GEOGRAFSKI OBZORNIK
PROSTORSKA INFORMACIJA IN GEOINFORMACIJSKI
CENTER REPUBLIKE SLOVENIJE
Jurij Režek
UDK 91:681.3.01:659.2(497.12)
PROSTORSKA INFORMACIJA IN GEOINFORMACIJ-
SKI CENTER REPUBLIKE SLOVENIJE
Jurij Režek, Geoinformacijski center Republike Slovenije,
Ministrstvo za okolje in prostor, Zupančičeva 6, 1000 Ljub-
ljana, Slovenija
Opisan je pomen prostorske informacije, podani razlogi za
ustanovitev Geoinformacijskega centra RS, njegove naloge
in delo na projektu »Metapodatkovni sistem digitalnih pro-
storskih podatkovnih baz (MPS)«, njegova vključitev v Inter-
net omrežje in načini uporabe sistema.
Prostorska informacija. Udeleženci v postop-
kih evidentiranja stanj v prostoru, analiziranja stanj
s ciljem ugotavljanja vzrokov in posledic, napovedo-
vanja vplivov posegov v prostor in ugotavljanja
trendov se v postopkih upravljanja s prostorom
(spatial management) srečujemo s pojmi kot so pro-
storska informacija, prostorski podatki, geoorientira-
na podatkovna baza. Udeleženci v omenjenih
postopkih smo najprej vsi tisti, ki se že po definiciji
temeljne dejavnosti ukvarjamo s prostorom, nadalje
tisti, ki delujejo v interdisciplinarnih dejavnostih
načrtovanja in urejanja prostora in še zdaleč ne-
nazadnje projektanti, izvajalci posegov v prostor,
upravljalci infrastrukturnih sistemov ter udeleženci
v investicijskih procesih. Udeležence v teh procesih
najdemo tako v upravni sferi na vseh ravneh (držav-
nem, regionalnem, lokalnem), znanstvenorazisko-
valni sferi ter v javnem in privatnem gospodarskem
sektorju.
Javna uprava se zaveda pomena prostorske in-
formacije. Od nje se pričakuje, da zaradi dinamike
investicijskih procesov, ki imajo veliko gospodarsko
dimenzijo in fizične posledice v prostoru, omogoči
ustrezno kakovost in dostopnost javnih evidenc ozi-
roma vseh geoinformacijskih baz podatkov, vsaj ti-
stih, ki so v njeni neposredni pristojnosti. Pojem pro-
storska informacija, ki označuje podatke o fizičnih
in pravnih značilnostih prostora, se uvaja tudi v no-
vih predpisih s področja urejanja prostora, ki so v pri-
pravi. Uvaja se tudi pojem enotnega prostorskega
informacijskega sistema na državni ravni kot pomemb-
ne podlage za sprejemanje odločitev o ravnanju s pro-
storom. Nenazadnje pa je pomen prostorske infor-
macije, ki zajema tako naravno kot antropogeno kom-
UDC 91:681.3.01:659.2(497.12)
SPATIAL INFORMATION AND GEOINFORMATION
CENTRE OF REPUBLIC OF SLOVENIA
Jurij Režek, Geoinformacijski center Republike Slovenije,
Ministrstvo za okolje in prostor, Zupančičeva 6, 1000 Ljub-
ljana, Slovenia
The importance of spatial information, reasons for founding
of Geoinformation Centre of Republic of Slovenia, its tasks
and work on the project »Metadate system of digital spatial
databases«, its entering into Internet and the usage of the sys-
tem are described in the article.
ponento, nedvomno tudi v doseganju pozitivnih finan-
čnih učinkov na strani upravljalcev in njenih uporab-
nikov, kjer je pomemben uporabnik tudi država. Ome-
nim naj le nekatera področja: upravljanje z nepre-
mičninami, infrastrukturne objekte, davčni sistem,
bančništvo, zavarovalništvo, trgovina itd.
Geoinformacijski center Republike Slove-
nije. Iz navedenih vzrokov uporabnosti prostorske
informacije in zavedanja pomena prostorske infor-
macije in tudi finančnih učinkov, se vse več služb in
organizacij, tako v okviru javne uprave kot privatne-
ga sektorja srečuje tudi z računalniško tehnologijo
za upravljanje s temi podatki. Ob spoznanjih zmog-
ljivosti računalniške opreme, tako strojne kot program-
ske, si te službe prizadevajo to opremo izkoristiti za
reševanje lastnih nalog, pri čemer gre pri vzposta-
vitvi tovrstnih informacijskih sistemov v veliki meri prav
za nastavitev nekaterih prostorskih podatkovnih baz,
ki so različne po vsebini, praviloma pa gre tudi za
velike količine podatkov v takih bazah.
