PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovimi" Abb. postale I gruppo
- Cena '40 lir
Leto XX. St. 98 (5781)
TRST, petek 24. aprila 1964
DANSKI KRALJEVSKI PAR SE JE VRNIL V KOPENHAGEN
S 1. majem nove telefonske tarife
Danes seja ministrskega sveta
Poslanci in senatorji so se poklonili spominu predsednika prezidija Bolgarije Dimitra Ganeva - Ingrao, Berlinguer in Colombi bodo pojasnili KP SZ stališče KPIglede sovjetsko-kitajskega ideološkega spora
RIM, 23. — Danski kralj Friderik IX. in kraljica In-?rid s hčerko Benedikte so po obisku pri papežu Pavlu VI. zaključili svoj obisk v Italiji in se z letalom vrnili v Ko-penhagen. Pred odhodom je danski zunanji minister Haekke-nip imel tiskovno konferenco, na kateri je poudaril sličnost stališč danske in italijanske vlade glede glavnih mednarod-
nih vprašanj in pripomnil, da je tudi Danska naklonjena politični združitvi Evrope, pa naj bo to v obliki federacije, konfederacije ali pa le v obliki sodelovanja med državami; kar zadeva gospodarsko integracijo Evrope pa je dejal, da je Danska naklonjena tej integraciji, pa tudi integraciji med EGS in EFTA, vendar pa je dodal, da o tem ne more biti govora pred angleškimi volitvami.
Jutri dopoldne bo seja ministrskega sveta.
Poslanska zbornica in senat sta se poklonila spominu nedavno umr-lega predsednika prezidiuma Bolgarije Dimitra Ganeva. Poslanska zbornica je nato nadaljevala razpravo o poedinih členih zakonske-
ga osnutka, s katerim se pooblašča vlada za izdajanje določb v zvezi
z organizacijo in davčno obremenitvijo ENEL.
Senatna komisija za industrijo in trgovino je zaključila proučitev vladnega zakonskega osnutka, ki zadeva omejitev prodaje na obroke in odobrila z večino spremembe, glede katerih so se vladne stranke sporazumele spričo okoliščine, da je razvoj pokazal, da so bile prvotno zamišljene omejitve preostre. Po tem sporazumu so znižali od 30 na 25 odstotek cene, ki ga je treba plačati ob nakupu, število obrokov pa so zvišali od 12 na 24; hkrati pa so omejili število predmetov, ki so podvrženi tem novim pogojem prodaje na obroke: le televizorji in druge električne naprave za potrebe gospodinjstva, ki stanejo več kot 100.000 lir; le radijski sprejemniki, magnetofoni m gramofoni, ki stanejo več kot 60.000 lir; le fotografski ip kinematografski aparati, ki stanejo več kot 50.000 lir; le motocikli, katerih
'iiiiimiitiiiiiiiitiimiimmiiiiiiiiiiiiiiniiiimiiniiiiiiniiiiiiiMiiiiiiiiiiiliiilmiiitiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiMiitmii
Delo ženevske konference bo odloženo do 9. junija
Razliina ocenitev dosedanjih rezultatov
ŽENEVA, 23. — Odbor osemnajstorice je danes na kratki tajni seji sklenil odložiti razorožitvena pogajanja od 3(1. aprila do 9. junija. V tem času bodo delegacije znova pregledale svoja stališča in do sedaj postavljene predloge.
Sledila je dolga seja, na ka-
teri je govorilo sedem delegar tov, ki so podali neke vrste obračun treh mesecev dela konference.
Vzhodnoevropske delegacije so Podale pesimistično sliko dosedanjega dela. Delegati CSSR, Bolgarije in Sovjetske zveze so poudarili, da so vzhodne države predloge spomenico z devetimi koristnimi in konstruktivnimi predlogi, ki so lahko izvedljivi. Zahod pa je Predložil težko izvedljive načrte.
Sovjetski delegat Carapkin je pokazal pesimizem glede volje Zaho-da. da želi konkretne sporazume 0 razorožitvi. Carapkin je dejal, da «zamrznjenje», ki ga predlagajo A-meričani, ne predstavlja nič drugega nego «odraz politike Pentagona«; uničenje starih bombnikov je »nekoristno«; večstranska jedrska sila je v protislovju s predlogom Proti širjenju jedrskega orožja; o-Pazovalne postaje so samo prednje postojanke ameriškega vohun-
stva. Zato je po njegovem mne-
nju, zaman širiti optimizem: bolj
Koristno hi hiln mpniati nrrarip
pristno bi bilo menjati ozračje, ^aključil je: ((Tristranski sporazum
nam kaže pot, po kateri je treba s 'ti, Ja se doseže sporazum o Jedrski razorožitvi. To pot nakazuje sovjetski predlog, ki ima ime zunanjega ministra Gromika.«
, “o mnenju zahodnih predstavni-K0V je konferenca, čeprav ni do-
nobenega sporazuma, omogo-FUa- da so postavili temelje za u-krspe, ki bodo lahko bistvo pri-odnjih pogodb. Britanski delegat nomas je izjavil, da obračun se-uanjega zasedanja ni povsem negativen in da sklepi treh jedrskih lis kažejo, J® tedaj, ko je vo-J«, da se doseže sporazum, se lah-°4Premagajo vse težave, vil I'}er*ški delegat Fisher je izjavi1,!’ °a ®re s'cer za skromno odlo-knVi’ da pa vsekakor pomeni prvi Vaf3 ■ za P°po'no prekinitev proiz-»janja atomskega materiala v voj-•D„,namene. Mehiški predstavnik oberto De Santiago je izjavil, da niizi konference nekateri vi« u* ’ k* jih vsebujeta tako so-J tska kakor ameriška spomenica. . temi ukrepi bi morali začeti, a se začne pozitiven dvogovor.
Sporazum o zvezi Tanganjike in Zanzibara
DAR ES SALAM, 23. — Danes 0 uradno javili, da sta tanganjiški fedsednik Njerere in zanzibarski Predsednik Karume podpisala vče-»PMizum o zvezi med Tanga-Uko jn Zanzibarom. Sporazum . 0rai° odobriti vladi in parlamen-a obeh držav. Jutri bo izredno za-edanje tanganjiškega parlamenta.
Lacerda v Milanu
j.J^bAN, 23. — Danes je prišel z etalom v Milan v spremstvu svo-
je *— v Milan v spremstvu svoji® »ene guverner brazilske države ~u*nabare Carlos Lacerda. V Ev-l°M bo ostal približno dva mese-“••Pozneje bo odšel v ZDA.
Med potjo se Je Lacerda ustavil "• Pariškem letališču, kjer se Je T^BovarJal s časnikarji, ki so ga oblegali s številnimi vprašanji. Guverner je trdil, da v Braziliji ni t®* n°bene politične krize ter da J* bila «vlada izvoljena in dela«.
** Montevidea javljajo, da je urugvajska vlada priznala brazil-Predsednika Goularta za po-utlčnega izgnanca.
Defferre v Londonu
LONDON, 23.	— Predsedniki
britanske vlade Douglas Home je sprejel danes marsejskega župana Gastona Defferra, ki je kandidat za predsednika francoske republike.
Po razgovoru je Deffere na tiskovni konferenci izjavil, da, če bo izvotljen za predsednika, bo izvedel revizijo sedanje francoske ustave i.n ukinil člen 16, ki daje predsedniku v izrednih primerih skoraj diktatorsko oblast. Prav tako bo ukinil sistem »rezerviranih dominijev« predsednika v notranji in zunanji politiki. Deferre je poudaril, da bo treba te spremembe izvesti v okviru ustave, in je dodal, da ne odobrava sistema referendumov, ki ga uporablja de Gaulle. Pripomnil pa je, da mora predsednik obdržati oblast za razpustitev parlamenta, če je potrebno.
Zatem je Defferre napadel de Gaullovo jedrsko politiko in dejal, da je predraga za Francijo, in politiko pomoči razvijajočim se de. želam, ki jo francoska vlada sedaj vodi na lasten račun. Pripomnil je, da je treba tehnično in gospodarsko pomoč dajati na podlagi večstranskih sporazumov, najprej v evropskem okviru, zatem pa v svetovnem okviru.
motor ima več kot 125 kubičnih centimetrov.
Uradni list republike objavlja nove telefonske tarife, ki bodo sto. pile v veljavo 30. t. m. o polnoči. Telefonski razgovor z javnim telefonom bo stal 45 lir, in bo lahko trajal pet minut. Trimesečna tarifa za telefon s števcem gre od največ 9.700 lir do najmanj 1.800 lir; trimesečna pavšalna tarifa pa gre od največ 22.500 do najmanj 2.700 lir.
Centralni odbor KPI je danes zaključil svoje zasedanje in sprejel tri resolucije: s prvo se stranka poziva, naj da pobudo «za obsežno diskusijo in enotno borbeno mobilizacijo ljudskih množic na podeželju in v mestih okrog osnutkov Kmetijskih zakonov, ki jih je vlada predložila«; druga resolucija odobrava poročilo Togliattija in se sklicuje ter potrjujejo resolucijo centralnega odbora od 24. oktobra 1963. Resolu, cija hkrati nalaga vodstvu stranke, naj v diskusiji in stikih z mednarodnim komunističnim gibanjem vodi dosledno akcijo z linijo, ki je določena v tej resoluciji in v poročilu Togliattija. Resolucija končno poziva strankine organizacije, naj pokrenejo v vrstah stranke in med delavskimi množicami široko in poglobljeno diskusijo o vprašanjih enotnosti mednarodnega gibanja, da bi se glede teh vprašanj «ostvarila popolna jasnost, utemeljeno prepričanje in enotnost naših vrst, in da bi vedno bolj učinkovito pobijali protikomunistično propagando«.
Tretja resolucija odobrava poročilo Longa in nalaga vodstvu in tajništvu stranke, naj poskrbi za uveljavljenje smernic dela :n organizacije, ki jih vsebuje, in da sprejme vse potrebne ukrepe za boljše, točneje in pravočasno funkcioniranje vodstvenih organizmov in centralnega aparata.
V diskusiji o poročilu Togliattija
je Luporini iz Firenc poudaril med drugim potrebo po obsežni diskusiji in primerjavi idej v mednarodnem komunističnem gibanju, ki po njegovem mnenju ne more biti učinkovita, če se «bitka za demokracijo in socializem v Italiji loči od analize načinov, v katerih socializem napreduje v deželah, kjer so delavske stranke na oblasti«. Pa-jetta je na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi Kitajci odklonili načelo «razčlenjene enotnosti«, dejal, da mora KPI odgovoriti, da ne more dopustiti, da bi si ji vsilila soha monolitizma, da je KPI pripravljena boriti se, da bi šli naprej, m da zato meni, da je treba organizirati na nov način odnose med komunističnimi strankami, Pajetta je zaključil, da je ((enotnost v različnosti« pot za uresničenje nove strateške enotnosti mednarodnega gibanja; »boriti se moramo za ostva-ritev vse danes možne enotnosti, pri tem pa ne smemo pozabiti, da enotnost ne pomeni idile, in da — če so določene cepitve danes skoraj tragedija — zgodovina je tudi tragedija, ki jo morajo ljudje premostiti«.
Ko je Togliatti povzel diskusijo o temu vprašanju, je dejal, da se je v diskusiji načelo tudi vprašanje vzrokov tega spora in da so se s tem v zvezi omenili tudi vzroki osebnega značaja in nasprotje med obema državama.
dejal Togliatti; toda ti činitelji so po njegovem mnenju ((posledica nečesa globljega«; pripomnil je, da se Kitajska razlikuje po svoji notranji strukturi ne le od kapitalističnih dežel, ampak se močno razlikuje tudi od SZ in drugih socialističnih dežel, ker je bila več kot stoletje kolonialna država, pretežno kmečkega značaja, s posebno gospodarsko in socialno strukturo, in da ni moč izključiti, da 'e prav zaradi tega prišlo najprej J~ nerazumevanja, nato pa do
povsem različnega gledanja na razna vprašanja in na mednarodni položaj.
Na koncu je Togliatti sporočil, da je tajništvo stranke določilo, da bodo Ingrao. Berlinguer in Colombi odšli v Moskvo, kjer bodo pojasnili centralnemu odboru KP SZ stališče KPI glede sovjetsko-kitajskega ideološkega spora.
Proslave
ob 400-letnici rojstva Shakespeara
LONDON, 23, - V Stratford-Upon. Avonu plapolajo danes zastave 115 držav ob proslavi 400-letnice rojstva Williama Shakespeara. V tem starem mestecu so se zbrali poslaniki in osebnosti vsega sveta in so šli v sprevodu po mestu ter
prisostvovali slovesnosti dviganja zastav. Sprevod je krenil iz gledališča, ki je posvečeno Shakespearu, ter je šel po Henley Street, kjer se je pesnik rodil pred 400 leti, do cerkve Trinity, kjer so položili vence in cvetje na pesnikovo grobnico.
V paviljonu festivala je Dilo kosilo, ki se ga je udeležilo 750 diplomatov, literarnih osebnosti ter gledaliških in glasbenih umetnikov. Po kosilu je Edimburški vojvoda odprl Shakespearovo razstavo in je zatem prisostvoval pred stavi prvega dela «Herika Četrtega« v Shakespearovem gledališču. Na kosilu so prebrali tudi poslanico kraljice Elizabete
Tudi v Moskvi so proslavili 400-letnico smirti Shakespeara z zborovanjem v gledališču Boljšoj, ki se ga je udeležil tudi Hruščov. Shakespearova dela so bila prevedena v ruščino ln v drugih dvajset jezikov, ki se govorijo v Sovjetski zvezi.
BLAGOJEVIČ 0 ZMANJŠANJU PROIZVODNJE JEDRSKEGA MATERIALA
Pozitivna ocena trojnega sklepa Razgovori E. Kardelj-G. Mollet
Spaak pride prihodnji mesec v Beograd - Otvoritev razstave tiska, radia in TV
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 23. — Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Dušan Blagojevič je na današnji tiskovni konferenci ocenil sklepe vlad Sovjetske zveze, ZDA in Velike Britanije o zmanjšanju proizvodnje jedrskega materiala kot pozitiven korak na poti izbolj-
šanja pogojev v pogajanjih za razorožitev. Poudaril je, da se Jugoslavija že več let zavzema za prenehanje proizvodnje jedrskega materiala v vojaške namene, ln je izrazil upanje, da bodo po tem pozitivnem koraku tudi pogajanja v Ženevi dala konkretne rezultate.
Blagojevič je obvestil novinarje, do bo prihodnji mesec na vabilo državnega tajnika Koče Popoviča obiskal Jugoslavijo podpredsednik in zunanji minister Belgije Paul Andre Spaak. «Z zadovoljstvom bomo pozdravili uglednega državnika,« je izjavil Blagojevič in dodal, da se pričakuje, da bosta Koča Popovič in Spaak opravila koristno izmenjavo misli o aktualnih mednarodnih vprašanjih in dvostranskem sodelovanju.
V Beograd bo v kratkem prispela tudi gospodarska delegacija Indonezije na razgovore z jugoslo-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifimiiiiiiiiiiiiiitniiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiitiitiiiimtnmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimitiii
Laoški kralj poziva Anglijo in SZ naj skliieta ženevsko konferento
Tudi kamboški princ Sihanuk poudarja v pismu de Gauliu, da je nujno potrebno hitro sklicati ženevsko konferenco e Laosu in Vietnamu - Izjave Pompidouja
LONDON, 23. — Danes so uradno javili, da je laoški kralj Vatana pozval Veliko Britanijo, naj skliče sejo ženevske konference zaradi sedanje politične krize v Laosu. Predstavnik angleške vlade je izdavil, da je laoški kralj poslal zunanjemu ministru Butlerju pismo
Podobni činitelji obstajajo, je
................................................ lllllll■lllll■l•^lll■lll■lllllllllllll(llllll■lll■llllll ..................................
v tem smislu. Zunanje ministrstvo to zahtevo sedaj proučuje. V londonskih političnih krogih so mnenja, da je laoški kralj poslal podobno pismo tudi Sovjetski zvezi.
Predsednik laoške vlade Suvana Fuma je odšel včeraj ponovno v Luang Prabang v spremstvu poslanikov ZDA, Sovjetske zveze, Velike Britanije, Francije, Avstralije in Indije. Po razgovoru s kraljem so se diplomati vrnili zvečer v Vientian.
Ob prihodu na letališče je Suvana Fuma izjavil: «Se dalje bomo iskali pametno rešitev krize.«
V	diplomatskih krogih poudarjajo, da je kralj ičjavil, da je akcija vojaškega odbora proitustavna. ter je ponovil svojo podporo koalicijski vladi, ki ji predseduje Suvana Fuma.
V	Vientianu se je notranji minister koalicijske vlade, ki je član nevtralistične stranke, zatekel v sovjetsko poslaništvo, kjer so mu dovolili politično zatočišče.
Kamboški princ Sihanuk je poslal de Gauliu pismo, v katerem pravi, da je po dolgi analizi indo-kitajskega vprašanja prišel do zaključka, da samo hitro sklicanje ženevske konference lahko omogoči poskus, da se v Laos vrne stabilnost in da se naglo pripravi zadovoljiva politična rešitev južno, vietnamskega vprašanja, ter da se Kambodži nudijo jamstva, ki jih že več mesecev vztrajno zahteva.
Sihanuk izraža upanje, da bo Francija imela ((odločujočo vlogo pri reševanju teh vprašanj, ki se tičejo prihodnosti narodov, kateri
Johnson: Pregledati moramo vse možnosti ki bi pripeljale do boljšega razumevanja
294 aretiranih med protirasističnimi demonstracijami v Netv Yorku - Demonstracije črncev v Oklahomi in Pensilvaniji
WASHENGTON, 23. — Predsednik Johnson je na tiskovni konferenci izjavil, da je dobil od ameriškega poslanika v Vientianu sporočilo, da Je laoška vlada narodne enotnosti še vedno na oblasti in uživa podporo vseh strank.
Glede Južnega Vietnama je predsednik izjavil, da upa, da bodo tu-
di druge države, poleg ZDA, predvsem pa tiste, ki so se udeležile nedavne konference SEATO, ((pridružile akciji proti komunizmu« v Južnem Vietnamu. Dodal je, da bodo ZDA povečale svojo dejavnost v Južnem Vietnamu in tudi vojaško podporo v skladu s priporočili državnega tajnika Deana Ruska in tajnika za obrambo McNamare.
