'X. letnik.
i Izhaja vsaki četrtek f ob 11. uii dopoldne. | Rokopisi sc ne vra-1 i'ajo. Nctrankovaua 1 pisma se ne spre-• jemajo.
Cena listu za	celo	leto	4	krone,
za	pol	leta	2	kroni.
| Za manj premožne za	celo	leto	3	krone.
^ za	pol	leta	K	l’*)C
Za Nemčijo jo cena listu 5 K, za druge dežele izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema uredništvo v Gorici, dvorišče sv. Milan ja štev. 7
V Gorici, dne 4. decembra 1902.
49. številka.
ŠPouSljiv list ZSi
slovensko ljudstvo na'/?
varo dom OgsaU
-Vsa
Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semeniška ulica š. IG Posamezne številke se prodajajo v toba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu (Riva Como) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Večkratno pogodbi.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. ______________________________
Tisk; »Narodna tiskarna” (odgov. J. Marušič) v Gorici.
„Slovensko katoliško delavsko društvo" v (iorici bo imelo na praznik brezmadežnega Spočetja dne 8.1.111. po blagoslovu ob 4. uri popoludne v prostorih gostilničarja g. Gorjanca v Attemsovi palači na Kornju izreden občni zbor.
Liberalci - verski odpadniki.
Pod tem naslovom je prinesel ljubljanski »Slovenec'1 z dne 1. decembra t. 1. naslednji članek.
„Da slovenski liberalizem ni nič drugega, kakor v naše kraje zanešena agitacija »Proč od Rima11, hujskanje k odpadu od katoličanstva, to nam sobotni »Narod11 potrjuje čisto jasno. Liberalci hočejo na vsak način privesti svoje pristaše do odpada od katoličanstva. Najprej so zagovarjali ateizem — popolno brez boš tv o. Za to so pridobili le nekaj svojih najožjih pristašev. Na to so izkaSali spraviti v mase brezkonfesijonalni in brezznačajni liberalizem, ki ni nič drugega, nego zaničevanje in obrekovanje vsake pozitivne vere. S tem so pri volitvah propadli. Zato pa izkušajo zdaj na zunaj ohraniti videz krščanstva. Zato agitirajo za p r o-testantizem v onih krajih, kjer je več Nemcev, in za pravoslavje lam, kjer mislijo, da se zaradi slovanske zavesti ne da zmagati z nemškim ln-teranstvom. Agitacija za unija t-s t v o se jim zdi primerna samo tam, kjer je katoliška zavest tako krepka, da vedč, da ne moreje ljudstva naravnost odtrgati od katolicizma, ampsk se jim zdi umestno, delati le zmešnjavo41
„Sobotni »Narod'1 piše: »Pravoslavna vera ni nič manj vredna, kakor katoliška ali katerakoli kristijanska.. Primorski slučaj postane izgled za druge kraje in postaneta imeni R i c-manjein Rojan parola, ki bo odmevala po vsej slovenski domovini.. »Proč od Rim a“ je
LISTEK.
Čudna božja previdnost.
Ura je blizo ednajsta.
Na vrata župnika nekdo močno P°‘rka. V sobo stopi služabnik v dra-goetnem Iraku in prosi, da bi gospod župni'* gel. hitro k njegovi gospej, ki želi sv. zakramente.
"Pojdite, pravi, v to in to ulico, šlev. 67, II. nadstropje, 3 vrata.11
Gospod iupnik obljubi, da gre precej.
\	Zvon P0lvoni in župnik z Najsve-
tejšim hiti po mestnih ulicah Dotična ulica pa je bila od župnišča malo ne eno uro oddaljena. Župnik stopi v rečeno štev. 67, II naintropie, 3 vrata, in najde Um že priletno, prav rev^o damo (imenitno gospo), ležečo v postelji.
»Dober dan ! premilostljiva gospa/ župnik bolnico prav prijazno nagovori.
. »Kai hočete pri meni, gospod ? kedo Vasje klical?!“ nejevoljno zaupije eospa. »Prosim, to ni lepo, da me motite v mojem počitku. Jaz sem b^lna, kakor vidite! Vaš obisk me zdraži v moji bo-lerni, in to ne gre; še ponovim, da Vi
edino sredstvo, da se osvobodimo iz klerikalne sužnosti11.
»Tako piše »Slov. Narod11 pod odgovornim uredništvom dr. Ivana Tavčarju, načelnika liberalne stranke, istega človeka, ki je slovenskega kmeta imenoval »polčloveka11 in ki seje pred kmeti bahal, daje boljši katoličan, kakor ljubljanski škofl“
»To je — liberalna stranka 1 V boj proti taki družbi!"
Človeku, ki ljubi svoj narod, se srce krči, ko čita taka poročila.
Narod, ki je ves čas zvest bil katoliški veri kakor hrast in hrib, ki se ne zgane, šteje danes v svoji sredi sinove-napredne narodnjake — ki očitno trdijo enako veljavnost prave in krive vere, ki očitno oznanjujejo, da v odpadu od katoliške vere vidijo edino sredstvo v dosego svojih sebičnih namenov.
Jarem katoliške vere, o katerem pravi njen ustanovitelj, da je sladak, zdi se narodnim naprednjakom zopern in neznosen; zato iščejo način, kako bi se ga iznebili.
Našli so, kakor mislijo, radikalno in gotovo sredstvo v tem, da prelomijo krstno obljubo ter obrnejo hrbet materi cerkvi, ki jih je gojila in vzgajala kot svoje ljube otroke.
Menijo, da tako bodo prosti vezi, ki jih vežejo na njihovo mater.
Ali motijo se; obljuba, Bogu storjena, jih veže in bo vezala do smrti, ko jim bo račun dati o tem, kako so jo iz-polnovali.
Vedno smo trdili, da med svojstvi slovenskega naroda je poleg ljubezni do domače govorice in šeg živa vernost, ki je zasajena globoko v srce našega ljudstva.
Poudarjali smo, da biti narodnemu pomeni med Slovenci v praksi biti vnetemu za njihov jezik, pravice, šege i n za njegovo vero, ki je katoliška.
Tuji, večinoma nemški in frama-sonski uplivi so uzročili pri nekaterih naših omikancih, da so skrčili pojem narodnosti samo na jezik, in da celo v jezikovnem oziru popuščajo, ako jim boj
kot tujec se drznete v mojo spalnico. Kedar Vas bom potrebovala, že pošljem po Vas 1“
„Ta je lepa,11 si misli, gospod župnik, »kam sem jaz prišel.1* »Dovolite in odpustite mi, milostljiva gospa, jaz sem prišel, pa ne nepoklican. Pred eno uro bil je pri meni Vaš služabnik in me je k Vam poklical ter rekel: »prosim, pojdite hitro k moji gospej! ulica ta in ta, štev 67, II. nadstropje, 3. vrata.11 »Kakor vidite, gospa, vse se vjemrt.“
Na to dama srdito: »Veste kaj, potemtakem je hotel kedo norca briti z
1 mano ali z Vami !J
»No, take slabosti jaz rad priza-nesem, ker bolnik potrebuje tolažbe. Da ! ste, milostljiva gospa, neievoljni radi mojega obiska, jaki obžalujem. Odidem hitro, ne zamerite, prosirn! le samo to dovolite mi, da odložim na mizo Najsvetejše in da s« malo odpočijem, ker danes sem imel veliko opravila s spovedovanjem in pot sem je tudi dolga. Pustite, da se en hip vsedern mogoče, Vam s tem kaj olajšam dolgi čas Vaše bolezni.a
»No pa sedite !•* odgovori gospa, nekaj osramočena, nekaj prestrašena, d&si še vedno razburjena.
za njegovo veljavo ne nosi ali ne obeta osebnih koristi Kar je pa narodu in vsakemu poštenemu človeku najdraž;e, prava vera, ki je edina podlaga, katera daje človeku moč, da vstraja v trdem boju vsakdanjega življenja, in edino jamstvo za srečno večno življenje, so vrgli ti ljudje v kot.
