Iz Ljubljane. (Nemščina v našib šolah.) Imeniten sklepje storil kranjski dež. šol. svet. Dozdaj se je na Kranjskem le v Ljubljani vsled sklepa mestnega odbora ljudske šole tako urejalo, da je slovenski jezik učni za vse predmete, nemščina pa se uči, kakor drugi nčni predmeti, od 3. razreda naprej po več ur na teden. Na deželi pa so tri- in veirazredne šole v višjih razredih bile deloma nemške, sploh pa se je z nemščino že začelo v 1. letu, kakor na Stajerskem. Deželni odbor je torej že 1884. leta zahteval od dež. šolskega sveta, da naj vpelje na deželi za tri- in večrazredue šole isti ui'ni načrt, kateri velja za Ljubljano. Deželni šolski svet je vsled tega sklenil, da je na Kranjskem na vseh slovenskib šolah slovenski jezik učni za vse predmete in vse razrede od I. do zadnjega leta. Zastran nemškega jezika pa je sklenil, da se na eno- in dvorazrodnib šolah splob ne uči, na tri- in višjerazrednih pa naj bode učni predmet, toda še le od 3. leta začenši. Za tabo uredbo Ijudskih šol so se malone vsi krajni in okrajni šolski sveti izrekli. S tem so odpravljeni dosedanji nedostatki v ljudskem šolstvu in so slovenske šole postavljene na popolnem narodno podlogo. Kar se pa tiče obligatnosti nemščine, ki je proti sedajeinu načrtu močno omejena, bi se lehko ugovarjalo, da po členu 19 se nikdo ne sme siliti. priučiti se drugemu deželnemu jeziku. Ko bi se torej kdo pritožil proti tej naredbi ali ko bi kakšen krajni šolski svet zabteval. da se nemščina na dotioni tri- ali večrazredni šoli sploh ne uči, uveijen sem, da bi deželni šolski svet taki želji ustrezal, ker bi bila v zakonu utemeljena. Odslej še le bodemo imeli na Kranjskem čisto slovenske šole s slovenskim učnim jezikom za vse predmete iu vse razrede. Ukaz dež. šolskega sveta, o katerem se jo pisalo po raznili časnikih. kakor da bi nekaj vpeljal, kar dozdaj ni bilo, naznanja le že pred 2 leti storjeni sklep, ki pa se bode še le jeseni dejansko izvršil, ker so vešeaki še le zdaj izdelali učni načrt in se mora pripraviti nekaj novili slovenskili učnib knjig namesto sedaj vpeljanih nemških ali nemškoslovenskili. Od sv. Lovrenca na kor. žel. (Veselica. Sitnobe.) [Konec ] Naši nasprotniki pa. kateri so hoteli zborovanje na vsak način preprečiti. so se kar penili od jeze. Dobro vedoč, da je zborovanje od viije gosposke dovoIjeno, so vendar dali po občinskem beriču tisto nedeljo pri cerkvi oznaniti. da morajo biti ob 11. uri vsi ,,birchausi veršpert, ker bo ena zlo šarf patrolja". — In res žuganje ni bilo zastonj. Sedem občinskib odbornikov z beričem na čelu se je zbralo, da so ob 11. uri začeli komaadirati po trgu. K nam si vendar vsi niso upali, zato so poslali samo beriča ,,vohat1'; ko pa je ta izvohal, da nocoj nima nieesar tukaj iskati, odcepetal je v eni sapi ter to naznanil svojim tovarišem, kateri so se morali, ker so bile vae drune gostilne zaprte, zdaj domu podati se gret. Najboli pa se nam je smililo tisto siromaie iz spodnjega trga. katero že pri belem dnevu težko prestopava krčmarske prage, zdaj pa je moralo skoro celo noč okoli cepetati! V torek dne 22. pr. m. so zopet sklicali veliko sejo ter so sklenili, da se proti odlokom višjega oblastva pritožijo pri namestništvu samem. Izvolili so posebno deputacijo, katera se je resnično podala v Gradec. Kaj in koliko je tam opravila, še ne vemo, mislimo pa, da je tudi najvišji gospod v deželi le zaščitnik zakouov in pravice. H koncu še omenimo, da ima naš odbor kar sejo za sejo, tako da so nekateri že prav nevoljni, da morajo vedno boditi na rotovž posedavat. Le enemu se to prav dopade, in to menda zato, ker je letos prvokrat dospel do časti, da sme sedeti na odborniškem stolu, in ta je znani naš ,,general šribar". On ne izpusti nobene seje, če tudi je ta med šolskim podukom. Da-si nas sicer to prav malo briga, srno vendar radovedui, ali je to postavno in torej njemu dovoljeno? — Sčasoma izvemo gotovo tudi to! Od nekod. (,,Šolski vrt".) V 9. štev. ,,Slov. Grosp." nekateri gg. ueitelji slav. društvu sv. Mohorja priporočajo, da si preskrbi rokopis ,,Šolski vrt", katero knjigo je v hrvatskem jeziku spisal g. Davorin Trstenjak, na slovensko