Zatem je predsednik izjavil, da je napovedani sklep o zmanjšanju proizvodnje atomskih snovi v vojaške namene izključno pobuda ZDA, kateri sq sledile podobne pobude v Sovjetski zvezi in Veliki Britaniji.
Glede proračuna za obrambo je sporočil, da bodo letos ta proračun znižalj za 68 milijonov dolarjev, ker so zaprli nekatere vojaške naprave, in da to ne bo škodovalo varnosti dežele.
Zatem je predsednik sporočil, da bo njegov osebni predstavnik začel pogajanja s panamskimi predstavniki prihodnji teden. V Panamo bo poslal delegacijo gospodarskih izvedencev, da proučijo vprašanje obnovitve ameriške pomoči tej državi.
Glede hladne vojne je predsednik izjavil, da bodo ZDA še dalje vodile politiko budnosti, pri tem pa so pripravljene pregledati vse možnosti, ki- lahko pripeljejo do
boljšega razumevanja. Dodal je, da se svetovna vprašanja ne morejo rešiti od danes do jutri, in vlade imajo dolžnost iskati medsebojno razumevanje in biti tolerantne.
Zatem je predsednik izjavil, da bodo morebitni kandidati za predsednika republike odslej obveščeni o raznih plateh zunanje in notranje politike ZDA, da se jim olajša njihova naloga in da se ohrani dvostrankarski duh. Predsednik je še posebej omenil Cabota Lodgea, ki je verjetni kandidat republikanske stranke za predsednika. Cabot Lodge ima že dostop do nekaterih informacij, in če bo želel po -I staviti svojo kandidaturo, se bo njegov status temu primerno menjal.
Glede Latinske Amerike je pred-, sednik izjavil, da so na tem delu sveta še vedno resna vprašanja! ZDA nadaljuje svojo politiko dot brega sosedstva in skušajo koordinirati program »Zavezništvo za napredek«.
Predsednik je trdil, da včerajšnji demonstranti proti rasni diskrl. minaciji niso koristili stvari rasne integracije. Izrazil je zatem prepričanje, da bo agent odobril načrt o državljanskih pravicah, in je dp-dal: «Menim, pa naj bo naša pretekla krivda kakršna koli, se sedaj trudimo, da po naših možnostih napredujemo. Ne verjamem,
da nas bodo ustavili fanatizem ali slabe manire.«
Med včerajšnjimi demonstracijami proti rasni diskriminaciji v New Yorku so aretirali 294 oseb. Gre povečini z» predstavnike «OQRE» (Kongres za rasno enakost), ki je organiziral demonstracije. Predsednik te organizacije je izjavil, da je zelo zadovoljen z izidom demonstracij. Pripomnil je, da so dosegli glavni smoter, ki je bil v tem, da finančno oškodujejo razstavo. Pripomnil je, da avtomobiliste ni zadrževalo slabo vreme, temveč strah, da bodo ostali blokirani na ulicah.
Sinoči so aretirane postavili pred sodišče. V glavnem so jih obtožili, da so povzročali nerede na ulicah in da se niso pokorili oblastem. Aretirane so nato izpustili proti plačilu kavcije. Predsednik omenjene organizacije James Farmer pa je ostal v zaporu, ker ni hotel plačati kavcije 550 dolarjev.
V prestolnici države Oklahoma so včeraj aretirali nad sto črncev in belcev, ki so demonstrirali proti rasni diskriminaciji ob proslavah obletnice ustanovitve države O-klahoma. Prišlo je do številnih spopadov med demonstranti in policijo. Policija je poklicala na pomoč gasilce, da so razganjali demonstrante.
Tudi v mestu Chester v Pensilvaniji se že en mesec nadaljujejo pred šolskimi poslopji protirasi-stične demonstracije. Zato so zaprli šestnajst srednjih šol v mestu. Ravnatelj za šolstvo je izjavil, da se je odločil za to, ker je »stanje postajalo nevarno»(
so obranili svoje zaupanje in prijateljstvo vanjo«.
Sihanuk je poslal pismi tudi Gro. miku in Butlerju kot sopredsednikoma ženevske konference s pozivom, naj zaradi razvoja dogodkov v Laosu in Južnem Vietnamu proučita možnost sklicanje konference, ki naj bi bila kolikor mogoče kmalu in katere naj bi se udeležili delegati, ki so sodelovali na konferenci o Laosu.
»Taka konferenca, pravi Sihanuk, bi imela namen proučiti na eni strani sredstva za normalizacijo o Laosu, na drugi strani pa pripraviti mednarodni sestanek, ki edini lahko omogoči najbolj ugodno politično rešitev v državah bivše In-dokine.«
Glede Lacsa je Sihanuk mnenja, da je politična razcepljenost sedaj preveč globoka, da bi mogel Suvana Fuma obnoviti enotnost m mir med tremi strujami. Z obžalovanjem ugotavlja, da' so ženevski sporazumi iz leta 1962, ki so jih dosegli nekaj mesecev prepozno, doživeli neuspeh. Sihanuk ugotavlja, da je desničarski udar proti koalicijski vladi ustvaril skrajno nevarno stanje za mir v vsej jugovzhodni Aziji.
Glede Južnega Vietnama poudarja Sihanuk, da načrti sajgon-ske vlade za tako imenovano po-mirjenje samo kažejo, da ni mogoča vojaška rešitev, in potrjujejo trdnost nadzorovanja osvobodilnih sil nad štirimi petinami juž-novietnamskega ozemlja. »To stanje. poudarja Sihanuk,' lahko v bližnji prihodnosti pripelje do skrajno nevarnega posplošenega spopada«. Sihanuk zaključuje: »Spričo dejstva, da so ženevski sporazumi iz leta 1954 o Indoki-ni in o Laosu praktično propadli, pozivam podpisnike teh sporazumov, naj izvajajo potrebne posledice.«
V Parizu je predsednik francoske vlade Pompidou na kosilu, ki ga je priredilo združenje tiska »Francija-Japonska«, izjavil, da je treba čim hitreje iskati politično rešitev vietnamskega vprašanja, kajti «bolj ko se bo čakalo, bolj bo komunizem imel možnost uspeha«.
Pompidou je dejal, da so med Francijo in ZDA sicer nesoglasja glede azijskih vprašanj, so pa tudi nekatere stične točke. «Vsi smo istega mnenja, je dejal, da je treba vzpostaviti status quo v Laosu in oblast vlade Suvane Fu-me, da bodo na njegovi desni desničarske čete, na njegovi levi pa čete Patet Laa. Poslaniki ZDA, Sovjetske zveze in drugih držav se strinjajo z nami, da je treba vzpostaviti nevtralnost, kakršna je bila prej.«
Vendar pa je Francija mnenja, da je treba to rešitev uveljaviti tudi za Vietnam, «ker ne verja* memo, da je kakršna koli druga rešitev mogoča«. «Zaradi tega je najboljša politika težiti po nevtralnosti za Severni in Južni Vietnam. Seveda je nevarnost, da komunizem povsod prevlada preko nevtralizma. Toda bolj ko se bo čakalo, bolj bo imel komunizem možnost uspeha. Mi ne delamo ničesar, da bi ovirali napore Američanov.«
Zatem je Pompjdou dejal, da sloni francoska politika predvsem na #volji prebivalstva«. Pripomnil pa ie, da je rešitev nevtralnosti odvisna od tega, da jo sprejmejo velike države, predvsem pa ZDA in Sovjetska zveza.
Sprejete smernice Hruščova o kmetijstvu
MOSKVA, 23. — Centralni komite KP SZ ugotavlja, da posebna spomenica Hruščova našteva te-
meljna vprašanja glede izboljšanja sistema pripravljanja kadrov, organiziranja industrijske proizvodnje zootehničnih proizvodov ter izboljšanja dela v kolhozih in sovho-zih. To je rečeno v sklepu CK KP SZ, ki ga objavljajo nocoj «Izve-stija« in «Pravda». To so sklenili po dolgem proučevanju spomenice Hruščova, v kateri ta obravnava kmetijska vprašanja. «Pravda» objavlja tudi Spomenico Hrustova.
Sklep CK KP SZ pravi, da ima uresničenje nalog, ki jih obrazlo-žuje spomenica, zelo važen pomen za razvoj kmetijstva in za dvig kmetijske proizvodnje na raven, ki določa 22. kongres KP SZ.
CK je sklenil imenovati posebno komisijo, ki naj v enem mesecu izdela in predloži centralnemu komiteju zadevne predloge. V komisiji so Podgomi, Brežnjev, Vo-ronov, Kosigin, Mikojan, Poljanski, Jefremov, Poljakov, Lomako, Dim-šic, Novikov, Volovčenko, Ejevski, Gusijev, Komiž, prvi tajniki CK KP posameznih republik in predsedniki ministrskih svetov sovjetskih republik.
Dalje je dal CK nalogo kmetijski sekciji CK KP, odboru za kmetijstvo, ministrstvu za kmetijstvo in centralnim komitejem KP posameznih republik, naj izdelajo sistem za pripravljanje kmetijskih kadrov za pospešeno kmetijsko proizvodnjo.
Komisija bo morala predložiti centralnemu komiteju načrt za objavljanje priročnikov o organizaciji proizvodnje kmetijskih pridelkov na podlagi naprednih izkušenj. Komisija bo morala proučiti metode za nadaljnji razvoj kolhozov, specializiranih za mlečne Izdelke in za največje izkoriščanje ugodnih možnosti na nekaterih področjih dežele za večjo proizvodnjo mesa in mleka.
Dalje je določeno, da je potrebno temeljito proučiti možnosti vseh podjetij za izvedbo najkoristnejše kmetijske in zootehnične specializacije, da se lahko naglo reši vprašanje povečanja kmetijske proizvodnje z najmanjšim delom In z najmanjšimi sredstvi.
vanskimi zastopniki o gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in Indonezijo.
Dušan Blagojevič je pozdravil napore, ki so prišli do izraza na nedavnem pripravljalnem sestanku z zastopniki azijskih in afriških držav v Džakarti za sklicanje druge bandunške konference in sklepe, da azijsko-afriška konferenca pozitivno prispeva k reševanju aktualnih svetovnih vprašanj, kot so razorožitev, likvidacija kolonializma, gospodarski razvoj azijskih in afriških držav in krepitev Organizacije združenih narodov.
Na nedavnem procesu proti usta-Skim diverzantskim emigrantom na Reki je bilo med drugim ugotovljeno, da so na nekih pripravah ustaških teroristov v Avstraliji bili navzoči tudi avstralski oficirji. V zvezi s to ugotovitvijo je jugoslovanska vlada opozorila avstral sko vlado, da dopuščanje delovanje fašističnih emigrantov v Avstraliji škoduje razvoju dobrih odnosov med Jugoslavijo in Avstralijo jn da je dopuščanje take dejavnosti še posebno težko razumljivo, če se upošteva, da sta se Jugoslavija in Avstralija v zadnji vojni skupno borili proti fašizmu.
Predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj je sprejel danes v palači zveznega izvršnega sveta delegacijo Socialistična stranke Francije — SFIO — pod vodstvom generalnega tajnika Guyja Mollgta in se zadržal z delegacijo v daljšem razgovoru. Z jugoslovanske strani so se razgovorov udeležili podpredsednik zvezne skupščine Mijalko Todorovič, predsednik odbora zveznega sveta za zunanje zadeve in mednarodne odnose Vladimir Popovič, član izvršnega odbora zveznega odbora SZWj Do-brivoje Vidič, zvezni tajnik za zdravstvo in socialno politiko Mama Markovič in tajnik odbora zveznega sveta za zunanje zadeve in mednarodne odnose Lazar Lati-novič. V razgovorih, ki so potekali v psirčnem in prijateljskem ozračju, so se člani delegacije socialistične stranke Francije seznanili * razvojem družbenopolitičnega sistema Jugoslavije.
Zvezni izvršni svet je sklenil, da predloži zvezni skupščini, da se okrajni skupščini v Osijeku dodeli iz gospodarskih rezerv federacije 1,5 milijarde dinarjev za zidanje in popravilo šol in bolnic, ki so bile poškodovane oziroma porušene po potresu 13. aprila. Izvršni svet Hrvaške je sklenil, da iz sred-rePuDHke dodeli okrajnemu skladu v Osijeku za obnovo in popravilo javnih objektov šol in zdravstvenih ustanov 1,5 miliiarde dinarjev. Republiški svet je nadalje sklenil vzeti iz sredstev federacije kredit v istem znesku, ki bo služil za zidanje porušenih stanovanj v družbeni in zasebni lastnini.
KAIRO, 22. — Predsednik Naser je prišel danes na obisk v jemensko prestolnico Sano. Spremljajo ga prvi podpredsednik maršal Ab-del Hakim Amer, predsednik skupščine El Sadat, podpredsednik ZAR Mohiedin ter generala Favzi in El Kadi.
Y. drugi hali beograjskega sejmišča so nocoj slovesno odprli razstavo jugoslovanskega tiska, radia in televizije, na kateri je prikazen zgodovinski razvoj jugoslovanskega tiska in delo uredništev. Slovesne otvoritve so se udeležili predsednik ustavnega sodišča Jugo-slavije Blažo Jovanovič, tajnik zveznega odbora SZDLJ Milentim Popovič, podpredsednik zveznega izvršnega sveta Miloš Minič, števil ne druge jugoslovanske osebnost' ter domači in tuji novinarji.
B. B.
Sovjetsko zlato
LONDON, 23. — Nocoj so na lodnoskem letališču odredili stroge varnostne ukrepe okoli sovjetskega letala «Tu-104», ki je prispelo iz Moskve s tovorom devetih ton zlata. Domnevajo, da gre za vrednost Štirih milijonov šterllngov zlata (približno 7 milijard lir). Toda pristojni funkcionarji odklanjajo sleherno pojasnilo.
Ust «Sovjetskaja Rosija« piše danes, da Urali in področje Lene niso več na prvem mestu na seznamu ležišč zlata v Sovjetski zvezi. Področje čukotke na skrajnem severovzhodu Sibirije je postalo najvažnejši zlati bazen Sovjetske zve-

Viktor Avbelj o nujnosti dviga življenjske ravni
Osnutki sedemletnega načrta za razvoj Slovenije
LJUBLJANA, 23. — Predsednik republiškega izvršnega sveta Slovenije Viktor Avbelj je na današnji skupni seji republiškega in gospodaiskega sveta Slovenije v poročilu o delu republiškega izvršnega sveta v preteklem letu med drugim poudaril, da politični in gospodarski položaj Slovenije potrjuje pravilnost odločilne u-smeritve na povečanje življenjskega standarda delovnih ljudi in naporov za ustrezno razdelitev družbenega produkta v korist standarda. Avbelj je dejal, da problem ni samo v tem, alt se bo več dajalo za investicije oziroma osebno potrošnjo, temveč da je za uspešen razvoj neobhodno po trebno posvetiti večjo pozornost tudi splošni potrošnji, posebno razvoju družbenih služb. Avbelj se je zavzel za krepitev materialno osnove samoupravljanja, za povečanje produktivnosti dela, za zagotovitev stalnega povečanja drui,
benega standarda.
Predsednik republiškega izvršnega sveta je seznanil poslance
tudi z določenimi značilnostmi razvoja Slovenije v prihodnjih sedmih letih. Prvi osnutki načrta predvidevajo, da se bo v omenjeni dobi narodni dohodek povečal za 11 odst. letno, kar bi zagotovilo in pospešilo dosedanji ritem razvoja. Po tem osnutku bi se delež osebne potrošnje v narodnem dohodku povečal v letu 1970 od 53 na 57 odst., investicije bi se pa zmanjšale od 35,3 na 27,6 od stotka.
V razpravo o poročilu Viktorja Avblja je posegel tudi poslanec Davorin Ferligoj, ki se je zavztl za ustanovitev sklada za napredek turizma na Primorskem. Po njegovih besedah bi večje vlaga-
nje v turizem lahko prispevalo k večanju narodnega dohodka in povečanje osebne potrošnje,
ze Tu so odkrili številna nova ležišča zlata in prav tako tudi na področju blizu Magadana ob obali Tihega oceana. Ust pripominja, da je s pomočjo modemih naprav moč izkoriščati ležišča, ki so tudi sto in več metrov globoko. Časopis objavlja fotografije kosov, ki so težki 990 gramov in ki so jih našli na področju Cukotke.
Londonski »Financial Times« piše, da ni izključeno, da je Sovjetska zveza začela izkoriščanje zlatih ležišč v Vzhodni Sibiriji, ki jih do sedaj niso izkoriščali zaradi ogrom. nih rezerv zlata. List pripominja, da podatki ameriške obveščevalne službe o sovjetskih zlatih rezervah pravo gotovo izkazujejo nižje številke od dejanskih. Te rezerve so računali na dve milijardi dolarjev, letno proizvodnjo pa na 130 milijonov dolarjev.
((Financial Times« meni, da bi Izkoriščanje novih ležišč utegnilo omogočiti Sovjetski zvezi, da doseže v letih 1964-66 za milijardo dolarjev proizvodnje zlata. «Ce je to število točno, piše list, bi približno dvajset odstotkov celotne proizvodnje zlata na svetu bilo sovjetskega izvora.«
Ust izraža zadovoljstvo zaradi tega povišanja svetovnih rezerv in dodaja: »Ce se Sovjetska zveza loti svobodneje trgovati z Zahodom in poveča svojo proizvodnjo zlata, bo prišlo do boljše likvidnosti mednarodnega valutnega sistema.«
Delegacije ženevske razorožitve-ne konference so včeraj sklenile prekiniti delo za več kot en mesec, in sicer od 30. aprila do 9. junija, da bi znova pregledale svoja stališča in dosedanje predloge. Na včerajšnji seji so delegati vzhodnih držav poudarili, da so predložili spomenico z devetimi konstruktivnimi predlogi, ki str lahko izvedljivi, medtem ko je Zahod predložil le težko izvedljive načrte. Sovjetski delegat je še posebej poudaril, da želi konkretne sporazume o razorožitvi, kajti na pr. «zamrznjenje», ki ga predlagajo Američani, ne predstavlja nič drugega kot odraz politike Pentagona, uničenje starih bombnikov je nekoristno, večstranska jedrska sila je v protislovju s predlogom proti širjenju jedrskega orožja, opazovalne postaje pa so samo prednje postojanke ameriškega vohunstva. Nato je poudaril, da tristranski sporazum kaže pravo pot za dosego jedrske razorožitve, kar sta nato še prav posebej poudarjala tudi britanski in ameriški delegat, ki je dejal, da gre sicer za skromno odločitev vendar pa pomeni prvi korak k popolni prekinitvi pridobivanja atomskega materiala v voine namene.
