Lokvanj
Šolsko glasilo učencev OŠ Ljudski vrt Ptuj
Številka: 1	Mentor: dr. David Bedrač	Uredniški odbor: Nik Bombek, Zoja Filip, Taja Gabrovec, Tjaša Herega,
Letnik: 24	Oblikovanje: Denis Bence	Marina Mohorko Korpar, Dea Muršič, Gabriel Pagliaruzzi, Katarina Peranič,
Šolsko leto: 2021/2022	Naklada: 600 izvodov	Katarina Šeruga, Jure Škamlec, Brina Štefančič, Lana Vrabelj
UVODNIK
Kako beži čas! Še ni tako zelo dolgo, ko smo pravzaprav šele sedli v šolske klopi in jeseni pričeli s poukom, zdaj pa to šolsko leto počasi že jemlje slovo.
Seveda je zaključek šolskega leta odlična priložnost za inventuro - da pogledamo, kaj vse smo v letošnjem letu postorili. Poleg naših šolskih spletnih strani, h katerim vas vabimo, da jih redno spremljate in berete, je dober vir obveščanja o nekaterih dogodkih tudi naš šolski časopis Lokvanj. Vanj vedno zajamemo nekaj tistih dogodkov, ki so zelo zaznamovali preteklo obdobje, seveda pa je to le peščica vsega, kar bi še lahko objavili.
Poudariti je potrebno še, da se je novinarska ekipa okrepila, da je dobila nove nadobudne novinarje, ki bodo, upam, vztrajali do konca svojega osnovnošolskega obdobja. Glede na njihovo zavzetost, odgovornost in doslednost se ni bati, da ne bi.
Kaj smo vam torej vse pripravili?
Poleg celega števila šolskih »fac« boste lahko prebrali prispevke o našem bogatem kulturnem, športnem, tehniškem, ekološkem, tekmovalnem udejstvovanju. Pa še kakšno zanimivost smo natresli zraven!
Seveda pa že zremo v prihodnost, v naslednje šolsko leto, ko nas čakajo novi izzivi in izjemni dogodki - med njimi še zlasti izstopa prireditev za 1000 zlatih odličnjakov, ki se bo odvijala jeseni.
Do takrat pa vsem želim lepe počitnice, moji ekipi pa se najlepše zahvaljujem za njihov novinarski prispevek!
dr. David Bedrač, mentor šolskega časopisa
	VSEBINA
Obvestilo učencem in staršem	Intervju z gospo ravnateljico
	Dan šole
Prvi šolski dan: 1. september 2022	Ekostrani
1.razred:	Kulturne strani
ob 9:00 v jedilnici	Športne strani
2. do 5. razred:	Tehniške strani
ob 8:30 v atriju šole	Tehniški dan
6. do 9. razred:	Zanimivosti
ob 8:15 v atriju šole	Naši razmisleki
	1000 zlatih odličnjakov
	Naj učenka
2
4
5 7
11
16
17
17
22
24
INTERVJU Z GOSPO RAVNATELJICO
Šola tudi med počitnicami ne spi
Ob zaključku tega šolskega leta smo se pogovarjali z našo ravnateljico Tatjano Vaupotič Zemljič in jo ob tem povprašali tudi kaj zanimivega o njenem poklicu ...
Kako bi predstavili svojo službo v nekaj besedah?
Zagotovo je moja služba takšna, da ne sodi med najpreprostejše, saj sem odgovorna za skoraj 1000 učencev in 118 zaposlenih. Za učenci stojijo tudi njihovi starši in lokalna skupnost. Svojo službo doživljam kot odgovorno in se jo trudim tako tudi opravljati. Je pa to tudi služba, ki prinaša veliko lepih trenutkov in zadovoljstva ob različnih uspehih tako otrok kot tudi zaposlenih. To je veliko bogastvo, zato še vedno rada hodim v službo.
Kako pa ste začeli vašo poklicno pot?
