet lepo okrašeni zvon. Naročil, oziroma kupil ga je naš sosed rodoljub Val. Kuchling, pel Žum-per, in nosi slovenski napis. Bil je krasen dan. vrh sivolasega Triglava sé 3e videl, pokanje topičev je odmevalo po naših hribih, slovesno so zapeli dvorski cerkveni pevci pod vodstvom gdč. Barbike Kramer „Zvonikarjevo‘\
V	teku pol ure je zapel novi zvon, ki s prejš-njim, okoli 300 let starim, dobro soglaša. Sosedu Zumpru se pa zahvalujemo za njegovo požrtvovalnost in trud ter mu kličemo: Bog povrni stotero!
H ŽENSkT VESTNIK H
Osamosvojitev turških žen.
Življenje turških žen je nam znano samo iz krožečih legend, ki so danes daleč oddaljene od resnice. Narodno turško gibanje s ciljem preosnove turških dežel ni ostalo brez vpliva na življenje turških žensk. Vodja novega režima, Mustaf Kemal paša, je pripadnik modernega rešenja ženskega vprašanja. V tem strem-b'enju ga podpira njegova mlada žena Latife Uanum, ki je bila kot hči bogatega trgovca iz Smirne vzgojena popolnoma po evropsko in govori tekoče angleško, francosko in nemško. Pri prošlih volitvah v angorsko skupščino je bila tudi izvoljena: s tem je dobilo turško žensko gibanje svojo prvo parlamentarno zastopnico.
Osamosvojjtev turškega ženstva je močno napredovala od revolucije 1. 1908, ki je spremenila socijal., politič. in umstveno turško življenje. Spoj z Evropo ni imel samo velik vpliv na moške, ampak tudi na ženske. Turške deklice so se začele moderno vzgajati. Premožnejše rodbine so vzdrževale francoske vzgojiteliice, ki so seznanile mladino s francosko književnostjo. Ustanovile so se posebne dekliške šole.
V	letu 1923 je bila vpeljana šolska obveznost za deklice in obenem otvorjena višja dekliška šola, v kateri se vzgajajo deklice za učiteljski poklic. Tudi vseučilišče jim je dostopno. Revolucija je dovolila turškim ženskam tudi pogled čez meje. Takoj so si osnovale tudi svoj list kot zagovornika ženskih pravic. Ženska se je začela uveljavljati najprej na socijalnem polju. Od 1. 1914 naprej najdemo turške žene že v javnem življenju: so v državni službi pri poštnih uradih, v bankah, v trgovinah itd. Družabni razvoj je položaj žensk, ki so nameščene po največ v domači obrti pri tkanju in šivanju preprog, temeljito izpremenil, da začenjajo siliti tudi že v tovarne. L. 1916 je bilo ustanovljeno posebno društvo, ki si je nadelo nalogo, delati na razvoju in organizaciji tovarniškega dela žensk.
Politične in gospodarske spremembe nove Turčije so vplivale tudi na razmere v rodbini sami. Mnenje, da spada ženska samo v harem (ženski oddelek mohamedancev), ne obstoja
več. Harem spada samo še v svet legend. Mnogo se je pisalo in se še piše o mnogoženstvu na Turškem. Izlam (mohamedanska vera) dovoljuje možu štiri žene. Pri begu turškega sultana (cesarja) iz Carigrada se je pisalo o 300 že-naih. ki jih je zapustil v haremu. V resnici je imel samo 3 žene, ostale pa so bile samo dru-žabnice in služkinje njegovih treh žen. Ako se je hotel sultan poročiti s kako favoritko (ljubico), se je moralo zgoditi po starih predpisih in navadi javno v sultanovi palači. Ali sedaj se mečljejo tudi že stare navade med staro šaro. Moderni Turki odklanjajo mnogoženstvo, ker ruši načelo rodbine, ki je podlaga človeški družbi. Že par let sem se mnogoženstvo pojavlja zelo redko. Pred par leti sprejeti zakon stavlja mnogoženstvu tolko zaprek, da je sko-ro čisto onemogočeno.
Med tem ko je mnogoženstvo v Arabiji še v navadi, je v Turčiji postalo enoženstvo splošno. Računa se, da je 95%. moških oženjenih s samo eno ženo. Izjeme se najdejo samo v velikih mestih in pri nekaterih pašah (sultanovih namestnikih), ki se opičje drže sultanovih navad. Dandanes je malo moških, ki bi imeli po dve ženi. T'žko je najti moškega s tremi ali štirimi ženami. Turške ženske tudi zelo težko privolijo v mnogoženstvo; raje ostanejo same, kakor da bi delile usodo z drugimi ženami.