Ameriški predsednik Johnson je včeraj govoril najprej o Laosu ter dejal, da je laoška vlada še vedno na oblasti in da uživa podporo vseh strank. Za Južni Vietnam je ponovil sklep ZDA o vojaški podpori. Ko je omenil zmanjšanje proizvodnje atomskih snovi, je poudaril, da gre za izključno pobudo ZDA, kateri sta sledili SZ in Anglija. Napovedal je znižanje proračuna za obrambo, glede hladne vojne pa je dejal, da so ZDA pripravljene proučiti vse možnosti, ki lahko pripeljejo do boljšega razumevanja. Za Latinsko Ameriko je rekel le, da gre vedno za «resna vprašanja«.
V New Yorku so predvčerajšnjim aretirali 294 demonstrantov proti rasni diskriminaciji in jih postavili pred sodišče. Podobne demonstracije so bile tudi v Oklahomi, kjer so aretirali nad 100 črncev in belcev, in v Pensilvaniji, kjer se že mesece nadaljujejo demonstracije in je zaradi tega zaprtih 16 srednjih šol.
Laoški kralj je pozval Anglijo, naj skliče ženevsko konferenco, predsednik vlade Suvana Fuma pa je bil pri njem vnovič na raz-" govoru v spremstvu poslanikov ZDA, SZ, Anglije, Francije, Avstralije in Indije ter izrazil voljo, da bo še dalje iskal razumno rešitev krize, glede katere je tudi predsednik francoske vlade Pompidou včeraj dejal, da je treba vzpostaviti oblast Suvane Fume. Za Vietnam pa se je Pompidou izrekel za «politično rešitev«, t, j. treba je težiti po nevtralnosti za Severni in Južni Vietnam.
Tudi kamboški princ Sihanuk je pismeno zaprosil de Gauila, Gromika in Butlerja, naj hitro skličejo ženevsko konferenco ter glede Južnega Vietnama poudaril, da vojaška rešitev ni mogoča, ker osvobodilne sile čvrsto nadzorujejo štiri petine južno-vietnamskega ozemlja.
V Moskvi je CK KP SZ sklenil — na podlagi posebne poslanice Hruščova o izboljšanju organizacije proizvodnje zootehničnih proizvodov ter dela v kolhozih in sovhozih — imenovati posebno komisijo za izdelavo zadevnih predlogov. Na londonsko letališče je sinoči prispelo iz Moskve letalo s tovorom devetih ton zlata; trdi se, da gre za vrednost 7 milijard lir. Proizvodnja zlata v SZ bo namreč prihodnje leto dosegla milijardo dolarjev.
Vreme včeraj:	Najvišja tempera-
tura 18,4, najnižja 12,4, ob 19, uri 15,6 stopinje, zračni tlaik 1115,9 stanoviten, vlaga 84 odst., veter sever severozahoda ik 7 tam, nebo 2 desetini pooblačeno, morje rahlo razgibano, tenmpefcura morja 15,4
Tržaški dnevnik
Danes, PETEK, 24. aprila
JURIJ
Sonce vzide ob 5.05 in zatone ob 19.03 Dolžina dneva 13,58. Luna vzide ob 16.40 in zatone ob 4.31.
Jutri, SOBOTA, 25. aprila
MARKO
NA POBUDO TRŽAŠKE OBČINSKE UPRAVE
Spominska svečanost v Ul. Ghega v počastitev padlih za svobodo
Svečanosti se je udeležil tudi dr. Mazza, spominski govor pa je imel župan dr. Franzil * Položitev vencev na Opčinah, v Ul. D’Azeglio, na Proseku in v Rižarni
Najvišjt predstavniki oblasti z vladnim gen. komisarjem Mazzo in županom dr. Franzilom na čelu prisostvujejo polaganju vencev k spominski plošči na poslopju v Ulici Ghega, kjer so nacisti pred 20 leti
obesili 51 talcev
ZA SKRAJŠANJE DELOVNEGA URNIKA
Danes stavka civilnih uslužbencev kvesture in polic, komisariatov
Gre za okrog 700 uslužbencev bivše ZVU
Civilni uslužbenci kvesture in policijskih komisariatov so napovedali za danes 24-urno stavko, s katero protestirajo proti oblast-vom, ki niso sprejela njihove zahteve po skrčenju delovnega urnika in po priznanju plačnih ugodnosti, ki jih uživajo tedni državni uslužbenci. Gre za 7C0 uslužbencev bivše ZVU, ki so bili dodeljeni kvesturi in komisariatom na podlagi zakona št. 1600. Oblasti sploh niso hotele razpravljati o zahtevah in predlogih uslužbencev. Med drugim so se njihovi sindikalni predstavniki obrnili tudi na vladni generalni komisariat, a vse zaman.
Kar se tiče delovnega urnika, so predlagali uslužbenci tri rešitve: ali nepretrgan urnik, ali izmenično službo, tako da bi veljal en dan pretrgan en dan pa nepretrgan urnik, ali pa pretrgan urnik, toda v takšni obliki, da bi prišli popoldne prej na delo in bili nato proti večeru prej prosti. Sedaj morajo ostati uslužbenci na delu do
19.30	in si ne morejo privoščiti pravega oddiha. Uslužbenci bi namreč želeli biti vsaj malce prosti popoldne.
Danes ob 10. uri se bodo stavkajoči uslužbenci sestali na skupščini na sedežu Delavske zbornice v Ul. Duca d’Aosta in razpravljali o morebitni zaostritvi stavke.
Gen. konzulat SFRJ 25. t. m. zaprt
Generalni konzulat SFR Jugoslavije v Trstu sporoča, da bodo uradi konzulata zaprti v soboto, dne
25. aprila t. m., ob obletnici osvo-boditve.
Uradi bodo pričeli z rednim poslovanjem ponovno v ponedeljek, 27. aprila po običajnem urniku od
8.30	do 13. ure.
Vidali v senatu o trž. ladjedelnicah
V	rimskem senatu so v preteklih dneh razpravljali o treh zakonskih osnutkih, ki zadevajo modernizacijo trgovinske mornarice, pomorski kredit in ukrepe v korist ladjedel-niške industrije ter brodarstva. V debato je posegel tudi tržaški senator Vittorio Vidali, ki je ostro protestiral proti izjavam, katere je pred nedavnim podal podtajnik Pintus na svojem volilnem zborovanju v našem mestu. Komunistični senator je te izjave označil kot ((protikomunistične volilne špekulacije« ter je pripomnil, da bi moral senat na vsak način razpravljati o tem vprašanju «javno in obširno«.
V	svojem govoru je senator Vidali pojasnil nadalje težak položaj ladjedelnice Sv. Roka in omenil v tej zvezi «nepričljive ministrske demantije«. Obširno je govoril tudi o položaju v ladjedelnicah Sv. Marka in «Felszegy».
Končno je senator Vidali poudaril, da je položaj tržaške ladjedel-niške industrije posledica vladne pomorske politike, ki je podreje-vala koristi skupnosti koristim najmočnejših brodarskih skupin.
Na pobudo tržaške občinske uprave je bila včeraj dopoldne žalna svečanost v palači Rittmeyer, kjer so nacisti pred dvajsetimi leti obesili 51 nedolžnih žrtev. Na svečanosti so bili prisotni najvišji lokalni predstavniki oblasti in med njimi vladni generalni komisar dr. Mazza, odv. Sferco in odbornik Corberi kot predstavnika pokrajinske uprave, vojaški poveljnik polk. Oliva, poveljnik pristanišča gen. Battaglieri, kvestor dr. Pace, številni občinski in pokrajinski svetovalci, predstavniki strank in druge osebnosti. Pred vhodom v palačo in pred spominsko ploščo je stala častna straža občinskih redarjev.
Žalno mašo je daroval v veži palače msgr. Marzarl, nato pa je imel priložnostni govor tržaški župan dr. Franzil, ki je dejal, da mučencev iz Ul. Ghega, s Proseka, iz Ul. D’Azeglio, z Opčin in iz Rižarne, ne smemo pozabiti, ne iz nekih splošnih sentimentalnih razlogov, temveč da se takšne strahote ne bodo ponovile.
župan je obnovil zgodovinske dogodke, ko so aprila 1944 nacisti brez kakršnega koli povoda ustrelili 71 talcev na openskem strelišču in 11 talcev obesili na Proseku. 20. aprila, na Hitlerjev rojstni dan, so hoteli pokazati svojo vojaško moč z veliko parado, s čemer so hoteli ustrahovati prebivalstvo in preplašiti člane odporniškega gibanja. Dosegli so obraten učinek. Samo dva dni kasneje je počila bomba v poslopju, kjer je bil krožek nemških vojakov in jih 5 ubila.
Represalija je bila strahotna in kruta. Ob zori 23. aprila so odpeljali iz Koroneja žrtve in so mučenike na pol omamljene, da se niso mogli braniti, obesili na okno palače in po stopnišču.
Nacisti so hoteli, da bi ta strahotni prizor preplašil ljudi, vendar so samo dokazali svojo nehumanost. Strahote pa so se nadaljevale. Junija istega leta je pričel delovati v Rižarni krematorij, po vzorcu onih, ki so obratovali v uničevalnih taboriščih.
Župan je svoj govor zaključil, da bomo najbolje počastili spomin 51 mučencev, če se bomo z vsemi silami trudili za ustvaritev boljšega sveta, iz katerega bo za vedno izginil strah pred lakoto, nasiljem, mučenji in vojno. Počastimo spomin mučencev s tem, da se borimo za mir, ki ne more pomeniti nadoblasti temveč pošten in odkritosrčen sporazum med vsemi.
Po svečanosti so postavili na spominsko ploščo in na balkon žalne vence, odbornik Gasparo pa je vence položil na strelišču na Opčinah, v Ul. D’Azeglio, na Proseku in v Rižarni.
V Ul. Ghega so položili venec s slovenskimi narodnimi trakovi tudi zastopniki Skupne slovenske liste.
Na vseh državnih in drugih u-privnih poslopjih so včeraj visele zastave na pol droga.
Pristaniški promet v marcu nazadoval
V marcu je po uradnih podatkih tržaške trgovinske zbornice dosegel pristaniški promet 442.000 ton 'in je bil za 36.000 ton nižji od marca lanskega leta, ko je dosegel 478 tisoč ton. To je prvi letošnji mesec, ko je pomorski promet nižji od istega meseca v lanskem letu.
Kljub temu pa je pomorski promet v prvih letošnjih treh mesecih še vedno višji, kot je bil v istem lanskoletnem razdobju. Letos je pomorski promet dosegel v razdobju januar-marec 1.460.000 ton, medtem ko je lani dosegel
1.263.000	ton in je bil letos višji za 197.000 ton.
Železniški promet je letošnjega marca dosegel 182.000 ton in je bil
za 17 tisoč ton nižji kot v istem lanskoletnem razdobju. Tudi pri železniškem prometu je položaj podoben kot pri pomorskem, saj opažamo v marcu prvikrat padec prometa v primerjavi z istim lanskim mesecem.
Vendar pa je promet prvih treh mesecev še vedno višji, kot je bil lani v razdobju januar-marec, saj je letos dosegel 669.000 ton, lani v istem razdobju pa 560.000 ton.
Položaj tržaškega pristanišča se je torej v marcu poslabšal, s čimer se je prekinil nekoliko ugodnejši razvoj, ki smo ga zabeležili januarja in februarja.
Jutrišnje proslave dneva osvoboditve
Na zborovanju ANPI na Trgu
Goldoni bosta govorila poslanca Bernetič in Lombardi
Pokrajinski odbor Vsedržavnega ždruženja italijanskih partizanov bo jutri, na dan 25. aprila, položil vence na vse spomenike ali plošče, ki spominjajo na padle za svobodo v mestu in v okolici. Ob 11. uri bo na Trgu Goldoni proslava dneva osvoboditve z govoroma poslanca in bivšega člana CLN za Gornjo Italijo Riccarda Lombardija ter poslanke Marije Berneti-čeve.
Ob 11. uri bo v Rižarni počastil žrtve minister Ferrari-Aggradi, predsednik združenja krščanskih partizanov. Proslavo Prireja KD. Svečanosti se bodo udeležili vsi najvišji predstavniki oblasti.
Tržaški občinski odbor je za 25 april izdal proglas na prebivalstvo, v katerem je med drugim rečeno, da je ustanovitev dežele Furlam-ja-Julijska krajina tudi rezultat a<šporinšl«?ga gibanja.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiimiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiitiiiuni
PO SKUPŠČINI ZDRUŽENJA MESARJEV
Prihodnji teden povišanje cen mesa v prodaji na drobno?
0 tem bo v ponedeljek razpravljal pokrajinski odbor za cene pod predsedstvom podprefekta dr. Pasina ■ Maksimalne cene ne bodo ukinjene
Včeraj smo objavili poročilo o skupščini združenja mesarjev, na kateri so zahtevali od prefeture, da ukine maksimalne cene za meso, ki so bile uvedene lani oktobra, in zagrozili, da bodo v nasprotnem primeru proglasili zaporo mesnic za en dan v prihodnjem tednu. Mesarji so tudi na skupščini ugotovili, da cene mesa na debelo hitro rastejo in da morajo sedaj plačevati grosistom meso, ki je za 100 lir pri kilogramu dražje od cene, ki je veljala lanskega oktobra.
V zvezi s stališčem in z Izjavami, ki so jih dali mesarji na svoji skupščini, je podprefekt in predsednik pokrajinskega odbora za cene dr. Pasino včeraj pojasnil, da je komisija za nadzovoranje gibanja cene mesa na debelo redno delovala od svoje ustanovitve do danes. Komisija je vsak teden sproti kot je bilo to domenjeno, proučevala trg ž mesom. Na osnovi sklepa o določitvi maksimalnih cen in ustanovitve omenjene komisije izhaja tudi, da ima komisija nalogo, da zabeleži samo povišanje ali znižanje cene, ki presega 20 lir pri kg žive teže; hkrati pa je potrebno, da se zvišanje ali znižanje cene ugotovi tri tedne zaporedoma, preden komisija lahko svetuje pokrajinskemu odboru
Urnik mesnic
Na zahtevo pokrajinskega sindikata mesarskih pomočnikov CGIL in po ponovnih intervencijah pri pristojnih oblasteh je prefektura predpisala za mesnice naslednji umik:
Danes 24. t. m. bodo mesnice odprte od 6. do 13. in od 17. do 19.30 ure. Jutri 25. t. m. in v nedeljo 26 t. m. bodo mesnice zaprte. V ponedeljek 27. t. m. bodo mesnice odprte od 6. do 13. ure.
VČERAJ ZJUTRAJ NA R0JANSKEM TRGU
Avto zdrsnil na tračnicah in treščil v drevo ob cesti
Avto *e je pri trčenju popolnoma razbil, 60-letna šoferka iz Gonarsa pa se bo morala zdraviti 20 dni - Sežanski avto v tržaškega
srečo ni nihče ranil. Oba avtomobila sta močno poškodovana.
Svoji ljubimki je v jezi sezul čevlje
Te dni so agenti s komisariata v Barkovtjah prijavili sodnim oblastem zaradi tatvine, 24-letnega Franca Ridolfija iz Križa 437. Dogodek, zaradi katerega se bo Ri-dolfi moral zagovarjati pred sodniki, se je dogodil že 7. februarja zv.ee er, ko rje prijavljenec bil v neki gostilni v Ul, Udifie v družbi svoje ljubimke 23-letne Dine Zucjjcheve, Jel je takrat še stanovala z rvjim. Med obema ljubimcema je nastal prepir, beseda je dala besedo in Ridolfi fte je tako razjezil, da je vstal, sezul Zu-dichevi čevlje z nog ter jo pustil samo v gostilni. Zudiehe-va je tedaj poklicala na pomoč policijske agente ter jih naprosila naj jo spremijo domov, ker je bila bosa. Agenti so potem uvedli preiskavo in seveda prijavili Ridolfija zaradi tatvin*. Ridolfi je na začasni svobodi.
Včeraj zjutraj se je v Mira-marskem drevoredu dogodila pro-metna nesreča, pri kateri se je ranila 60-letna Alba Alberti por. Dl Lenardo iz Gonarsa pri Palmanovi, Trg Ontegnano 2. Albertijeva se je s svojim avtom UD 70227 vozila po Miramarskem drevoredu smeri proti središču in ko je privozila do Trga Roiano, je zdrsela na tramvajskih tračnicah. Albertijeva je zaradi tega izgubila nad zorstvo nad avtom, ki je najprej zavozil na desno in nato silovito treščil v drevo op cesti. Iz razbi--tin avtomobila s6 mimoidoči po; tegnili ranjeno Albertijevo in ji nekaj minut potem pomagali v rešilni avto HK » katerim »o jo prepeljali v bolnttnicd.
Albertijevo so sprejeli na stomatološki oddelek zaradi udarca po bradi in zvina čeljusti, udarcev po Vratu in po prsih ter ran po čelu in zgornji levi veki. Zdraviti se bo morale 20 dni. Na kraju nesreče so potrebne formalnosti o-pravili agenti cestne policije, skoraj popolnoma razbit avto pa so odpeljali uslužbenci karoserije Zampa s pomočjo premičnega žer-java.
Kaj nenavadna nesreča se je dogodila predvčerajšnjim zvečer na odseku ceste med Fernetiči in Opčinami. 35-letni Mario Coronica z Opčin 1121, je vozil svoj avto IS 57216 proti domu in ko je privozil do mitnice ob križišču za Rc-pentabor, je ob robu ceste zagledal prijatelja, ki mu je mahal naj se ustavi. Coronica je zavrl avtomobil, da bi prijatelja odpeljal, vendar se naglega zaviranja Co-ronicovega avta ni zavedel 44-letni Franc Troha Iz Sežane, ki je od za. daj privozil s svojim fiatom 600 KP 3843, v katerem se je peltala tudi njegova žena ter silovito treščil v zadnji del Coronicovega av
Lažja zastrupitev z gorilnim plinom
Na opazovalni oddelek bolnišnice, kamor so ga prepeljali z avtom RK, so včeraj popoldne sprejeli 54-letnega delavca Carla Cavalieri-ja iz Ul. Clcotti 1 zaradi lažje zastrupitve z gorilnim plinom in pijanosti. Cavalieri se je včeraj 0-krog 18. ure vrnil domov z dela nekoliko v rožcah ter si Je hotel skuhati dve jajci. Položil je na gorilnik lonec z vodo, ki Je potem prekipela in ugasnila plamen, ne Cavalieri tega zavedel.
za cene spremembo maksimalne cene mesa v prodaji na drobno.