Pričela sem jo kot učiteljica v podaljšanem bivanju na podružnični šoli. Nato sem bila nekaj let zaposlena kot šolska svetovalna delavka in pot sem nadaljevala kot ravnateljica. Prav tako sem nekaj časa učila razredni pouk, v svoji karieri pa sem se morala za eno leto preizkusiti tudi kot učiteljica matematike, saj sem nadomeščala učiteljico, ki je bila na porodniškem dopustu. Na tej šoli sem tako opravljala delo na vseh delovnih mestih, ki za strokovne delavce v šoli obstajajo.
In koliko časa ste že ravnateljica?
Ravnateljica sem petindvajseto leto. To je moj zadnji mandat, po katerem se bom tudi upokojila.
Življenje današnjih otrok je precej drugačno od tistega, ki ste ga bili deležni vi. Ali se spomnite kakšne dogodivščine iz vaših šolskih dni?
Spomnim se, da mi je nekoč bilo zelo neprijetno, ko smo imeli šahovski krožek. V tem času je bil mentor šahovskega krožka moj oče. Preden je prišel v učilnico, smo se že uspeli nekaj sporeči, zaradi česar so šahovske figure letele po vsej učilnici. Ravno ko sem bila sredi akcije, je skozi vrata stopil moj oče in bilo me je res sram, da se nisem primerno obnašala.
Zdaj pa nazaj v današnji čas ... Kaj se dogaja na šoli, ko se učenci odpravimo na počitnice?
Tudi ko učenci odidete na zaslužene počitnice - pa naj bo to med šolskim letom ali v času poletnih počitnic - šola ne spi. Takrat se opravljajo nujna vzdrževalna dela, načrtuje se delo za novo šolsko leto, pripravljajo se urniki, preverja se oprema v posameznih prostorih, nabavlja se dodatna oprema itd. Seveda v tem času dobivamo tudi veliko navodil in informacij s strani ministrstva in zavoda za šolstvo. V skladu s temi navodili je potem potrebno organizirati delo, da bi prvega septembra, ko ponovno pridete nazaj, šola in zaposleni bili pripravljeni na nove izzive.
Zadnji dve leti in pol so posebni časi... Kako ste si predstavljali, da bo potekalo to šolsko leto?
To šolsko leto je bilo velika neznanka za vse - za širšo javnost, za zaposlene in tudi za vas. Konec meseca avgusta še nismo imeli podrobnih informacij, kako si je delo zamislilo ministrstvo. Odločitve so se potem sprejemale sproti. Spopasti smo se morali z mnogimi izzivi, kot sta bila obvezno nošenje zaščitnih mask in obvezno samotestiranje otrok ter zaposlenih. Te stvari so zahtevale izjemno veliko pogovora, dialoga, komentiranja, strpnosti in dobre volje vseh. V tem šolskem letu smo imeli bistveno več izostankov otrok zaradi virusa, tudi karanten celih oddelkov. To je zahtevalo vsakodnevno organizacijsko prilagajanje, tudi med vikendi, tako da je bilo šolsko leto v tem smislu precej zahtevno. Mislim pa, da smo se ob trudu vseh uspeli prebiti skozenj vse do danes, ko lahko spet skoraj normalno funkcioniramo.
Katere osrednje cilje pa ste si zastavili za to šolsko leto?
Cilji šolskega leta so bili, da učencem kljub posebnim razmeram, v katerih smo se znašli, poskušamo omogočiti pridobivanje čim več znanja, da se bomo poskušali približati »normalnemu« delovanju in da bomo spodbujali učence k uspešnemu delu.
Na drugi strani pa je cilj tudi vsem učencem pomagati, da bi se lahko skupaj »vrnili v običajno življenje«. Med ljudmi je zmanjkalo strpnosti in sposobnosti za medsebojno komuniciranje, zato je bila naša želja tudi, da v tem šolskem letu uspemo pri učencih povrniti nazaj sposobnost prijaznega soobstajanja v skupnosti.
Kateri letošnji dogodek se vam je najbolj vtisnil v spomin in zakaj?
Zagotovo je bil najtežji dan 17. november, ko smo morali začeti samotestiranje, saj je bilo izjemno veliko nestrpnosti in tudi neprimerne komunikacije s strani nekaterih staršev.