Osamosvojitev žensk se je polastila tudi že drugih držav z mohamedanskim prebivalstvom. Na mohamedanskem kongresu v Tirani (Albanija) je bila predlagana prekinitev zvez s kalifatom v Carigradu (sedež Mohamedovega naslednika) in uvedba verske avtonomije. Dalje je kongres skleni prepovedati mnogoženstvo in odstraniti predpis o nošnji zastrtega obraza. Molitve naj se vršijo stoje. Te reforme značijo za Albanijo velik napredek v povzdigi življenja albanskih žensk.
Navedeno znači velik napredek v kulturi turškega in albanskega naroda in jasno osvetljuje velikanski napredek na tem polju v kratki dobi 15 let. Beseda Turek je dosedaj značila pri nas vedno roparja in nasilnika, v resnici pa je to že prav kulturen narod.
B RAZNE VESTI @
Kratke vesti. Maribor dobi brezžično brzojavno postajo. — Na reparacijah je Nemčija plačala doslej 5.494,782.000 zlatih mark v materijalu in denarju. — Lord Curzon je izjavil, da je Nemčija 3 mesce prepozno kapitulirala. — V 18 jetnišnicah in kaznilnicah v Porenju je zaprtih baje nad 15.000 Nemcev. Gotovo ne brez vzroka. — V Maroku so ustaši otvorili proti Špancem te dni ofenzivo. Obkolili so španske postojanke in pridobili precej na prostora. — Vsled velike megle na Oceanu se je pripetilo veliko nesreč na morju. Največ so trpele francoske ladje. Angleški parnik „Chitia“ je trčil v drugi parnik in se potopil. — V eni sinagogi v Kievu je nenadoma ugasnila luč, vsled česar je nastala velika zmešnjava, pri kateri je bilo 60 mrtvih in okroglo 100 poškodovanih. — Direktorij na Španskem je znižal vsakoletno število vojaških novincev za
14.000 mož. — V saarskem ozemlju so se vršile protidraginjske demonstracije. — General Giardini je carinsko mejo med Reko in Italijo odpravil, to se pravi, da je smatrati Reko že za italijansko ozemlje. — Policija v Sofiji je razkrila komunistično zaroto proti min. predsedniku Cankovu in vodji macedonskih komi-tov Alexandrovu. — Hleb kruha stane v Berlinu že 110 milijonov mark. — Predsednik čsl. republike Masaryk se mudi v Švici. — Komunistični listi na Bavarskem so prepovedani. — Tsau-Kun je izvoljen za novega predsednika kitajske republike. Volitev je stala več milijonov dolarjev.
Klic po miru. Pod tem naslovom poroča dunajska „Reichspost“, da se je bral po vseh katoliških cerkvah v Nemčiji pastirski list, ki pravi: Najstrašnejša vseh svetovnih vojn leži za nami. Namesto da bi se delovalo za sporazum in spravo med narodi, naletimo povsod na tesnosrčno sebičnost in strastni nacijonali-zem. Drugi zopet podžigajo maščevalnost in škodujejo tako z nepremišljenimi dejanji ljudstvu in državi. Mi se odpovemo vsem mislim in načrtom sovraštva in maščevalnosti, nočemo uničevati sovražnike, marveč se ž njimi spraviti, ne narode razvajati, marveč se z njimi pobratiti, ne kaliti miru, marveč delovati za mir. Čudno se nam zdi, zakaj „Karntner Tag-blatt“, ki drugače pridno prepisuje „Reichs-post“, te notice ni ponatisnil?
Strahovit požar. V bolgarskem mestu Vratca je požar upepelil 250 hiš, zdelo se je, da gori celo vratčansko polje. 100 ljudi je našlo smrt. Škoda je ogromna. Vzrok požara je političen.
Izenačenje koledarjev. S 1. oktobrom je uvedla pravoslavna cerkev gregorijanski koledar. S tem se izenačijo tudi njih prazniki z našimi.