Podprefekt dr. Pasino je izjavil, da je komisija 1. aprila letos ugotovila, da se je cena domačega govejega mesa (živa teža) povišala za 23,20 lire pri kg, cena uvoženega mesa iz Jugoslavije in Madžarske (živa teža) na proseški postaji za 36,40 lire kg, zmrznjeno meso iz Argentine za 30-35 lir kg, teletina pa se je znižala za 14 lir kg, v primerjavi s cenami lanskega oktobra, ko je bila komisija umeščena.
Po treh ugotovitvah v tem mesecu, Je komisija 21.t.m. ugotovila, da se je cena domačega mesa v primerjavi s ceno lanskega oktobra povišala za 26 lir, uvoženega mesa za 48,46 lire pri kg, argentinskega zmrznjenega mesa za 40 lir kg, telečjega mesa pa se je znižala za 10 lir kg.
Upoštevajoč to stanje, je i>od-prefekt dr. Pasino sklical za ponedeljek ob 18. uri sejo pokrajinskega odbora za cene, na kateri bodo razpravljali o spremembi maksimalnih cen prodaje mesa na drobno. Hkrati bodo na seji odbora priporočili, da se vključita v komisijo, ki določa maksimalne cene mesa, tudi predstavnik grosistov in predstavnik Delavskih zadrug.
Glede zahteve mesarjev, da se prekličejo maksimalne cene, Je podprefekt dr. Pasino dejal, da bo to mogoče storiti šele potem, ko bo ustanovljena v Trstu mesna tržnica na debelo, kjer se bodo lahko ustvarjale cene na osnovi ponudbe in povpraševanja.
Iz izjav podprefekta dr. Pasina sledi, da se bo cena govejega mesa v prodaji na drobno v prihodnjem tednu povišala, ker je zadevna komisija ugotovila, da so se povišale tudi cene na debelo. Hkrati pa se pričakuje, da bo to povišanje omejeno na ugotovitve komisije in da ne bodo pristali na povišanje, ki ga zahtevajo mesarji in ki naj bi doseglo najmanj 100 lir pri kg.
da bi se
ta] Kljub močnemu udarcu Ve na Cavalieri bo ozdravel v dveh dneh.
Pešec dvakrat žrtev dveh motociklistov
Žrtev prometne nesreče Je postal sinoči ob 21. uri, 74-letni uradnik Ermanno Turel iz Drevoreda XX. septembra 60. Ko je v bližini kavarne «Firenze« v Ul. Giulia hotel prečkati cesto izven prehoda za pešce, ga je z lambreto TS 33432 podrl 20-letnl Boris Mermolja z Vrdelske ceste 25, ki je vozil proti središču. Ko Je Turel zaradi sunka padel na tla, ga je z lambreto TS 33460 sunil tudi 21-letni Livio Kovačič iz Ul. Cisternone 33, ki je v isti smeri privozil takoj za Mermoljo. Zaradi padca se je Turel pobil in ranil po zatilju, po desni nogi, levi roki in stegnu. Z zasebnim avtom so ga prepeljali v bolnišnico ter ga pridržali na nevrokirurškem oddelku, kjer se bo moral zdraviti 20 dni.
Samomor v stanovanju
Sinoči pb 22.10 so v mrtvašnico glavne bolnišnice pripeljali truplo 48-letpega električarja Alda De Gasparija iz Ul. Vespucci 5. De Gašper! je že dalj časa bolehal za neozdravljivo boleznijo in v trenutku obupa, se je včeraj odločil za usodni korak ter se s plinom zastrupil v kuhinji lastnega stanovanja, potem ko je s plinske pipice iztrgal gumijasto cev in odprl pipico. Vlegel se Je nato na tla si
kem položaju počakal na smrt. Nesrečnega De Gasperija je okrog 21. ure našla 44-letna žena Amedea Predonzan, ki se je s 15-letnim sinom Claudiom vrnila domov. Fre-donzanova je več ur čakala moža v nekem baru, kjer sta se imela sestati, toda ker ga ni hotelo biti od nikoder, se je vrnila domov, kjer je našla mrtvega moža. 2e na stopnicah je začutila značilen vonj po plinu, ko pa je odprla stanovanjska vrata in stopila v kuhinjo je z grozo ugotovila, kaj se je zgodilo v času njene odsotnosti. Pre-donzanova je takoj poklicala rešilni avto RK, toda zdravniki dr. Di Carlo je lahko samo ugotovil De Gasperijevo smrt. Sodni zdravnik dr. Nicolini je po pregledu trupla ugotovil, da se je nesrečnik zastrupil približno ob 18.30.
Na komisariatu Starega mesta se je predvčerajšnjim zglasil 21-letni Giampaolo Travaglio iz Ul. Locchi 48 in agentom prijavil, da so neznanci ponoči s silo odprli vrata njegovega fiata 1100 TS 42406 ter iz no-tran,j osti ukladli električni gramofon «Philips», 70 plošč lahke glasbe in volnen
POŽIVITEV VOLILNE KAMPANJE
KPI o vlogi mladine v deželi PSIUP za strukturne reforme
V nedeljo zborovanja z govori osrednjih voditeljev strank
Volilna kampanja postaja vsak dan bolj živahna, čeprav se občinstvo na splošno obnaša protr njej nekam mrtvo. Medtem ko so občinski sluge razdelili že nad dve tretjini volilnih potrdil, pri čeme" niso našli kakih 5.000 volilnih i’-pravičencev, je vsak dan več zborovanj. KPI jih je imela včerai kar 17, za oanes pa jih je napovedala 15.
Tudi večji «kalibri» prihajalo zlasti ob nedeljah iz Rima in sedaj jih bo še več, ker bosta poslanska zbornica in senat od 1. do 11. maja prekinili zasedanje, da se parlamentarci lahko udeležijo ve lilnih zborovanj v naši deželi. Jutri bosta v Trstu minister Ferrari Aggradi in znani poslanec PSI Lombardi, ki pa bosta imela slavnostna govora v proslavo 25. a-prila. V nedeljo pa bodo govorih v kinu Grattacielo republikanski poslanec Ugo La Malfa, predsednik parlamentarne komisiie za proračun ?.n državne udeležbe, za BSIUp ob 19. uri na Trgu Goldoni vsedržavni podtajnik Darm Valori, za Krščansko demokracijo podtajnik Storchi, za PLI pa njen vsedržavni podtajnik Aldo Bozzi
Včeraj je govoril na Trgu Goldoni za KPI kandidat Calabria o temi «Glas mladim« ter med drugim dejal; Dežela se poraja v naših krajih kot nova ustanova ter mora zanimati predvsem mlade, to je tiste, ki bodo volili prvič, kakor tudi tjste, ki še nimajo volilne pravice. Zaradi svojih pristoj. nosti v industriji, obrti in trgovini, ter zaradi možnosti intervencije v gospodarskem načrtu maksimalne zaposlitve in boljših plač je dežela še posebno v prid naši mladini, ki se mora izseljevati, ker ne najde zaposlitve v Trstu. Mladeniči ip dekleta morajo gledati z zaupanjem v deželo m njihov glas mora okrepiti KPI, ki je vedno razpravljala o vprašanjih mladine, kot na primer v nedavnih debatah v občinskem svetu.
Za PSIUP je govoril včeraj poslanec Caravolo, član osrednjega vodstva. Dejal je, da ni sedanja kriza izključno prehodna, marveč |da je vezana na ustroj našega gospodarskega sistema. Kdor misli, da bo rešil krizo z začasnimi u-krepi, je »zbral konservativno pot. Ni se mogoče izogniti reformi u-stroja z obljubljanjem gospodarskega načrta, kajti sedaj je v vsej državi v teku borba za razdelitev nacionalnih gospodarskih . virov ter je treba priznati, da so monopoli zaradi popuščanja vlade levega centra že dosegli nekaj zmag, ki bi lahko imele negativen vpliv za prihodnje desetletje. Zato je treba nasproti liniji monopolov postaviti- alternativo, ki bo slonela na javni pobudi; na javnih kapi-talih in na javnem načrtu, ki do težil k rešitvi socialnih vprašanj. Toda za to so potrebne tudi primerne izbire in levi center ni primeren zanje. V tem okviru se tudi vprašanje Slovencev lahko reši z napredovanjem demokracije »n socializma. Le takšna perspektiva lahko dokončno odstrani trenja med obema nacionalnima skup-nostima, kajti korenine tega trenja so v razrednem izkoriščanju, ki ga izvaja kapitalizem.
Za PSI so včeraj orisali glavne točke programa uprave levega cen. tra v deželi A. Calabrini v Miljah, Tiraboschi v Ul. S. Cilino, Nadja Pahor v Ricmanjih in Borštu m Orsini na Trgu Garibaldi.
Volilna zborovanja
Danes bodo naslednja volilna zborovanja:
KPI: Ob 11. url Ul. Cesare del-l’Acqua J. Burlo, 12. Ul. della Rampa Šema, 12.30 Barkovlje (pod železniškim mostom) J. Gerbec, 16. Ul. Marchesetti (Časa serena) Cuf-faro, pred Domom pristaniških de-
lavcev Šema, 18. Ul. Molino a Ven-to Cattonar, 18.30 Trg Garibaldi in Trg Barbacan J. Burlo, 19.30 Devin (na trgu) šiškovič in Šema, Opčine (na Brdini), Gombač, 20. Zindis Cuffaro, 20.30 Bani Dušan Furlan, Lonjer poslanka Marija Bernetič, Rumena hiša Soranz in J. Gerbec, 19.30 Piščanci Mario Grbec.
PSI: Greta (vodohran), 12. Zavije (gostilna «Pace») odv. Terpin,
18.30	gornji del Ul. Cisternone, Trg sv. Antona, 18. štramar G. Vitto-ria, 19. Trebče Terpin, 19.45 Gro-pada Hreščak.
Slovenska skupnost (leteča zborovanja) : ob 18. uri Vižovlje in Zavije, 19. Cerovlje in Campore, 20. Mavhinje in Ricmanje.
PSIUP: 10.30 Trg Stare mitnice Pinceierle, Zindis Franco, 12. Trg Perugino Franco, 17. Skedenj bar «Sport» Franco, 18. Trg Valmaura Balbi in Pincherle, 18.45 Milje (Sv. Rok) Franco, 20.15 Campore Franco, 20. Trg Goldoni Pincherle in Luches.
PSDI: 10. glavna ribarnica, 10.45 Trg Carlo Alberto, 11. Trg Stare mitnice in Borzni trg, 11.20 Trg Rosmini, 12. Trg Giuliani in Trg Belvedere, 16.30 Gabrovec in ladjedelnica Sv. Marka, 17.15 Repnič,
18.15	Repen, 18.30 Drevored Elizejskih poljan, 19.30 Zgonik, 18. Trg Goldoni. Govorili bodo Pierandrei, Robba, Romani, Benvenuto, Cesare, Boniccioli in Dulci.
plaid Travaglio je svoj avto pustit v bližini doma. Utrpel je 100 tisoj lir škode.
................................................
NEREDNOSTI V BOLNIŠNICI PRED SODIŠČEM
Po 66 sodnih razpravah zaključen dokazni postopek
Včeraj so zaslišali poslednji dve priči
Razprava se bo nadaljevala 4. maja
Pred kazenskim sodiščem (pred-.čajni sestavi podobnih dokumen-sednik Boschini, tožilec Visalli, za-1 tov.
pisnikar Strippoli) se je včeraj za ključil dokazni postopek proti bivšemu generalnemu tajniku združenih bolnišnic dr. Stenu, proti bivšemu šefu tehničnega urada združenih bolnišnic mž. Cisilinu ter ostalim soobtožencem, ki se morajo zagovarjati zaradi škandala v združenih bolnišnicah.
Na včerajšnji obravnavi (doslej je bilo že 66 zasedanj), Je predsednik Boschini ugotovil, da Je sodišče izčrpno pregledalo in preiskalo dokazno gradivo, zaslišalo priče, ki jih je predložil preiskovalni sodnik in končno sprejelo zahteve raznih zagovornikov, naj se zaslišijo tudi priče, ki bi morale pričevati v prid obtožencem.
Na včerajšnji obravnavi so sodniki zaslišali še dve priči, in sicer na zahtevo javnega tožilca. Gre za dva podjetnika, ki sta baje sodelovala na natečaju, ki ga je razpisalo vodstvo združenih bolnišnic za dobavo in namestitev naftnih rezervoarjev v bolnišnici pri Mag-daleni.
Sodniki so najprej zaslišali podjetnika Luigija Castellija, ki je izjavil, da se ne spominja, če je napravil neko ponudbo zn dobavo omenjenih rezervoarjev. Vsaj tako izjavo je priča podal karabinjerjem pred časom, ko so ga zasliševali ob začetku preiskave. Priča pa je na vsak način priznal, kot svoj, podpis, ki je na neki listini, ki jo sodišče hrani v sodnih aktih. Castelli pa Je z druge strani izjavil, da ni bil pristen dokument, ki 'so mu ga svoj čas pokazali karabinjerji. Slo Je za listino, ki je navajala zelo na kratko dela, ki bi jih bilo treba opraviti ln ka-
pico. viegei se je imru un vin »i	—---- ;	,	., i”.....
postavil blazino pod glavo ln v ta-1 ttre slog ni odgovarjal njegovi obi. I severo.
Podobno je bilo pričevanje podjetnika Emilija Svaglja. Tudi ta priča je priznal, da je bil podpis na listini njegov, mčdtem, ko smatra dokument, ki so mu ga pokazali karabinjerji, za lažnega.
Pričevanje teh dveh podjetnikov je važno v zvezi z obtožbo ponarejanja javnih listin, katere dolžijo dr. Stena in nekatere druge obtožence. Obtožnica trdi namreč, da so obtoženci oddali nabavo rezervoarjev za nafto Oiialinijevemu podjetju čeprav so hoteli lažno prikažati, da so pri natečaju sodelovala vsaj tri podjetja.
Kot smo dejali že zgoraj, se Je včeraj zaključil dokazni postopek. Obravnava se bo nadaljevala, 4. maja, ko bo spregovoril zastopnik zasebne stranke odv. Cuccagna. Predvideva se, da bo ta govoril približno tri ure. Prav toliko časa bo zavzel tudi obtožilni govor javnega tožilca. Sledili bodo nato obrambni govori zagovornikov. Menijo, da bodo ti govorili najmanj 20 dni.
Ce upoštevamo dejstvo, da Je bilo včeraj že 66. zasedanje, potem lahko računamo, da bomo dosegli skoraj število 100 zasedanj, preden bo prišlo do razsodbe.
SPDT obvešča Izletnike k Plitvlč-kim Jezerom da bo odhod v soboto ob 6. url zjutraj oj začetka Ulice Fa-bio Severo.
• • •
Slovenski akademski klub (Jadranu
obvešča udeležence Izleta, da bo odhod avtobusa v soboto, 25 t. m. ob 6. uri zjutraj z začetka Ul. Fabio
Film PSIUP v kinu «Arcobaleno»
PSIUP sporoča, da bodo jutri ob
10.30	na njeno pobudo predvajali v kinu «Arcobaleno» film Orsinija in Tavianija «Un uomo da brucia-re», ki je prejel nagrado ((Cinema Nuovo« na beneškem festivalu. Film prikazuje dramatično zgodbo sindikalista Salvatoreja Camevale-ja, ki jo uvršča v delavske in kmečke borbe v današnji Italiji. Pred predvajanjem filma bodo vrteli dokumentarij ((Partizanska brigada« režiserja Giuseppa Ferrare. S tem bo PSIUP počastila 25. april.
Pekinška Opera v novinarskem krožku
V novinarskem krožku se je včeraj popoldne zbralo izredno veliko ljudi na sprejemu v čast ansamblu Opere iz Pekinga. Poleg precejšnjega hčvila Kitajcev v— mladih plesalcev in ' plesalk' 'ter članov vodstva —, smo fidelip v 'prostorih krožka predstavnike gledališča «Verdi» ter nenavadno dosti novinarjev. Vodja ansambla je v daljšem nagovoru v kitaj-ščini, ki ga je sproti prevajala v italijanščino neka kitajska novinarka, podal nekaj karakteristik svoje skupine ter tudi praktično pokazal nekaj gibov, ki imajo v koreografiji tega ansambla vedno isti pomen
Gostje so se med zakusko precej časa zadržali v družbi ter — preko nekaterih tolmačev v italijanščini, francoščini in angleščeni — dajali rajzna pojasnila.
Samogyi in Piovesan na koncertu v « Verdiju»
Spored včerajšnjega simfoničnega koncerta v «Verdiju» so izpolnili O. Fiume. Mendelssohn in Brahms. Orazio Fiume, sicer doma iz Barija, je sedaj tržaški glasbenik (kot ravnatelj konservatorija «Tartini»h 2 zanimanjem smo poslušali njegovo sSimfonijo v treh stavkih«, v kateri je dovolj inven-cije, svežine in za formalno dovršenostjo tudi umetniške ustvarjalne moči. Vredno je omeniti, da so to skladbo že izvajali tudi v Ljubljani.
V■ Mendelssohnovem Koncertu za oiolino in orkester op. 64 se nam je predstavil imeniten violinist Sirto Piovesan. Igral je z izredno mehkobo ter tako poudaril lirič-nost skladbe.
Madžarski dirigent Laszlo S a-mogyi, ki je ves koncert vodil z veliko avtoritativnostjo, se je posebno razživel pri Brahmsovi IV. simfoniji. Popolnoma si je podredil orkester ter tako rekoč vsake, mu taktu pritisnil svoj pečat. Občinstvo je vsem izvajalcem navdušeno ploskalo.
VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO
(V prvem stolpcu so najnižje cene, v 2. najvišje, v 3. prevladujoče)
limone .............
jabolka.............
hruške
beluši belo-violetni beluši zeleni . . . , pesa (domača) . . .
artičoke (rimske) zelje .............
razna solata
grah ................
paradižnik . domači zeleni radič uvoženi zeleni radič špinača (domača) . . špinača (uvožena) ,
Večina blaga se prodaja po prevlad •'eni (3. itotpec)
71	200	106
59	118	100
36	165	71
94	165	118
500	600	550
280	350	300
60	120	80
38	56	50
—	25	—
40	65	45
71	83	71
36	83	71
36	60	53
22	71	30
83	106	83
150	300	200
100	188	125
40	94	65
18	46	22
118	188	125
411	529	471
100	500	200
50	63	56
60	100	70
25	75	44
Slovensko gledališče v Trstu
Danes 24. t. m. ob 20.30 na Kontovelu
Dario Fo:
Dve pištoli v rokuh pu z belim in črnim gledu
Jutri, 25. t. m. ob 17. uri na Opčinah
Jean Paul Sartre:
UMAZANE ROKE
V nedeljo, 26. t. m. ob 15.30 v prosvetni dvorani «A. Sirk« v Križu
Dario Fo:
Dve pištoli v rokah pa z belim in črnim gleda
Gledališča
VERDI
Jutri zvečer z začetkom ob 21. uri (in ne ob 20.30 kot je bilo prej javljeno) prva predstava Umetniškega ansambla republike Kitajske za rej A v vse/h prostorih.
Program ansambla Do naslednji: Pavov ples — Biserna zapestnica — Ples sklede — Solo s flavto ali eshen-gom« — Ognjeni Feniks — Ples rdečih trakov — Solo pipe — Jesenske reka — Trdnjava Yentanshan.
Nadaljuje se prodaja vstopnic za še nekaj prostih mest za vse štiri abonmajske predstave, začenja pa se prodaja vstopnic za izvenabonmajsko predstavo, ki bo na splošno željo v nedeljo ob 21. uri.
TEATRO NUOVO
V	ponedeljek 27. t.m. ob 21. uri v Avditoriju (vhod iz Ul. Tor Bande-na) premiera igre Roberta Musila »Vincenc in prijateljica pomembnih ljudi«. Prvič na italijanskih odrih. Rezervacija in prodaja vstopnic pri centralni prodajalni vstopnic v Galeriji Protti.
• * *
V	soboto, 25. aprila ob 18. uri bo v Avditoriju ( vhod iz Ul. Tor Ban-dena) čitanje pesmi in proznih odlomkov v počastitev 20-letnice osvoboditve. Vstop prost.
Naztonale 14.00 17.45 21.30 «Cleopa-tra» Technicoior. Todd-Ao. Elizabeth Taylor, Richard Burton.
Arcobaleno 16.00 »Malgret e i gang-sters« Jean Gabin, Vittorio Sani-poli.
Excelsior 15.30 «Se permettete par-iiamo di donne« Vittorio Gassman. Prepovedano mladim.
Fenlce 15.30 «La vita aera« Ugo To-gnazzi Giovanna Ralli
Grattacielo 16.00 «1 tre di Ashiyas
i Technicoior. Yul Brynner, Richard-VVidmark, George Chakiris.
Supercinema 16.00 «Sexy magico« —
■ Technicoior. Prepovedano mladini’.
Alabarda 16.00 «La calda vita« Technicoior. Gabriele Ferzetti. Prepovedano mladini
FilodrammatiCo 16.00 «Io semlramide« Technicoior Yvonne Romeatix.
Aurora 16.30 «7 giorni a Maggio«.
Cristallo 16.30 «A 007 dalla Russia con amore« Technicoior.
Capitol 16.30 «Tom Jones« Technicoior Susan Pork, Albert Fimney. Prepovedano mladini.
Garibaldi 16.30 «11 fornaretto di Ve-nezia« Technicoior Gastone Mo-schin Silva Koscina,
Masslmo 16 00 «Maclste il gladlatore di Sparta« Technicoior Mark Fo-rest
Impero 16.00 18.50 21.30 «5 giorni a Pechino«.
Moderno 16.00 «11 suocesso« Vittorio Gassma-n, Anouik Aimee.
Astra 16.30 «1 tre implacablli«,
Astoria	16.30 «1	dne	monelll«	Jose-
lito.
Vittorio	Veneto	15.00	16,15 21.30 «11
Gattopardo« Technicoior. Burt Lan-caster, Claudia Cardinale.
Abbazia 16.00 «Missione in Oriente« Technicoior Marlon Brando.
Ideale 16.00 «La lunga estate calda« Technicoior.
Marconi «La pelle cnc scotta«. Michael	Callan.	Suzy	Parker.
Skedenj	16.00	«L'ape regina«	Ugo
Tognazzi, Marina Vlady, Prepovedano mlad: ni.
Včeraj-danes
ROJSTVA. SMRTI IN POKORE
Dne 23. aprila Se je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa je 14 oseb.
Umrli so: 58-letna Stelama Brez-za por. Penco, 87-letna Mana De-pase por. Robba, 15-ietm Gtorgio OUvieri, 73-letna Tresa Naressi pon
AMERIČANKE, Italoamerlčanke, Avstralke, Francozinje, na letovanju v Italiji, bi se v naglici poročile Pisati «Eureka» — Casella PusiaU 5013 — Roma.
AMERIČANE, Italoamericane, Austra-liane, Francesi, villeggianti m Italia. sposerebbero rapidamente, Scrlvere •Eureka«, casella 5013, Rotna.
Veecbiet, 77-letna Gisella Dapret-to por. Vitassl, KO-te trii Giuseppe Puzzi, 60-letna Maria Rener, 674et-na Bruna Borsieri por GHltl Fano, 86-letnl Leopoldo Uean, 74-letna Alba Guaccarini por. Pazzi, 54-letni En-rico Luigi Blason, 61-leuu Basillo Cover, 84-1 e trii Umberto Sternberg-Montaldi, 89-ietni Carlo Pellarlnl.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (20. - 26.)
Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta): dr Hossettl, Ul Combl 19; dr. Sl. gnori, Trg Ospedale 8; Tamaro comp. Nerl. Ul. Dante 7; Godina. Trg sv. Jakoba 1; Alia Minerva, Trg »v. Frančiška; Al Due Mori, Trg Unt-td 4; G Papa, Ul. Felluga 46, NOČNA SLUŽBA LEKARN (20. - 26.)
Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta); dr. Rossettl, Ul. Combl 19; dr. »I-gnori, Trg Ospedale 8; Tamaro comp. Nerl, Ul. Dante 7.
KINO <R0SANDRA> B0LJUNEC
predvaja danes, dne 24. t. m. t začetkom ob 19.30 uri dnema-scope - Kastmancolor film:
4 CANN0NI Dl NA VAR0NE»
(Topovi v N n viiioiiu)
Igrajo:
GREGORY PEČK — DAVID NIVEN — ANTHONY QUINN
Gospodarji železniških družb
in kralji jekla v ZDA
Dva oblaka nad ugodnimi ameriškimi perspektivami: železniška stavka in spopad s kralji jekla - Stališče sindikatov in zakonska prepoved stavke - Tajni sporazum jeklarskih družb glede cen in tržišča - Vladni ukrepi in odpor «magnatov jekla»
Nasprotja, ki jih mora reševati Johnson
Pravijo, da je nekoč slavni francoski kralj Louis XIV. vsem svojim državljanom obljubil kokos v loncu, ameriški predsednik Hoower pa mnogo kasneje ob neki priložnosti vsakemu Američanu «dva avtomobila v garaži«. Fotemtakem bi tudi obljuba predsednika Johnsona, da bodo letos vsi ameriški državljani imeli več denarja, morala imeti neko veljavo. Dosedanja poročila in podatki govore, da so ZDA letos v obdobju marec-april dosegle rekordno proizvodnjo 2,1 milijona avtomobilov, nadalje da se je investiralo več sredstev, da posamezne industrijske panoge občutno napredujejo, kakor tudi, da državljani več trošijo.
Nad temi ugodnimi ameriškimi Perspektivami pa sta se v zadnjem času pojavila dva preteča oblaka •— železniška stavka ter spopad z mogočnimi kralji jekla. Ne glede na to, ali sta oblaka nekakšna predznanilca viharja ali ne, sta vendarle v javnosti zbudila dokajšnjo zaskrbljenost.
Grožnja stavke železniških sindikatov ni nova zadeva. Spopad med 195 železniškimi družbami, ki so nekakšni absolutni gospodarji vseh železniških poti na tem bogatem kontinentu, in petimi sindikalnimi organizacijami železniških delavcev in nameščen-eev, je lani privedel do izredno nepopularnega ukrepa — zakonske prepovedi stavke in ustanovitve arbitražne komisije, ki je v poglavitnih spornih vprašanjih zamenjala svobodna pogajanja med zainteresiranimi strankami ter ustvarila nevaren precedens, oz’roma dala nevarno orožje v rete državne uprave. Družbe menijo, da so ogrožene in da zaslužilo- malo v primerjavi z ostalimi konkurenti v prometu, kljub dejstvu, da opravljajo tretjino osebnih in nad polovico blagovnih prevozov. Obstoječi sporazumi, pravijo, da jim vežejo roke, ker ne morejo modernizirati prog, in tako v veliki dirki za kar naj-yečjim dobičkom stalno izgubljajo- Železniški sindikati, razumno, paskušajo svoje člane obvarovati pred podobnimi idejami in nameni vsemogočnih družb, Pri čemer je njihovo edino orožja — stavka. Avgusta lani jim je kongres — s pojasnilom, da so interesi nacije bili v nevarnosti odvzel za šest mesecev pravico do stavke.
^daj je ta rok potekel in sindikati ponovno groze, poleg drugega tudi zaradi tega, ker srna-tfajo, da jih je arbitražna komi-sUa s tem oškodovala, da so zdaj Primer predali vrhovnemu sodišču. Spor se zdaj vrti okrog postranskega vprašanja, okrog gmotnega nagrajevanja železničarjev.
Ko se je zdelo, da stavke ne ko več moč preprečiti in so druž-ke zagrozile z odpustitvijo delavcev ter sprejetjem novih pra-v’l. je predsednik Johnson zastavil svojo avtoriteto in uspel, da je bila stavka za 15 dni odložena. Vtem je prišlo ob udeležbi predstavnikov uprave do oovih pogajanj, vendar je sploš-p° mnen’e, da bo sporazum težko doseči.
Kot so izračunali ustrezni strokovnjaki iz upravnega aparata, bi številke enomesečne stavke Pokazale naslenjo sliko: število brezposelnih se je povečalo za 15 odstotkov, izguba pa znaša 25 milijard dolarjev.
V kolikor bi se sporazum ne osegel, se predsednik Johnson lahko znova zateče k administra-t'vnim ukrepom in od kongresa Ponovno zahteva zakon o prepo-v®di stavke. Voditelj demokratske večine v senatu, senator ’8nnsf;eld, pa je v svojem po-?’Vu- ha( bi se raje uporabili ka-ki drugi ukrepi, označil more-■tno intervencijo kongresa za "hajslabšo stvar na svetu«.
Spopad z mogočnimi magnati 1® la, ki kontrolirajo malone če-ctmo svetovne proizvodnje jek-■ Pa je druge narave. Nekatere največje družbe so bile ob-°žene zaradi tajnega sporazuma ceni in kvaliteti jeklene ploče-’"e- ki velja za nekaj let in čutno prizadeva številne indu-troš^jf panofie> najbolj pa po-
Pred leti so kralji jekla v neon washingtonskem hotelu do-agli sporazum: odpovedali so se konkurenfni borbi, razdelili trži-a, določili cene in — ta ime-»iv. P°sel vse do pred kratkim * bil odkrit. Toda državna administracija je zazvonila na preji ah ter obtožila jeklarske druž-e Protizakonite dejavnosti. In
tako je tudi več družb svetovnega slovesa prišlo pod udar zakona o trustih.
Komentatorji se še vedno ne strinjajo v tem, ali gre samo za prehoden spopad ali za ponovno oživitev borbe med administracijo in »magnati jekla«. Bitko pred dvema letoma so družbe izgubile: Kennedy je takrat preprečil, da bi se cene jekla dvignile. Od tedaj so družbe kar sedemkrat prišle pred sodišče zaradi raznih malverzacij in izigravanja obstoječih predpisov. Toda ogromna ladja ameriških jeklarskih družb se je doslej z uspehom in skoraj brez okvar ognila vsem podvodnim čerem državne administracije.
Jeklarski kralji, užaljeni zaradi ravnanja vlade, so na to od-
govorili na njim lasten način: presenečeni so, pravijo, da državna administracija zavira svobodno konkurenco ter ekspanzijo a-meriške industrije v tako občutljivem času...
Pred’ tem so jeklarski magnati od države zahtevali subvencijo za domača in tuja tržišča, vendar je niso dobili. Nasprotno pa so bile postavljene zahteve po modernizaciji ameriške jeklarske industrije, in sicer zaradi tega, da bi ta mogla konkurirati tujim družbam, predvsem japonskim, ki uvažajo in prodajajo jeklo celo na ameriškem tržišču.
Zadevo z jeklom smatrajo v ZDA za zelo poučno. Toda ((država v državi« bržkone nima na-' mena, da bi svoje pozicije zapustila brez borbe. Nekateri u-
gledni ameriški časopisi so bili postavili vprašanje: koliko podobnih umazanih sporazumov še obstaja med raznimi družbami in trusti, ki se zanje ne ve, pač pa potrošniki njihovo dejavnost nadvse težko občutijo?
Mnogi menijo, da je ((gospodarski mir« med Johnsonovo administracijo in številnimi gospodarskimi organizacijami zdaj ogrožen. Posledice še močnejšega spora z najpomembnejšimi družbami te najmočnejše industrijske panoge, ki proizvaja 100 milijonov ton jekla, v skupni vrednosti 14 milijard dolarjev, pa bi lahko postale nepregledne. Zakaj v letu predsedniških volitev, kot predvidevajo, je pričakovati nenavaden gospodarski razvoj in blagostanje. DAVOR CULIC
Cc se v lahki glasbi uveljavijo toliki, čemu bi ne poskusile srečo še ti dve simpatični dekleti. »Žrtvovali* sta tri mesece in — prodrli. Po nastopu v TV rubriki «Sejem sanj* sta najbolj popularni duet v Milanu. Danes Milan, jutri vsa dežela, menita Gabriella Ferri In Maria De Santis
STATISTIKA, PO NAVADI, NE DOPUŠČA NOBENIH DVOMOV
Demografska eksplozija»pereč problem
tudi v latinski Ameriki
Ne glejte dekle, pač pa elektronske orgle pred njo. Poleg svoje »glasbene uporabnosti* (odkod le ta izraz!) so tudi zelo praktične, ker so zložljive. Za en kovček jih je
iiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiimiuiiiimiiiuuiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiimimiiiiiiimiHiii
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
Lucio Saffaro v Občinski
Poljudno razumljivo opisati podobe, ki jih Lucio Saffaro razstavlja v Občinski galeriji, m lahko, ker je to osebnost mnogo-lične ustvarjalnosti. Po trinajstletnih pripravah je ta slikar-sa-mouk pričel razstavljati v uglednejših galerijah Rima. Florenc, Benetk in Milana Je pa poleg tega Saffaro še pesnik z nekaj snopiči poezij in znanstvenik z uisokošolskim Študijem fizike, ki se poglablja v Einsteinovo teorijo in vedo o logiki.
Scffaro sicer živi v Bologni, a rodil se je v Trstu pred petintridesetimi leti v družim grškega izvora, kar tudi nakazuje v lastni oljnati podobi z grško inicialko, središčno postavljene v celoto zasnove, ki pa nima nič človeško telesnega v geo-metričnosti nekega abstraktnega simbolizma njegove osebnosti. Sličnosti obraza gotovo ne smemo iskati tudi v Saffarovi sliki filozofa Husserla, katerega eno samo oko gotovo ponazoruje du-šernega Kiklopa. Očitno je, da je pri ustvarjanju teh tako mirno učinkujočih oljih, ujedankah, risbah in Kamnotiskih sodelovala neka izredno ustaljena miselnost strogo usmerjena v iskanje resničnih vrednot nove oblikovnosti. Zato je razumljivo, če je Saffaro ponovno obredel mnoge tokove napredne likovnosti zadnjih desetletij, da bi na nji h bre. govih morda našel še kaj takega, kar so njegovi predhodniki prezrli.
Izsledki tega umetniškega potovanja so podobe čudnih imen in oblik; Eutifrone, Basilcados, z nazivi v latinskih stavkih m takih iz fizike. Zanimivo pa je dejstvo, da v njih opažamo vzporedno strujanje dveh tvornosti.
V eni, hladnejši prevladuje vpliv eksaktne znanosti, v drugi, toplejši, pa razglabljanje duha. Vsa ta dela pa so izredno natančno naslikana s prozornimi plastmi omejenega števila barv, porazdeljenih na široke ploskve. Saffaro pa je po tem, kar vidimo, samotar na svoji umetniški poti, ki hodi daleč od ostalih mlajših slikarjev. Kam namerava priti, pa morda jasneje zrcali velika slika, označena z začetnicami MNFST, kar zveni emanifest«, če med te soglasnike uvrstimo nekatere samoglasnike m ki nakazuje hotenje, kako doseči v sliki komplementarnost prostora s časom, kot st jo more predstavljati le slikar-pesnik-modrijan v eni osebi.
MILKO BAMBIČ
Ob primeru zakoncev de Prieto - Ob koncu stoletja že skoraj 600 milijonov ljudi - Beg v mesta, kjer ni ne dela ne strehe - Odkod sredstva za nova delovna mesta
Sicer je od tedaj minilo že precej časa, vendar pa se bo dogodka spomnil še marsikdo, saj so taki primeri skrajno redki. Gre namreč za primer Ines de Prieto, ki je svojemu možu Ef-frenu povila kar pet otrok hkrati. Ta skrajno redek primer je vzbudil veliko zanimanje in zakonca de Prieto sta čez noč postala — pomembna. Srečna mati se je komaj znebila novinarjev, ki so jo obiegaji. Iz njenih izjav pa smo tedaj zvedeli, da imata 38-letni Effren in 34-letna de Prieto skupno že dvajset-otrok, kajti Effren je imel že prej, preden se je spoznal z Ines, o-sem otrok, pet otrok pa je v novi zakon prinesla Ines. Preden pa so se jima rodili petorčki, sta imela Effren in Ines še dva otroka. Skupno sta torej spravila na svet dvajset otrok. Ce se še malo »potrudita« bosta mo-gia spraviti skupaj kar dve nogometni moštvi.