Bilo pa je seveda res veliko lepih in prijetnih dogodkov, na katere sem ponosna. Izpostavila bi aktivnost vseh učiteljev podaljšanega bivanja, tako na podružnični kotna matični šoli, ki so se z učenci zelo zagnano lotili izdelovanja lepih izdelkov. Te so potem na novoletni tržnici v mestu ponujali za dobrodelne prispevke, s čimer smo dosegli več ciljev. Prvi je ta, da so se učitelji povezali v želji, da naredijo skupaj nekaj dobrega. Drugi je ta, da so tudi učenci res aktivno sodelovali in smo lahko bili ponosni na našo stojnico, na raznovrstnost in pestrost izdelkov. Tretji pa je ta, da so tudi starši to prepoznali in prihajali na tržnico in prispevali sredstva, ki smo jih potem namenili za nakup igrač v podaljšanem bivanju. Seveda pa se je tako šola v javnosti po skoraj dveh letih uspela predstaviti z eno zelo uspešno zgodbo.
Ali ste ponosni in zadovoljni z našo generacijo?
Zagotovo je bila vaša generacija, če govorimo sedaj o učencih 9. razreda, v skoraj treh letih zelo prizadeta z vsemi omejitvami. Vendar lahko rečem, da dosegate odlične rezultate na različnih področjih in da ste tudi sicer, sedaj ko se ponovno videvamo v šoli, srčni in da se trudite. Verjamem, da bo tudi iz vaše generacije prišlo veliko število mladih, ki boste zelo uspešni na različnih področjih!
Kako si želite zaključiti to šolsko leto?
To šolsko leto je sedaj, ob koncu, izjemno intenzivno, saj se še izvaja veliko število dejavnosti, ki jih prej zaradi omejitev nismo mogli izvajati. Čakajo nas še velike prireditve, tudi sprejem bodočih prvošolcev.
Želim si, da bi šolsko leto končali brez kakšnih omejitev zaradi korone in da bomo vse naloge lahko izpeljali po načrtu. Predvsem pa, da boste učenci ob koncu šolskega leta uspešni in zadovoljni s svojimi rezultati.
Vsem želim lepe, zdrave in varne počitnice!
Gospe ravnateljici se zahvaljujeva za prijeten pogovor.
Pogovarjali sta se: Zoja Filip in Brina Štefančič, 9. a
DAN ŠOLE
Naša šola je praznovala
Letos smo imeli prav poseben dan šole. Tema je bila: ČISTI OCEANI, ZELENI PLANET, EN IN EDINI JE NAŠ SVET! Imeli smo organiziran dan bogatih dejavnosti.
Najprej smo si tako ogledali razstavo, ki sojo v šoli pripravili učenci. Vsi izdelki so bili izdelani iz različnih odpadnih materialov.
Ker je bila tema dneva šole varovanje Zemlje, je bilo povedano veliko o o kolje varstvu in o tem, kako poskrbeti, da bomo ohranili čim lepši planet za prihodnje rodove. Prav tako smo si ogledali dokumentarni film na temo varstva okolja.
Sledil je ogled prireditve, ki je bila posneta, saj je zaradi omejitev nismo spremljali v živo, pač pa preko zaslonov. V prireditvi so učenci predstavili, da je pomembno, da ohranimo naš planet čim manj onesnažen za prihodnje generacije. Zavedati se moramo, da bodo tudi oni potrebovali dovolj hrane in pitne vode ter naravnih bogastev za preživetje in normalno življenje.
In kako je potekala posneta prireditev?
Začela se je s prikazom različnih slik in kratkih povedi, ki so jih napisali učenci in so imele zelo globok pomen. Potem sta se predstavila voditelja Leja in Rok iz 4. a razreda. Učenci Gašper, Tilen, Tia in Eva iz istega razreda pa so nam nato predstavili nekaj najbolj ogroženih vrst živali na svetu in zraven povedali, zakaj so postale ogrožene. Učenci Jaša, llona in Anej, prav tako iz 4. a, pa so predstavili še tri najbolj ogrožene vrste živali v Sloveniji. Vsi so tudi poprosili za pomoč ogroženim vrstam.