Vera in nevera, prava in kriva vera jim je, kakor priča članek „SIov. Naroda’1, enako veljavna ter tajijo tako izrecno in očitno katoliški nauk, da je Kristusova vera, kakor jo uči katoliška cerkev, edino prava in zveličavna.
Slovenski liberalci so se nam po javili kot heretiki, krivoverci, ki tajijo dogmo, verski nauk katoliške cerkve.
Kot take jih moramo sprejeti in kot s takimi nam je ž njimi opraviti.
Najdražja reč ha svetu nam je katoliška vera, ki nam jamči srečno večnost. Za to najdražjo svetinjo, katero smo dobili po katoliški cerkvi in svojih prednikih smo pripravljeni vse žrtovati.
Odvetnik, urednik, pisač, ki maže in smeši našo vero in njene ustanove, ny se ne kaže med nas. Svojo pomoč in svoje blago naj prodajajo svoji „glihi‘‘.
Dopisi.
izpod Trešnlka 1. dec. 1902. (Izv. dop.) Marsikteri čitatelj „Prim. Lista11 in „Gorice“ utegne vprašati, kje je neki ta kraj? To je nekje na Vipavskem; ta kraj je precej imeniten radi mnogih posebnosti, kakoršnih druga slovenska selišča nimajo, ali pa ne v takem Številu in ne v taki obliki. Na vojaških zemljevidih je ta grič „Trešnik“ (baje od „treskati‘l) zaznamovan, ker stoji kot opazovalnica na kranjsko-primorski meji. Pred leti je bil ta grič še občinski pašnik ter kot tak ves gol in brez dreves; & od malo časa s6m je razdeljen med posamezne gospodarje ter po večem njegovem delu in obronkih pogozden z borovci in smrekami, da ga je kaj prijetno videti.*) Blizu podnožja
♦j Za to pogozdovanje in ono sosednjega »O-trega vrha» ali «Školja» gre hvala vpokoje-nemu logtrju, g. Božiču v Gorici. — Pis.
Začne pogovor o tem in onem.
In kaj je iz tega sledilo? Bolnica se lepo spovč in prejme sv. zakramente!!
Ves vesel, hvaleč božjo previdnost, ki mu je dala priložnost, rešiti eno dušo, katera je bila že leta in leta Boga zapustila, vrne se župnik domov. —
Ni pa še dobro stopil v župnišče, kar pridirja zopet prejšnji služabnik v livreji in pravi: »Gospod župnik, kaj pa čakate? zakaj ne pridete k milostljivi gospej, ki komaj, komaj čaka, in je prav slaba!?11
»Saj sem ravnokar od tam prišel in vse opravil,“ odgovori župnik; „bil sem v tej in tej ulici, kakor ste mi povedali, štev. 67, II. nadst., 3. vrata.1
,,Ne, ne, gospod župnik, odvrne služabnik, moja gospa stanuje v hiši 76, Vi ste slabo razumeli!“
Tu je spoznal župnik čudovito božjo previdnost, ki ga je pripeljala k bolni gospej, ki že več let ni bila pri spovedi. Urno vzame Najsvetejše in hiti v zdaj imenovano hišo, kjer najde res bolno žlahtno gospO!
Grede tje in nazaj hvali Boga za čudovito božje vsmiljenje in njegovo božjo previdnost
tega griča stoji stara vas Gaberje. Ta kraj ali vas, čije hiše stoje vse skupaj, v podolgatem četverokotu na vzvišenem holmcu, ena poleg druge, je imenitna radi dobrega beleg* vina in sadja, ktero njeni čili in delavni vaščani križem sveti prodajajo. Nekdaj so za ta izvoz sadja rabili največ dolgouhato žival; & ker ima t« žival prekratke korake in je prepočasna za daljni svet, rabijo v to zdaj večinoma konje, če tudi ne one „pinc-gavskega plemena,11 kakor jih imajo na Gorenjskem. Zdaj je le malo dolgouhate živali v vasi, vender so nekteri „na-predni“ mladeniči, ki niti tej nedolžni živali še po noči mirti ne dajo. Ne davno so namreč jahali to žival (menda od kontrolno-vojaškega zbora došli) mladeniči ter niso dali miru niti počitka potrebnim vaščanom, vadeči se veči del noči po vasi gor in dol v jahanju in napadanju sovražnika (??!!) ali kali?! Ta mladina, ki zajema svojo dušno pašo iz liberalnih listov, čitajoča jih v neznatnem liberalnem revnem bralnem društvu, ktero je ustanovil učitelj Fr. S. — žalostnega spomina, — počenja večkrat po noči takšne srborite budalosti, da je zato pomilovanja vredna. Pred 14 dnevi so pobili pri dveh hišah iz zgolj srboritosti, ktero zajemajo iz znanih slabih časnikov — kajti pošteno berilo jim nič ne diši, — okna a kolom in kameni,*0) da so bili dotični povsem nedolžni stanovalci v strahu in več noči v mrazu, dokler ni le dni prišla preiskava, ktero so pričeli orožniki. Prišli so storilcem takoj na sled in prišlo bo vse na svitlo.
Kam dovede liberalna tovaršija pred še tako dobrega mladeniča, priča nam je neki A. K. v B., zdaj pri vojakih, ki je šel kot 17-leten mladenič ves nedolžen in krotkega obnašanja služit za trgovskega pomočnika na 0., odtod, pa v Trst. Po 3 letih je prišel v svoj rojstni kraj B. TCi je postavil prodajalnico raznih jestvin, ter je v komaj 1 ‘/a letQ Pr‘ raznih veletrgovcih napravil, kakor se govori, 6000—8000 for. dolga Denar je kupoma zapravljal z nepridnimi tovarši, blago je * pa razprodajal za vsako ceno, da je le denar dobil. Upniki so ga, pozvedevši vse to, djali kmalu na cedilo in te dni se je vsled raznih tožeb upnikov začela kazenska obravnava proti temu »Nepridipravu11 v Sežani, ker je na tak način toliko trgovcev ogoljufal! Pravijo pa, da bo še nekdo drugi prišel v preiskavo, ker mu je držal Žakelj. Ta mladenič je očitno žrtva liberalnih in socijalnodemokratičnih idej, katerih se je navzel iz znanih slabih časnikov in v slabih tovaršijah, kakor je tod vsem znano. Njegova prihodnost je povsem tem za vselej vničena.
Iz iderskega okraja, 1. dec. — Po tolikih letih našega slavnega cestnega odbora prišli smo še le zdaj do tega, da za nas vejo. Vedeli so sicer že poprej za nas, pa samo ko je šlo za doklade. Ža-libog, da smo glede tukajšnjih voznih cest zapuščeni; ker so povsem slabe. Kakor se zdaj kaže, misli gosp. predsednik cestnega odbora nekaj storiti. Prišla sta 15. novembra gosp. predsednik in župan anhovski ogledat naš zapuščeni okraj. Hvala takemu predsedniku, ki se sam potrudi in prepriča o potrebah našega
**) Pot pa 8f> zagradili od hi5e do hiie i kolom, tako da bi se bila lehko kaka nesreča zgodila t nočnem čmu. — Pii.
okraja. Skoda, da je bil naš okraj do zdaj tako zanemarjen. Kakor 9e zdaj kaže, bodo tudi hribovci kaj dosegli (Ali vam nista dosegla prejšnja državna poslanca za obmejne ceste, katerim se je gosp. presednik upiral, 380.000 K od države? in lepo podporo od dežele? Kdo je delal na to, da bi splavala ta podpora na levi breg Soče? Ne devajte si mren na oči, ne. Ured.)	A. M.