Toda pustimo Salo o nogometnih moštvih ob stran, kajti zadeva ni prav nič »vesela«, niti za zakonca de Prieto, niti za »zeleno celino« odnosno Latinsko Ameriko nasploh. Ne gre seveda, izključno, za primer teh dveh zakoncev, pač pa za problem, ki nastaja zaradi pogostih takih in podobnih primerov, ki tudi na tej celini pripravljajo tla za tako imenovano »demografsko eksplozijo«, o kateri se je doslej govorilo samo v zvezi z Azijo, kjer je pač zadeva bolj pereča (LR Kitajska šteje nad 700 milijonov, Indija pa nad 400 milijonov prebivalcev, da ne govorimo o manjših toda glede prebivalstva bogatih državah).
Izredni odstotki
HOROSKOP
Lucio Saffaro:	Morskji uteha
>l>>lll,niiiiHiiiiiiiiiillll,|llll„l|alllll,l||IMItlllMlllllltll|n|||||||||||||||||||)||||||||MIMmllllllll,tllIimlillll|ll,llllllllnllllMIIIIII)llllllll„llllllllll|l,l„|ll|lltllllll|,ll||l
napake.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Neka novost v okviru vaših po-slovriih odgovornosti. Deležni boste velike družinske sreče.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.1 Sprejmite brez bojazni nove naloge ki vam bodo naložene, Le neki’ predlog bi utegnil močno spremeniti način vašega življenja.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Posvetite se danes manjšim praktičnim problemom. Ne dovolite, da bi s svojo trmo povzročili nesmiselni »por
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Priča ku‘te nekatera manjša poklicna nasprotovanja. Nastopil je ugoden trenutek, da nekaterim prijateljem predložite neki svoj načrt.
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Posta-, f* se po robu težkočam, in sicer ako, da jih izkoristite v svoj prid. ^^zanemarjajte svojih čustvenih
®*K (od 21.4. do 20.5.) Pazite se jfred napakami jn negotovimi povil- ^ dobro voljo boste odpra-V1*j neki spor.
OVOJCKA (od 21.5. do 21.6.) Do-®gu boste uspeh, oziroma zmago J)8« nekim tekmecem. Neko iskre-no Prijateljstvo vam bo v uteho. ..RAK (od 22.«. do 22.7.) Zagotov-len vam le zelo lep uspeh na »snovi dane obljube. Spričo neka-erih zanimivih ponudb ne kažite Pretirane ravnodušnosti,
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ne spre-kujajte svojih ciljev. Upoštevaj-
te svoje živčno stanje.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Izpolnjujte svoje načrte z največjo natančnostjo, sprejmite nekatere ukrepe, ki so potrebni za vašo srečo.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Vsekakor branite svoje interese, dasiravno to ne bo prav lahko Zanimivo srečanje.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.1 Manjša razočaranja. skuša'te jih premagati. Pazite, da bi spričo ljubosumnosti ne storili kakšnč
V ilustracijo tega bomo navedi* nekaj podatkov: Samo v letih 1850 do 1960 torej v samih 10 letih se je prebivalstvo Venezuele povečalo za 43 odst. in to prvenstveno na račun zelo velikega prirodnega prirastka. V Mehiki so zabeležili v isti dobi povečanje prebivalstva za )3 odstotkov. V Braziliji za 37, v Kostariki celo za 45 odstotkov. Ce bodo države Latinske Amerike šle po tej poti, in nihče v to niti ne dvomi, bo Kostarika podvojila svoje prebivalstvo že v bližnjih 16 letih, Venezuela v 18, Mehika in Brazilija pa v 20 letih. To se pravi v tempu, ki ga ne zabeležimo nikjer na svetu. Zamislimo si le, kaj bi Lilo, če bi se v 20 letih prebivalstvo LR Kitajske podvojilo, povečalo torej na eno milijardo in pol ljudi. Toda pojav naglega večanja prebivalstva se ne omejuje samo na omenjene štiri dežele, pač pa je značilen, pa čeprav v nekoliko manjši meri, za vse države Latinske Amerike.
Gospodarstveniki go ugotovili, da naraščanje prebivalstva v Latinski Ameriki že prekaša naraščanja gospodarskega razvoja n gospodarske zmogljivosti nasploh. Po podatkih iz leta 1945, je v dvajsetih republikah Južne Amerike živalo 145 milijonov prebivalcev, po približnih po-datkih se to število sedaj bliža 200 milijonom in, kot zatrjujejo strokovnjaki za demografijo, no-do Združene države, ki štejejo danes 185 milijonov prebivalcev, štele tedaj 313 milijonov prebivalcev države Južne Amerike pa, ki štejejo sedaj okoli 200 milijonov, bodo tedaj štele že 692 milijonov.
Rodnost je bila v Latinski A-
meriki pravzaprav- vedno velika, toda hkrati je bila Latinska A-merika znana tudi zaradi visoke smrtnosti. V zadnjih letih pa se je izboljšala zdravstvena služba, poleg .ega nudi farmacevtska industrija veliko učinkovitih zdravil in v tem ko je rodnt st ostala enako visoka, kot nekoč, se je smrtnost znižala in šiz/i-lo prebivalstva v Latinski Ameriki narašča z večjo nagice kot kjerkoli na svetu, celo jolj naglo- kot v nekaterih preletih Azije, ki sp znanj zaradi svoge gostote prebivalstva.
Ko že govorimo o učinkih zdravstvene službe in modernih zdravilih ter drugih pomožnih sredstvih, bomo omenili, da je sredstvo DDT pripomoglo k temu, da so v Mehiki in Venezueli malario izkoreninili, v drugih državah pa skrčili na najmanjšo mero. Venerične bolezni, ki so nekoč bile epidemično razširjene, danes zasledimo le v posameznih primerih. Podobno je tudi z nekaterimi drugimi boleznimi, ki sc od nekdanjih epidemičnih pojavov prešle v ende-mološke pojave.
Kam pa to naglo naraščanje prebivalstva vodi? Ce govorimo za Azijo, posebno za Indijo m LR Kitajsko, da predstavljata nevarnost za ((demografsko eksplozijo«, bi morali tudi za »zeleno celino« uporabiti to označbo, pa čeprav zadeva tu še ni tako pereča ker je ((zelena celina« še razmeroma malo naseljena in razpolaga še z ogromnimi rezervami zemlje in drugih bogastev, ki morejo dati kruha še stotinam milijonom ljudi. Kljub temu pa predstavlja naglo naraščanje prebivalstva zelo pereč problem in tudi ta j-e gospodarskega in socialnega značaja.
Mesta Latinske Amerike so vaba za podeželske ljudi, podobno kot drugod ha svetu. 'Toda mesta Latinske Amerike se večajo za pet odstotkov na leto, hkrati pa vsem tem novim meščanom ne morejo dati niti stanovanja, niti zaposlitve. Urbanisti in gospodarstveniki s° izračunali, da bi samo za to. da bi na novo naseljene meščane mest Latinske A-merike oskrbeli z vodo in elek. trično energijo, potrebovali nad 300 milijonov dolarjev na leto. To seveda se ne dogaja, ker žive ti podeželani v predmestnih kolibah brez vode in elektrike, kljub temu se ona sredstva, ki se porabijo za najnujnejše primere, jemljejo iz tistih skladov, ki bi morali služiti za gradnjo tovarn in podjetij ter, za napredek kmetijstva.
In pri tem se poraja še nov problem.
«MIadost» ki zaskrbljuje
Najprej r.ekaj številk: Latinska Amerika odnosno Južna Amerika je «mlada». Razen v Urugva-ju Argentini je v osalih državah te celine kar 43 do 48 odst. prebivalstva, ki je staro izpod 15 let. Ce računamo, da odpade v Veliki Britaniji v to dobo starosti komaj 23 odst. prebivalstva, v Franciji 28, v ZSSR 29,7 in v ZDA 31 odst., pomeni, da imajo v nekaterih državah »zelene celine« dvakrat več mlad:-ne kot v drugih državah. Toda kaj bo. ko bo ta mladina čez nekaj let, recimo čez 10 let iskala zaposlitve, iskala kos kruhu, i iskala svoj dom, vsaj streho nad
glavo? 2e v ZDA se sociologi sprašujejo, kam bodo s 700.000 mladimi delovnimi silami prihod, njih let To se sprašujejo bogate ZDA. Kam z milijoni mladih, povečini nekvalificiranih delavcev Latinske Amerike, pa že ni več problem same Latinske Amerike, pač pa postaja to že problem, ki gre iz »en okvira posamezne države in tudi celine.
Odgovornost Združenih držav
Samo po sebi pa se vsiljuje vprašanje, ki ne potrebuje odgovora: Kje bodo vlade držav Latinske Amerike našle sredstva za zaposlitev novih milijonov rok, kje bodo zrasla podjetja, ki bi mogla vse te ljudi sprejeti? Seveda je v zvezi s tem treba dodati še dejstvo, da doživlja večina južnoameriških držav hud pritisk severnoameriškega velikana — Združenih držav, ki so si preko raznih družb ali skladov, zagotovile izkoriščanje največjih bogastev Latinske Amerike in jih brezobzirno izkoriščajo, ne da bi ustrezen del čistega dobička vlagale v gospodarstvo teh dežel, v kolikor jim trenutno ne nese.
Problem naglega naraščanja prebivalstva gre, po mnenju sociologov, celo preko tega okvira, kajti tudi proizvodnja hrane po prebivalcu je danes za 7 odst. nižja kot pred vojno in še vedno upada. Tudi pri naraščanju kmetijskega pridelka, torej v Latinski Ameriki ni dovolj kruha, ker se sproti rodi več ust, kot znaša povečana proizvodnja.
Spomini «lvana Ruskega», junaka iz Bakuja
Pred 20 leti v Ul. Ghe^a
«Ivan Ruski* je bil med vojno zelo znan junak — diverzant. Njegovo pravo ime pa je Mirdamat Seidov, po rodu je iz Bakuja v Sovjetski zvezi. Nacisti so ga leta 1942 ranjenega zajeli v Sevastopolu in ga odpeljali v ujetništvo. Ko je nekoliko okreval, so ga z mnogimi drugimi prisilili v njihovo delovno službo. Kot tatt je moral najprej v Avstrijo, kjer je moral popravljati porušene mostove in ceste. Od tod je leta 1943 prišel v Trst, točneje na Opčine. Tu je kmalu prišel v stik z aktivisti OF in nato skupno s svojim rojakom iz Bakuja Mehtijem Huseinom Zadejem ter drugimi sovjetskimi ujetniki pobegnil v partizane. Od tod je prihajal na razne sabotažne akcije, med katerimi sta bili tudi ona v openskem kinematografu in ona v Ul. Ghega. ki jo je izvedel 22. aprila 1944. Pozneje je bil spet ujet (seveda pod tujimi dokumenti), vendar pa je taborišče preživel in živi sedaj spet v Bakuju. Tu je objavil tudi nekaj spominov na svojo partizanščino v naših krajih, med drugimi tudi spomin na diverzijo v Ulici
Gljega, ki jo je opisal takole:_
«Preko partizanske obveščevalne
službe *mo zvedeli, da se je v Trstu nabralo mnogo fašističnega vojaštva. Treba je napraviti še eno diverzijo,)) <*— mi je rekel namestnik načelnika obveščevalnega oddelka tov. Egon.
Zmenili smo se, da se bova spet oblekla v nemške uniforme in se zvečer odpravila v Trst, kjer naju bodo na dogovorjenem kraju pričakali tržaški ilegalci.
Noč bova preživela pri enem izmed njih, zjutraj pa bova ostva-rila najine načrte Zvečer sva bila z Mehtijem že v Trstu, kjer so naju že čakali in naju sprejeli na stanovanjc.
Spala svu slabo ■ ,skrbelo naju je, kako nama bo uspela akcija naslednji dan, Vstala sva, ko se še ni niti danilo. Zdrgnila sva obutev, da se je kar bleščala, potikala bluze, se temeljito obrila.
Zjutraj naju je hči ilegalca, kjer sva prenočevala, popeljala po mestu, da bi nam pokazala objekt diverzije. Hodila je kak ih dvajset metrov pred nama. Pogosto sva morala pozdravljati hitlerjevske oficirje, ki so nama prihajali naproti To sva počenjala z veliko prizadevnostjo, da bi se ti ne imeli niti najmanjšega vzroka vtikati v naju. Posebno sva se bala poljskega orožništva. Ce bi se srečala s tepli, bi bilo za naju smrtno nevarno, ker sva imela slabo ponarejene dokumente.
Zato sva imela do skrajnosti na pete živce.
Dolgo sva se klatila po uličicah, dokler nisva prišla k sivemu štirinadstropnemu poslopju. Vodnica naju je zapustila, potem ko je
pogledala čez levo ramo, kot smo se bili dogovorili. Prišla sva k vratom, kjer je bilo zapisano v nemščini: sNemški vojaški klub.
Samo za Nemce.« To je bila neke vrste gostilna samo za nemško garnizijo.
Mehti je ostal zunaj z minami ti torbi, jaz na sem se povzpel v prvo nadstropje, da bi pregledal položaj. Nemške natakarice so nosile kosilo po mizah. Dvorana je bila polna gostov. Na hodniku je stala vrsta vojakov pri blagajni za kupone. Tam sem se nekaj časa prerival, nato pa sem odšel po stopnicah navzdol. Zatem sva odšla pod stopnišče na drugi strani dvorišča, v enem samem trenutku sprožila mino, vložila dva detonatorja, katerim sva na konico nadela steklene ampule s kislino ter oblečene v tenko bakreno prevleko. Ko je bilo vse gotovo, sna z zobmi stisnila vsako ampulo posebej. Pod bakreno prevleko se je zaslišal zvenk razbitega stekla. Zdaj je kislina začela razjedati žico, ki je vezala ampulo m vzmet udarne tgie.
Kakor hitro bo kislina pregrizhr žico, bo eksplodiralo. Vse skupaj bo trajalo 30 minut,
Cas teče, mina pa je za enkrat še vedno v najinih rokah. Z njo je treba še čez vse dvorišče,- po-1 ma.
vzpeti se je treba v tretje nadstropje, m potem ko bova izbrala trenutek, položiti na pripraven kraj. Ne smeva zamuditi niti minute, toda istočasno je treba delati mirno in hladnokrvno. Ko sva šla h glavnemu vhodu, sva zagledala nemškega oficirja v činu. kapetana - Stekel sem k njemu, mu izkazal čast in naglo odprl pred njim vrata.
aProsim, gospod Hauptman!» sem rekel po nemško in se vsto-pil v stanu »mirno« pred oficirjem.
»O; Hvalah se je zadovoljno nasmehnil oficir in se povzpel po stopnicah navzgor.
Midva sva šla za njim. Vstopil je v oficirsko dvorano, midva va v dvorano za vojake tn podoficirje. Za minuto sva ostala pri vratih, da bi poiskala prosta mesta. Pri eni izmed miz sva zagledala prost stol.
«Ali je dovoljeno?» sem vprašal vojaka, ki je sedel za mizo.
Ta je pokimal z glavo. Mehti je položil torbo zraven stola m prosil vojaka, da bi popazil nanjo in na najin prostor, medtem ko bova šla po kupone.
sPazil bom, brez skrbi,« je odgovoril Nemec. «Vsafc trenutek ho prost še en sto! in ga bom zasedel za vaju.«
Z Mehtijem sva šla k blagajni in se nekaj časa prerivala zraven vrste čakajočih. Ce bi takoj odšla, bi bilo narobe. Srce je nama močno razbijalo v prsih. Kaj če useka prezgodaj, mi je kljunata n glani zoprna misel. Od tedaj, ko sva strla ampule, je minilo že nekaj napetih minut. Počasi se je Meht, prestopal k vratovi, kot bi imel svinčene noge. Se en korak, drugi, tretji... Po njegovih stopinjah sem šel še jaz. Se malo in zunaj sva. Kako ie lepo okoli naju! Zdi se, kot oi bil celo zrak svež tn da naju drevesa pozdravljajo z mahanjem vej. Obrisala sva s> pot s čela, pogledala drug drugega in se zasmejala.
«Daj, počakajva tamle za vogalom, da bova videla, kaj sva napravila,« sem predlagal.
'((Nikakor ne/ Mesto bodo obkolili. Treba je hitro proč!« se ie uprl Mehti,
Hitro sna skočila v tramvaj, tci je peljal mimo, in se odpeljala iz mesta. Ko sna bila u predmestju, sna se urno povzpela na hrib. Za nama so ostale nemške straže ob cestah in poteh. Komaj sna prispela do grmičja tn -e ustauila, ja bi se odpočila. Mehti je potegnil uro tz žepa Minilo je že '/5 minut. Sekundni kazalec pa teče in teče... Zdaj je le čas! Toda kaj je to? Zakaj ni eksplozije? Spogledala sva se, v Mehtijenih očeh sta skrbi tn dvom. Minuto kasneje se je razlegla zamolkla eksplozija. V zrak so se dvignili ogromni stebri di-
šil
Mi
n!7
Radio Trst A
7.00
Koledar; 7.30 Jutranja glasba; 11.30 Šopek slov. pesmi;
11.45	Jug. orkestri in pevci; 12,15 Pomenek s poslušalkami; 12.30 Iz glasbenih sporedov; 13.30 Z glasbenih festivalov; 17.00 G. Sa-fred igra na marimbo; 17.20 Pesem in ples; 18.00 Bilo je nekoč...;
18.15	Umetnost in prireditve;
18.30	Baritonist C. Giombi; 18.50 Vesele harmonike; 19.15 Radijska univerza: 19.30 Lahka glasba; 20.00 Šport; 20.30 Gospodarstvo in delo; 20.45 Pesmi brez besed; 21.00 Operna glasba; v odmoru Misli m nazori; 22.20 Od polke do madisona.
12.00	Plošče; 12.25 Tretia stran;
13.15	Lahka glasba; 14.15 Alde-righiieve skladbe; 14.35 Na desni strani Tilmenta.
PETEK, 24. APRILA 1964
Haydnove skladbe; 13.25 Dva glasova en mikrofon; 14.55 Vreme na ital. morjih; 15.15 Filmske in gledališke novosti; 16.30 Glasbeni karr.et; 16.00 Program za naj-mlajše: 16.20 Otvoritev razstave obrtništva v Firencah; 18.00 Vatikanski koncil; 19.10 Oddaja za delavce; 20.25 Pirandello; »Stari in mladi« - 6. nadaljevanje; 21.00 Simf. koncert.