pa jo je preložil iu pomaožil g. Flegerič, ter nadalje izrekajo željo, da društvo usti'eže tej ,,narodovi" potrebi in knjigo založi. Da-si mi društvu nočemo davati nikakih nasvetov, temveč smo uverjeni, da bode slavni društveni odbor v izbiri rokopisov že pravo zadel, vendar pa si iipamo reči, da je še mnogo večjih »narodovili" potreb, nego je ta. St.ališče, na katero se ima odbor pri izbiri rokopisov postaviti, mora biti vselej to, da se z nameravano knjigo ustreže narodovi masi, kajti ravuo uarod, to je kmetsko ljudstvo je pri di*užbi glavni del, vsi drugi stanovi so sicer tudi zastopani; vendar pa je njih število le neznatno. Gotovo je tedaj, da bode slav. odbor takrat uajbolje pogodil, ako je odbral knjige, katere se v prvi vrsti ozirajo na kmetsko Ijudstvo in nja raznovrstne potrebe in razmere. Veino pa tudi gotovo, da imajo gg. učitelji v nemškem jeziku dovolj prirnernih knjigia časnikov, iz katerib se zamorejo natančno poučiti, kako je urediti šolski vrt. Nadalje pa tudi rečemo, da za nas sploh ni oastno, ako se dandanes, ko se mejsobno spoznavanje slov. narodov in jczlkov med nami vedno bolj širi. prelagajo knjige iz tako sorodnih jezikov, kakor je hrvaški, in to ne za priprosto Ijudstvo, temveč v prvi vrsti za naše učitelje. (Konec prih.) Od adrijanskega obrežja. (Pravično po m i lo van j e.) Dragi Stajarci! Malo kedaj slišite glas od našib krajev, kjer bivajo vaši bratje, koji se istotako vedno imajo boriti proti Lahom, kakor vi tam proti Nemcem. Ali zdaj uimam namena se pritoževati zbog tega. temvcč vam tožim, da me je dopis iz Brega pri Ptuju (štv. 6 ,,Slov. G-osp." od 10. svečana) nemilo dirnil, pa ne samo mene, ampak vse, koji tukaj čitamo omenjeni časnik, ker nismo pričakovali, da bodo Slovenci pri volitvali novega župana propali; kajti, kolikor nam je znano, biva v breški občini večina Slovencev iu to vrlih mož. Milujemo vas, pošteni Breški Slovenci, da ste zopet za dolga 3 leta podvr- žeai nemčurskenm jarmu, tem več, ker ste imeli do sedaj za župana obče spoštovanega gospoda Muzeka, koji je, kolikor nam je znano. vseskozi piavično spolnjeval županske dolžnosti. Veseli nas pa, da g. Muzek ni hotel prevzeti za naprej mesta občinskega svetovalca. kakor se mu je ponudilo, kar je lepi dokaz, da mož neče nemčurstva podpirati, vendar pa se nadjamo, da bo omenjeni gospod nekoliko te nemške ščurke, koji so zasedli občinske klopi, vedno še nadzoroval in njih poslovanje sem ter tje javno priobeil. Kar se tiče vaših, istotako naših slovenskih odpadnikov, se pa tolažimo s temi-le besedami: Blagemu človeku že njegovo dobro srce kaže, da svoj jezik in svoj narod ljubi, kdor pa tega ne stori, je očitno nehvaležen sin svoje domovine. Lepo piše nek učeni Nemec: ,,Kdor svojega sladkega in milega materinskega jezika ne ljubi, ne zasluži, da bi ga imenoval človeka." Zametovalec svojega narodnega jezika zametuje ravno s tem tudi svoj narod, zametuje svoje prijatelje in ziiance, zametuje svoje brate, sestre in svoje stariše, kateri v tem jeziku govore. Bog sam je pa ukazal: ,,8poštuj očeta in mater, da boš dolgo živel in da ti bode dobro na zemlji." Sedaj kojemu je za to, naj se prebudi še v pravem času iz nevednega spauja; kajti slava je pri nas še doma, ki Slovencem lepo ime da. Novi župan, koji je nek mesar ia mu je, kakor se bere v omenjeuem dopisu, vino pomoglo na županski stol, ali bode še tudi za naprej po sejmih mešetaril, ali pa bode to odložil, tega se ucimo gotovo iz njegovib činov. Narodnjaki. Od sv. Andraša v Svičini. (Sprejem novega preč. g. župnika.) Dve župniji v našej škofiji nastavlja odslej admontski samostan s svojimi duhovniki. Sv. Jurij na Peanici ima že 8 let za župnika preč. g. 0. Korbinijana Lajha, dobro znanega boritelja na braniku slov. nemške meje ; a Svičina je dobila 31. januvarija stalnega novega g. župnika preč. 0. Rudolfova Vagaja. doslej bivaega na gornjem Stajarskem v pastirovanju. Pri tej priložnosti pokazala je Svičiua, da še visoko ceni ia spoštuje dubovnike, ker je prav častno sprejela novega dušnega pastirja. Bila je Svičina prav svetešnje oblečena. Na cerkveneai stolpu so 4 velikanske zastave