Politični pregled.
Državni zbor. — V državnem zboru ro na vrsti zdaj skoro izključno le nujni predlogi Dne 25. pr. m. je poslanska zbornica razpravljala o nujnem predlogu češkega poslanca dr. Kramara gledč povišanja plač učiteljerri na Češkem, oziroma o potrditvi dotičnega sklepa češkega deželnega zbora in o zvišanju davka na pivo. Dr. Kramar je očital vladi, da spravlja povišanje učiteljskih plač v zvezo s sedanjim političnim položajem. Deželni zbor češki je namreč v svojem zadnjem zasedanju sklenil neki zakonski načrt, s katerim so se na Češkem uredile in zboljšale plače učiteljev. Stroški za tako povišanje plač pa bi se imeli pokriti z višjo deželno doklado na pivo. Vlada pa ni tega zakonskega načrta predložila v naj-višje potrjenje. Zato se je podala depu-tacija čeških drž. posl. oboje narodnosti k ministerskemu predsedniku dr. Korberju ter ga prosila naj bi imenovani zakonski načrt predložil v najvišje potrjenje. Mi-nisterski predsednik pa deputaciji ni dal povoljnega odgovora. Rekel ji je namreč, da vlada zato ne mHi predložiti ome njenega načrta v sankcijo, ker se boae ž njim povišati deželnega doklada na pivo, dočim je namen vlade povišati ta davek za državo. Zaradi tega odgovora je stavil torej dr. Kramar svoj nujni predlog in zaradi tpga je torej očital tudi vladi to, kar smo omenili zgorej.
Ministerski predsednik pa je pojasnil svoj odgovor, katerega je dal deputaciji v seji dne 26. pr. m. tako, da je rekel, da vlada ne bi povišala davka na pivo, ako bi vladale v poslanski zbornici druge razmere, in bi bila ta voljna mirno in redno pečati se z vprašanji gospodarskega pomena, vsled česar bi se še vedno našli novi viri dohodkom, katere država neobhodno potrebuje za pokritje stroškov, ki naraščajo od dne do dne. Kar pa ni še popolnoma opravičeno upanje, da bi se v poslanski zbornici razmere res tako predrugačile, mora vlada držati v rokah to, kar ji jamči gotov dohodek, in to je ravno pivo, kajti vlada hoče gledati v prvi vrsti na to, da ostane v državnem gospodarstvu ravnotežje in da ne pride zopet do deficita. Ravno ob koncu razprave pa je dr Kramar umaknil svoj predlog, rekoč, da z razpravo, ki se je vršila, je že dosegel svoj namen, da je namreč vlada izjavila, kakšne namene ima z davkom na pivo.
Dr. Korber je bil ta dan jako nervozen, bodisi, da se čuti na svojem mestu tako trdnega ali pa da se je že vsega naveličal in da prepusti komu drugemu nadaljnje ravsanje s parlamentom. V tej seji je stavil dr. P&cak nujni predlog, da se pred ko pred vrši prvo čitanje načrta o novem tiskovnem zakonu. Dne 26. pr. m. je razpravljala poslanska zbornica o nujnih predlogih poslancev Holanskega, Stojana in Eisenkolba glede sposobnostnega dokaza gostilničarjev in gledč izključenja prodaje piva v steklenicah po drugih prodajalnicah, ako ne po gostilnah.
Potem ko so predlagatelji utemelje-vali svoje predloge, je izjavil trgovinski minister Call, da mora vlada pri prodaji piva jemati ozir na konsumente ter vprašati trgovske zbornice. Vlada pa predloži itak obrtno riformo, v kateri se bo ozirala tudi na vsposobne izkaze. Nujnost teh predlogov je zbornica vzprejela in predlogi so se oddali obrtnem odseku, da poroča o njih v štirih tednih. Scbo-nerer, ki je stavil že dne 26 pr. m. v seji do ministerskega predsednika vprašanje, kdaj da se bo začelo razpravljati o državnem proračunu in o dovolitvi proračunskega provizorija, vse to pa za šalo, je stavil v tej seji predlog, naj se nujnim potom razpravljajo državne nujne potrebe. Zbornični predsednik mu je pa odgovoril, da je tak predlog brez pomena, ker pride itak v jedni prihodnji seji na vrsto državni zakonski načrt o računskem provizorju.
Dne 27. je razpravljala poslanska zbornica o nujnem predlogu poslanca Fiedlerj* glede izplačil in vplačil na
posojilnicah, ki je bil tudi vsprejet. Potem je vzprejela poslanska zborniea v vseli treh branjih vladno predlogo, s katero se dovoljuje po ujmah prizadetim deželam in občinam državna podpora v znesku 3,900.000 K. Ker so nekateri poslanci zahtevali, da bi se ta vsota povišala je vladni zastopnik opomnil, da hoče vlada v nujnih slučajih sama od sebe pomagati z denarnimi podporami.
V tej aeji je vlada predložila zbor nici zakonski načrt, s katerim so odpravijo uradniške kavcije. Vsled tega zakonskega načrta povrnile bi se že vplačane kavcije o dobi treh let.
V torek je bil v poslanski zbornici vsprejet nujni predlog, da začne zbornica koj razpravljati o novem zakonskem načrtu glede krošnjarstva. Zbornica razpravlja zdaj o imenovanem načrtu.
Avstrija in trgovinske pogodbo. Poluradna „Wiener AUg. Zeitung“ je priobčila te dni iz dobro poučenega vira neke zanimivosti gledč trgovinskih pogodeb med Avstrijo, Nemčijo in Italijo, Ta list piše, da bi Nemčija takoj odpovedala Avstriji dosedanjo trgovinsko pogodbo, ako bi bil v nemškem parlamentu vzprejet carinski tarif; in tako bi bila Avstrija prisiljena sklepati z Nemčijo novo trgovinsko pogodbo. Po postavi od 1. 1899 pa Avstrija ne sme sklepati z drugimi državami toliko časa novih pogodb, dokler nisti Avstrija in Ogerska sklenili in vzprejeli novega avtonomnega carinskega tarifa. Oni vir, iz katerega dobiva to poročilo „Wiener Allg. Zeitung1*, pravi, da bode Nemčija tudi zaradi tega koj odpovedala dosedanjo pogodbo, kojo vzprejme nemški parlament, ker bi se nemški kancelar Biilow nikaker ne mogel ustavljati pritisku konservativcev in agrarcev. Zato pa je za Avstrijo neobhodno potrebno, da se dogovori prej ko prej brez odlašanja z Ogersko gledč avtonomnega carinskega tarifa. V slučaju, da bi Nemčija odpovedala svoje dosedanje trgovinske pogodbe, povabila bi posamezne države, da sklenejo 2 njo nove pogodbe.