V nadaljevanju so nam učenci 2. a predstavili svoje skrbi s pevskim nastop, ki je govoril o tem, kako grdo smo doslej ravnali z Zemljo, a so nam dali tudi nasvet, kako lahko obvarujemo naš planet.
S terena se nam je nato oglasil Vid iz 1. a razreda, ki je svoje sošolke in sošolce spraševal, kaj si mislijo o varovanju čistega okolja ter različnih naravnih pojavih in kako sami prispevajo k ohranjanju čiste Zemlje. Sledil je pevski in plesni nastop učencev 3. c, v katerem so peli pesem z naslovom Naš planet. To j a Dobovišek iz 4. a pa nam je zaigrala Jaz pa grem na zeleno trav'co. Tudi Staš Štefančič iz 2. a seje predstavil s petjem, zapel je namreč svojo avtorsko pesem, ki nas spodbuja k temu, da nadaljujemo pomagati Zemlji, saj jo še lahko rešimo.
Zatem nam je Tevž Smolinger iz 4. a s ^ klarinetom zaigral pesem Barčica po morju plava, učenci 1. c pa so prav lepo zaplesali ob pesmi Ob bistrem potoku ... Prav prikupno predstavo so potem pripravili učenci 4. c. Pomen predstave je pa bil to, da smo ljudje s svojimi dejavnostmi skrčili dom nekaterim bitjem. Nato pa so učenci 4. b s pomočjo repa »povedali«, kako se moramo obnašati, če hočemo biti e ko frajeri.
Sledil je čebelji ples učencev 1. b. Učenci so se pri plesu zelo potrudili in lahko rečemo.
K/9J BOSIE P/l V/ DANES NAREDILI _ ^ZA OKOLJE ?
M* J
4.	A	| da so bili res marljivi kot čebelice. Devetošolec Gaj, ki je sledil zatem, pa je svoje občutke
in misli o trenutnem stanju našega planeta izrazil skozi ples.
Nato pa smo prešli na zabavnejši del oddaje. Napovedovalka Leja nam je povedala nekaj o narodni pesmi, imenovani Simama ka, ki izhaja iz Afrike in so jo nato učenci 3. a tudi zapeli. Napovedovalca sta vmes kot za šalo opisala še klavir, mladi ptujski pianist Luka Kramperšek pa je zaigral nanj prav lepo pesem. Učenci 2. c so se odpravili okrog sveta s pomočjo plesa, sledila pa je še plesna točka 3. b razreda. Učenci so se v njej spraševali, ali smo res pozabili živeti in je naše življenje postalo dolgočasno in sivo.
Sledila je vremenska napoved. Napovedovalec Rok nam je povedal nekaj o podnebnih spremembah in primerjal današnje temperature s temperaturami pred petdesetimi leti. Nato nam je napovedovalka Leja povedala še pravo vremensko napoved. Še zadnjič smo se vrnili na teren. Učenka Dea Muršič iz 8. c je izvedla pogovor z ravnateljico šole. Vprašala jo je, kaj si misli o tematiki, povezani z varovanjem Zemlje. Je pa nam gospa ravnateljica zaželela vse najlepše ob prazniku šole in povedala še nekaj spodbudnih besed.
In smo prišli do zaključka, ko sta nam zapela še mladinski in otroški pevski zbor. Bilo je res lepo praznovanje dneva šole.
EKOSTRANI
Osnovno načelo delovanja programa Ekošola je, da bodo učenci kmalu v prihodnosti vplivali in sprejemali pomembne odločitve na vseh ravneh našega življenja. Skozi dejavnosti v programu postajajo ambasadorji za uresničevanje trajnostnega razvoja ter vplivajo tudi na obnašanje odraslih ter spreminjajo njihove vzorce ravnanja. Zato smo se tudi v letošnjem šolskem letu trudili delovati na področju ekologije.