plapolale, na župnijaki in drugih hišah jih je bilo tudi kaj videti, se ve. da zastave, ki lepotieijo le katoliške, avstrijsko štajersko-slovenske kraje. Ko se v župaijo novi g. žnpnik pripeljajo, možnarji naznanjajo njih prihod župljanom. zvonovi v Svičini jib milo začaejo vabiti. Zapustivši še za seboj pri Kašovici lepi slavolok s primernim napisom in kineem, zlasti na hiši dolge zastave vibrajoče, hitro ste dve koeiji obstali pri cerkvi poleg velikega krasuega slavoloka. Tu so zbrani: cerkv. ključarja, obi*-. predstojuiki in vsi ime- nitneji posestniki, pevci, ovenčana dekleta in ueenke, učenci — vse, kar je le z doma smelo iti. Pevci Svičinski zapojejo papeževo pesem, a potem so pozdravili g. provizor S. novega g. župnika v imenu farmanov z besedami napisa: Veseli pozdravljamo preč. g. novega župnika! Rekli so med drugim: Od daleč ste prišli, od svojih ste odišli, k svojim pa prišli — h katoliškemu ljudstvu, kjer bote tudi našli ovčice, katere poznajo svojega pastirja, na mali Štajar k Slovencem, katerim bote v slov. materinskem jeziku oznanjevali besodo božjo, učili jib hvaliti in moliti Boga v jeziku. v katerem Vas je mati najpred Boga hvaliti in moliti urila. Na to stopi k novemu g. župniku srčna učenka Ivana S., ter jim podari krasen šopek naravnih cvetlic, proseča jib v imenu mladine, naj to malo znamenje vdanosti in nedolžnega veselja prejmejo, mladino in učence pa v svoje srce vzprejmejo. Dobila sta tudi šopke dišečih cvetlic preč. gg. dekan Jareninski Jožef Flek iu dvorski oskrbnik vlč. g. 0. Henrik Rešek iz Jarenine, ki sta oba dnes prvokrat Svičino počastila. Novi g. župnik se prijazno zabvalijo za časten sprejem. Sedaj se vzporedijo ljudje, gredoč v cerkev molijo rožni venec med zvonenjem in pokanjem možuarjev — spremljajoči vsi novega gospoda, katerega so ta den vlč. g. dekan slovesno v cerkev vpeljali, ter jih v premili in genljivi pridigi prisrčuo priporočili novim slov. ovčicam. Ovčice žalostne, do sedaj neimajoče staluega pastirja, so potolažili rekoč: Tudi tega gospoda bote ljubile, kakor so jih Ijubile ovčice Grornještajarske, saj so bistre glave in dobrega srca. Služili so potem novi gospod slovesno sv. mešo, a po meši je bil slovesen vhod v župnijako bišo, kjer se je gospodu čestitalo na mnogaja leta. Izročile so se jim cerkev in pastirovanje zadevajoče reči. Gospoda pa želimo, naj v našej Ijubi Sloveniji uajdejo isto Ijubezen in vdanost, kakor so jo mnogo let vživali pri Grornještajarskih vernikih. Iz Slovenskih goric. (Nova knjiga.) Ravnokar sem prečital novo knjižico: ,,Jugoslovani v zlati Pragi in slavnem Velegradu" in smem jo vsem zavednim Slovencena, zlasti kmetom prav toplo priporočiti. Njeni spisatelj je popotnik Alojzij Vakaj pri sv. Ani v Slov. goricah, pošta Murek, cena s poštnino vred i>0 kr. Ne bodem v široko hvalil tega delca. nego navedem poročilo nSlovenca" in ,,Mira". Prvi je prinesel mej drugim sledeče : „. . . Pisana je z velikim navdušenjem, tako, da bralca res živo gane. Posebno dobro slika. kako navdušeno so Slovence sprejemali na českih postajah, zlasti pa v Pragi. Krepak je tudi konec, v katerem vsem Slovencetn gorko na srce poklada, naj bi Cehe jednako slovesno sprejemali od Spielfelda do Ljubljane, kadar nas obiščejo. Slednjič navdušuje slovenske fante za to, da bi zažigali povsod kresove na čast sv. blag. 4. jul. vsacega leta. V dodatku so kratki životopisi Stro3smayerja, Majarja, Gregorčiča in Legota. Spominja se tudi še dveli umrlih sopotnikov dekana Trafenika in kmeekega sina Perkota." ,,Mir" piše sledeče: nPrav lepo ia domače popisuje se to rotnanje in pripovedujejo se prav mikavne ret-i o Duuaju, Brnu, Pragu, Velegradu itd. Res, to je knjižica za poduk in kratek čaa, posebno za naše kmečke hiše". Nadalje mi ni potreba hvaliti, samo pričakuje se, da bo knjiga skorej razprodana; ker poteui lahko upamo od mladega pisatelja še več kaj koristnega. Zlasti bi nas veaelilo, da bi se tamkaj na slovensko-uemški meji napravilo ,,Bralao druatvo" in. se ustanovila podružnica sv. Cirila in Metoda, kar Bog daj v koriat milemu in zapuščenemu narodu slovensketnu tukaj na slovenako-nemški meji! J. K—k.