Ako bi pa Avstro-Ogerska do tedaj ne imela svojega avtonomnega carinskega tarifa, našlo bi jo tako vabilo nepriprav-ljeno in z zvezanimi rokami. Potem takem bi Avstro-OgerBka ne le samo ne bila v stanu sklepati nove trgovinske pogodbe, marveč stala bi v očigled njenim sedanjim zmernim tarifom brez vsake obrambe nasproti novim visokim nemškim carinskim tarifom. Kar se pa tiče vinske klavzule, pravi „Wiener Ali. Zei-tung“, da se ista s 1. januvarijem 1903 nikakor ne bode mogla odstraniti, če tudi je to ogerski ministerski predsednik pl. Szell obljubil. Szell je namroč to obljubil, ko je mislil, da se bo do 1. janu-varija 1903 dognal avstro-ogerski avtonomni carinski tarif, kajti le v tem slučaju bi se bila mogla vinska klavzula odstraniti. Zdaj pa je skoraj gotovo, da se pogodba z Italijo podaljša za jcdno leto, in do tedaj ostane v veljavi tudi vinska klavzula.
Razmerje mej Italijo in Avstrijo. Vsi veliki listi imajo v Rimu svoje stalne dopisnike. Ti dopisniki so navadno člani poslaništev; zato pa moramo tudi pokladati neko važnost na izjave teh dopisnikov, ki so, če ne že morda poslaniki sami, pa vsaj v dotiki ali zvezi s poslaniki, ki dobro vedo, kaj se godi v visokih političnih krogih. Takega rimskega dopisnika ima tudi angleški list „Times“, ki izhaja v Londonu. Ta dopisnik pravi, da so se odnošaji med Avstrijo in Italijo zelo ohladili. Nastop avstrijskih oblast ij proti (?!) „regnicolom“ in proti njih časopisom (?!) dozdeva se kakor dobro premišljen, da mora Italija najti novih pritožh. (I) Na Tirolskem, v Dalmaciji in v Istri so Italijanom nasprotni Nemci in Hrvatje. V Albaniji ne zaupa Avstrija Italiji. Ti odnošaji so nastali, ker je šel laški kralj v Petrograd. Avstrijski listi bi morali vedeti, da dokler cesar Franc Josip ne pojde v Kvirinal v Rim, laškemu kralju ne bo mogoče na Dunaj. Na Dunaju so se jezili, ker laški kralj ni prišel na dunajski dvor, v Italiji so se pa veselili nad to jezo v dunajskih krogih.
Proti tem izvajanjem je zašumelo v avstrijskih oficijozih in v svojem ofi-cijoznem tonu so povedali vladni listi prav to, kar mi vedno poudarjamo, da je Avstrija tesno zvezana v velikem prijateljstvu z Italijo, da Avstrija vedno izkazuje Italiji naj večje prijateljstvo in da so tak« poročila v listih le izmišljotine, ki imajo namen privesti obe državi do mejsebojnega nesporazumljenja. — Hvala Boga, da smo iliiali enkrat reaaično tr-
ditev tudi tam, kjer je nismo pričakovali. Sedaj mora biti pač jasno vsakomur, da se godi primorskim Slovanom luko, da n:so deležni nikakih pravic, edino le vsled — prevelikega prijateljstva Avstrije do Italije. Da bi vsaj enkrat prenehalo to prijateljstvo in da bi se vladalo tako, kakor zahteva ljudstvo in — državna korist I
Nemški državni zbor. — V nemškem državnem zboru so začele postajati razmere slične onim v našem državnem zboru na Dunaju. — Obstrukcija bode uganjala, kakor se vidi, tudi v nemškem državnem zboru svoje burke. Nemška vlada je pridobila za se konservativce in agrarce s tem, da je vzprejela povišanje uvozne carine na ječmen in kmetijske stroje za graščake in veleposestnike. S pomočjo konservativcev, agrarcev in drugih vladnih strank pa hoče, četudi z nasiljem udušiti obstrukcijo, s katero nmnijo socijalni de-mokratje, če ne popolnoma preprečiti, pa vsaj za mnogo časa zavleči vzprejem novih carinskih tarifov, ki bi bili po njih mnenju na veliko kvar delavcem in sploh onim, ki si morajo vsakdanji živež kupovati. Ti novi carinski tarifi, katere predlaga vlada, sestojč iz 938 točk. Ako bi torej državni zbor o vsaki teh točk hotel posebe razpravljati, dana bi bila socijalnim demokratom prilika, da bi z dolgimi govori in z drugimi obstru-cijskimi sredstvi zavlekli konec debate na Bog v6 koliko časa Ker se pa nemški vladi mudi, da bi b:li ti novi carinski tarifi vzprejeti prej ko prej, hotela je obstrukcijo udušiti z nasiljem. Proti vsem določilom opravilnikom dogovorila se je vlada z večino, da se gledč novih carinskih tarifov opusti podrobna razprava ter da se bo o vseh 938 točkah hkratu glasovalo. To s* je imelo zgoditi v petek; ali socijalni demokratje so začeli v državnem zboru tako razsajati in razbijati ter okolo sebe mahati, da je moral predsednik sejo zaključiti.
Črnogorski knez in škof 91111-novlč. Po raznih listih posneli smo tudi mi vest, da je nastalo med črno gorskim tnezom in nadškofom Milinovič-em hudo nasprotje. Taka vest pa se zdaj v Črnigori uradno preklicuje.
Novice.
Imendan milostljivega gospoda ineza in nadškofa. — V soboto ob 11. ari predpoludne poklonila se je goriška svetna in redovna duhovščina mil. g. cnezu in nadškofu ter castitala mu k imendanu, ki ga jo obhajal naslednji dan.
V imenu zbrane duhovščine nagovoril je nadškofa preč. g. dr. Al. Faidutti, stolni irošt, ter izrazil čute spoštovanja in po-corščine, katere goji duhovščina do svojega višjega pastirja, kakor tudi željo, naj )i duhovščina v ljubezni in popolni pokorščini bila združena s svojim očetom, jastirjem in voditeljem, da bi se moglo tudi o njej reči, kakor nekdaj o oglejskih duhovnikih, da 90 bili krona in v slavo svojemn pastirju.
Nadškof se je prijazno zahvalil na srčnih voščilih ter prosil, naj ga duhovščina zvesto podpira v njegovem težavnem poslu. Omenjal je škofijskih konferenc na )unaju, katerih se je udeležil in na katerih je občudoval tesno edinost, ki vežo škofe, ki naj služi za uzor edinosti med škofom in duhovščino. Pokazal je na nevarnost, ki preti v naših deželah edinosti vere po tistih, ki bi hoteli v prote-stanskem duhu drugo vero za oinikance in drugo za neomikance.
Na to je s posameznimi duhovniki govoril prijazne očetovske besede.
Imenovanje. — Poljedelski minister je imenoval višjega rudniškega oskrbnika v Idriji g. Josipa Koršiča za rudniškega svetnika.
Kancelijski oficijal pri tukajšnjem c. kr. okrožnem sodišču g. France Čibej je imenovan pisarniškim višjim predstojnikom v IX. činovnem razredu isto tam.
Knjiga: »Socialno vprašanje", katero je spisal f d r. J o s. Pavlica, stane 60 v. Prosimo vse č. gg., katerim smo knjigo poslali, da ta znesek pošljejo upravništvu ^Primorskega Listau v Gorici.
Za Aloj/Jjevifiče: Preč. g. dr. Fr. Žigon 20 K, preč. g. Ign. Valentinčič 20 K, preč. g. Iv. Kurinčič 20 K, na ženitnini g. Andreja Žižmonda na Vogerskem zložili svatje 4 K. preč. g Tom. Rutar 10 K.
Bog stotero povrni!
Za zastavo slov. kat. delavskega , društva v Gorici: P. n. gg. F. Ž. 2 K; ( Eduard Štrekelj 1 K; Dr. Ferdinand Rojec
40 v.; J. Primožič I K; A Šinigoj 28 v/ č. g. J. G. 4 K. Zadnji izkaz 192 K 74 v Skupaj 201 K 42 v.