Z vključitvijo v različne projekte smo skrbeli za ekološko ozaveščanje in opozarjali na ekološke probleme. Urejali smo šolski ekokotiček in obeleževali pomembnejše datume, varčevali z vodo in energijo. Pri ekokrožku in v oddelku podaljšanega bivanja smo izdelovali izdelke iz naravnih in odpadnih materialov ter skrbeli za ločeno zbiranje odpadkov.
Nekatere zastavljene projekte smo že uspešno zaključili, drugi so še v teku:
1.	Ne zavrzi oblek, ohrani planet,
2.	Hrana ni za tjavendan,
3.	Odpadkom dajemo novo življenje,
4.	Eko-Paket,
5.	Šolska vrtilnica,
6.	Ekobranje za ekoživljenje,
7.	Znanje o gozdovih.
Letošnje šolsko leto pa smo se pridružili tudi dvema novima akcijama. V začetku šolskega leta smo se pridružili k dobrodelnemu projektu Zbiranje ladjic iz odpadnega papirja.
»6.000.000 ladjic za 6.000.000 žrtev«, je dobrodelni projekt društva Up-ornik v spomin žrtvam genocidov ter današnjim žrtvam človeške
■ ignorance najranljivejši h v naši družbi. Na naši šoli smo tako zbrali več kot 50.000 ladjic.

Za kratek čas smo se pridružili tudi akciji Foniraj za zeleno prihodnost. Podjetje Blok d.o.o. je organiziralo akcijo, s katero so želeli spodbuditi premislek k bolj trajnostnem ravnanju z odpadki in hkrati razširiti zavedanje o pomenu reciklaže odpadne električne in elektronske opreme. Zbrali smo nekaj odpadnih telefonov.
Naša šola v programu Ekošola nastopa že več kot desetletje. V tem času smo naredili veliko na okoljskem ozaveščanju tako učencev kot staršev.
Mentorici: Mateja Peša kovic in Tamara Slana
13. dan za spremembe
V petek, 8.4. 2022, smo učenci 4. a sodelovali na 13. DNEVU ZA SPREMEMBE, ki ga je organiziral CID Ptuj. Skupaj z drugimi prostovoljci smo se lotili urejanja ograj pri ribniku v Ljudskem vrtu, barvanja oznak za trim stezo in pobiranja smeti. Mi smo brusili ograje pri ribniku in se pri tem zabavali.
Novinarji so nas marsikaj spraševali, fotografirali in snemali. Preživeli smo zanimiv dan in ugotovili, da lahko marsikaj naredimo sami.
Veseli smo, da smo lahko s svojim delom pripomogli k temu, da bo Ljudski vrt lepši.
Učenci 4. a z razredničarko Simono Hajnal
KULTURNE STRANI
Sobotno dopoldne v odlični družbi
Mihčev festival je zanimiv in poučen dogodek, razdeljen na tri delavnice: likovno, dramsko in literarno. Sam sem se udeležil literarne delavnice, ki je potekala v soboto, 11. septembra 2021, v Narodnem domu Ptuj, mentor pa je bil dr. David Bedrač, naš učitelj slovenščine in pesnik. Festival je tudi letos organizirala Zveza kulturnih društev Ptuj.
Literarna delavnica je bila namenjena učencem od 6. do 9. razreda. Zbrali smo se zjutraj in ustvarjali ter se zabavali tri ure. Tema delavnice je bila Mihec in vreme. Razmišljali smo o vremenu in podnebju - kako to vpliva na nas, katere vremenske pojave imamo raje in katere malo manj. Seveda pa nismo bili samo igrivi, temveč smo tuhtali tudi o podnebnih spremembah in ekstremnih vremenskih pojavih, ki pestijo naš planet zadnja leta. Tako so nastale iskrive pesmi, zgodbice, uganke in še kaj!
