ZDRUŽENJE ZA ESPERANTO SLOVENIJE SLOVENIA ESPERANTO-LIGO INFORMACIJE INFORMOJ Leto / jaro 16, št. / n-ro 1-2 september / septembro 2011 Uvodnik Prva letošnja, sicer dvojna številka Informacij / Infor­moj bo videla luč sveta z nenačrtovano veliko zamudo. To je posledica maloštevilnosti in preobremenjenosti najbolj aktivnih članov ZES in ETD. Povzema dejav­nosti in dogodke iz prvih devet mesecev leta 2011. Naj­več pozornosti je posvečeno zapisnikoma letnih zborov obeh organizacij. Opozarjamo na vabilo na proslavo v počastitev 90-letnice ustanovitve esperantskega društva v Ljubljani ter na tradicionalni Zamenhofov dan. Poleg tega poročamo o letošnjem tradicionalnem srečanju na tromeji, o tujih esperantskih kongresih ter dajemo v proučitev končno verzijo nemških tez za evropsko jezikovno politiko. IO ZES ZAPISNIK redne letne skupščine ZES, ki je bila 12. marca 2011 v Ljubljani Prisotni: Ana Ferrer Zadravec, Janez Jug, Ostoj Kristan, Tomaž Longyka, Simon Urh, Fani Rižnar, Nika Rožej, Anka Vozlič, Svobodan Zlatnar, Jernej Lindič, Janez Zadravec, Vinko Zalezina, Karl Kovač. Opravičili so se: Angela Logar. Dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti in izvolitev organov skupščine (delovnega predsedstva, zapisnikarja in dveh overoviteljev zapisnika) 2. Poročilo o delu, finančno poročilo, poročilo Nadzornega odbora 3. Program dela v letu 2011 4. Sprejem sklepov 5. Razno Ob 10. uri skupščina ni bila sklepčna, ker ni bila priso­tna najmanj polovica članov, zato se je seja začela ob 10.30, ker je bilo navzočih več kot 10 članov. K 1. točki je skupščina sklepčna, in predlagal organe skupščine: Vinka Zalezina za delovnega predsednika, Karla Kovač in Fani Rižnar za člana delovnega predsedstva, Simona Urha za zapisnikarja ter Ano Ferrer Zadravec in Toma­ža Longyko za overovitelja zapisnika. Predlagani so bili soglasno izvoljeni in skupščino je naprej vodil Vinko Zalezina. K 2. točki Poročilo o delu je na kratko podal Janez Jug : ZES ima 45 članov, od tega so trije novi. Večina je plačala članarino za leto 2010. Redna letna skupščina je bila 27. marca 2010, IO se je sestal dvakrat, člani pa trikrat. Izdana je bila ena dvojna številka Informacij. V okviru možnosti je bila dopolnjevana spletišče ZES. V dnev­niku Delo je bila 10. februarja predstavljena dvojezična izdaja Sonetnega venca. V okviru praznovanja stoletni­ce ustanovitve prvega esperantskega društva v Sloveniji je bil Janez Jug 13. septembra gost nočnega programa na 1. programu Radia Slovenija. ZES je skupaj z ETD organiziral udeležbo na srečanju na Tromeji 12. sep­tembra, ki so se ga udeležili trije člani. Zamenhofov dan je bil 11. decembra v Ljubljani (predstavitev prevo­da Butalcev, kulturni program). Ni pa bilo izpeljano srečanje esperantskih družin. Ena odmevnejših akcij je bila udeležba na obiranju oljk 16. oktobra v Izoli. Dele­gacija ZES je 25. julija položila venec na grob Henrika Haasa v Gradcu. Predstavnika ZES sta se udeležila otvoritve razstave Hirošima 25. februarja v Mariboru in srečanja članov nekdanjega esperantskega pevskega zbora, ki je bilo v 13. novembra v Ljubljani. Prodaja esperantskih