Za poduk in kratek čas. Nekaj o nadlogab kmetskega stanu. (Govoril slovenski poslanec g dr. J. Vošnjak v državnem zboru 17. marcija 1885.) I. Pred vaem moram izreči svoje obža10 v a aj e, da visoka zbornica nit rešila načrta o podedovaay\ kmetskih domov, kakor ga je predlagala vlCda. Tema Bačrta je bil aamea odpraviti vaa ona zla, ki so aa podlagi postave od leta 1868 žugale vaičiti aaš kmetiški stan, vse kmetako domovje pa razdrobiti. Do leta 1868 imeli smo aamreč postavo, ki je zabraajevala razkosavaaje kmetskih domov; visoki državai zbor je pa leta 1868 tisto postavo preklical, ia razkosavaaje se je pričelo. Neareeai naaledki te postave so se kma'u prikazali; veadar pa se še ae čutijo tako hudo po tistih pokrajinah, koder je postava še le leta 1868 svojo veljavo zadobila, kakor pa pri aaa aa jugu, kjer smo v fraacoskih časih dobili ,,CodŁ Napoleoa", vsled česar se je smelo zemIjišče aa drobao prodajati ia delati, kakor ae je ravao temu ali oaemu poljubilo. Naatala so mala posestva, pravi kmetski domovi so pa vedao bolj redki. Naj si o malih domovih misli kdo, kar mu drago, toliko je reaaica, da ao oai aa veliko škodo kmetakega ataau, poaebao pa oadi, kjer kmetje aimajo aikakega priatraaskega zaalužka. Cisto drugače pa so razmere oadi, kjer so tovarae. kjer ima mali posestnik poleg avojega zemljišča tudi še svoj zaalažek. Oadi si lahko prosti čas porabi za daiao ali pa za delo v tovarai; po krajih pa, ki aimajo aikakib tovarn, mali posestaik aima skoraj večiao svojega eaaa aič kaj pravega opravila; kajti ajegovo aialo po8estvo ne da mu zadosti posla, postraaskega zaslužka ae dobi, ia mož je prisiljea za živežem atopiti, kjer ga ravao vgleda, dostikrat tudi aa škodo avojih sosedov. Kakor sem rekel, je torej jako obžalovaaja vredao, da ae ta postava ni še v tem zaaedaaji spravila aa daevai red. Kmetski aaši Ijadje aam bodo jako malo hvaležai za to, da se nismo 8 to poatavo peiali. Gospod poslaaec vitez Steeruwitz rekel je, da ao bipotekarai dolgovi še aajveč vzrok, da aaš kmetski staa tako liira. Resaica je, ki jo vsak pripozaava ia prav želeti bi bilo, da bi se izvoii! jako radikalen pripomoček, ki bi hipotekarae dolgove pobrisal, s čemer bi ae kmet oprostil od plačevaaja obresti. Sredatvo, kakor ga je aasvetoval Steeruwitz, da bi se aatareč hipotekarai dolgovi spremeaili v reatae dolgove, kterih ne more nihče odpovedati. bi samo po aebi ae zadostovalo, ker bi bili kmetje potem veeai dolžaiki 8vojih apaikov. Amortizacija morala bi se vpeljati, pri kteri se ve, da bi morala država ali aa ta ali aa oai aačia pomagati. Največ poala pri tem aaj bi pa oatalo poaamičnim deželam, ktere aaj bi si vataaovile deželae hipotekarae baake ter izdajale zastavaa piama s prav aizkimi obrestmi; morda bi 8e aa ta načia dala amortizacija speljati. Še le po amortizaciji, ki bi trajala več let, pri kteri bi obresti a povračilom vred zaašale več ae nego največ 5 do 5'/» odatotkov, dalo bi se kmetu pomagati ia ga od silaega bremeaa oprostiti. Ravao sedaj so hipotekami dolgovi po aekterib deželah grozovitao veliki ter niso v nobeaem razmerji z vredaostjo ia čiatim doaeakom zemljišča. Ze tako daleč smo prišli, da kmet ni več posestaik aa svojem, ako ima zemljišče vee aego za polovico zadolžeao; zašel je zopet v hlapeoaatvo, kjcr je bil ob času deaetiae ia tlake, v hlapčoastvo hipotekaraim upaikom. Rea je, da ao te večinoma, hipotekarae baake ali pa hraailaice, potem pa tudi zaaobniki, pri kterih se mu ai bati, da bi ga pregaajali z doimi, ker bi bili potem priailjeai posestvo aami prevzeti, ktero bi jim pa prav nič ae aeslo. Kakor hitro bi pa apaiki tožiti jeli za avojo glavaico, spravili bi vse take kmete aa beraško palico. Najaujaeja potreba je torej, da ae aekaj zgodi glede hipotekaraih dolgov ter da ae država in dežele s tem vprašanjem temeljito pečajo. Država kazala ae je vedao postrežno deželaim hipotekaraim baakam, ker je ajihovim zastavaim listom odpustila priatojbiae ia davke. Nadjamo ae, da bo še v bodočaoati tako pri vaeh tistih bankah. ki imajo namea kmetu ceaega posojila preskrbeti, ter ga prevideti z amortizovalaim kapitalom, a kterim aaj poplača dolgove, ki ae ne dajo amortizovati. Jedaa glavaih napak, zakaj da je kmetiški narod ravno na juga tako pod nič, je prav izvestao prevelik davek s prikladami. Davek je že sam aa sebi ailno velik, kar ae je takaj že veekrat povdarjalo ia ni v aobeaem razmerji z dohodki, ktere kmetu zemljišče daje. K temu pridružijo se pa še p r i k 1 a d e. Le-te so po naših južnih. krajih že tako a arastle, da ves davek skupaj od zemljišča več aego 60"/n čiatega dohodka požre. Tako imamo aa Štajerskem a. pr. B9°/o deželaih priklad, potem imamo okrajae aaklade, ktere po maogih okrajih 40, aajveč pa po 20, 25 do 30°/n zaašajo. Sedaj pridejo pa še občinske aaklade in povem Vam, da pozaam okraje, po kterih imajo že akoraj vae občiae po 40°/,, obiinskih aaklad. V okraju Sloveajebiatriškem skorej vae obijiae po 40 do 50"/o plai-ujejo ter se jim je oadi ves davek apel na 110°/0. (Dalje prihodajič.) Smešnica 14. Major je k vojakom odbral aekega mladeaiča, ki bi bil vse rajši, kakor vojak, aapoaled ga major vpraša: ,,_ed katere vojake bi te uvrstil, med konjeaike ali pešce?" ,,Če mi že aa voljo date, goapod major, bi pač proail. da me med ,,urlauberje" uvrstite!"