II. program
Koper
6.15	Jutranja glasba; 7.00 Prenos RL; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Prenos RL; 12.00 in 12 50 niasba po željah; 13.40 V domačem tonu; 14.00 Zabavni orkestri; 14.30 Melodije; 15.30 Narodne pesmi; 15 45 Prenos RL; 16.15 Pevci; 16.30 Današnje teme; 16.40 Ob 6. obletnici smrti A. Dvoraka:	17.40 Pisana glasba:	18.00
Prenos RL; 19.00 Kitarist Geisler;
19.30	Prenos RL; 22.15 Orkester Carrol; 22.4u Zagrebški solisti.
Nacionalni progrnm
6.30	Vreme na 'tal moriih; 8.30 Jutranii pozdrav; 9.20 Popevke;
10.00	Operna antologija; 10.30 Sola; 11.00 Sprehod skozi čas; 11.45
8.00	Jutranja glasba; 8.40 Ni-cola Arigliano; 9.15 Ritmi; 10.35 Nove ital. pesmi; 11.10 Vesela glasba: 12.05 Zvočni trak; 14.00 Pevci; 14.45 Za prijatelje plošč;
15.00	Ital. pesmi in plesi; 15.15 Plošče; 15.35 Koncert v miniaturi; 16.15 Rapsodija; 17.35 Mala enciklopedija; 17.45 Maupassant: «Državni udar«; 18.35 Enotni razred; 18.50 Vaši izbranci: 20.35 Glasbeni variete: 21.35 Znanstvena oddaja: 22.00 Jazz.
III. program
18.30	Likovna umetnost; 18.45 Betinellijev preludij; 18.55 Človek in mesto: 19.15 Ital. periodični tisk; 19.30 Vsakpvečerni koncert; 20.30 Revija revij; 20.40 Na programu Janaček; 21.20 Ob dvaisetletnici odporniškega gibanja.
Slovenija
8.05 Lahka glasba; 8.35 Nekaj domačih; 8.55 Pionirski tednik; 9.25 Iz naše glasbene preteklosti; 10.15 Iz Rozinovega ((Ekvinokcija«; 10.35 Knjižne novosti: 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Pozor, nimaš prednosti!; 12.05 Zabavna glasba; 12.25 Domače
pesmi: 13.30 Instrumentalni solisti; 1*05 Radijska šola; 14.35 Popevke; 15.15 Napotki za turiste; 15.20 Zabavna glasba; 15.45 Jezikovni pogovori: 16.00 Vsak dan; 17.05 Antonin Dvorak; 18.00 Aktualnosti; 18.10 Pesmi borbe in dela; 18.25 Pripoveduje nam...;
18.45	Iz naših kolektivov; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Lahka glasba; 20.15 Zunanjepolitični pregled: 20.30 Ruski umetniki;
21.00	Zabavni orkester; 21.15 Oddaja o morju: 22.10 Plesna glasba: 23.05 Mina; 23.20 Glasba našega časa.
Ital. televizijo
8.30	Sola; 17.30 Program za najmlajše; 18.30 ((Nikoli ni prepozno*; 19.00 Dnevnik; 19.15 TV pošta; 19.35 Recital Tita Gobbija;
20.15	Šport, 20.30 Dnevnik; 21.00 G. Petroni; »Svet je en sam zapor«; 22.10 Amalfi, mesto sonca:
22.45	Petnajst minut s Faustom Papettijem; 23.00 Dnevnik.
DRUGI KANAL
21.00	Dnevnik: 21.15 Italijani italijanskega filma; 22.30 Glasbeni program; 23 10 Šport,
Jug. televizija
17.00	Ruščina; 17.30 Angleščina:
18.00	Poročila; 18.05 Tv filmski klub; 18.30 Shakespearovo mesto; 18.50 Glasbeni kotiček; 19.00 TV obzornik; 19.30 Koncert Božidarja Tempeja; 20.00 TV dnevnik: 20.30 Propagandna oddaja:
20.45	«Vedno srečen« — angleška komedija: 22.15 Montreug; Podelitev zlate vrtnice za najboljšo zabavno glasbeno oddajo Evro* vizije; 22.40 Poročila.
NA POBUDO SKGZ V GORICI
Dr. Polič iz Kopra o položaju italijanske manjšine v Jugoslaviji
Govornika je številnemu občinstvu predstavil podtajnik SKGZ dr. Peter Sancin
V	sredo zvečer je Slovenska kulturno gospodarska zveza priredila v klubskih prostorih «Simon Gregorčič* * v Gorici predavanje dr. Svetozarja Poliča, predsednika komisije za manjšinska vprašanja pri SZDLJ okraja Koper, o položaju italijanske manjšine v Jugoslaviji. Predavatelja je številnemu občinstvu, ki se je odzvalo povabilu, predstavil podtajnik SKGZ dr. Peter Sancin.
Dr. Polič je uvodoma naglasil, da je bila rešitev narodnega vprašanja v Jugoslaviji že med vojno bistveni element za uspeh oborožene borbe in novo družbeno ureditev. Prav zaradi zanemarjanja tega vprašanja je tako neslavno propadla stara Jugoslavija.
Naštel je vse manjšine, ki živijo na ozemlju Jugoslavije, ter Madžarsko in Italijansko manjšino ki živita na področju republike Slovenije.
Ke je prešel na odnos do italijanske manjšine, je predavatelj dejal, da je posebni statut element, ni pa vodilo za ravnanje z manjšino; pravice manjšine se urejujejo po socialističnih načelih, ki dajejo manjšini daleč več pravic, kot jih priznava posebni statut.
V	manjšini socialistična oblast ne vidi zla, ki naj ga prenaša po sili razmer, ampak element, ki plemeniti kulturo, jo bogati in predstavlja most zbližanja.
Navedel je več primerov, kako v praksi izgleda enakopravnost italijanske manjšine na dvojezičnem področju, ter izrecno poudaril, da so po memorandumu dolžni izvesti dvojezične napise v krajih, kjer živi 25 odstotkov pripadnikov italijanske narodnosti; tolikšnega odstotka pa italijanska manjšina ne doseže nikjer, navzlic temu pa je v treh občinah (Ko-par, Izola, Piran) dvojezičnost skoraj do kraja izvedena.
Predavatelj je posebej navedel ogromne denarne podpore, ki jih oblast daje manjšinskim ustanovam, od samih prosvetnih društev pa tja do poklicnega gledališča.
Omenil je tudi stanje šolstva ter ovire, ki jih predstavlja memorandum za takšno reševanje tega vprašanja, ki bi koristilo samim pripadnikom manjšine. Ob koncu je dr. Polič dejal, da zboljševanje odnosov med sosednjima državama lahko samo ugodno vpliva na reševanje manjšinskih vprašanj ter izrazil upanje, da bodo njihovi dobri vzgledi bili predmet posnemanja na drugi strani meje.
Ob koncu je odv. Sfiligoj zastavil predavatelju nekaj vprašanj.
VERDI. 17.30 «Se permettete — parliamo di donne», V. Gassman in S. Koscina. Mladini pod 18. letom prepovedan.
CORSO. 17.15: «Sette giomi a mag-gio», Ava Gardner, F. March, K. Douglas in B. Lancaster. Cmo-beli ameriški film.
VITTORIA. 17.30: «11 terrore dei mantelli rossi», T, Russel in S. Gabel. Italijanski kinemaskopski barvni film.
CENTRALE. 17.15: «Vento caldo di battaglia*, R. Pellegrin in P. Meu-risse. Francoski čmobeli film.
DEŽURNA LEKARNA Danes ves dan in ponoči Je od-jrta v Gorici lekarna S. GIUSTO, Korzo Italia št. 242, tel. 31-51.
TEMPERATURA VČERAJ
Včeraj smo imeli v Gorici najvišjo dnevno temperaturo 20 stopinj ob 16. uri in najnižjo 8,6 stopinje nad ničlo ob 21.15 uri. Povprečna dnevna vlaga je dosegla 65 odstotkov.
Prekinjena pogajanja s tekstilnimi uslužbenci
Tekstilni sindikat pri CGIL v Gorici sporoča, da je prišlo do prekinitev pogajanj med predstavniki delavcev tekstilne industrije in njihovimi delodajalci, ker so ti nepopustljivi glede dodelitve strojev. Tudi niso sprejeli predloga sindikatov, naj bi pustili ob strani ta problem in nadaljevali pogajanja o drugih spornih točkah. Zato so sindikati vzeli na znanje prekinitev pogajanj in pozivajo delavstvo naj bo pripravljene na nadaljno borbo v skladu z ukrepi, ki jih bodo v državnem merilu odločili na sindikalnih posvetih.
PROSLAVE 25. APRILA - DNEVA OSVOBODITVE
Poklonimo se spominu padlih ob 20-letnici osvoboditve
Osrednja proslava ANPI m ANPPIA bo v soboto v Tržiču - Polaganje vencev slovenskih organizacij - Odkritje spominskih plošč v zaporih in na Gradu
V okviru dneva osvoboditve 25. aprila bo na Goriškem večje število proslav, ki jih bodo priredile organizacije partizanov in bivših političnih preganjancev ter občinske uprave.
Qsrednja proslava, ki jo prirejata ANPI in ANPPIA, bo v soboto ob 11. uri na Trgu Unita v Tržiču. Po zborovanju se bodo udeleženci formirali v sprevod, ki bo ponesel vence na tržiško pokopališče kjer je pokopanih nad 200 partizanov.
Jutri bodo v Gorici bivši partizani, predstavniki Slovenske kulturno gospodarske zveze in Mladinske iniciative položili vence na partizanske grobove na glavnem
pokopališču. Ob 9. uri se bodo zbrali v Standrežu, od koder bodo odšli na pokopališče in ob 9.30 položili vence.
Komemoracija na glavnem pokopališču se bo vršila nekaj časa poprej zaradi tega, da bi se mogli predstavniki teh organizacij udeležiti spominskih svečanosti, ki jih goriška občinska uprava prireja isti dan, se pravi v soboto ob 10. uri v sodnih zaporih in ob 10.30 na Gradu, kjer bodo odkrili spominski plošči. Naslednji dan v soboto ob 21. uri bo v veliki dvorani Ginnastica Goriziana predstava «Bila je rezistenca 1922-1945», ki jo bo pripravilo gledališko središče «11 Trebbo* iz Milana.
IIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIUIIIII lili Milili Ml IIIIII MIMI UMI IIIIIMIIMIIIIMM Milili MIIMIMII   IMIMMMMMMIMIMIMIMMMMIMII
VRSTA RAZPRAV NA OKRAJNEM SODIŠČU
Ko so policaji vdrli v hišo je bila samo v spodnji obleki
Dva vinska bratca zopet pred sodnikom - Za lepimi etiketami je bilo slabo vino
Včeraj dopoldne se je pred o-krajnim sodnikom v Gorici zvrstila cela vrsta obtožencev, ki so se morali zagovarjati zaradi raznih prestopkov.
Prva je bila na vrsti 35-letna Ana Soprani, por. Fedenco, iz Gorice, Ul. Sile 18. To je žena Giu-seppa Federica, znanega pod imenom «Gigi», ki je znan po svojem dramatičnem begu pred policijo ki je potrkala na vrata hiše, v kateri stanuje njegova prijateljica v «kazermetah». Obtožnica pravi, da je razžalila tri predstavnike policije, katere je začela zmerjati, ko so prišli k njej dne 23, februarja letos, da bi pregledali če se v stanovanju ne skriva njen mož.
Pri včerajšnji razpravi se je obtoženka zagovarjala, da jih ni zmerjala, ampak se je samo pritoževala, ker ji niso dali časa, da bi se oDlekla, ko je bila samo v spodnji obleki. Sodnik pa jo je vseeno spoznal za krivo in jo obsodil na štiri mesece zapora pogojno in brez vpisa v kazenski list. Branil jo je odv. dr. Turel.
Drugi je bil na vrsti 50-letni kurjač Guido Fogari, iz Gorice, «ka-zermete*, ki pa ni prišel, in so ga sodili v odstotnosti. Policaji so ga dne 1. marca letos presenetili v Ul. S. Pellico v pijanosti. V prejšnjih mesecih je zaradi pijanosti in nočnega razgrajanja bil Fogari že 19-krat pred sodnikom. Vkljub temu pa mu je šlo včeraj dobro, saj ga je sodnik obsodil samo na plačilo globe 6000 lir.
Zaradi enakega prestopka se je moral zagovarjati tudi 39-letni Antonio Sirceli, ki pravtako stanuje v Gorici v «kazermetah». Tudi njega so zasačili, ko je bil v rožcah in kot njegov kolega Fogari se je tudi on moral že 11-krat zagovarjati zaradi pijanosti. Vendar pa je včeraj trdil da 29. januarja ni bil pijan, kakor se zatrjuje v obtožnici in je popil samo kak kozarec vina, ki so mu ga ponudili, ker je pomagal raztovoriti neki tovornik. Branil ga je odv. dr. Turel, ki je dosegel, da so ga oprostili zaradi pomanjkanja dokazov.
Na dve leti priporo in plačilo globe 8000 lir je bil obsojen pogojno in brez vpisa v kazenski list 30-letni Albert Mačus, iz Steverja-na, Sčedno 10. Mestni stražniki so
ga presenetili, ko se je peljal s skuterjem po drevoredu XX. septembra v Gorici, ne da bi imel predpisano šofersko izkaznico. Mačus se je izgovoril, da je peljal skuter k nekemu mehaniku zaradi popravil, vendar mu to ni pomagalo. Branil ga je uradno dr. Por-telli.
Kot zadnji se je moral zagovar-jati 63-letni Carlo Botter kot trgovski zastopnik nekega vinskega podjetja iz Fossalte pri Piavi. Na steklenice je nalepil etikete z napisi «Botter merlot* in «Bott'er ca-bernet*, čeprav so z analizo ugotovili, da je bilo v steklenicah vino slabših vrst. Obtožnica pravi nadalje, da je stavil v prodajo nepristno vino kot pristno. Ko je proučil argumente obrambe, je sodnik obtoženca oprostil zaradi pomanjkanja dokazov.
Okrajni sodnik dr. Ballani.
Izpopolnjevanje seznama izvedencev
Trgovinska zbornica bo izpopolnila seznam strokovnjakov goriške pokrajine. Kogar se to tiče, naj sestavi prošnjo na kolkovanem papirju ter jo do 16. maja vloži na zbornici. Točne pogoje za vpis imajo v ustanovi.
Urnik trgovin ob prazniku osvoboditve
Pokrajinska zveza trgovcev sporoča, da bodo imele trgovine na Goriškem ob proslavi obletnice osvoboditve od 24. do 26. aprila naslednji urink:
DANES 24. aprila bodo lahko vse trgovine zvečer odprte do 20. ure. Mesnice bodo odprte tudi popoldne od 16. do 20. ure; pekarne bodo spekle in prodajale kruh tudi za naslednji dan. Isto velja tudi za mlekarne.
JUTRI, 25. aprila. Razen cvetličarn in mlekarn, ki bodo obratovale do 13. ure, bodo vse druge trgovine ves dan zaprte.
V nedeljo, 26. aprila:	Mesnice
bodo odprte od 6.30 do 11. ure, pe-
karne in mlekarne od 6.30 do 12.30, cvetličarne pa od 8. do 13. ure, toda samo Voigtlander, v Ul. IX. avgusta, ki je ta dan na vrsti za dežurno službo. Vse druge trgovine bodo ves dan zaprte.
Brivci in frizerji bodo imeli v soboto, 25. aprila ves dan zaprto.
Tiskovna konferenca PSI v Gorici
Danes 24. t. m. ob 16. uri priredi vodstvo PSI za Goriško v hotelu Corso v Gorici, na Korzu Italia, tiskovno konferenco, na kateri bodo predstavili in obrazložili novinarjem program te stranke za bližnje deželne Volitve.
Dve milijardi za cesto Viilesse-Goriea
Minister za javna dela Pieraccini je sporočil, da je njegovo ministrstvo odobrilo večje število vsot za javna dela v naši pokrajini. Med drugimi so odobrili izplačilo dveh milijard lir za gradnjo cestne povezave med Villessimi in Gorico ter 260 milijonov lir za gradnjo novega mosta čez Nadižo v Čedadu.
V Gorici ukradeni avto so našli v Margheri
V torek ponoči, po vsej verjetnosti po polnoči, so v Ul. Monte-cucco v Gorici neznanci odpeljali avto Giulietta Sprint št. GO 25482, ki je last inž. Gina Selenattija iz Qorice. Lastnik je takoj naslednje jutro javil tatvino na goriški kvesturi. Gotovo pa se takrat ni nadejal, da bo tako kmalu dobil nazaj ukradeno vozilo. Včeraj zjutraj namreč so ga poklicali na policijo in mu tam sporočili, da so našli njegov avto v Margheri pri Benetkah, kjer so ga tatovi pustili na cesti. Inž. Seleneati se je takoj odpravil tja in se že popoldne vrnil s svojim avtom, ki je bil nepoškodovan in je bilo v njem celo še nekaj bencina.
V Tržiču bo že danes ob 18. uri na županstvu sprejem za vse pripadnike partizanskih organizacij in svojce padlih. Krminski župan bo objavil za to priložnost razglas občinske uprave, prav tako tudi župan iz Vidma. V furlanski presto-lici bodo na predvčer dneva osvoboditve izstrelili 29 barvnih raket.
Pozivamo pripadnike naše manjšine, da se v Čimvečjem številu udeležujejo manifestacij ob praznike zmage partizanstva in proti-fašizma, posebno pa polaganja ven. cev na glavnem goriškem pokopališču.
Volilna zborovanja PSI, KPI in PSIUP
PSI bo imela te dni naslednja zborovanja:
Danes ob 15. url bo na sedežu PSI v Gorici tiskovna konferenca, kjer bodo razdelili program stranke in seznam kandidatov.
Danes ob 20.30 bo na Vrhu govoril Waltritsch.
Danes ob 20.30 bo v dvorani v Pevmi govoril dr. Sancin.
* * •
KPI bo imela naslednje sestanke in zborovanja:
V	nedeljo, 26. aprila ob 16. uri
bo v Ronkah pokrajinsko zborovanje žena, kjer bo govorila poslanka Nilde Jotti.
