Šolski časopis OS IVANJKOVCI Številka 5
Ko se skozi čas ozrem na šolo, šolski sistem, me prešine, da današnji otroci, učenci in tudi odrasli dobimo veliko več informaciji kot pred štiridesetimi leti. Pri tem nam pomaga sodobna informacijska tehnologija in enostavno dejstvo, da v tem času več znamo, več imamo in več dobimo. V poplavi izobraževalnih	dobrin, ki so nam
posredovane skozi številne formalne in neformalne institucije in medije, se vsak posameznik različno odziva. Tempo dneva, tedna, življenja botruje k temu, da se v posamezno stvar manj poglobimo, osmislimo, ovrednotimo, kritično ocenimo in zaradi tega ne vključimo v svojo »bit«, ki bi nam pomagala oblikovati trdno lastno osebnost, ki daje oporo posamezniku, s katerim v življenju soustvarjamo v danem trenutku. Zato je toliko bolj pomembno, kako preživljamo skupni čas z učencem oziroma otrokom, ki potrebuje ob sebi ljudi, z jasnimi usmeritvami, navodili, ki zna izbirati pomembne življenjske norme, oziroma poudarja temeljne vrednote.
Ta učenec bo po določenem času aktivni steber družbenega okolja, v katerem bomo živeli, zato je pomembno, da ga pravilno usmerjamo, si vzamemo čas zanj, saj bo prišel čas, ko bomo mi potrebovali njega. Skupaj z njim izberimo pomembne življenjske norme, katere oblikujejo sodobni svet, dopustimo, da se tudi mi od njih nekaj naučimo. Razlika v mnenjih je očitna, saj so v izhodišču začeli s svetom, ki je veliko drugačen od našega.
Vrednote so kot vodila posameznikovega družbenega življenja izjemno pomemben impulz vzgoje. Oblikovanje vrednot je eden temeljnih ciljev vzgoje, zato vzgoja v izjemno pomembnem delu zajema oblikovanje vrednot in vrednostnega sistema pri posamezniku. Pri tem je pomembno, da pomen vrednot ne ostaja na teoretični ravni, izkustvena raven pri otroku, učencu je veliko bolj zaznavna, če tudi je teoretična norma pogosto izražena. Posnemanje avtoritete odraslega je pri otroku tako pomembna, da jo rad posnema, naj si bo v dobrem ali slabem. Zato obnašanje aktivne družbe pomembno vpliva na življenje in delovanje otroka, odrasli ga pri tem moramo usmerjati in sprotno utemeljiti posamezne razloge in vplive družbe.
Raziskave kažejo, da v Sloveniji sicer cenimo tradicionalne vrednote, vendar je treba usmeriti več prizadevanj v dejavne strategije in funkcionalno vzgojo, na podlagi katere bodo vrednote prevzele pomembnejši položaj med našimi življenjskimi vodili.
V teh mrzlih decembrskih dneh, ko mraz nabira se v kosteh, začne naj se leto prihodnje, ljubezni naj vam da, naj cvenka nasipa v vrečo brez dna
in najlepše trenutke tega sveta.
uredništvo časopisa
IZ VSEBINE	
Iz naših krajev	2
Biseri narave	3
Ljudje in zemlja	4
Svet	5
Šport	6-7
Literarni kotiček	8
Umetnost	9
Obisk pisateljice	10
Raziskovalne	11
naloge	
Kultura	12-13
Zanimivosti	14
Bližajo se prazniki	15
Zadnja stran	16
Ravnateljica Nada Pignar, prof.
IZ NAŠIH KRAJEV
ENAJSTI PRAZNIK TRGATVE NA SVETINJAH
Naj večje jesensko opravilo v naših krajih je trgatev, ki ga TKD Ivanjkovci želi približati tudi tistim, ki nimajo vinogradov. Zato v tem času vsako leto organizira največjo turistično prireditev »PRAZNIK TRGATVE«, s katero želi ohraniti stare običaje in šege, povezane s to dejavnostjo. Letošnji enajsti praznik trgatve se je pričel v četrtek, 18. septembra. TKD je skupaj z Župnijo Svetinje organiziralo Večer duhovne glasbe, kjer so nastopili ansambel Prlekija, pevsko društvo Kapljica, ansambel Vitica in Anita Kralj. Po končanem programu duhovne glasbe sta ansambla Prlekija in Vitica predstavila nove skladbe z natečaja Festivala pesmi o vinu.
Glavni praznik je bil v soboto, ko je prireditev popestrilo več dogodkov.
Kmalu popoldan je po Svetinjah zadišalo po lovskem golažu, ki so ga pod pokroviteljstvom Podravke Ljubljana kuhale štiri ekipe lovskih družin. Tričlanska strokovna komisija, v sestavi Nade Pignar, Zvoneta Štormana in Franca Poliča, je odločila, da je najboljši golaž skuhala domača lovska družina.
