List 47.
Lahka stiskavnica
namesto
teškiga kamnja za težilo pri želji.
V več krajih že imajo namesto nerodniga teškiga kamnja, s kterim so poprej zelje v kadeh težili, prav ročno vreteno ali vertilo, s kterim vsaka
deklica lahko zelje opravlja, in hvalijo Boga, de so se stare okorne šege in strašniga kamnja znebili, pri kterim se je že marsikaka dekla, marsikaka gospodinja ranila, prevzdignila ali clo za vselej ob ljubo zdravje pripravila. Za tega teškiga vzdigo-vanja voljo so slabotne ali mehkužne ženske sna-ženje zelja večkrat tako dolgo odnašale, de se jim je zelje zadnjič čisto pokvarilo. Po pravici! to je velika težava.
Vender veliko krajev je še, ki se še niso znebili te težave. Mi bi jih radi tega križa rešili. Naj poslušajo in sami presodijo. Pomoč je lahka in tudi ne draga, ker je skorej cela stiskavnica ali preša iz lesa napravljena.
Kdor si napravi stiskavnico namesto kamnja, naj navadne deske ali dilje (blanje) ravno tako na zelje položi, kakor dozdaj. Na poprečko, to je na hrastovo, kake 3 palce debelo diljo, ki poprek leži, in vse druge deske prime in stisne, se nastavi tulovka, to je lesena ne premočna cev ali štirivo-glast žleb, tode tako, de se premikvati ne more, zatorej mora biti poprečka na štiri voglje toliko izdolbljena, de se tulovka ravno va-njo zarine. Na tulovki leži žmek ali maternica (Schraubenmutter), v kteri se vertilo suče in ktera je s štirivoglatim žlebam terdno sklenjena. Skozi žmek gre vertilo (Sehraubencilinder) v tulovko blizo do konca; dober kos vertila pa še stoji zunej žmeka in je en — ali dvakrat prevertan, zato de se po potrebi m a n j g a skozi vtakne, to je železen dober perst debel količek. Zgornji konec vertila je enmaloumbičast ali ima nekakšin lunjek (Zapfen), s kterim se v kako poprečno bervno ali v kak tramič opira. Bolj ko se vertilo kviško vreteni, to je iz tulovke, bolj žmek na tulovko in tulovka na zelje tisi. Po tem takim se zelje močno stisne, bolj ko z nar težej-šim kamnam. Čez nekaj časa, ko se je zelje že nekaj vsedlo, naj se vertilo pa enmalo povreteni, posebno sperviga. To lahko vsakdo memo grede stori.
Vode, ktera na zelje nastopi, tudi več po šefih proč nevlačijo, temoč  na dogi ali kadi navertajo
186
pripravno luknjico, v ktero pisek ali cevko vtaknejo. Po ti se voda sama odcedi v pristavljeno posodo. Kadar že zelje in voda niže stopi, zadelajo ali zabijejo zgornjo luknjico (do drugima leta) in novo niže navertajo i. t. d. Za teh luknjic voljo pa doga vunder dolgo terpi, predenj je treba nove namestiti. Dokler so še po šefih to kislo vodo vlačili, si je marsikaka ženska sušnico ali kakšno drugo pljučno bolezin navlekla za vse žive dni. — Kadar že zelje tako nisko v kadi stopi, da sta tulovka in vertilo prekratka, se mora pod tulovko kakšin snažen pen položiti.
Kar bravcam sama beseda ni zadosti razjasnila , jim bo pa podoba živo pred oči postavila.
a je doga; Ii je cevka v dogi; c je p opre č-ka; cl so navadne deske; eje štirivoglatni žleb, v kterini vertilo od znotrejgori in doli gre; f je žmek; Sf je vertilo; h je železni količek; i je lun-jek; k pa je tram ič.                           živkov.