Vabilo k veselici, katero priredi Maripna družba v Podgori dne H decembra 1902. ob 8'/, popoludne v spomin petindvajsetletnice papeštva Leona XIII. Vsporod: 1. Papeževa himna; 2. Govor'
3 Pesem; 4. Igra: Lurdska pastarica’ Vstopnina 20 vinarjev. K veselici naju-Ijudneje vabi	odbor.
Za spomenik naše pokojne cc-sarice hliznbctc. — V Trstu napravijo naši pok. cesarici spomenik. V ta namen se pobirajo doneski po naši deželi in drugod. V Gorici pa se je sestavil v ta namen odbor, v katerem se nahajajo najodličnejše dame goriške aristokracije. Dne 8. t. m. priredi ta odbor v to svrho v Dreher-jevi dvorani velik koncert z jako zanimivim programom. Sodelovale bodo poleg vojaške godbe ces. kr. pešpolka, pri tem koncertu s svojem petjem tudi učiteljice, ki so člani društva katol. učiteljic katere podučuje v petju gospodična Bagnalasta. Vstopnina h koncertu znaša 1 K. Sedeži prve vrste stanejo 1 K. sedeži druge vrste pa 60 vin.
Nevarno obolel jo v Hrenovicah prečastiti gosp. župnik Anton Žgur.
Semenj sv. Andreja. — Na vse zgodaj bilo je nebo nekoliko krmižljavo, proti 10. uri pa so je zjasnilo in postal je krasen dan. Ljudstva je prišlo na semenj prilično dosti, na vsak način pa število obiskovalcev tega semnja pojenjava od leta do leta. Lepi in prostorni trg Travnik je bil jako dobro obložen s štan-ti in tudi po tleh je bilo razloženega blaga, potrebnega in nepotrebnega. Komedije na navadnih prostorih je bilo letos izvanredno polno in gledalcev se je kar trlo, rekel bi, da skoraj več nego okolo prodajalcev raznega blaga. To pa zaradi tega, ker za prodajati zijala ni potreba denarja. Tudi na živinskem trgu ni bilo letos s kupčijo posebne živahnosti. Sploh bila je kupčija včeraj nekako mrtva. Le gostilne in krčme so bile dobro obiskovane. Kar kaže, da je naše ljudstvo še premalo vneto za boj proti alkoholizmu.
Politični obhod bohinjske železnice. — Politični obhod bohinjske železnice med Podbrdom in Gorico se bode vršil od 15. do 22. decembra 1902 in od 7. do 20. jannvnrja 1903. Dotična komisija, kateri bode predsedoval na-mestništveni svetovalec g. Alojzij Fabijani, se snide dne 16. decembra 1902 v Podbrdu.
S čim si liberalci najbolj jemljejo zaupanje pri ljudstvu ? Odgovor: z agitacijo za brezversko šolo. To resnico so dokazale zadnje deželnozborske volitve v Nižji Avstriji. Dr. Porzer je rekel na shodu katol. šolskega društva: „Kaj je povzročilo po-polen pogin našim nasprotnikom ? Njih program, ki so ga postavili glede šolstva . in učiteljstva, resolucije učiteljskega shoda v Št. Hipolitu, ki so zahtevale, naj se podaljša šolski obisk na devet let, naj se verouk iz šole odpravi, naj je v vsakem razredu le 30 učencev in velikanski stroški, ki so združeni a temi zahtevami. To je našemu kmetskemu ljudstvu odprlo oči in odločilo poraz nasprotnikov. — Verouk naj se iz šole odpravi ! Ali hočete še več mladostnih hudodelcev? Aii hočete še več mladih ljudi vzgojiti, ki so sprti s samim seboj, z Bogom in vsem svetom in si slednjič s samomorom končajo življenje? Ali hočete še več mladih potepuhov, ali hočete prebivalstvu vzeti zadnjo tolažbo, zadnje upanje na boljše življenje? —
In veste li, kaj pomeni podaljšanje šolskega obiska na devet let za naše kmetijsko ljudstvo? Na deželi že ni več mogoče izpeljati osemletno šolsko obvez.iost.
Ker primanjkuje delavcev, je treb« že v osmem šolskem letu mnogo deJkov in deklic oprostiti te dolžnosti, da morejo svojim starišem pomagati pri delu. Z devetnajstim letom mora mladenič k vojakom, do petnajstega lela pa naj sedi v šoli. Ali naj država našo moško mladino, razun kratke dobe štirih ali petih let, popolnoma v zakup vzame i* S tem se ne more nihče sprijazniti, kdor pozna razmere na deželi/ — Torej „Tovari-ševci“ in jungovci le agitirajte za „sv.*-bodno“ šolo!
Nov javni vrt v Gorici, -r prostoru, kjer je bilo staro pok/P^lišče, mislijo naši mestni očetje napr»'|t! vrt. V ta nainem mislijo nam^č porabiti ono polovico omenjenega prostora, ki leži proti ulici Corso F. Na polovici, ki leži proti Tržaški ceati, pa mislijo sezidati več manjših stanovanj.
Demonstracija v našem mestnem HVctu. _ Da ni l>il ranjki Favetli poseben * prijatelj naše države, o tem ne dvomi pač nikdo. Naši mestni očetje hoteli so že pred leti prekrstiti ulico Vet-turini v ulico Favetli. Tuk sklep bil je tudi že storjen v mestnem svetu, ali v/ada ca je oničila. Zdaj se pa bliža desetletnica, odkar je pokojnik umrl. To priliko smrti velikega patrijola, kakor ga naši Labi nazivljejo, uporabiti so hoteli nekateri njegovi oboževatelji zopet za laško demonstracijo. Zato se je sestavil poseben odbor, ki je imel nalogo pobirati pri goriških meščanih doneske, da bi se s temi napravil doprsni mramorni kip pokojnega Favettija, kateri nuj bi se postavil v mestni dvorani. Ali tudi tu je posegla vmes vlada ter prepovedala tako pobiranje doneskov. Zdaj je pa prišel na vrsto zopet mestni svet, meneč, ko ni šlo prvo in drugo, pojde pa tretje. V zadnji svoji seji je sklenil namreč jedno glasno (tudi z glasovi slarašin tako zva-nega partito popolaro), da se v mestni dvorani vzida mramornata plošča v spomin pokojnemu Faveltiju s primornhn napisom, katerega naj oskrbi mestni župan. Predlog je stavil član mestnega starašinstva dr. Venier nujnim potom. Pri utemeljevanju svojega predloga ni predlagatelj niti z besedico omenil Favettijevih zaslug, ki bi se tikale gmotnih koristi našega mesta, marveč povzdigoval je le zasluge, katere je imel pokojnik za italijanstvo, ter slavil le njegov patrijotizem, ki pa ni identičen z avstrijskim patrijotizmem.
Mesto da bi naši mestni očetie za to skrbeli, da bi uredili mestne finance, ki so, kakor je vsem znano, v prav žalostnem stanu; mesto da bi za 10 skrbeli, da bi odpravili iz mesta razne nedostatke, kakor so smrad, blato in prah, in s tem privabili v Gorico mnogo tujcev s severa, ki bi dali meščanom mnogo zaslužka; mesto da bi ti ljudje skrbeli za to, da bi meščanom
Otrok prišel pod voz. — 25. pr. m. popoludne šel je osemletni deček Josip Kocijančič iz šole domov. Pred njim je šel neki voz namenjen proti Stračicam. Deček skoči od zadoj na voz, kateremu pa je koj sledil poštni voz. Ko zagleda prvi voznik dečka na svojem vozu, gu zapodi z njega. Zgodilo se je pa, da jo deček nerodno stopil z voza in se zaradi tega zvalil na tla. V tem hipu pa je bil poštni voz pri njem in ne da bi ga mogli konji tako hitro ustaviti, šel je voz po dečkovem telesu in ga močno poškodoval.