Pogled na Svetinje (foto: Štefan Hozyan)
Preko Radia Prlek smo lahko ves popoldan spremljali iskanje skritih zakladov, ki sta jih odkrivali dve ekipi. Uspešnejši je bil zakonski par Stefančič, ki mu je uspelo prvemu najti največ mrističnih zanimivosti v KS Ivanjkovci, in je tako postal zmagovalec tekmovanja »Lov na prleški zaklad«. Sprehodili smo se lahko po kmečki vinski tržnici, kjer so bili predstavljeni pridelki naših vinogradnikov, sadjarjev, dobrote iz krušne peči in
izdelki domače obrti. Poskusili smo lahko najboljša vina, grozdje, sadje, domače dobrote in druge izdelke iz dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Klub in revija GAIA sta na tržnici organizirala Gaino terensko svetovalnico, kjer smo lahko strokovnjake brezplačno povprašali o rešitvah za težave v domačem vrtu.
Prireditev je ves čas spremljal kulturni program, kjer so nastopali Folklorna skupina TKD Ivanjkovci, Skupina stari običaji TKD Ivanjkovci, Tamburaši, Ljudski godci, pevci, recitatorji in harmonikarji.
Za večerne obiskovalce pa sta poskrbela ansambel Katrca in skupina Turbo Angels, ki sta v šotoru na Svetinjah pripravila zabavo za vse generacije.
Pripravila Marta Magdič
Svetinje (foto: Marta Magdič)
BISERI NARAVE
S TRIGLAVOM V PLANICO
V mesecu marcu smo se učenci 5., 7. in 9. razreda odpravili na pravo veliko - lepo in zasneženo Planico. Skakalnica je res visoka. Ko smo prispeli tja, smo se naprej okrepčali s toplim obrokom, ki ga je prav tako sponzorirala Zavarovalnica Triglav. Po obroku smo se odpravili do skakalnice, kjer smo si ogledali skoke. Na žalost smo videli le 15 skakalcev, saj je bila tekma zaradi premočnega vetra odpovedana. Nekateri smo bili tam prvič in bili smo resnično navdušeni nad skakalnico. Hkrati smo kar osupnili, le kako si skakalci upajo na tako visoko skakalnico in poleteti v nebo.
Zabavali smo se ob zvokih skupine Foxy Teens, še bolj pa nas je navdušil Omar Naber. Hvaležni smo Zavarovalnici Triglav, da nam je omogočila ta prečudovit izlet.
Sandra Šac
PLANICO SMO OBISKALI TUDI MI
V osmem razredu smo v okvirju CSOD potovali v Planico. Težko smo čakali dan odhoda. Po prihodu smo se namestili v dobro opremljenem hotelu, kjer so imeli tudi fitnes in telovadnico s plezalno steno. Tam smo spoznali še druge učence. Veliko smo kolesarili, se učili lokostrelstva, se zabavali in sproščali. Veliko časa smo preživeli v naravi. Imeli smo orientacijski tek, kjer smo iskali pravo pot do cilja. Najbolj pa se mi je v spomin vtisnil pogled na zasneženo velikanko. Po stopnicah smo s strahom priplezali na vrh. Razgled je bil prečudovit. Občudujem skakalce, saj morajo imeti pogum, da poletijo tako visoko. Pet dni bivanja je prehitro minilo, ostali pa so nepozabni spomini na doživetja s prijatelji.
Lara Polak
LJUDJE IN ZEMLJA
EKO ŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA
Naša šola se je priključila čudovitemu dogodku sajenja dreves. Skupaj s tisoči učencev in stotinami šol z vsega sveta smo sadili drevesa mim. Prva drevesa so posadili opoldan v Oceaniji. Tako kot potuje sonce, so potem drevesa posadili v Aziji, Evropi in Afriki. Nazadnje je obroč dreves dosegel obe Ameriki in se sklenil na Bahamih.
Učenci in učitelji šole smo ob našem zeliščnem vrtu posadili posebno drevo - Cercidiphyllum japonicum — katsura. Tako smo naredili korak k uresničitvi naše učilnice na prostem, obenem pa smo dokazali, da nam ni vseeno za našo prihodnost in prihodnost našega planeta.
Drevo je simbol, ki nas opominja na skrb za ohranjanje narave in širšega okolja.
VRTNARSTVO
Pri vrtnarskem krožku se imamo lepo. Sadimo rože in jih pred zimo odnesemo na okenske police v razrede. Učiteljica nekoga določi, ki skrbi zanje. Učiteljica Zdenka, mentorica vrtnarskega krožka, nam velikokrat dovoli, da kakšno rožo odnesemo domov. Pri krožku se veliko naučimo o rožah in predvsem o tem, kako rože vzgajati.
Spela Zotler
ŽIVALI IN RASTLINE POTREBUJEJO NAŠO NEGO
Pri zeleno-rjavem krožku skrbimo za živali, ki jih imamo v naravoslovni učilnici. Imamo hrčke, činčilo in paličnjake. Skrbimo, da imajo urejene terarije oziroma kletke, poskrbimo, da imajo vedno svežo hrano. Zraven živali pa negujemo tudi rože, ki so pred vhodom v šolo ter vrtec. Velikokrat si ogledamo kakšno dokumentarno oddajo, nazadnje smo si ogledali oddajo, z naslovom Levji spopad. V jeseni ustvarjamo in s pomočjo plodov, listja in drugih naravnih materialov izdelujemo različne izdelke, s katerimi okrasimo šolo.