H ^ ^ ZDRAVSTVO BI
Smrt muham! Po svojih šegah je menda muha najodvratnejši mrčes, ki pride s človekom v dotiko. Ne le zato, ker se muha najbolj množi v smradu in gnusobi, temveč ker tudi vse dni svojega življenja obiskuje umazanost, ki jo nato prenaša v stamovamja, okuži hrano in širi bolezenske kali. Hišna muha je požrešna, žre neprestano, toda zelo počasi. Leta in lazi po živilih in pri teh teletih lahko nosi na svojih dlakastih nožicah in rilčku razne bacile in strupeno nesnago. Muha ne leta daleč okrog, kvečjemu dvesto do tristo metrov. Toda v tem okolišu prebrodi vse od gnojišča do kruha in sklede na mizi. Mnogokrat se je že ugotovilo, da so nastale številne epidemie zaradi mleka, ki so ga okužile muhe s svojim umazanim ril-'čkom. Drugo kuženje, ki ga muhe poleti povzročajo, je driska. Na tej trpijo posebno mladi želodčki, ki jim jo povzroča mušno onesnaženje živil. Skratka, muha je tako nevaren mrčes, da je njegovemu zatiranju treba posvetiti več vneme kakor je to po naših kmetskih hišah o-bičajno. Sam muhalnik, mušji klej in stekleni
mušniki ne zadostujejo. Treba je tudi z druge strani onemogočati kuženje s tem, da se v hiši čuva snaga. Ne puščajte na mizi hrane, nepo-mitih skled, odpadkov jedi in raznih ostankov! Kot najboljši strup proti muham pa se uporablja formalin, ki ga dobite v vsaki lekarni. To tekočino je treba približno na polovico zmešati s sladkim mlekom in to mešanico na malih krožnikih postaviti do sobi. Vse druge tekočine pa je treba skriti in odstraniti. Muhe postanejo žejne, se spustijo na krožnike in naglo pokre-pajo. Razen formalina pa se čuvajte vseh drugih strupov, osobito arzenika, ki ga muhe lahko pred smrtjo preneseio še naprej. V zadnjih vročih dneh je mušji rod zelo oživel. Uničujte ta nevarni mrčes, smrt muham!
Ako hočeš biti trde» in zdrav, si umij vsak večer, predno greš spat, noge z mrzlo vodo, ker to osvežuje vse telo in daje prijetno spanje. Istotako je treba, da si zvečer, predno gremo spat. umijemo roke in obraz, in to umivanje je celo boljše nego umivanje rok in obraza zjutraj, kajti z umivanjem zvečer se očistimo vsega znoja, nesnage in prahu, kar se je nabralo tekom dneva na obrazu in na rokah. Ako se tako ravnaš, ne piješ alkoholnih pijač in se poleg tega dovolj giblješ in si ne beliš glave z nepotrebnimi skrbmi, boš trden in zdrav.
©©©©©©©©©©©©©©©©©©©0©©©0s
©---------------------
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
Vabilo.
Dekliška Marijina družba za Št. Jakob v Rožu uprizori poučno in šaljivo igro
Goslarica naše ljube Gospe
in
Biser iz dežele
dne 28. oktobra ob pol 3. uri pop. pri Hajnželnu na Ledincah.
Čisti dobiček je namenjen pogorel cem na Pečnici. — K obilni udeležbi vabi odbor
106
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
©
I
©s©©©©©©©©©®©©©©©©©©©© ©©
r------------------------^
| Krznarsko robo kupite najbolje pri |
Franju Rogina
krznarski mojster na
Dunaju, IX., Liechtensteinstr. 18
Kupujem vse količine sirovih kož : lisičje, kunične, zajčje itd. po dnevnih tržnih cenah.
?56666666666&6666G666666666666666666666&66666'6'6'6666666.66č^
b1ÉÉ8É8MÉÉÉÉÉÉÉÉtÉÉÉÉÉÉlÉÉriÌfififiMfeÉÉÉMÉÉÉÉÉÉÉÉÉÉÉÉÉÉÉdÉÉfò
Austro-Orientalische Transportgesellschaft Dunaj
L, Marc Aurelstrasse 5
se bavi z vsemi špedicijskimi in komisijskimi posli, kakor tudi s posredovanjem za nakup in prodajo.
Neposredna zveza z vsemi večjimi mesti v Jugoslaviji.
V sak teden dva posebna vlaka v Jugoslavijo.	ios

Lastnik : Pol. In gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik: Žinkovsk^ Josip, tvpograf, Dunaj, X., Etten-
reichgasse 9. -- Tiska Lido v a tiskarna (Ant. Machàt in družba), Dunaj, V., Margaretenofatr 7.