V Svetem pri Komnu jo umrl v nedeljo 30. nov. podžupan komenskega starašinstva in odbornik gospodarskega sveta po kratki, a mučni bolezni vrli mož Jožef Malič v 46. letu življenja, zapustivši udovo in Šestero nepreskrbljenih otrok. Rajnik je bil mož krepkega značaja, ki se ni ustrašil svojih nasprotnikov; kadar je trebalo, govoril je odločno. Spoštovan in ljubljen je bil od svojih sosedov; v gospodarskem svetu je bil že tretjo dobo kot odbornik; veljal je kot razumen gospodar v svojem poslu. Večna luč naj mu sveti na onem svetu, kjer pričakujemo stalno združenje.
llodovinski boj za črko i. — Jaz Ivan Furlani sem bil rojen v Prvačini, sedaj pa sem posestnik na Vogrskem. Modrijan B Sedevčič mi je napovedal rodovinski boj za črko i, katero mi hoče uničiti v priimku In sedaj se je spravil z vso odločnostjo in neopravičeno modrostjo v šoli na moje otroke, in jim preti še dalje, ako ne opustč v priimku zadnje črke. Ali zapomnite si, g. Sedevčič, in prevdarite, kdo Vam je dal to pravico, da se tako predrzno spuščate v boj proti naši mogočni armadi, ki je nepremagljiva pod vodstvom hrabrih poveljnikov. Gorje Vam, ako me prisilite odposlati vse čete iz rodovinskega ta
in davkoplačevalcem pripravili zdrave j bora:. Bod.ete T™11 Pri?nati’ d? f6?™'
J	1	i	morrliitra	ia	n	a	Ja	nodadonann	InHniana
pitne vode, katere od dne do dne več pomanjkuje, in je vsled tega tudi zdravje meščanov izpostavljeno veliki nevarnosti, mesto vsega tega pa obračajo denar za take demonstracije In vse to delajo pred očmi vlade, od katere potrebujejo toliko in toliko gmnotne pomoči.
Volitve za zavarovalnico za slučaj nezgod v Trstu se bodo vršile v kratkem. Slovenci naj ob pravem času primerno skrbe za častno udeležbo pri volitvi.
Goriški Lahi prirede meseca ja-nuvarija prihodnjega leta politično romanje v Rim. Vlak bo šel iz Gorice dne 7. januv.
V Jagerščah je umrl g. Janez Peternel, oče č. g. župnika Henrika Peternela. Pokojnik je bil v Gorici znana in priljubljena oseba. Svetila mu večna luč! C. gospodu župniku naše iskreno sožalje I
Un pcricolo. — Pod tem naslovom je priobčil zadnji „Corriere“ vest, da je dornberška občina kupila blizu goriškega južnega kolodvora neki prostor, na katerem namerava napraviti izvozni trg za sadje. „Corriere“ označuje tako namero kot nevarnost za goriško mesto ter namiguje goriškemu magistratu naj bi to nakano dornberške občine za-prečil. Nam ni sicer znano, koliko resnice je na tej vesti. Ako je pa resnična, potem bi mi dornberški občini na tako važnem koraku le čestitali. „€or-riere“ se pri tej priliki po svoje zaganja v naše Dornberžane, očitajoč jim nehvaležnost, češ, da hočejo s takim konkurenčnim podjetjem plačati Goričanom vse one dobrote, katere jim je do zdaj nu-Jo goriško mesto. Kdo bi se ne smejal akMnu neumnemu blebetanju, ko je vencn,. vsakdo prepričan, da je ravno nasprHno res.
.	poskus.	—	Naši	mestni či-
tatelji so gviovo videli ono polivanje 50 m dolgega kosa ulice Corso G. Verdi tik mestnega vrU s katramom. Hoteli so ! namreč poskusit^ ali bi se ne dala na ak način odpraviti z ulic našega mesta i blato in prah. Kakor se je pa lahko vsakdo sam prepričal, se zgorej omenjeni poskus ni posrečil. Ne more se trditi, da ne bi ‘. o hvalevredno od strani mestnega masirata, da išče z raznimi poskusi sred-
viio’katerimi naj bi se deloma odpra Vlia 1» nnrlln^o :___*___ _____ ....
magljiva je naša podedovana trdnjava, ki je bila odlikovana v sedemnajstem stoletju od tedanjega svetlega Cesarja.
In dokler naš rod živi,
Vedno Furlani naj se glasi.
Nesreča. — Šel sem z naloženim vozom iz Kormina proti Jenkovemu v Kožbano. Ko sem prišel blizu Jenkovega, je pridirjal proti meni kolesar. Ko so ga voli zagledali, so se ustrašili in so skočili s ceste. Eden vol se je celo odtrgal iz jarma iz straha. Tudi jaz sem se močno ustrašil. Prosim, naj bi oblasti pazile na kolesarje, in naj bi jim dale kakšno pravilo, drugače si bomo sami pomagali.	J.	K.
Nesrečen deček. — Dvanajstletni deček Colija Kancijan je sedel blizu ognja. Hkratu va popade božjast in pade nesrečno v kotel, v katerem se je grela voda. Deček se je vsled tega hudo oparil po obrazu in po životu. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico usmiljenih bratov, kjer se nahaja v smrtni nevarnosti.
Utopljenca naSli. — Včeraj zjutraj so našli v Soči blizo železniškega mosta utopljenega 75 let starega cigana Miho Mayerj* iz Anhovega. Njegovega nečaka pa so zaprli ker leti nanj sum, kakor da bi mu bilo kaj znano o smrti utopljenca.
Prelep med redarji. — V soboto je spremljalo več tržaških redarjev od-gnance do Kormina, kjer so bili izročeni italijanskim redarjem, da jih odvedč v Italijo, od koder so prišli. Ko so se tržaški redarji vračali domov, nastal je med redarjema Vidmarjem in Nežičem hud prepir, kateremu je sledil pretep. Ker ni mogel poveljnik Starz umiriti prepirajočih, ukazal jim je na postaji v Zagrajn, naj izstopijo iz železniškega voza. Izstopili so tu redarji Vidmar, Nežič, Nabergoj, ki so se pa še nadalje pretepali. Poveljniku Starzu posrečilo se je le s pomočjo drugih, da je razorožil Nežiča in Vidmarja ter jih postavil v čakalnico na kolodvoru. Poklicana je bila na pomoč tudi žendarmerija iz Gradišča. Nežič je bil ranjen s sabljo na jednem prstu.
Staroslovenska akademija. — V škofijski palači na otoku Krku se je vršilo dne 18. 't. m. zborovanje, sklicano po škofu dr. Mahniču, na katerem jo bilo sklenjen^, da.se ustanovi tam starpslo-veimŠa akadenjjjarTega zborovanja seje
  _______________ r	_	•
Vllft	i.	"	—	iSili	^	Auuiuvuuja	do	jo
dati bi	oga lz n&šega mesta. Ali gle- | naelefnonTnogo njih iz Čresa, Lošinja in
poskusi	vendarle,	da bi taki Raba. Žkqf dr. Mahnič je poudarjal v
tako Drim‘r * Prec*raK'> k**jti 5000 K za svojem govoru, cTa*ham je svata dolžnost kns/toi/	"	P08kus in za tako mal , hraniti in negovali glagolico kakor ded-
fcdi se nam vendar nekoliko • n»sih nnT vkljub temu je starešinstvo
košček niinj,;.	eUDBUS in z“ laso mat	, nramti in negpvgja^gmgotico kakor	ded-
preyeč	Ali zt,.	se nam vendar nekoliko	ščino naših ocefov ijykakaZlitucgični	iezik.
v zadnii seii i	temu 8tareS'n8tvo	iSFsaltdo sT mora prizadevati, ne le	da se
a	Dotrnipir Km7 iroatn^o	<^~iago|jca otme pozabnosti, marveč	da se
novo poživi. Toda je tudi želja pape-
^9l
ugovora odobrilo P°tr°Sek" breZ VSakeg& ^
.(D.ost za združenje vz^UfiifiO&rkve z zapadno. Akademija da bt^TnirrTOfffJSflTtmzbere vse spomenike staroslovenskega jezika, da se zasnuje glugolska tiskarna, da se izdado posebne glagolske knjige in da se bo gojilo glagolsko cerkveno petje. Ko nas. staia&The bo, zaključil je škof, potem si boste vi mlaji morali prizadevati s podvojenimi močmi, da bosteTuvali to našo svetinjo. Izvoljeni so bili v odbor kanonik in generalni vikar dr. Fran Volarič podpredsednikom ;	dr. Mate	Vitezič, M. Zamlic,
dr. Stanko Dujmovič, dr. Josip VVeiss, dalje kanonik Oršio in Kvirin Klement Bonilačič. Za akademijo ie ža zbranih 4000 K. VgčTaeI™"e svote daroval je škof losi p Jurai	stroBmaver.
| M| I	1—■ i
Dunajski krščausko-socijalni občinski znstop lil delavstvo. —• V proračunu za leto 1903 določeno je za zavarovanje za slučaj bolezni in nezgod mestnih delavcev 118.680 kron, za zidanje dveh delavskih hiš 120.000 kron, za nove ljudske kopeli 214000 kron, za novo ubožnico 4,000.000 kron, za novo sirotišnico	280000	kron	in za nove
šole 2,606.430 kron. Skupno toraj za delavce in nove javne dobrodelne zavode malenkostna svotica 7,339.110 kron. Tako krščanski, kaj pa naš liberalni magistrat.
Zahvala. — Po kratkem zavarovanju pri „ Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani" pogorela ni je 17. nov. t. 1. hiša s pohištvom popolnoma. Potem . ko je gosp. ravnatelj zavarovalnice dne 20. nov. na mestu požara z g. županom škodo cenil, izplačala mi je zavarovalnica nemudoma cenjeno škodo do zadnjega vinarja. Zat6 seji s tem iskreno zahvaljujem ter jo vsem najtopleje priporočam: Zavarujte se pri „Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani".
Bača pri Sv. Luciji 2. dec. 1902.
Ivan jVCrak
posestnik.
Poročilo o I. shodu slovenskih nepolitičnih društev. Ravnokar je izdala „Slovenska kršč. soc. zveza o tem velevažnem shodu, ki se je vršil 7. in 8. septembra v Ljubljani, obširno poročilo, katero je spretno uredil č. g. Luka Smolnikar. Odbor „Zveze“ posvečuje to poročilo presvetlemu gospodu dr. Antonu Bon. Jegliču, knezoškofu ljubljanskemu, pokrovitelju shoda. V poročilu so vsi rpferati, ki so bili na tem shodu, in debate. Bogata poučna vsebina je tako-le razdeljena: Uvod in priprave. — Shod. Otvoritev in pozdrav. Imenik društev. Zborovanje. Poslovnik za zborovanje.
— Notranje poslovanje „Zveze“. I. „Zve-zino“ delovanje v Ljubljani. II. ..Zvezino" delovanje po društvih. — Izseljevanje. — Medsebojna pomoč društev. — Pravno varstvo, — Pozdravi, — Potreba organizacije. — Navod za snovanje in vodstvo društev. Uvod. I. Marijine družbe. II. Svetna katoliška društva. A. Kakšna društva snujmo Slovenci. B. Zasno-vanje izobraževalnega društva. C. Vodstvo izobraževalnega društva. I. uradno poslovanje. II. društveno življenje. A. Poduk v kršč. soc. izobraževalnih društvih. B. Zabava. Sklep. — Shodi in govorniki.
— O strokovni organizaciji. — Vrtna veselica. — Nadaljevanje shoda v pon-deljek. — Sv. maša z govorom dr. Kreka.
— Hrvatsko-slovenska zajednica. — Pozdrav hrvatskemu metropolitu. —Pozdrav krščansko-socijalnih železničarjev. — O dunajski osrednji zvezi. — Časnikarstvo.
— Voiitev „Zvezinih“ pomožnih odborov.
— Sklep. — Važnejši brzojavni pozdravi.
— Ta knjiga je, kakor že ta pregled kaže, dragocena zakladnica praktiških navodil. Noben župni urad, noben naš somišljenik, ki se zanima za javno življenje, ne bi smel pogrešati te knjige. Nobeno naše društvo naj ne bo brez te knjige. Delovanje, urejeno po teh navodilih, bo Slovencem prineslo krasnega sadu. Posebno navod za snovanje in vodstvo društev naj bi se pridno prebiral. V tem navodu so tudi različni obrazci uradnih ulog, uzorna pravila izobraževalnega društva, navodi z obrazci za društvene odbornike, poslovnik i. t. d. To poročilo je zveza izdala skupno kot štiri snopiče svoje „Knjižnice“. Skupno obsegajo ti štiri snopiči 142 stranij. Na platnicah te „Knjižnice“ je pričela priobčevati svoj •„Vestnik“, iz katerega se razvidi gibanje „Zveze“ in njenih društev. V tem „Vest-niku“ daje „Zveza“ društvenikom tudi razna navodila tako n. pr. o delovanju v društvih po zimi. „Zveza“ naznanja, da bo izdajala na platnicah tudi zapisnik dobrih knjig i. t. d. Poleg vsega tega obsegajo ti štiri zvezki, ki so izšli skupno, tudi konec dr. Vil. Schvveitzerjeve razprave o našem društvenem in shodnem zakonu z obširnim stvarnim kazalom. Frihodnji osmi in ob enem letošnji zadnji snopič „Knjižnice“ izide meseca decembra ter bo obsegal poročilo o protialkoholnem gibanju. Vseh osem snopičev velja skupno samo 2 kroni 40 vin. in naj se naročnina pošlje na naslov: Luka Smolnikar, stolni vikarij v Ljubljani. Priporočamo „Knjižico Slovenske kršč. soc. zveze“ kar najtopleje 1
Širimo dobre liste! — V mestu Bologna na Laškem izhaja katoliški list, ki je dnevnik in se tiska vsak dan v več ko štiridesettisoč iztisih!
Zdi se neverjetno, in vendar je resnično. Kaj tacega ali enacega bi trebalo na Tržaškem. Srčnost, podpora in versko prepričanje premaga vse ovire. Resnica je vselej zmagala. Le dobre liste in pošteno berilo v družino I
Odpirajo oči! — V blaženi Italiji bilo je 1.1896 izvoljenih za starešinstvene člane v 8000 občinah italijanskih 1841 mož socijalistov, letos pa komaj 5791 SocijaMsti zgubljajo moč, kajti ljudstvo spreviduje njih napačne namene in odpira oči.
Gorje mestu in občini, kjer pridejo socijalisti na krmilo I Kruto zatirajo vse še pametno | misleče, na zadnje jo navadno potegnejo z občinsko blagajnico 1
Primeren odgovor! — Slavni učenjak Johnson bil je očiten nasprotnik liberalcev. Pripeti se, da so nekega dnč v njegovi navzočnosti močno hvalili in povišavali nekega umrlega pisatelja, ki ni veroval v Boga in je to tudi pisaril.
nTako v slabo obrnjenih talentov se ne hvalil" zavrne Johnson nejevoljno.
„No, vi pač ne bote rekli, da pokojni ni imel razsvetljenja v veliki meri 1“ odgovori eden navzočih.
„Razsvetljen", reče Johnson, „je pač bil, pa le ravno toliko, da si je svetil proti peklu!"
Judje In judje! — Na Ogerskem se šteje na 1000 časopisov in listov. In od teh koliko jih je v judovskih rokah? 1 Čez 8001 Ni čudo, da gre tam tako, kakor gre.
(MUflUtittftka 86 Je izTrSi,a na Dunaju. Ženin, ki je hrom na nogah, se ie pripeljal k poroki v vozičku, katerega poganja z rokami in katerega je sam sestavil. V cerkvi ie lezel ženin na vseh štirih k oltarju.
ZAHVALA.
Podpisani žalujoči oslali se zahvaljujemo iz srca vrlim faranom, ki so v bolezni in smrti našega ljubljenega soproga, oziroma očeta
Janeta Peternel
nam pomagali in nas tolažili.
Posebno izrekamo najsrčnejšo zahvalo č. g. Mihaelu Kragelj, župnijskemu upravitelju v Šebreljah, kateri je ranjkega obiskal, tolažil, previdel sč svetimi zakramenti in vkljub nevarne, sč snegom visoko zametane poti prišel sem, izročiti zemeljske ostanke mino-lega zemlji.
JVtarija Peternel, soproga.
Henrik Peternel, župnik	Olga	peternel,	učiteljica
sin.	hči.
V Jagerščah 27. novembra 1902.
Za kratek čas.
Prizor v celjski nemški kavarni. — Čas: Pozno zvečer. Situacija; V kota sedita dva gospoda, pijeta pivo in se pogovarjata v hrvatskem jeziku. Pod mizo leži velik pes „Newfundlandeeu. Natakarica drema v svojom kota. Sicer je kavarna prazna. Z ulice vstopijo štirje drugi gospodje in začnejo igrati biljard. Tako torej, jutri odhajaš? *Da!w Bil-jardisti se spogledajo in začnejo divje fiksirati gospoda v kotu. (Odslej v nemškem jeziku). „Plačajta, kar sta dolžna, in spravita se vun. Pojdita v „Narodni dom“, tune rabimo „bindišarjev!“ „Kdo pa ste vi, da nam tu zapovedujete? Ne-olikanec. neotesanec 1“ „Prekličite te besede!“ Biljardisti s keji v rokah majou mizico v kotu. Gospoda mirno stojita in stiskata pesti. „Prekličite svojo besedo!“ „Ne! Ponavljam, da sle največji neotesanec, kar sem jih še videl na svetu!" Sulice se dvignejo, zdaj pa zdaj bo polom. Kar zarenči nekaj pod mizo in mogočno zadoni po kavarni: Hov, hov, hov, — Končna situacija: Gospoda Hrvata v kotu veselo trkata s čašama, pes zadovoljno maha z repom, natakarica se prestrašena tišči v kot. Na tleh pod biljardom leži zelen klobuk, par površnikov, in germanskih junakov ni več! — „Wir Deutsch fiirchten nur Gott“.
„Slov.u
SOOOOOGOGOOOOOOC
Franc Melink,
zidarski mojster v Višnjeviku št. 67,
prevzema vsa zidarska dela po najnižji ceni. — Naročena dela se lično izvršujejo.
Rojaki!
Spominjajte se o vsaki priliki »Šolskega doma“.
Najboljša ima za živino
KOKOVA ZMES
katera se sedaj rabi kot hrana za živino in zlasti za isto, ki daje mleko, potrjeno od
prof. dr. Pott-a
v Monakovem (Bavarsko).
Dobiva se na prodaj edino pri trgovcu
Josipu Komelu,
ulica proti Soškemu mostu št. 67 (prej K. Sirk) in podružnici v Stolni ulici št. 4. Uzorci z navodili se razpošiljajo brezplačno.
Domača tvrdka, ustanovljena 1. 1806.
Tvorniska zaloga usnja >0000000 Tvornica nadplatov (večkrat odlikovana) >0 Glavna zaloga voščila (biksa) v korist OO OOOOOO družbi sv. Cirila in Metoda Izdelovalnica jermenov za stroje, bičev itd. Prave ruske galose OOOOOOOOO
<J. Druioirhis, Gtesioa.
glavna zaloga: Gosposka ulica št. 3 >000 Podružnice: >000000000000 000004 Gorica, Raštel 3 >0000 000004 Komen >00000000 000004 Sežana >00000000
« # S • VMl9 • • • Telefonist. 62« »I© »$.$«$ 9 ®_$1 ®
Cebelno
v v	v	kilg.	po	4*90	K
-voščene sveče ?y
jamčim z 2000 K
Priporočam se prečastiti duhovščini, slavnemu p. n. občinstvu. Sveče za pogrebe po zelo nizki ceni. Velika zaloga m6du pitanec in navadni po zelo nizki ceni. Z odličnim spoštovanjem
ivečar v Gorici, ulica sv. Antona.
I
Prosiva zahtevati listke!
P
©
-d
S
ti
o
ti
S
Največja trgovina z železjeni
Konjedic & Zajec
Gorica, pred nadškofijo hiš. štev. 1I,
Za čas stavbe priporoča vse stavbne potrebščine, kakor: cement, stavbne nosltelje, vsakovrstne okove, železje, strešna okna, cevi za stranišča itd. Ima v zalogi orodje za vsa rokodelstva iz najbolj slovečih tovarn. Opozarja na svojo bogato izber kuhinjskega in hišnega orodja dob rezprimerno nizkih cenah.
n
Edina zaloga
stavbenih nositeljev
v Gorici.
Sprejme se takoj
urarski učenec,
ki je dovršil ljudsko šolo. — Kje, pove upravništvo „Prim. Lista".
Službo organista
se dobi pri župni cerkvi na Repentabru. Oglasiti se je do 20 decembra t. I. pri župnem uradu na Repentabru.
PETER COTIČ |
čevljarski mojster
v Gorici, Gosposka ulica št. 14. priporoča svojo delavnico.
jfaiton fon,
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi prist na domača vina ter postreže tudi 7. jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene iakn solidno.
Kleparski mojster
Karol Pipan,
v Preserjih pri Komnu
sprejema vsnkovrslna kleparska dela pri novih stavbah, kakor tudi popravila pri slnrih poslopjih pod ugodnimi pogoji. — Nadalje izdeluje tudi raznovrstne pohišne in vrine posodo. Priporoča so za mnogo broj na naročila.
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
cesta št. 15 v
s
v
vzprejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premičnin in poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor tudi ZV0I10V proti poškodbi.
Pojasnila daje in vzprejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalnice v pritličju Medjatove hiše na Dunajski cesti v Ljubljani, a tudi po slovenskih deželah nastavljeni poverjeniki.
„Vzajenina zavarovalnica v Ljubljani" je edina slovenska zavarovalnica. Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
ROJAKI! Zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu!
m
Pocinkana iica aa vinograde po jako aniianih cenah! Pozori
Eno krone nagrade izplačava vBakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove ainerikanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
Mf Prosiva lahtevati listke!
Hi
mM
Vsaka gospodinja in mati
*
se mora blagrovati, katera rabi z ozirom na zdravje, varčnost in dobri oku3 Kathreiner-Kneippovo sla-dno kavo (pristno samo v znanih izvirnih zavitkih).
k&ivi
i
■—- J**' .