Monika Viher
SVET
OBISKALI SMO IRSKO
V prvem delu irsko-slovenske zgodbe so nas na šoli z obiskom počastile irske učiteljice Osnovne šole Westport ter irski ambasador v Sloveniji, njegova ekscelenca Patrick McCabee. V drugem delu zgodbe pa smo učitelji naše šole odpotovali na Irsko. Pristali smo v Dublinu, irskem glavnem mestu.
Nastanili smo se v hotelu, kateri je last ene izmed uspešnih Westportskih družin in tudi njihov otrok obiskuje OŠ, s katero sodelujemo. Westport je po številu prebivalcev primerljiv s Ptujem. Posel cveti, Irci kupujejo lokalno in vzpodbujajo »biznis« svojega soseda. Cene prehrane pa so zelo visoke. Motil nas je predvsem promet po levi strani vozišča, ki je ob prečkanju ceste povzročal veliko težav. Obiskali smo njihovo šolo in ugotovili, da se naši irski prijatelji učijo v začasnih učilnicah, v kontejnerjih. Zelo smo se razveselili srečanja s slovenskim veleposlanikom na Irkem, njegove ekscelence Franca Mikše.
Ogledali smo si okolico ob oceanu, kjer je vse polno pašnikov. Na izlet nas je tudi popeljala naša vodička, veleposlanikova soproga. Ogledali smo si narodno galerijo, muzej, razstavo ekspresionistov, univerzo, slovensko veleposlaništvo, znano umetniško četrt in spomenik, imenovan Igla, ki so ga postavili on vstopu v EU. Iz Dublina smo poleteti nazaj v Budimpešto, in tako zaključiti tudi drugi del naše irsko-slovenske zgodbe.
KAJ PA O IRSKI VEMO POVEDATI MI?
Utrinke o Irski sta pripravili Eva Filipič in Hana Rakuša.
•	Irska je v skupnosti Evropske unije od leta tisoč devetsto triinsedemdeset.
•	Glavno mesto je Dublin.
•	Površina Irske je sedemdeset tisoč kvadratnih kilometrov in ima štiri milijone prebivalstva.
•	Denarna enota na je evro.
•	Uradni jezik na Irskem je angleščina.
•	Himna ima naslov Vojakova pesem.
•	Najdaljša reka je reka Shannon in je dolga tristo sedemdeset kilometrov.
•	Kot zanimivost vam naj povem, da Irska svojo površino lahko trikrat prekrije Slovenijo.
•	Travnata pobočja na vzhodu, e V notranjosti so značilni pašniki in šotna barja,
kjer Irci dobijo pomemben del potrebne kurjave.
•	Obale so večinoma skalnate in strme.
•	Milo in vlažno vreme je izredno spremenljivo.
•	Na jugu Irske, v grofiji Kerti, rastejo zaradi toplega zalivskega toka celo subtropske rastline.
Imajo dobro pivo (guiness).
Radi pojejo in plešejo, znamenita irska plesna skupina Riverdance. Imajo bogate bajke in pravljice.
Book of kells — rokopisna knjiga.
Rock velikani - U2 , Dubliners.
Irci veljajo za prijazne, dobrosrčne in zgovorne ljudi.
Šli smo na avtobus. V globokem bazenu smo pobirali like. Najbolj všeč mi je bilo, da smo lahko plavali. Veliko smo plavali.
Dominika Novak
Na plavalni tečaj smo šli z učiteljico Sašo in učiteljico Vesno in smo plavali žabico v globokem bazenu. Prvo smo se razgibali, potem smo se šli tuširat in v bazen. V globokem bazenu smo pobirali like. Ure je bilo konec in šli smo se oblačit.
Andreja Bratuša
Plavali smo v bazenu. Igrali smo se. Naučila sem se plavati žabico.
Tjaša Fajfar
Na plavalni tečaj smo šli z avtobusom. Najbolj všeč mi je bilo plavati.
Jure Bubnjar
Na plavalni tečaj smo šli z avtobusom. Najbolj všeč mi je bilo v vodi. Z nami je šla učiteljica Zinka.
Kristjan Jambriško
Na plavalnem tečaju smo se že prvi dan veliko naučili. Učiteljici sta nas testirali na 50 metrov in večina učencev dobro plava. Igrali smo se različne igre.
Eva Leskovar
Na plavalnem tečaju smo se imeli zelo lepo. Igrali smo se ter plavali. Veliko učencev zna plavati. Učiteljici Saša in Vesna sta zelo prijazni.
Karmen Novak
PLAVALNI TEČAJI
Všeč mi je, ko tekmujemo, ko smo plavali na 50 metrov in se igrali. Učili smo se plavati in skakati na glavo. Učimo se prsno in kravl.