Ob navedenih dejstvih je nujno, da se začnejo
pojavljati vprašanja okrog pregleda nad vsebino in
kakovostjo geoinformacijskih baz, vzpodbujanja
sodelovanja, zagotavljanja medsebojne obveščeno-
sti, izmenjave podatkov, znanja in uporabnih rešitev
ter vprašanja standardov in pravil odgovorne rabe
prostorske informacije.
Država, ki se zaveda prednosti in pomena enot-
nega in splošno dostopnega digitalnega geoinforma-
cijskega sistema kot posebne javne dobrine ter po-
mena in obsega zgornjih vprašanj, zato prevzema
pobudo za vzpostavitev sistema, ki bo na organizi-
ran način vzpodbujal in pomagal pri iskanju odgo-
vorov nanje. Zato je v okviru Ministrstva za okolje
13
GEOGRAFSKI OBZORNIK
in prostor (MOP) organizirano strokovna služba mi-
nistrstva, Geoinformacijski center Republike Sloveni-
je (GIC RS).
Cilji in področje dela. Geoinformacijski cen-
ter kot organizacijska enota MOP skrbi za informa-
cijsko tehnologijo in informatizacijo MOP in deluje
kot koordinator in organizator skupnih programov
MOP ter kot integrator in predlagatelj potreb po ra-
čunalniški strojni, mrežni in programski opremi, je or-
ganizator ustreznih izobraževanj ter nenazadnje tu-
di neposredno podpira in zagotavlja uporabo te opre-
me. Delujemo v neposredni povezavi s Centrom Vla-
de za informatiko (CVI).
Drugo področje dela GIC RS je področje digital-
nih prostorskih podatkovnih baz in geoinformatike,
kjer smo zadolženi za operativno uvajanje geoinfor-
macijskih sistemov v delo organov MOP. Poleg obo-
jega pa je temeljna naloga GIC RS, da na orga-
niziran način vzpodbudi in zagotovi odgo-
vorno rabo geoorientiranih podatkov in da
uporabnikom zagotavlja informacijo o pro-
storskih podatkih čim hitreje, čim ceneje, ob
vsakem času in z najmanjšim možnim na-
porom za uporabnika.
Ta cilj je opredeljen z nalogami: pospeševati ra-
čunalniško nastavitev in vodenje prostorskih in okolj-
skih informacij, predvsem tistih, ki so bistvenega na-
cionalnega pomena na državnem, regionalnem in
lokalnem nivoju, izdelati standarde za nastavitev, do-
kumentiranje, vodenje in rabo teh podatkov ob upo-
števanju obstoječih tujih standardov in že obstoječih
podatkovnih baz, vzpodbuditi sodelovanje med
udeleženci v procesih nastajanja, rabe in izmenja-
ve geoorientiranih podatkov na državnem, regional-
nem in lokalnem nivoju ter v privatnem sektorju, iz-
boljšati medsebojno obveščenost producentov in
uporabnikov prostorske in okoljske informacije prek
podatkov o prostorskih podatkovnih bazah, vzposta-
viti organiziran, računalniški način izmenjave geoo-
rientiranih podatkov. Vse aktivnosti skupaj smo poi-
menovali vzpostavljanje Nacionalne geoinformacij-
ske infrastrukture (NGII).
Meta podatkovni sistem digitalnih pro-
storskih podatkov. Zavedajoč se zahtevnosti in
pomena zastavljenih nalog smo v GIC RS že hitro po
definiranju nalog pristopili tudi k njihovemu konkret-
nemu reševanju v okviru nekaterih projektov. Od teh
bom predstavil projekt vzpostavitve računalniško
podprtega metapodatkovnega sistema.