knjig se nadaljuje. Janez Zadravec je pre­vedel nekaj najbolj znanih poglavij Butalcev v esperan­to. Tomaž Longyka je objavil znanstveno razpravo o primerjavi mednarodnega jezika esperanta in angleščine kot svetovnega jezika v reviji znanstvenih in tehničnih prevajalcev Mostovi. Finančno poročilo je v pisni obliki priložil in podrobno pojasnil Ostoj Kristan. Poročilo Nadzornega odbora je podal Janez Zadravec in je finančno poslovanje ocenil kot vzorno. K 3. točki Janez Jug je predstavil osnutek programa dela za leto 2011. K 4. točki Sklep 1: Skupščina sprejema poročilo o delu, finančno poročilo in poročilo Nadzornega odbora. Sklep 2: Skupščina sprejema program dela za leto 2011 in pooblašča IO, da ga dopolni. Sklep 3: Izda se ponatis učbenika R. Rakuše 1 v manjši nakladi za premostitev pomanjkanja takih gradiv pred­vsem za samouke. Dolgoročno bo poskušal problem rešiti Tomaž Longyka s pridobitvijo dovoljenja za ustrezno dodelavo učbenika po zagrebški metodi in izvedbo le-tega. Dokončno bo to dorekel IO. Sklep 4: ZES bo izdal znamke vrednosti A ob 90-let­nici esperantskega društva v Ljubljani. Sklep 5: Na podlagi pisnega predloga Janeza Zadravca IO pripravi osnutek sprememb in dopolnitev statuta, ki ga bo članstvo potrdilo na izredni skupščini jeseni. Sklep 6: Sprejme se pisni predlog Janeza Zadravca za imenovanje Henrika Haasa, Rudolfa Rakuše in Petra Zlatnarja za častne člane. Do 30. 10. 2011 IO obvesti družine vseh treh imenovanih. Sklep 7: Tomaž Longyka bo preučil možnost selitve dela arhiva ZES v svojo hišo, IO pa izvedbo le-tega. Rok: 30. 10. 2011. K 5. točki Razprave ni bilo. Skupščina se je končala ob 12.05. Delovni Zapisnikar: Overovitelja: predsednik: Ana Ferrer Vinko Zalezina Simon Urh Zadravec in Tomaž Longyka Poročilo o finančnem poslovanju in pojasnila k računovodskim izkazom za leto 2010 Računovodske usmeritve • Združenje za esperanto Slovenije (v nadaljevanju: ZES) izpolnjuje vse tri zakonske pogoje (Zdru-1, 26. člen) za enostavno knjigovodstvo, vendar se je odločilo za prilagojeno dvostavno knjigovod­stvo zaradi večje preglednosti in lažje kontrole pravilnosti knjiženja. Uporabljeni so usmeritve in navodila SRS 33. ZES uporablja prilagojen kontni načrt na podlagi kontnega okvira za društva in invalidske organizacije (Uradni list RS, št. 22/07). • ZES ni zavezan k reviziji računovodskih izkazov (Zdru-1, 27. člen). Prav tako ZES ni zavezanec za DDV zaradi majhnega obsega prometa. V letu 2010 ZES ni ustvaril dobička iz pridobitnih dejavnosti. • Premoženje ZES sestavljajo denarna sredstva v blagajni, računu pri Svetovni esperantski zvezi (UEA) in na transakcijskem računu pri NLB ter zaloga strokovnih knjig (14 naslovov). Knjige v zalogi se vodijo po stroškovni oz. ocenjeni vred­nosti, ki ni višja od njihove iztržljive vrednosti. Prodajna cena knjig pa se prilagaja povpraševanju oziroma konkurenci. Vsaka postavka zalog ima svoj evidenčni list za materialno knjigovodstvo. • ZES nima zaposlenih ali honorarnih sodelavcev. Vse delo v ZES se opravlja na prostovoljni osno­ vi. • Prihodki ZES izvirajo iz članarine, prispevkov in donacij fizičnih oseb ter prodaje zalog. Pomembnejši dogodki • V primerjavi s predhodnim obdobjem ni bilo te­meljnih sprememb pri računovodenju in računo­vodskem poročanju, glede na poslovne dogodke je bilo za evidentiranje uvedenih nekaj novih kon­tov. • Pri kratkoročnih terjatvah ostaja odprta prerekana terjatev do UEA v višini 139,20 EUR zaradi ne­dostavljenih naročenih knjig, za katere je UEA neupravičeno obremenila naš račun pri UEA. Izkaz poslovnega izida • Celotni odhodki so v primerjavi s predhodnim letom manjši predvsem zaradi zmanjšanja stro­škov materiala, stroškov zalog (v letu 2009 smo podarili večjo količino knjig) ter ostalih storitev. Med ostalimi storitvami je za obe leti zajeta tudi obveznost članarine v UEA v višini 100 EUR. • Prihodki so bili v letu 2009 izredno visoki zaradi donacije, inventurnih viškov ter vplačil zaostale članarine za več let, zato so celotni prihodki v letu 2010 bistveno nižji, a predstavljajo realno višino. Stanje števila članov glede na vplačane članarine za leto 2010 in 2011 je 31, kar je rezultat pristopa novih članov in 12 zaostalih članarin. • Združenje za esperanto Slovenije je v obdobju od 1. 1. 2010 do 31. 12. 2010 doseglo presežek pri­hodkov v višini 274,86 EUR. Bilanca stanja • Sredstva ZES na dan 31. 12. 2010 sestavljajo de­narna sredstva v blagajni, na računu pri UEA in september / septembro 2011 3 Informacije / Informoj na transakcijskem računu v višini 877,63 EUR, terjatev do UEA v višini 139,20 EUR ter zaloga knjig v vrednosti 2.433,47 EUR. • ZES ni imelo na dan 31. 12. 2010 neporavnanih kratkoročnih obveznosti. Društveni sklad znaša 3.450,30 EUR. Ljubljana, 12. 3. 2011 Ostoj Kristan Program dela ZES za leto 2011 Organizacijske zadeve Seje Izvršnega odbora: 4 seje. Redni sestanki članov. Izredna skupščina: o spremembah in dopolnitvah statuta. Imenovanje odgovornih posameznikov za različna področja (pouk, obveščanje, jezikovna politika itd.). Obveščanje Bilten: 4 številke letno. Spletišče: vzdrževanje in dopolnjevanje. Wikipedija: popravljanje in dopolnjevanje vsebin o esperantu v Sloveniji. Priprava in posodobitev informativnih zgibank o esperantu. Pouk Tečaji: Filozofska fakulteta, Škofijska gimnazija. Vzdrževanje slovenščine na spletišču lernu.net. Založništvo Ponatis učbenika R. Rakuše: Esperanto za šole in tečaje, I. del. Izdaja znamke ob 90-letnici ETD. Prireditve Srečanje na tromeji (september). Proslava 90-letnice ETD ob Zamenhofovem dnevu (december). Mednarodno sodelovanje Sodelovanje z UEA. Sodelovanje z esperantskimi organizacijami sosednjih držav. Udeležba na kongresih, srečanjih itn. Srečanje na tromeji 2011 Tudi letos, tokrat 11. septembra, smo se podali na Peč na tradicionalno srečanje dobromislečih in dobrovoljnih sosedov iz Slovenije, Italije in Avstrije. Prijetno druže­nje je podprlo tudi lepo vreme in brezvetrje, tako da po dvourni hoji iz Rateč ni bilo ovir za izdatno malico in precej požirkov pijače po izbiri ter poležavanje na travi na soncu ali v senci. Vse tri občine gostiteljice so po­skrbele za glasbo v alpskem stilu ter stojnice s spominki in okrepčili. Pohvaliti je treba tudi prometno ureditev: parkirišča in zaporo prometa na poteh. Tradicionalna skupna slika pri znamenju na tromeji Esperantisti smo se ob 12. uri zbrali pri lesenem zna­menju, skupaj 10. Tokrat smo bili člani ZES v absolutni premoči, prišli smo v treh navezah, okrepljeni z Ampa­ro Ferrer iz Španije in našim hrvaškim kolegom Rober­tom Maglico iz Umaga. Avstrijske esperantiste je zasto­pal redni obiskovalec teh srečanj Martin Stuppnig, žal pa se tokrat italijanski kolegi niso povzpeli na Peč. V še večjem številu se vidimo naslednje leto! O.K. Sonnenberške teze za evropsko jezikovno politiko Cilji Sonnenberške teze za evropsko jezikovno politiko naj bi nakazale realistične perspektive za esperanto v Evrop­ski uniji. Naj bi dale odgovor na vprašanje, kako je mo­goče politično podpreti razširjanje in uporabo esperan­ta. Hkrati skicirajo stališče Nemške esperantske zveze do jezikovno političnih vprašanj. To vključuje tudi iz­recno izključitev zahtev. Nastanek V interni društveni razpravi Nemške esperantske zveze in v razgovorih z zunanjimi se je izkazalo, da ni jasnih pogledov o realističnih ciljih in perspektivah za espe­ranto v Nemčiji in EU. Zato je bila dana pobuda za ustanovitev delovne skupine, ki naj bi pripravila osnu­tek tez za realistične cilje in perspektive. Prvi sestanek te odprte delovne skupine je bil septembra 2010 v Hiši Sonnenberg v Harzu. Na tem dvodnevnem zasedanju so bile razvite in obravnavane tu predstavljene teze. Po zasedanju so bile teze opremljene s komentarji in pred­stavljene mednarodni javnosti na dveh predavanjih v Burgu (Spreewald) in Berlinu, prav tako pa objavljene v časopisu društva ter na spletu. Udeleženci Pri pripravi tez je sodelovalo 12 oseb iz različnih okolij: Rudolf Fischer, Detlev Blanke, Wolfgang Bohr, Helen Geyer, Andreas Diemel, Henryk Wenzel, Martin B. Sawitzki, Jutta Chikato, Maja Tišljar, Peter Zilvar in Felix Zesch. Struktura Sonnenberške teze za evropsko jezikovno politiko so razdeljene v tri skupine. Prva opisuje stališča do sploš­ne jezikovne politike neodvisno od uporabe esperanta. Druga se ukvarja z možno vlogo esperanta v EU. V tretji pa so obravnavani cilji in argumenti za pouk espe­ranta v zavodih za osnovno in nadaljevalno izobraževa­nje. Splošna jezikovna politika 1. Podpiramo večjezičnost. 2. Zavzemamo se za vzgojo za spoštovanje vseh jezikov, zlasti pri otrocih in mladini. 3. Podpiramo pobude za medkulturno komuni­kacijo v evropskem okviru. 4. Smo za jezikovno politiko, ki ne vodi v potla­čitev jezikov. 5. Smo proti jezikovni diskriminaciji. 6. Spodbujamo meddržavni dialog v okviru članic EU o jezikovni politiki. 7. Opozarjamo na konflikt med priporočili EU in njihovim izvajanjem v državah članicah glede jezikovnih predpisov. Esperanto v EU 1. Pričakujemo trezno utemeljen odnos do espe­ranta, zlasti pri strokovnjakih in politikih. 2. Za zdaj ne vidimo nobene neposredne pravne možnosti, da bi postavili esperanto kot enega od uradnih jezikov v EU. 3. Verjamemo, da lahko esperanto podpira nasta­janje evropske identitete. 4. Podpiramo pobudo za prepevanje evropske himne v esperantu. 