Sanja Viher
Na plavalnem tečaju se zelo dobro počutim. Zelo rad plavam. Včasih tekmujemo v skupinah in se igramo. Tudi plavamo na čas.
Luka Simonič
Na plavalnem tečaju mi je všeč, ko skačemo na glavo, igramo odbojka ali vaterpolo. Sem najboljši plavalec.
Luka Prijol
Všeč mi je, ker je velik bazen. Veliko se igramo in plavamo. Rada plavam prsno in se igram s prijateljicami.
Amadeja Hanžekovič
Uživam, ko plavamo na čas. Všeč mi je, ker se lahko igramo v globoki vodi.
Luka Janežič
ŠPORTNE IGRE, ATLETIKA
Najboljše je, ko igramo odbojko in vaterpolo.
Učimo se plavati in potapljati.
Aljaž Meško
Rada plavam žabico. Všeč mi je, ko tekmujemo.
Tamara Skok
Na plavalnem tečaju mi je všeč, ker se učimo plavati. Tam se tudi igramo in razgibavamo. Igramo se štafeto, kjer pobiramo like.
Karmen Kaučič
Učimo se skakati in plavamo na 50 metrov.
Janez Henzel
Na plavalnem mi je všeč. Všeč mi je, ko skačemo, plavamo in tekmujemo. Tam se sprostimo. Najbolj si želim, da bi dobro opravila svoje delo.
Laura Kosi
Počutim se zelo dobro. Igramo se in učimo plavati.
Monika Kosi
Všeč mi je, ko plavamo, skačemo, se igramo in zabavamo ter igramo odbojko.
Tilen Kokot
Všeč mi je, ker plavamo, se igramo in skačemo.
Sašo Tomažič
Na plavalnem tečaju se počutim zelo dobro, ker plavamo in se igramo. Všeč mi je, da vsak dan preverjamo plavanje. Zabavno je, da lahko zdržim v globoki vodi deset minut.
Uživam, ko nam na koncu ostane čas in se lahko igramo.
Gašper Viher
Na plavalni tečaj hodim zelo rada, ker se igramo z žogo, učimo plavati. Voda je topla. Punce pa se večkrat jezimo, ker nas fantje »špricajo«.
Vanessa Ribič
PRITEKLA SEM SI PRVO MESTO
K naravi ni napetosti ali stresov. Seno %ori, ne da bi mu bilo treba kaj storiti, samo dopustiti mora, da se vse %godi. Dopustiti dogajanju, da gre svojo pot. Kaj pa ljudje? Doživljamo strese?
V ponedeljek, 6. 10. 2008, smo se mladi športniki OŠ Ivanjkovci odpravili v Ormož na občinsko tekmovanje jesenskega krosa. Tekmovanja se je udeležilo veliko učencev različnih šol. Bila sem zelo na trnih. Po prihodu v mestni park smo si ogledali progo. Ker sem učenka 9. razreda, sem tekmovala v zadnji kategoriji, zato sem bila toliko bolj na trnih. Tekmovanje se je začelo odvijati in šlo je zares. Napočil je čas, da sem se začela ogrevati. Na startu sem bila res nervozna, saj sem želela doseči čim boljši rezultat. Zaslišala sem zvok piščalke in odtekla. Pot je bila dolga in naporna, tekla sem na 1000 metrov. Bližala sem se cilju in zmagala. Bila sem srečna, navdušena pa je bila tudi moja učiteljica športne vzgoje, Vesna Havlas. Prejela sem zlato medaljo in ponosna sem jo odnesla v šolo.
Sanje so se mi uresničile, bila je potrebna le volja, moč in vztrajnost.
Katja Špiclin Kodelič
LITERARNI KOTIČEK
LJUBEZEN JE LEPA STVAR, KO ZALJUBITA SE DVA
Ljubezen je lepa stvar, ko zaljubita se dva. Najprej se spogledujeta, potem pa poljubita. Pišeta ljubezenska pisemca in se vedno gledata. Ljubezen je lepa stvar, ko zaljubita se dva.
Zdaj hodita skupaj v kino in na večerjo.
Drug drugemu se vedno smehljata, ta dva sta res drug za drugega ustvarjena. Ljubezen je lepa stvar, ko zaljubita se dva.
Zdaj se zaročita in že poročita.
Nato pride še otrok, prelep njun ponos.
Zdaj sta že stara in skupaj se spominjata lepih trenutkov,
ki sta jih doživela v mladosti.
Ljubezen je lepa stvar, ko zaljubita se dva.
Plus, minus, deljeno in krat; o tem veliko je debat.
Če se hočeš matematiko naučiti, ti morajo petkrat večjo pamet, kot jo imaš, v glavo vgraditi. Gospodične in gospodiči vi, torej hitro k delu vsi, če radi uspešni bi bili.
Tomaž Novak
IZGUBLJENA LJUBEZEN Nisi vedel, da te ljubim.
Raje tiho sem jokala in na skrivaj te opazovala.
Od tistega dne, ko sva se prvič srečala, sem se kot nora zaljubila vate.
Bil si moje eno in edino upanje, le zate sem živela.
Zame si obstajal samo ti, ampak ti nisi opazil, da sem te na skrivaj ljubila.
Ker nisem želela uničiti najinega prijateljstva, ti raje nikoli nisem povedala.
Nekega dne si odšel z drugo, ampak jaz te še vedno ljubim.
Tistega dne, ko si odšel z njo, sem te za vedno izgubila.
Ne morem se sprijazniti s tem, da sem te za vedno izgubila.
Izgubila, izgubila, izgubila.
Svetlana Korošec
MATEMATIKA
Matematika se začne,
A kaj ko vedno moje živce načne.
To res je prava nočna mora.
Enkrat se je treba naučiti,
Majno glavo s številkami napolniti.
A v življenju vsakdanja spremljevalka bo,
Takrat brez nje ne bo šlo.
In za vedno v spominu bo ostala.
Kot nočna mora se je začela,
A kot pravljica iz 1001 noči končala.
Niko Veber
UMETNOST - GALERIJA
Avtor: Aljaž Pergola, Tihožitje, oglje
Avtorica: Eva Ivanuša, Žuželka, tuš
Avtor: Jan Vočanec, Mesto, akril
Avtorica: Klavdija Kos, Mesto, akril
Avtor: Tomaž Bukovec Zdovc, Voščilnica, kolaž
Avtor: Mihael Črešnjevec, Voščilnica, kolaž
OBISK PISATELJICE
NA OŠ IVANJKOVCI NAS JE OBISKALA JANJA VIDMAR
Bralna značka je prostovoljna oblika dela v šoli, s katero se pri mladih bralcih razvijajo bralne sposobnosti, bralna kultura in bralci si pridobivajo književno znanje. Bralna značka si prizadeva za branje za vse življenje. Bralne navade so rezultat ustrezne motivacije s strani staršev in okolice, v kateri živimo, ter s strani šole, učiteljev in knjižničarjev.
Na mlade bralce ima velik vpliv tudi nagrada za osvojeno bralno značko, in to je obisk znanega literarnega ustvarjalca.
Na OS Ivanjkovci je kar 92,5% učencev in učenk osvojilo bralno značko, ki jo vodi knjižničarka Brigita Fridl. Zahvala velja vsem učiteljem in učiteljicam, staršem, ravnateljici ter vsem, ki so mlade bralce vzpodbujali, da smo dosegli tako visok procent.
Na podelitvi se nam je pridružila znana slovenska pisateljica Janja Vidmar. Njen obisk nas je učence zelo navdušil, saj nas je s svojim načinom pripovedovanja kar potegnila v svojo zgodbo. Po uvodnem pozdravu in nekaj besedah si je izbrala nekaj učencev, ki so tekmovali, in sicer punce proti fantom. Vprašanja so bila literarnega značaja, zmagali pa so fantje. Tekmovanje je bilo zelo sproščeno in je v bistvu bilo zelo zabavno, da smo se vsi nasmejali. Ves čas pa je pisateljica tudi pripovedovala zgodbe iz svojega otroštva, kako je postala pisateljica in kako je navdušena nad mladimi bralci. Skozi celotno tekmovanje in pripovedovanje nam je želela sporočiti le eno: »Bodite to, kar ste, in se ne pretvarjajte, da ste druga oseba.«
Po pripovedovanju je učencem razdelila priznanja za osvojeno bralno značko. Nagrade so se še posebej razveselili učenci 3. razreda, saj so kot razred zmagali in si prislužili sladoled. Trije učenci so prejeli knjižne nagrade za zvestobo bralni znački vsa leta osnovnega šolanja. To so bili Spela Rajh, Aleš Lesjak in Vito Markovič.
Naj branje nam in vam še naprej ostane pomembna vrednota v vsakdanjem življenju, saj nas notranje obogati.
Barbara Mavrič
RAZISKOVALNE NALOGE
MLADE RAZISKOVALKE
Bistra Ptuj vsako leto organizira Srečanje mladih raziskovalcev Slovenije, katerega smo se udeležile tudi učenke OŠ Ivanjkovci. In kaj bi vam rade povedale?
BRALNA ZNAČKA IN MOTIVACIJA ZA BRANJE
Branje je najboljše učenje, zato tudi sama veliko berem. Ker sem samo motivirana za bralno značko že od 1. razreda, sem se z učiteljičino pomočjo odločila, da bom naredila raziskovalno nalogo z naslovom Bralna značka in motivacija za branje. Najprej sva z učiteljico poiskale literaturo, si postavili hipoteze in pričele z raziskovanjem. Sestavile smo anketo in jo razdelile med učence od drugega do devetega razreda. Pozneje sem skupaj z učiteljicama predelala rezultate ankete in sestavila grafe. Tako smo lahko ovrgli ali potrdili hipoteze. Raziskovala sem, iz kakšnih razlogov učenci naše šole posegajo po knjigah, ali zgolj iz radovednosti, ali jih žene tekmovalnost. Ugotovila sem, da mlajše učence žene tekmovalnost, medtem ko starejši posegamo pa knjigah bolj iz lastne radovednosti in bralnega užitka. Pomemben dejavnik pri motivaciji za branje so starši, šola pa pripomore k nadgradnji. Ko je bilo pisanja raziskovalne naloge konec, sem si pripravila govor in se pripravila na predstavitev. Bolj se je zagovarjanje raziskovalne naloge približevalo, bolj sem bila nervozna. Seveda se je vse lepo izšlo in dobila sem srebrno priznanje. Še enkrat pa bi se zahvali mentoricama Brigiti Fridl in Saši Veler, da sta me spudbujali in mi pomagali pri izdelavi te raziskovalne naloge.
OŠ IVANJKOVCI K V/.INKOVAI.VA NALOGA
BRALNA
Sandra Šac
/
OSELJE OSEL
Basen je priljubljeno besedilo, namenjeno tako otrokom kot odraslim. Njegov osebni namen je vzgajanje s tipično poanto.
Knjižne police nam ponujajo bogate zbirke basni. Basni izvirajo iz Orienta, saj so jih zapisovali že Mezopotamci. Znane so Ezopove basni iz časa antike, prav tako pa basni iz obdobja razsvetljenstva - La Fontainove. V tem času so bile basni sredstvo, s katerim so poučevali in izobraževali ljudstvo. Basni je pisal tudi znameniti Ivan Andrejevič Krilov, prav tako pa je želel z njimi vzgajati mladino.
Z večjimi in manjšimi aktualnostmi se je basen ohranila vse do danes. Zelo je bila razvita v slovenskem ljudskem slovstvu, in kot obliko so jo radi uporabljali pisatelji vse do danes. Tako se je v literaturi nabrala bogata zbirka ljudskih in umetnih basni.
Prve umetne basni je pri nas zapisal prvi slovenski pesnik Valentin Vodnik, ki je bil predstavnik slovenskega razsvetljenstva.
Literarni teoretiki različno pojmujejo basni. V definicijah lahko ugotovimo, da so nastopajoči liki v glavnem živalski, lahko celo predmeti, najdemo pa tudi basni, v katerih nastopajo človeški liki. Vsak živalski lik predstavlja določeno človekovo tipično lastnost, zato je zanimivo skozi upodobitve spoznavati, kakšne ljudi so basnopisci videli okrog
/
MENTORIC h	AVTORIC A:
Brigita Fridl	Sandra Šac
Saša Veler
Z raziskovalno nalogo smo se odpravile na regijsko tekmovanje mladih raziskovalcev in se z zlatim bistroumom uvrstile na državno tekmovanje, kjer smo kljub strogim merilom dosegle zlato sovo. Bile smo vesele, da se je naše delo obrestovalo.
Katja Roze, Nuša Rajh, Špela Rajh
KULTURA
500-LETNICA TRUBARJEVEGA ROJSTVA
Leto 2008 je za Slovence velikega pomena, namreč pred petstotimi leti se je rodil Primož Trubar, kateri nas je prvi poimenoval »Slovenci« ter izdal prvi slovenski knjigi Abecednik in Katekizem (1550). Rodil se je v kraju Raščica pri Velikih Laščah na Dolenjskem. Oče je Primoža namenil duhovniškemu poklicu. Pri dvanajstih letih se je šolal v Reki, nato v Salzburgu. Služboval je pri škofu Bonomu in nadaljeval študij v njegovi zasebni šoli. Šolanje je zaključil na Dunaju in bil posvečen v duhovnika. Služboval je v Laškem, Ljubljani in Trstu. Zaradi širjenja protestantskih idej je moral v pregnanstvo v Nemčijo. Tam je začel z obsežnim slovstvenim delom za potrebe slovenske protestantske cerkve. Umrl je leta 1586 v Derendingenu, kjer je tudi pokopan.
V obdobju protestantizma smo Slovenci postali pismeni, saj se je zahtevalo, da vsak bere sveto pismo v materinem jeziku. Tako je Jurij Dalmatin, leta 1584, prevedel Biblijo. Istega leta je Adam Bohorič izdal prvo slovensko slovnico, Zimske urice.
ZMAGA NAJSTAREJŠIH!
V mesecu februarju smo izvedli kviz, katerega smo posvetili Primožu Trubarju. Zmagali so najstarejši. V krajšem kulturnem programu so dekleta zapela slovensko himno, ogledali pa smo si tudi krajšo dramsko predstavo.
Nato pa so se pomerili Pametki iz 6. a, Bučke iz 7. a, Umkoti iz 8. a in Geniji iz 9. a. Po tesnem dvoboju sta se v finale uvrstila 7. a in 9. a. Bučke so napačno odgovorile na eno vprašanje, in tako so si zmago priborili Geniji iz 9. a.
DEJAVNOSTI OB DNEVU REFORMACIJE
Učenci razredne stopnje so ustvarjali na likovnem področju in priredili razstavo.
Učenci 5. razreda so v knjižnici pripravili razstavo o Trubarju, učenci 6. razreda so raziskovali življenje Primoža Trubarja, 7. razred pa njegova dela. V 8. razredu so temeljito predelali obdobje protestantizma oz. reformacije. Z Biblijo pa so se ukvarjali učenci 9. razreda, kateri so prebrali zgodbe in jih interpretirali.
Na hodniku predmetne stopnje je nastala razstava. Veliko novega smo se naučili in si popestrili ure slovenščine.
KULTURA
POMLADNI DAN
Irska himna ...
Sinne Fianna Fail A ta fe gheall ag Eirinn, buion dar slua
Thar toinn do rainig chugainn,
Fe mhoid bheith saor.
Sean tir ar sinsir feasta Ni fhagfar fe'n tioran na fe'n trail Anocht a theam sa bhearna bhaoil, Le gean ar Ghaeil chun bais no saoil Le guna screach fe lamhach na bpilear Seo libh canaidh Amhran na bhFiann
Irska glasba je zadonela po dvorani, ko nam je na violino zaigrala učiteljica iz Irske
Prireditev so popestrile Zvezdice Evrope
Navdušil je otroški pevski zbor Sonce s pesmijo Krajnski Janez
ZANIMIVOSTI, ZANIMIVOSTI, ZANIMIVOSTI...
Mladi policist
Učiteljica nam je povedala, da naj izberemo enega sošolca, kateri se bo preizkusil v vlogi policista. Izbrali smo Žiga Potočnika. Prišel je težko pričakovani dan in policist Policijske postaje Ormož je prišel po njega. Povedal mu je, da bosta pisala listke za prehitro vožnjo, za napačno parkiranje in si ogledala policijsko postajo. Odpeljala sta se s policijskim avtomobilom. V šoli smo ga vsi nestrpno pričakovali. In kaj je povedal po prihodu nazaj mladi policist?
Tjaša Jerebič
Policist za en dan
Na šolo je prišel policist Franc Lesjak, da grem z njim in postanem policist za en dan. Ob 8. 30 sva se odpravila na Policijsko postajo Ormož. Tam mi je razkazal pisarne. Govoril sem tudi s komandirjem Policijske postaje Ormož in bil prisoten pri zasliševanju. Ko mi je vse razkazal, sva se odpeljala na teren do policistov, ki so merili hitrost. Tam mi je policist razkazal njihovo opremo. Lahko sem pomeril neprebojni jopič in radar za merjenje hitrosti. Nekaj časa smo čakali in nato sta prišla policista, ki skrbita za mejo, kjer ni prehoda.
Ko so mi vse povedali, me je policist odpeljal nazaj v šolo. Dobil sem kapo,
kemični svinčnik in majico. Bilo je zelo zanimivo, upam, da se bo število nesreč zmanjšalo. Bilo mi je všeč.
Žiga Potočnik
ŠOLA
V	šoli se učimo. V šoli imamo malico in kosilo. Šola je lepa in v njej je knjižnica.
Tjaša Fajfar
STAR PAPIR
V	šoli zbiramo časopisni papir. Iz starega časopisnega papirja izdelujejo novega. Iz papirja lahko izdelamo kape in ladje. Lahko pa ga zakurimo v peči.
Matic Slavinec
TUDI NAJMLAJŠI USTVARJAMO ŠOLA
V šoli se učimo. Šola ima telovadnico. Imamo veliko krožkov. Rada hodim k jutranji telovadbi in pevskemu zboru. Moj najljubši predmet je računanje.
Dominika Novak
MOJA PRIJATELJICA
Moja najboljša prijateljica je Andreja Bratuša. V šoli skupaj sediva in si vse zaupava. Tudi ko se peljemo domov s šolskim kombijem, sediva skupaj. Zelo sem vesela, da imam tako prijateljico.
Katja Kaučič
PRIJATELJICA
S Katjo sva najboljši prijateljici. Je prijazna, sediva skupaj. Ima kratke lase in modre oči.
Andreja Bratuša
ŠOLA
V šoli se učimo. V šoli so stoli in mize. Učijo učitelji in učiteljice. Po pouku imamo varstvo. Imamo veliko krožkov. V šoli imamo tudi računalnike.
Mateja Vidovič
BLIŽAJO SE PRAZNIKI
Mesec december je najlepši čas v letu, čas, ko se spominjamo preteklosti in pričakujemo prihodnost. December je čaroben čas želja, ko se dmžimo v dobrih mislih, toplih objemih in v duhu prijateljstva.
Naj tudi vam, drage bralke, dragi bralci, v imenu vseh iz OŠ Ivanjkovci zaželim lepoto tišine, veličastnost sončnega vzhoda, skrivnost teme, moč plamena, ljubezen, ki je osnova vsega. Pa srečno!
Katja Špiclin Kodelič
V	PRIČAKOVANJU BOŽIČKA IN DEDKA MRAZA
V	največjem pričakovanju so najmlajši, zato smo učence 1. razreda vprašali, kaj si želijo. Želim si...