V dosedanjih razpravah o delovanju GIC RS
(predvsem ob pilotskem projektu Institucionalna im-
plementacija GIC RS) se je oblikovalo razumevanje
GIC RS kot strežnika, ki omogoča dostop do geoin-
formacijskih baz podatkov, ki so pri njihovih lastni-
kih oziroma upravljalcih, ki so hkrati tudi njihovi vzdr-
ževalci in ponudniki. Cilj GIC RS je, da se v sistem
vključi čim večje število, oziroma vsi ponudniki ge-
oorientiranih podatkov, in to na način, ki bo spod-
bujal pretok podatkov prek GIC RS in ne mimo nje-
ga. Ena od glavnih nalog je omogočiti promet s po-
datki brez fizičnega stika med ponudniki in uporab-
niki, torej da je treba dostop do vseh podatkov omo-
gočiti in ponuditi prek GIC RS. Pri tem je treba vgra-
diti sisteme, ki bodo omogočali diferencirano prepust-
nost različnih uporabnikov prek selekcijskih pragov
za različne vrste podatkov ter za različne namene
njihove rabe in ki bodo omogočali diferencirano ta-
rifiranje njihove uporabe. Tak način posredovanja pro-
storske informacije bo seveda mogoč šele, ko bo zgra-
jeno ustrezno računalniško omrežje. Zato je ena od
glavnih nalog GIC RS tudi vzpodbujanje vzpostavi-
tve računalniškega omrežja za prenos podatkov, ki
bi bilo na začetku lahko omejeno na izbrane, tudi
javno dostopne lokacije v Sloveniji, na primer na se-
dežih upravnih enot, zatem pa razširjeno na vse ti-
ste uporabnike, ki bi zagotovili lastne komunikacije.
Po drugi strani pa je ob omenjenem pilotskem pro-
jektu narasla tudi zavest uporabnikov in producen-
tov podatkov o pomembnosti podatkov o teh podat-
kih. Danes uporabniki teh podatkov velikokrat spra-
šujemo, kje bi lahko dobili digitalne prostorske po-
datke o tem ali onem pojavu, v kakšni obliki so ti po-
datki, ali so primerni za uporabo pri našem projek-
tu, kako jih lahko pridobimo? Za odgovor na ta vpra-
šanja se v GIC RS izvaja projekt metapodatkovni si-
stem (MPS), katerega cilj je vzpostaviti bazo podat-
kov o digitalnih prostorskih podatkih (predvidoma pa
bo baza zajela še analogne prostorske podatke).
Projekt MPS obsega nastavitev podatkovne ba-
ze o podatkih (metapodatkovne baze), zagotovitev
možnosti računalniškega dostopa do nje prek javne-
ga računalniškega komunikacijskega omrežja ter iz-
delavo aplikacije (uporabniškega vmesnika) za pov-
praševanje po metapodatkovni bazi. Ta baza je ure-
jena zbirka opisov in definicij in opisuje, katere pro-
storske podatkovne baze so na razpolago, kakšni so
14
GEOGRAFSKI OBZORNIK
njihova vsebina, namen, obseg, kakovost, razpolož-
ljivost ter postopki za njihovo pridobitev. Metapodat-
kovni sistem bo prek teh informacij zagotavljal do-
stop uporabnika do distribuiranega prostorskega po-
datkovnega sistema in v končni fazi do konkretnih
željenih prostorskih podatkov. Metapodatkovni sistem
je torej (v tehničnem in organizacijskem smislu) di-
stribuirán sistem, ki povezuje producente prostorske
informacije in uporabnike. Podatki o podatkih (me-
tapodatki) pa naj bi predstavljali edino izvirno ba-
zo podatkov, ki bi jo vodil in vzdrževal GIC RS sam,
četudi bi istočasno zagotavljal dostop do vseh po-
datkov iz vseh baz, ne glede na to, kje se nahaja-
jo, če so le njihovi ponudniki vključeni v sistem.
Za uresničitev projekta smo postavili naslednja
izhodišča:
• vsebina metapodatkovne baze (MPB) mora biti
standardizirana,
• sistem za upravljanje baze mora biti neodvisen
od tehnologije,
• sistem mora upoštevati standardne komunikacij-
ske protokole,
• uporabniški vmesnik mora biti sodoben, prijazen
in enostaven za uporabo.
Povezali smo se s Federal Géographie Data Co-
mitee v ZDA oziroma z njihovim National Spatial Da-
ta Infrastructure, kjer so oblikovali takoimenovani Me-
ta Data Standard (MDS), ki bo verjetno postal med-
narodni standard za opis prostorskih podatkovnih
baz. Za naše potrebe smo MDS prilagodili, ga del-
no skrčili, implementirali v računalniško strukturo in
poimenovali MDS GIC.
Sistem za upravljanje baze (database manage-
ment) smo izdelali v programskem jeziku C++ in je
sposoben izvajati hitra povpraševanja po metapo-
datkovni bazi.
Na MPS strežnik (računalnik, kjer je sistem imple-
mentiran) se je možno priklopiti prek Internet omrež-
ja, in sicer prek Centra vlade za informatiko (CVI).
Uporabniški vmesnik za izvajanje poizvedovanj je
napisan v jeziku HTML (Hyper Text Markup Langua-
ge) Level 2, ki ga danes podpira že večina W W W
(WorldWideWeb) poizvedovalnikov. Izdelana je tu-
di programska aplikacija za vnos podatkov oziroma
opis podatkovnih baz, ki se inštalira na osebni ra-
čunalnik, napisana pa je za Windows okolje. Zara-
di pomena meta podatkovnega sistema smo se od-
ločili, da vsa dela na metapodatkovni strukturi, izbo-
ru in uvajanju tehničnih rešitev ter na zahtevnem pro-
gramiranju opravljamo sami v GIC RS ob pozornem
spremljanju podobnih projektov v tujini, za katerimi
pa v tehničnem smislu prav nič ne zaostajamo.
Metapodatkovni sistem brez podatkov je seveda
nekoristen. Zato smo istočasno z njegovo implemen-
tacijo začeli tudi z zbiranjem začetne količine infor-
macij o digitalnih prostorskih podatkovnih bazah, za
začetek v skrčeni obliki. Metapodatke bomo dopol-
nili še z Internet naslovi računalnikov, na katerih se
nahajajo konkretne podatkovne baze. Na ta način
bomo iz delovnega mesta uporabnika omogočili vpo-
gled v podatkovno bazo, ki uporabnika zanima in
njen prenos (oziroma prenos izbranega izvlečka ba-
ze) na njegov računalnik. V ta postopek bo predvi-
doma vgrajena tudi kontrola dostopov in spremlja-
nje prometa med računalniki (access server). Meta-
podatkovna baza kot jedro sistema je torej urejena
zbirka opisov in definicij. Opisuje, katere prostorske
podatkovne baze so na razpolago, njihovo vsebino,
namen, obseg, kakovost, razpoložljivost ter postop-
ke za njihovo pridobitev.
Metapodatkovni sistem (MPS) bo torej omogočal
uporabnikom prostorskih podatkovnih baz sodoben
dostop do informacij o njih. Omogočen bo tudi do-
stop do konkretnih digitalnih prostorskih podatkov-
nih baz, ki se bodo nahajale in vodile pri instituci-
jah, ki so nosilci (lastniki) teh podatkovnih baz.
Vzpostavitev MPS kot distribuiranega sistema je
še v razvoju, njegovi posamezni deli pa so že im-
plementirani. MPS bomo v njegovih različnih razvoj-
nih fazah sproti prikazali uporabnikom in javnosti ter
z zbiranjem in upoštevanjem argumentiranih pripomb
usmerjali njegov razvoj, pri čemer bomo sledili tudi
svetovnim trendom.
Sklep. V GIC RS se v veliki meri zanašamo na
izgradnjo hitrega komunikacijskega omrežja med dr-
žavnimi organi, kar je temeljni projekt Centra vlade
za informatiko (CVI). Informacija o GIC RS ter raču-
nalniška aplikacija za povpraševanje po testni me-
tapodatkovni bazi sta že dostopni prek Internet
omrežja (http://www.sigov.si/GIC/). Ze v nasled-
nji fazi bomo na GIC RS začeli izkoriščati poveza-
vo s centralnim računalnikom CVI, vzpostavili pa bo-
mo povezavo z nekaterimi mestnimi občinami ozi-
roma njihovimi geoinformacijskimi centri.
V prvi fazi bo GIC RS zagotavljal podatke o po-
datkih tudi v obliki kataloga, dosegljivega v analog-
ni obliki in na nosilcih digitalnih zapisov. Prvi kata-
log digitalnih prostorskih podatkov že lahko naroči-
te na naslovu Ministrstvo za okolje in prostor, Geoin-
formacijski center RS, Župančičeva 6, Ljubljana.
15
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si