V	ponedeljek, 27. aprila bo ob
20.30	v Tržiču na Trgu Unita govoril poslanec Pajetta.
VOLILNA ZBOROVANJA PSIUP:
Danes pred tovarno OET v Tržiču bo ob 12.30 in 13.20 govoril Domenico Ceravolo.
V	soboto bosta ob 17.30 v Standrežu govorila Karel Cemic in prof. Giorgio Canesti.
V	nedeljo ob 11. uri bo v-Tržiču govoril podtajnik stranke Dario Valori.
V	nedeljo ob 11. uri bo v Kr-minu govoril predsednik zadrug Ivano Curti.
NA SVETOVNEM PRVENSTVU
Košarkarice SZ
premagale
Brazilijo
LIMA, 23. — V finalni skupini svetovnega ženskega košarkarskega prvenstva je reprezentanca Sovjetske zveze premagala Brazilijo 68:50.
NOGOMET
KIJEV, 23. — Sovjetska olimpijska reprezentanca je danes premagala v prijateljskem srečanju Bolgarijo z 1:0 (0:0).
• * 9
RIM, 23. — Pred 5.000 gledalci je nogometna reprezentanca rimskih redarjev premagala enajsterico beograjske ljudske milice 4:2. Po regularnem času in tudi po podaljških je bilo stanje neodločeno 1:1, zaradi česar je sodnik odredil streljanje enajstmetrovk. Rimljani so bili trikrat pspešni, Beograjčani pa samo enkrat. Rimski redarji so z zmago osvojili pokal župana Petruccija. Povratna tekma bo septembra meseca v Beogradu.
IA EVROPSKI NASLOV MUSJE KATEGORIJI
Nocoj v Rimu dvoboj Burruni -McGowan
Angleži prepričani v zmago rojaka
RIM, 23. — Sedanji evropski prvak mušje kategorije Salvatore Burruni je danes prispel v Rim, kjer bo v petek nastopil v dvoboju za evropsko krono proti komaj 21-letnemu prvaku Anglije in britanskega cesarstva Walterju Mc Gowanu. Angleški novinarji, ki so prispeli v Italijo, so prepričani v-
zmago na pogled šibkega Škota. Tudi njegovi rojaki, ki so znani stiskači, tokrat stavijo tudi precejšnje vsote na uspeh mladega Walterja.
Edini, ki se Škota vsaj na videz ne boji, je Burruni, ki je danes z nasmehom na ustih stopil z letala, se pustil slikati z vseh strani in je nate mimo odgovarjal novinarjem .
Največ je bilo govora o njegovi teži. Ta problem je skrbel vse italijanske izvedence, ki so «zavoha li», da se mora Burruni precej truditi, da shujša do teže, ki Je predpisana za to najlažjo boksarsko
00 DANES 00 NEDELJE VATERPOLO V NEAPLJU
Italija A in B proti SZ in Madžarski
Turnir je v okviru priprav za olimpiado
NEAPELJ, 23. — Najboljši vaterpolisti na svetu se bodo zbrali v prihodnjih dneh v Neaplju, kjer bo v bazenu Scandone četveroboj Italija A - Italija B - Sovjetska zveza . Madžarska. Manjkajo torej samo Jugoslovani, ki bi tako dopolnili četverico reprezentantov, ki so v zadnjem deseteroboju osvojile olimpijski naslov. Ta turnir organizirali
kategorijo. Burruni jih je vse pomiril. Povedal je, da je brez težave dosegel predpisano težo, pri čemer mu ni bilo treba niti poseči po posebnih dietah.
Sardinski boksar, katerega so opozorili, da je McGowan izjavil, da je trenutno najmočnejši in najboljši, zaradi česar je sklenil iti v boj za evropsko krono, je mirno odgovoril, da se bo to pač videlo jutri na ringu. «Jaz sem tu prav zaradi tega* je izjavil Burruni, «in lahko rečem, da se ga ne bojim in mi Škot tudi ne dela nobenih preglavic*. Končno je pripomnil, da se bo na ringu rimske športne palače videlo, kdo je močnejši in boljši.
Burrunijev trener Franco Mulas je potrdil, da je evropski prvak v najboljši formi, vendar se ni hotel spustiti v predvidevanja. Dodal je samo, da je McGowan levičar in zaradi tega so priprave Burru-nija potekale v tej smeri. Sicer se v boksu lahko vse zgodi. Na vsak način, je izjavil Mulas, naj pripada zmaga močnejšemu.
so Italijani organizirali prav v okviru priprav za tokijske letne igre. Domačini so se pod vodstvom trenerja Bandyja Zolyomyja začel predčasno pripravljati in sedaj bodo imeli v tekmah s sovjetskimi in madžarskimi vaterpolisti najlepšo priložnosti, da pregledajo vse razpoložljive sile za zahtevni nastop na Daljnem vzhodu.
Italijanski vaterpolisti imajo skoraj vsak večer pravcate trening tekme s sovjetskimi igralci, ki so že v Neaplju.
Turnir bo potekal po naslednjem razporedu:
24.	t. m.
ob 21. uri ITALIJA A - ITALIJA B Ol) 22. MADŽARSKA . SZ
25.	t. m.
Ob 21. SZ - ITALIJA B
ob 22. ITALIJA A - MADŽARSKA
26.	t. m.
ob 21. MADŽARSKA - ITALIJA B ob 22. ITALIJA A - SZ
SZ BOR ATLETIKA
V	soboto, 25. t. m. bodo nastopili na atletskem mitingu v Vidmu naslednji atleti: Košuta Aleksander, Pahor Milan, Medvešček Vojko, Sancin Stojan, Fučka Radovan in Cesar Vojko. Tekmovalci naj se zberejo ob 7. uri na Trgu Oberdan.
* * *
V	nedeljo, 26. t. m. bodo nastopili na atletskem mitingu v Trstu atleti Cesar Vojko, Sedmak Emil, Švab Dušan in Ra-potec Mario. Začetek tekmovanja ob 8.30 na občinskem stadionu Valmaura.
iiimimiiiumiiiiiiHiiiuiiHiHiiiiimuiiimimimmiiiiiituiiuiMiinimiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiminiimiiiiiniii
IZ GORIŠKE BOLNIŠNICE
Padel je z zidarskega odra in si zlomil levo roko
Kolesarka je trčila s skuterjem in si zlomila nogo
Včeraj dopoldne, nekaj po 10. uri, se je ponesrečil prj delu v Ul. Aquileia v Gorici 28-letni Silvio Ve. nier, doma iz Gorice, Ul. Višini št. 24. Venier je padel z zidarskega odra na tla ter pri tem dobil precej močne poškodbe. Takoj so poklicali avto Zelenega križa, ki je ponesrečenca odpeljal v civilno bolnišnico. Tam so mu ugotovili zlom leve roke v ramenu in rano na las’šču ter so ga pridržali za mesec dni na zdravljenju.
Včeraj okrog poldne pa so poklicali avto Zelenega križa v Ul. Marconi v Gorici, icer je padlo 56-letna Ida Košuta, da ni mogla več ustati. Ponesrečenko, ki stanuje v Gorici, Ul. Don Bosco 159 so odpeljali ' v bolnišnico, kjer so jo pridržali za 25 dni zaradi zloma leve noge v kolenu.
Okrog 15. ure včeraj se je 68-letna Caterina Bonini, iz Gradiške, Ul. Trieste 141 peljala s kolesom po cesti od Zagraja proti središču Gradiške. Na glavnem trgu se je srečala s skuteristom, 46-letnim E-
manuelom Carmelom iz Gradiške, ki se je peljal v smeri proti Soči. Zenica je manevrirala s kolesom tako nespretno, da je zadela ob skuter ter padla in se pri tem precej poškodovala. Poklicali so avto Zelenega križa iz Gorice, ki jo je odpeljal civilno bolnišnico. Tam so ji ugotovili verjeten zlom leve stgnenice in so jo pridržali za 40 dni na zdravljenju. Na kraj nezgode so prišli karabinjerji, ki so napravili o nesreči zapisnik.
Včeraj zjutraj ob 6.15 so pripeljali z avtom Zelenega križa v bolnišnico tudi 42-letnega Livia Vita-la, iz Gorice, Ul. Colombo 29; ki se je malo prej ponesrečil na delu v podgorski predilnici. Ugotovili so mu udarec, z rano na glavi s pretresom možgan ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju.
Ob 17. uri pa so nudili prvo pomoč 11. letnemu Andreju Valantiču iz Gorice, Ul. Faiti 34, ki se je ranil z bodečo žico v bližini svojega doma. Okreval bo v sedmih dneh.
V soboto in nedeljo bo na stadionu «Prvi maj* mednarodni namiznoteniški turnir za »nagrado Bora*. Prvi tekmovalci bodo že danes prispeli v naše mesto, druge pa pričakujejo v soboto zjutraj.
Spored tekmovanja je naslednji: SOBOTA, 25. t. m.
ob .9.00 začetek tekmovanja mladincev in tretjekategorni-kov
ob 13.00 začetek tekmovanja igralcev II. kategorije od 19.00 do 20.30 odmor ob 20.30 začetek tekmovanja prvo-4 kategomikov in nadaljevanje drugih turnirjev. NEDELJA, 26. t. m. ob 9.00 — nadaljevanje tekem prvega dne
—	tekmovanje parov
—	ženski turnir od 13.00 do 15.00 odmor
ob 15.00 nadaljevanje tekmovanj* do zaključka.

JOŽA H OR V A T:
Ali se komadant šali z njim, ali je morda pijan, ali pa je trčen — kaj neki mu je? Ura je tri im čez in medtem ko vsa divizija spi, imata onadva tako prazno govorjenje, komaj stojita na nogah od utrujenosti in zaspanosti in zdaj, namesto da bi Sla počivat, ga komandant sprašuje o nekakšnih domobranskih psih in nekakšni uri! O kakšni uri? O železniški? Komaj je stisnil skozi zobe:
— Tovariš komandant, nikoli nisem slišal...
Komandant se je zmagoslavno nasmehnil: — Nisi! No, vidiš, tudi ta «železniška samogibna ura», tudi ta Je na potu v našo divizijo. Okupatorjevi hlapci se podvizajo. Rešujejo čine in glave!
— Zaspan sem, tovariš komandant...
— Vem, Ulja, da si zaspan... a vse te pasje šole in vse te samogibne in počaanogibne železniške ure nam ne obetajo nič posebno koristnega. S tem bom povečal številčno stanje, udarne sile pa nikakor. Medtem pa nam partijska organizacija iz Zagreba sporoča, da obstaja tehtnejši in zanimivejši grižljaj: domobranski protizrakoplovni topniški sestav. Osem protiavionskih topov kalibra oseminšestdeset! Da... to Je že nekaj! Tudi ti se pripravljajo na pot...
— Pa naj gredo, očeta Jim domobranskega! — Jezno de Kapara. — Vendar ne vem, tovariš komandant, če pojde
to iz dneva v dan, ne vem, kako bomo kos tolikim »partizanom*! Naša vojska bo postala široka kakor neizmerno morje in na tem morju si bomo mi pravi partizani zaželeli, da vidimo drug drugega. Tako mislim. Vendar naj le pridejo še ti tvoji protiavionskd samogibni psi!
— Ne kliči vraga, Ilija! — ga opozori komandant. — Mar bi hotel, da padamo samo mi stari partizani? Vsaj zdaj proti koncu vojne naj tudi njim pod zvezdo malo klecajo kolena...
Kapara namršči čelo. Spomnil se je, kako sta pred nekaj dnevi z Martinom ležala pod sovražnimi avioni, spomnil se je tiste pošastne bombe, ki je padla nekaj metrov od njiju, spomnil tistega strahu, ki ga je tedaj pretrpel in Je priznal: — Protiavionski topovi bi nam prav prišli, teh bi potrebovali!
— No, vidiš...! Prejeli smo podatke, da so ti protiavionci pripravljeni oditi k partizanom, a se pred odhodom hočejo pogajati, želijo se razgovarjati s kom od 32. divizije in se domeniti o pogojih za prehod na osvobojeno področje, zahtevajo kakšno Jamstvo...
Pa jim ga dajte, tovariš komandant! Za tistih osem protiavionskih topov Jim dajte jamstvo, kakršnega si želijo. Nikar ne skoparite s čini ne z obljubami.
Komandant takoj pristane: — Da,... prav imaš, Kapara, a vse ni tako preprosto, kakor se tebi zdi. Tu je nekaj političnih vprašanj in raznih drugih zapletljajev. Razen tega ne moreš poslati na tako pot kogarkoli. Ta, ki ga pošlješ v ZagTeb Paveliču v volčjo jamo, ta mora biti spreten, pretr kan, politično zrel, hraber, do mozga vdan partiji, mora biti pripraven, pameten, trezen, iznajdljiv, prevejan, domiseln, bister, vzdržljiv, uporen, imeti mora moralno politično legitimacijo, da lahko zastopa našo divizijo, razen tega...
Kapara seže komandantu v besedo:
— Ni ti treba več naštevati, ga že imam!
— Koga imaš?
— Imam moža, ki izpolnjuje vse te pogoje.
Blagoje Kušlec previdno vpraša:
— Kdo je to?
— Komandant naše divizije! On in samo on! Edini! Povem ti, tovariš komandant, dobro ga poznam, samo njega krasijo vse te potrebne vrline, on je spreten, pameten, trezen iznajdljiv, previden, domiseln, vzdržljiv — vse, kakor je potrebno v takem položaju, razen tega lahko pojč cvrtje iz sedmih jajc, kar bi tudi ne bilo od muh v danem položaju!
Komandant brigade je mimo poslušal svojega mačka in se v hipu sporazumel:
— Dobro si se domislil, Kapara, dobro... naš komandant Je zares poln vrlin, ali sd pa pomislil, kaj bo z divizijo? Kaj bo z našo divizijo tu v Zagorju, kako bo shajala brez komandanta v teh usodnih trenutkih, ko Jo je sovražnik obkolil od vseh strani?	i
Kapara utripne z očmi in se za trenutek zmede, a samo za trenutek. Takoj nato se njegova bistra glava znajde tudi v tem:
— Potem pa pošljite komisarja divizije! On sicer ni komandant, a je komisar. Saj veš, kako pravijo «Komandant je oče oddelku, komisar pa mati*. Ce ne more oče, naj gre pa mati!
Spet je komandant kimal in trenutek razmišljal... — Tl, Kapara, torej misliš, naj gre komisar divizije? Da, to bi bilo lepo in on bi se zatrdno dobro pogajal s temi ušivimi domobrani. Pa vidiš, Kapara, zdaj ne mine dan, da k nam ne pristopi kakšnih petdeset domobranov, koturašev, legionarjev... Ali ne vidiš, da je naval domobranov v naše vrste tolik, kakor da imamo razprodajo v narodnoosvobodilni vojski? Kdo bo sprejemal vse te prijateljske sovražnike, kdo jih bo prevzemal, prevzgajal in spravljal v sklad z likom narodnega borca? Kdo bo vsem tem domobranom vlival v srce cilje naše borbe, če ne komisar divizije? On, samo on!
Kapara je čutil, kako se mu zanka zadrguje okoli vratu.; Minil ga Je dremež, popustila je utrujenost, loteval se ga je strah.
— Pa ko bi poslali informativnega oficirja?
— On mora pričakati »Pasjo šolo* — je pripravljen komandantov odgovor.
— Pa obveščevalec?
— Mora pred «samogibno železniško uro...»!
— Kako pa bomo? — se zmrači Kapara — koga bomo poslali?
Komandant prekriža roke in očetovsko pogleda Kape-ro: — Premislili smo o vsem, pri posvetovanju v štabu divizije smo pretresli vsakega vojaka posebej, tehtali smo dobre in slabe strani tega ali onega starešine, mučili smo se, na žive in mrtve prepirali...
Vedel je vse, kaj sledi, zato je prekinil komandanta:
— Ni se vam bilo treba tako mučiti, tovariš komandant, saj ste lahko takoj določili mene.
Komandant je zasijal od radosti.
— Bravo, Kapara! Kako lepo si uganil! Kajpak, določili smo tebe!
— Koga pa naj bi, tovariš komandant? Nekdo mora biti na čelu divizije, nekdo na koncu, nekdo mora dočakati »Pasjo šolo*, nekdo mora iti v Zagreb v obiske k psom. Tako J« bilo, tako bo zmeraj...
Tišina, grobna tišina, še dež ne žubori več. Nekje blizu je zakikirikal petelin. Kapara Je dognal — ena noč se približuje svitu, eno življenje se približuje koncu. Njegovo! Edino njegovo! Kaj hoče, vojna je vojna!
— Kapara, žalosten si... pa brez vzroka. Zdaj bi moral biti pravzaprav srečen in ponosen. Kaj misliš, Kapara, a11 verjameš, da si ti edini v naši diviziji, id ga krasijo vrlip? Veljavnih in poštenih borcev je polna naša divizija. Mnogo premnogo bi jih hotelo zdaj biti na tvojem mestu. Pomisli kdo izmed borcev ne bi želel iti v Zagreb' Ali niso to sanj« vsakogar od nas? To, kar je vsem samo sen, je štab 'divizij6 omogočil, da bo tebi resnica. Samo tebi! Kapara, čestitam til
(Nadaljevanje sledi)
UREDNIŠTVO: TRST — UL. MONTECCHI 6 II. TELEFON 93-KOM in 94-63« — ?o$tnl preda) 559 — PODRUŽNICA: GORICA: Ulica Silvio Pellico 1 11. Telefon 33-H2 — UPRAVA: TRST — UL. SV. FRANČIŠKA St. 20 — Telefon 37-338 — NAROČNINA: mesečna 800 Ur — Vnaprej: č«tr* letna 2.250 Ur polletna 4.400 lir, celoletna 7.700 Ur — SFRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din, četrtletno 480 din - Poštni tekoči račun: Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana-stari tra 3/1 telelon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki » Ljubljani 600-14-603-86 — OGLASI: Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finančno upravni 250, osmrtnice 150 Ur — MaU oglas) 40 Ur beseda. — Oglasi tržaške ln goriške pokrajine
naročajo pri upravi. — Iz vseb drugih pokrajin ItaUje pri »Socletš PubbUcltš Italiana*. — Odgovorni urednik: STANISLAV RENKO — Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst