Gospodarske stvari. Licenciranje in premiranje bikov v Ormoži. Okrožni predsedniki našteli so lelos v okraji Ornioškeni 112 bikov, 4497 kiav, 1795 telic in 549 volov ter do l1/., leta starib telet in sieer juncpv 172 in telic 1320. Dne 4. jnlija 1892 ,jp bilo premiranje in beenciranjp bikov. 1'rignalo se je 45 bikov, od katerib ,je bilo 32 premiranih in lk-enciranib, 10 saino liceneiranib, 3 pa je ogledna komisija spoznala za pleme nesposobne. Sploh se je oglpdna komisija o bikib povoljno izrekla in priporoča, naj bi se ljiulstvo 8 tem boljp živinoreje poprijelo, ker nain od vacli atranij preti npvarnoat po Irtnej uši. Premije sq dobili: 1. Bedjanir. Andraž v ()l)rpžji, 2. Zadravpc Matjaž v Pavlovcili, 3. Petek Franc v GvpIkovcib, 4. Štibrc Blaž v Pušeneib, 5. Kubarič Anton v Lo])pižieah, 6. Bedjanic"! Andraž v Obrcžji, 7. Majccn Ivan v .laslrebcib, S. llanželiu Kranc v llardeku, 9. Vrbančič .luri.j v Obrežji, 10. Kubariu 1'Morijan na Lešnici. 11. Lesjak Ivan v Ivanjkovcib, 12. Vreselko .lurij v Src- dišči, 13. Rajh Alojzij v Slanjeej vesi, 14. Ozinee Anton v Gvetkovcih, 15. .lesih Anton pri Velikej nedelji, 16. Kandrič- Gregor pri Velikej nedelji, 17. Muliič Frane v Ključarovcih, 18. Veselko .furij v Središči, 19. Novak Sebastjan v Veličanih, 20. Bobnjar Marija v Koračidh, 21. Kikl Mihal v Šalovc-ih, 22. Koeiper Ivan na Stanovnu, 23. Krainberger Marija v Godenincih, 24. Kosi Martin v Koračicih, 25. Kolarič Toinaž v Hrebrovniku, 26. Strinan Anton v Veličanih, 27. Meško Ivan pri Vel. nedelji, 28. Kovačec Ferdinand v Oslušovcih, 29. Hešerko Anton v Trgovišči, 30. Dolinšek .ložef v Sodineih, 31. Pelek Frane v Samožanih, 32. Žinko Ivan v l'ušencih. Pri tej priliki se opozarja na § 16 postave z dne 9. februvarija 1882 šlev. 14. dež. zak., ki veleva: »Ako v kaki občini ne zadostujejo biki, koje držijo privatni ljudje za splošnje spušeanje, iina ona gledati na to, da se potrebno Stevilo bikov priskrbi in vzdržuje. Splošno pa se ima za slo krav in telie za pleme držati po eden bik.« Kmetijski hlapci in dekle. Gotovo se v nobenein slanu ne toži toliko zoper družino, kakor v kineiijskem. Mogoče je, da se je v takozvanih »starih easih<; godilo ludi pol.jcdelskini služetom nekoliko boljše, pa ravno dokazano lo še ni, kakor sploh onih bajk iz starih easov ne sinemo pretesnodušno" verjeti. Vendar pa priznamo, da je ono patrijarhalično razmerje med gospodarji, hlapci in deklami obema strankaina bilo na korist. A lo razinerje je bilo medsebojno in ne enostransko, in le tako so bili gospodarji in družina zadovoljni. Ko se je občevanje z niesti zlajšalo in ,je obrtnija se tako velikansko razvila, shujšalo se je to prejšnje razmerje, kar gotovo vsak prizna. A ravno tako gotovo je na drugi slrani, da se pri hlapcih in deklah mnogokrat razposajenost, nemarnost, pijančevanje in hudobija nahaja. Iz teli razmer je pač umevno, zakaj se služabniki tako pogosto prestavljajo gospodarstvu na veliko Skodo. Vendar nekoliko kriva sta dostikrat gospodar in in gospodinja, kajti nekateri vse suinničijo in vidijo povsod le krivico, lenobo ali eelo hudoniušnost. ln pri takih gospodarjih je le treba, da po noei ne morejo spati, da se slabo poeutijo, ali p« da iniajo »mačaka« — in plamen je v strehi. Da to na družino slabo upliva, je umevno. Zato pa bi bilo želeti, naj dajejo gospodarji družini ne le lep izgled v varenosti in marljivosti, naj jih ne le v nadlogah podpirajo, temveč naj ob praveni easu tudi piizanašajo in navduševaje na nje uplivajo. Sejniovi. Dne 16. julija v Dobji in v Polieanali. Dne 18. julija na Muti, v Oplotnici. Dne 20. julija pri Sv. Marjeti na Dravskem polji, v Šmarjeti na Pesnici in v Vitanji.