Anja: »Želim si dojenčka, s katerim se bom igrala.«
Tiara: »Winx dežnik, dojenčka in veliko zvezkov za učiti.«
Klara: »Dojenčka, RBD verižico, kuhinjo za kuhati, Winx dežnik.«
Špela: »Barbiko, Kena, dojenčka in hišico.«
Lara: »Winxico, RBD verižico.«
Rok Ribič: »Boben.«
Rok Rubin: »Tigra in rolko.«
Nejc: »Kombajn, traktor, robota.«
Aljaž Prijol: »Tigra, rolko in druge igrače.«
Aljaž Halabarec: »Traktor, plug in prikolico.«
Blaž: »Spaiderman verižico in zapestnico, kuhinjo.« Alen: »Rolko in smuči.«
Matej: »Traktor in plug.«
Patrik: »Tovornjak za drva, plug.«
Denis: »Tribrazdni plug, prikolico, traktor, kombajn.« Žan: »Oranžnega smetara za pobiranje smeti.«
VOŠČIMO
Voščim vam srečno in veselo novo leto. Da bi praznike preživeli v čim večji družbi. Da bi uspeli v službi, se dobro razumeli v družini in spoznali veliko novih prijateljev. Doživite polno nepozabnih trenutkov. Naj novo leto prinese polno zdravja in radosti v vaše življenje.
Barbara Mavrič
Bližajo se prazniki, ko vsi vsem voščimo veliko sreče, zdravja in lepih trenutkov. Božič naj bo čim bolj pravljičen, novo leto pa naj bo celo leto srečno.
Valentina Bubnjar
Za božič in novo leto vam iskreno voščiva, upava, da boste dobro preživeli zimo, če bo seveda sneg. In še nasvet: »Rad pomagaj drugim, da bodo tudi drugi pomagali tebi.«
Karmen Novak in Hana Rakuša
SE SPRAŠUJETE OD KOD IME PALMA
Fran Ksaver Meško je naš rojak in ima častno mesto med slovenskimi besednimi uiretnUa. S	^
svojo življenjsko potjo, s svojo ljubeznijo do vsega dobrega in res$^i*2ggi$£r	ti/^!\ .*'*
ponižnim in zvestim služenjem, s svojimi deli, s svojo lepo slovensko-besedo.bp lir^Bpž-korenine našega narodnega drevesa in njegovo vsestransko rast tudt'.v	jLjub^Hfe_naso^'»?w-•
deželo, čudovito kakor iz lepih sanj, ljubil vitke topole — »PALME« jSlvptavi	'>
IN ŠE NEKAJ UTRINKOV IZ ZIMSKE ŠOLE V NARAVI
V šolskem letu 2007/08 smo učenci 6. razreda imeli zimsko šolo v naravi. Vsi smo se je zelo veselili. Spremljali sta nas učiteljici Saša Veler in Vesna Havlas. Saša je poskrbela za zabavo, učiteljica Vesna pa, da smo se naučili smučati. Potovali smo z avtobusom in kmalu prispeli na Pohorje.
Veler, boljše pa učiteljica Vesna Havlas. Boljši so smučali po pravi strmini, mi pa smo ostali na položnejši progi. Čez nekaj dni smo že vsi poskusili bolj strmo progo. Če smo hoteli nanjo, smo morali poznati pravila na progi in kako se obnašamo na vlečnici. Na tej isti progi smo zadnji dan pripravili tekmovanje v veleslalomu. Za razgibavanje pred tekmovanjem je poskrbela učiteljica Saša Veler.
Zabave nam ni manjkalo, zato smo bili seveda vsi žalostni, ko smo morali domov. V dolino smo se odpeljali s smučkami, tam pa smo prestopili na avtobus. Doma so nas že nestrpno pričakovali.
A-f-1 ‘ V T	1 ‘V
Tjaša Jerebic
Pričakovali smo, da bomo spali v Ribniški koči, ampak spali smo v hišah, ki so bile za kočo. Na Pohorju smo bili skupaj z učenci OS Ormož in učenci OS Kranjska Gora. Spoznali smo, da se zelo dobro razumemo, zato smo se skupaj igrali različne igre. Seveda smo tudi veliko smučali. Neko noč sta nas učiteljici peljali na najvišji vrh Pohorja, to je Črni vrh. Bilo je zelo zanimivo. Nekateri smo imeli svetilke, drugi ne. Vsak dan smo imeli več ur učenja smučanja. Učiteljici sta nas razdelili v dve skupini, v prvi so bili tisti, ki so že znali smučati, v drugi pa tisti, ki še niso znali. Slabše smučarje je poučevala učiteljica Saša
ŠOLSKI ČASOPIS...
Zbrali in uredili:
Brigita Fridl, Mojca Grula
Fotografije: Arhiv šole
Organizacijski vodja:
Ravnateljica Nada Pignar, prof.
Tiskanje šolskega časopisa: Prijatelj, d. o. o.
Naklada: 200