5. Zaželen je preizkus esperanta kot delovnega jezika v določenih organih in ustanovah EU. 6. Esperanto kot posredovalni jezik v Evropskem parlamentu bi nudil prednosti. Poučevanje esperanta 1. Priporočamo esperanto kot propedevtično (predizobrazbeno, op. ur.) orodje za pomoč pri učenju tujih jezikov. Spoznavanje esperanta podpira učenje drugih tujih jezikov in nudi september / septembro 2011 5 Informacije / Informoj globlji vpogled v splošno funkcijo jezika, vključno z lastnim maternim jezikom. 2. Priporočamo državljanom EU, da se naučijo esperanto kot en od dveh tujih jezikov, katerih obvladovanje bo priporočila Komisija EU. Pro­pedevtični učinek esperanta lahko nato držav­ljanom dejansko omogoči osvojitev dveh ali več tujih jezikov. 3. Priporočamo, da šole posredujejo osnovno po­znavanje esperanta. 4. Priporočamo uvajanje pouka esperanta kot fa­kultativno ponudbo v šolah. 5. Priporočamo pouk esperanta na univerzah, na primer v okviru splošnih predmetov. 6. Priporočamo, da na univerzah obravnavajo in­terlingvistiko in esperanto kot študijske téme. Sunmontaj gvidlinioj por Europa lingvopolitiko Generala lingvopolitiko 1. Ni subtenas la multlingvecon. 2. Ni alcelas edukon, precipe de infanoj kaj junu­loj, al respekto de ciuj lingvoj. 3. Ni subtenas iniciatojn por interkultura komu­nikado en Europa kadro. 4. Ni estas por lingvopolitiko, kiu ne kondukas al flankensovo de lingvoj. 5. Ni kontrauas lingvan diskriminaciadon. 6. Ni instigas al EU-vasta interstata dialogo pri lingvopolitiko. 7. Ni atentigas pri la konflikto inter la rekomendoj de EU rilate lingvojn kaj ties realigado en la membrostatoj. Esperanto en la Europa Unio 1. Ni atendas racie pravigitan sintenon pri Espe­ranto, precipe ankau de fakuloj kaj politikistoj. 2. Nuntempe ni ne vidas senperan juran eblon, igi Esperanton unu el la oficialaj lingvoj de EU. 3. Ni kredas, ke Esperanto povas subteni la ekigon de Europa identeco. 4. Ni subtenas la ideon, kanti la Europan himnon en Esperanto. 5. La elprovo de Esperanto kiel laborlingvo en certaj organoj kaj instancoj de EU estas dezi­rinda. 6. La uzo de Esperanto kiel relajsa lingvo en la Europa Parlamento havus avantagojn. Esperanto-instruado 1. Ni rekomendas Esperanton kiel propedeutikan instrumenton por subteni la lernadon de frem­daj lingvoj. La lernado de Esperanto plibonigas, kaj la akiron de pliaj lingvoj, kaj pli profundan enrigardon en la generalan funkcion de lingvo, ankau de la propra gepatra lingvo. 2. Ni rekomendas al la Europaj civitanoj, lerni Esperanton kiel unu el la du lingvoj, kies akiron rekomendas la Europa Komisiono. La prope­deutika efiko de Esperanto povas tiam ebligi al la civitanoj la realan akiron de du au pliaj frem­daj lingvoj. 3. Ni rekomendas, peri bazajn sciojn pri Espe­ranto en la lernejoj. 4. Ni rekomendas la enkondukon de Esperanto­instruado kiel fakultativan oferton en lernejoj. 5. Ni rekomendas Esperanto-instruadon en univer­sitatoj, ekzemple kadre de la Generalaj Studoj. 6. Ni rekomendas, trakti interlingvikon kaj Espe­ranton kiel studobjektojn en universitatoj. Aprobita de la membrokunveno de Germana Esperanto-Asocio je la 12a de junio 2011. Komentar urednika: Zgornje gradivo v nemškem jeziku je na letošnjem ni­zozemsko-nemškem esperantskem kongresu pridobila Nika Rožej. Uradno je teze sprejela skupščina DEB / GEA 12. junija 2011. Na spletu jih lahko najdete v esperantu in nemščini na spletišču DEB / GEA na strani www.esperanto.de/gea/leitsaetze. Nedvomno bi nam lahko sotrudnica pri osnutku tez Maja Tišljar iz prve roke posredovala misli, komentarje in nadaljnji razvoj Sonnenberških tez. V interesu slovenskih esperantistov je, da se s tezami in nemškimi stališči seznanimo, da jih obogatimo s svojimi pogledi ter jih na koncu sporočimo tako javnosti kot tudi zastopnikom Slovenije v organih EU, da bodo lahko meritorno sodelovali pri sprejema­nju sklepov. Poslovenil iz nemščine in komentiral O.K. Zamenhofov dan 2011 ZES in ETD bosta organizirala proslavo s krajšim kul­turnim programom in druženje ob 90. obletnici espe­rantskega društva v Ljubljani, ob 152. obletnici rojstva L.L. Zamenhofa ter v počastitev dneva človekovih pravic v soboto, 10. decembra ob 10. uri v dvorani na Štefanovi 11 v Ljubljani. Prisrčno vabljeni vsi člani esperantskih organizacij in somišljeniki iz Slovenije in sosednjih držav. Prosimo, da si takoj zapišete termin v koledarje in rezervirate čas za ta tradicionalni shod esperantistov. Povabite še prija­telje in kolege, ki našega vabila morda ne bodo opazili. Omogočen bo tudi nakup esperantske literature iz zalo­ge ZES. Članarina ZES Za leto 2011 znaša letna članarina ZES 12 € za zapo­slene, 6 € za študente, upokojence in brezposelne ter 0 € za mlade do 18. leta. Članarino za leto 2011 in zaostale članarine ter more­bitne prostovoljne prispevke lahko plačate na sestankih ali na transakcijski račun ZES pri NLB št. SI56-0201­5001-2704-490 z navedbo namena plačila »priimek, članarina in ustrezno leto oz. obdobje«, za referenco pa napišete le šifro »99«. O.K. Zapisnik rednega občnega zbora ETD Ljubljana, ki je bil v soboto, 12. marca 2011, ob 12. uri v Ljubljani, Štefa­nova 11. Prisotni: Ana Ferrer, Janez Jug, Ostoj Kristan, Jernej Lindič, Drago Lukek, Tilka Perme, Fani Rižnar, Nika Rožej, Simon Urh, Tomaž Longyka, Janez Zadravec, Svobodan Zlatnar. Opravičila: Angela Logar; poslala pooblastilo: Anka Vozlič. Dnevni red: 1. Izvolitev organov letnega občnega zbora 2. Poročilo o delu 3. Finančno poročilo in poročilo Nadzornega odbora 4. Razprava o poročilih 5. Program dela v letu 2011 6. Sprejem sklepov 7. Razno K 1. točki: Redni občni zbor je začela predsednica Fani Rižnar in predlagala kandidate za organe. Občni zbor je soglasno izvolil delovno predsedstvo v sestavi: Ostoj Kristan (predsednik), Tomaž Longyka in Simon Urh (člana), zapisnikarja: Janeza. Zadravca in overovatelja zapis­nika: Ana Ferrer in Janez Jug. Nato je bil sprejet pred­lagani dnevni red. K 2. točki: Poročilo o delu je predstavila predsednica Fani Rižnar. Pisno poročilo je v prilogi zapisnika. K 3. točki: Finančno poročilo je predstavil blagajnik Janez Jug. Edini prihodek društva je članarina. Poročilo je priloga zapisnika. Poročilo Nadzornega odbora je podal pred­sednik Ostoj Kristan in je priloga zapisnika. K 4. točki: Občni zbor je po razpravi o poročilih sprejel naslednje sklepe: Sklep 1: Občni zbor sprejema Poročilo o delu, finančno poročilo in Poročilo Nadzornega odbora. Sklep 2: V zvezi z lastniškim prostorom ETD (protiza­konita prodaja, odtujena kupnina) se do 20. 3. sestanejo Kristan, Zlatnar in Zadravec in pripravijo predlog na­daljnjih ukrepov, ki jih nato čim prej obravnava Izvršni odbor ETD. Sklep 3: Predsednica Fani Rižnar je zaradi resnih zdravstvenih težav podala pisno odstopno izjavo kot je v prilogi. Po razpravi, v kateri so se ji vsi prisotni za­hvalili za požrtvovalno delo, je za novo predsednico soglasno izvoljena Nika Rožej, Fani Rižnar pa namesto nje izvoljena v Nadzorni odbor. K 5. točki: Predlog programa dela v letu 2011 je priloga zapisnika. Po razpravi je občni zbor sprejel Sklep 4: Občni zbor sprejema Program dela za leto 2011. september / septembro 2011 7 Informacije / Informoj K 6. točki: Glej točki 4 in 5. K 7. točki: Ni bilo razprave. Občni zbor je končal z delom ob 14. uri. Delovni Zapisnikar: Overovatelja: predsednik: Janez Ana Ferrer in Ostoj Kristan Zadravec Janez Jug Priloge: 5 Dogajanje v ETD Nova predsednica ETD Nika Rožej je tudi formalno prevzela naloge, potem ko je bil urejen njen status na upravni enoti Ljubljana in pri poslovni banki v zvezi s transakcijskim računom društva. Z Fani Rižnar, doseda­njo predsednico, sta opravili primopredajo dokumenta­cije, žiga in drugih sredstev, potrebnih za opravljanje funkcije. Na sestankih Izvršilnega odbora smo zagoto­vili sklepčnost in sprejeli sklepe o izvajanju programa dela. Strategija ZES in ETD je, da se čim več dejavnosti izvaja v okviru ETD, saj je pretežna večina ljubljanskih članov ZES tudi članov ETD. Rešeno je tudi finančno vprašanje društva, saj je gospa Dragica Grabnar dne 4. aprila 2011 končno izročila kupnino in obresti od spor­no prodanih bivših prostorov društva na Tavčarjevi 2 v Ljubljani. Glede nadaljnje uporabe teh sredstev bo treba še odločati. Ena od možnosti je nabava ali najem novih prostorov za delovanje društva. O.K. L J U B L J A N S K I Z M A J GAZETO DE ESPERANTA TURISMA SOCIETO LJUBLJANA Iz vsebine zadnje številke Ljubljanskega zmaja, me­sečnega glasila ETD Ljubljana: • Številka 12 – februar 2011: vabilo na občni zbor ETD, predlog dopisa za Turistično zvezo Slove­nije, razprava o dvojezičnosti v Sloveniji, novi­čke, vabilo na kongres italijanskih esperantistov v avgustu 2011. O.K. Najbaroj en Europo Komuna Nederlanda kaj 88-a Germana Esperanta Kongreso en Münster / Vestfalujo dauris de la 10-a gis la 13-a junio 2011. Ceestis proksimume 130 partopre­nantoj el 10 landoj, inter ili mi kun edzo. Kongresejo Haus Mariengrund – trankvila komplekso, kie oni povas vidi multajn leporojn kaj kelkfoje ankau kapreolojn. Monahinoj zorgas pri cio kaj diversaj gru­poj povas havi seminarojn, edukadon, prelegojn, ekser­cojn au “laborejojn”. Por nia kongreso salonoj ricevis nomojn de meritplenaj Esperantistoj en historio de Es-peranto-Societo Monastera. Mi estas fiera pri salono Willi Brandenburg, car sinjoro estis bona amiko de mia patrino kaj ili ankau min enkondukis en “Esperantu­jon”. Aperis temoj kiel: Pri realismaj politikaj postuloj favore al Esperanto, kongruaj al nunaj politikaj kondi­coj kaj legoj; Kiel kaj kial komplimenti kaj kritiki; Pri nenecesaj lingvostumbloj; Io el la Dana kontribuo al la Esperanto-kulturo; Novajoj el Esperanto urbo Herz­berg; Cu Esperanto evoluas? kaj La rekta metodo-di­daktiko de la lernolibro “Esperanto-direkt”. Ciuj parto­prenantoj aktive auskultis kaj diskutis je ciuj okazajoj, ankau ce kultura programo, kiu ankau estis rica. Mi guis viziton de nobla bieno Rüschhaus en malfru­baroka stilo, tamen kampara domo tipa por la regiono. Tiel prezentigas la iama hejmo de Annette von Droste Hülshoff, la plej fama poetino de Germanujo. Ec pli solena estis sento en pac-salono kie 1648 sekve de la packontrakto de Münster kaj Osnabrück fondigis Ne­derlando. Kun niaj verdaj legitimiloj ni povis dum kongreso senpage veturi per urbaj busoj. Mi dankas ankorau unu foje al organizantoj, speciale al s-ro Rudolf Fischer kun familio kaj al ciuj kiuj helpis, ke cio estis bele organizita. Nika Rožej Kroata Esperanto-ligo La kroataj esperantistoj organizis la 14-an kaj 15-an de majo 2011 en Bjelovar mirinde bonan, altkvalitan 9­an kongreson. Dum la labora parto Zlatko Tišljar pre­legis de la celoj de EEU en Europa Unio. La kultura parto de la programo estis precipe rica. Ceestis Zdenka Rojc. V Bjelovaru je bilo poskrbljeno tudi za filateliste Anonco de UEA La 35-a Malferma Tago de la Centra Oficejo de UEA la 26-an de novembro 2011 atentos la 100-an datrevenon de Tibor Sekelj (1912-1988), pri kies multfaceta vivo prelegos la Esperanto-verkistino Spomenka Stimec. La datreveno de Sekelj fakte estos en februaro, tiel ke la novembra Malferma Tago farigos enkonduko al la jaro, dum kiu okazos ankorau multaj aliaj arangoj omage al tiu fama mondvojaganto, jurnalisto, verkisto kaj mova­da aganto. "Ne, doktoro, neniam," replikis la viro. "Chu vi iam audis pri viro kiu denove edzighis?" *** "Kiom via prelego sukcesis?" demandas Janko al Stan­ko. "Cu gi placis al la audintaro?" "Śajne gi placis," respondas Stanko. "Precipe ce unu el miaj frazoj estis granda aplaudo." "Kiu frazo estis?" "Estis la frazo, 'Kaj nun, gesinjoroj, mi finu mian paro­ladon!'" *** Mi kuśas surlite, mi legas gazeton, per unu okulo mi spektas matcon, mi trinkas bieron, mi mangetas sand-vicon, kaj per unu piedo mi karesas hundon. Subite eniras en la cambron mia edzino kaj krias, ke mi tamen nenion faras! Śercoj Juna viro alfrontis doktoron. "Doktoro, mi opinias ke vi devus eltranchi la tonsilojn de mia edzino." "Mia juna amiko," komencis la doktoro, iom pompe, "Mi jam eltranchis la tonsilojn de via edzino antau 6 jaroj. Chu vi iam audis pri virino kiu rekreskis siajn Sen komentario.... tonsilojn?" INFORMACIJE / INFORMOJ izdaja / eldonas Združenje za esperanto Slovenije / Slovenia Esperanto-Ligo, Štefanova 9, SI-1001 Ljubljana, Slovenija / Slovenio. http://www.esperanto.si. Matična št. / kodnumero 5058384. ID za DDV / n-ro por AVI: 93737777. Poslovni račun / bankkonto: IBAN SI56 0201 5001 2704 490 pri / ce Nova Ljubljanska banka d.d.. (Swift-kodo: LJBASI2X). Uredil / redaktis mag. Ostoj Kristan.