Delavnice sem se udeležil z dvema sošolcema. Vsi smo se zelo zabavali in se veliko novega naučili. Spoznali smo tudi kar nekaj novih obrazov, saj je bilo zbranih veliko otrok različnih starosti. Razlagi in mentorstvu učitelja Bedrača smo sledili kot uročeni in pridobili smo veliko znanja. Spoprijeli smo se s številnimi izvirnimi nalogami in izzivi, ob vsem skupaj pa se seveda tudi smejali.
Zelo sem vesel, da sem se udeležil delavnice, saj je bila to izkušnja, ki jo priporočam vsakomur. Preživel sem namreč čudovito sobotno dopoldne v odlični družbi.
Nik Bombek, 8. c
Dve slikoviti predstavi
V šolski jedilnici sta 4. aprila 2022 potekali dve slikoviti lutkovni predstavi. Svoje delo sta torej pokazali kar dve lutkovni skupini La j k in Zvezdice, del katere sem tudi sam.
Skupina La j k se je izkazala s čudovito predstavo Družaben dan, ki govori o zdolgočasenem gozdnem zajčku. Vsi njegovi živalski prijatelji namreč žal nimajo časa, da bi mu delali družbo. Skozi predstavo vsi rešijo različne težave in preženejo dolgčas. Mentorica igre je bila učiteljica Lidija Šošter. Na odru je blestelo šest mladih igralcev.
Skupina Zvezdice pa je nastopila z lutkovnim delom z naslovom Janček ježek. Mentorica je bila učiteljica Karmen Pulko. Rdeča nit predstave je seveda povzeta po ljudski pravljici Janček ježek, vendar je prirejena na številne načine. Govori o dečku, ki je postal ježek. S pametjo in iznajdljivostjo kmalu le najde dekle svojih sanj, ki je ob vsej lepoti tudi bogata. Njen oče ni nihče drug kakor grof. Mlad par se poroči in s tem dečka reši ježeve kože.
Obe predstavi si je ogledalo nekaj učencev naše šole in dve selektorici za Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
Obe skupini sta lutke izdelali sami - iz odpadnih in drugih materialov. Kot del skupine Zvezdice (eden od igralcev v predstavi) lahko rečem, da je za pripravo dobre predstave potrebnega veliko časa in vztrajnosti. Ko pa je predstava enkrat končana, pa ni boljšega občutka, kot jo pokazati publiki in opazovati njihove, upajmo, dobre odzive!
Nik Bombek, 8. c
Prireditev za dedke in babice
V torek, 24. 5. 2022, smo v naši šoli po dolgih dveh letih korenskega premora spet izvedli prireditev za dedke in babice.
Letošnji namen prireditve je bil zahvaliti se dedkom in babicam za vse, kar počnejo za svoje vnuke. Na ljubeč in malo hudomušen način smo predstavili medgeneracijski odnos med njimi. Videli so od modernih plesnih točk do tradicionalnih ljudskih plesov, prisluhnili pa so tudi našemu otroškemu zboru.
Upamo, da so gostje, ki so se prireditve množično udeležili, odšli domov zadovoljni in polni lepih vtisov.
Tanja Nedeljko
Lutkarji se še malo predstavijo
Letos smo se v okviru lutkovnega srečanja na šoli predstavili s kar dvema lutkovnima predstavama:
Družaben dan, lutkovne skupine La j k in Janček Ježek, lutkovne skupine Zvezdice. Obiskali sta nas selektorica Barbara Jamšek, lutkarica, in Iva Brajovič, vodja izpostave JSKD Ptuj, in si pozorno ogledali obe predstavi.
Navdušeni sta bili nad izvirnostjo izdelave lutk in scene, še posebej pa nad predanostjo lutkovni dejavnosti.
»V časih mnogih omejitev je bilo pripraviti lutkovno predstavo samo pohvale vredno«, so bile besede selektorice, ki motivirajo za ustvarjanje v prihodnje.
Velika pohvala vsem nastopajočim učencem, ki se z veseljem vključujejo v lutkovne dejavnosti v okviru lutkovnega krožka ali podaljšanega bivanja.
Kako so nastop doživeli nekateri lutkarji?
»Na predstavo smo se dolgo pripravljali. Lutke smo izdelali iz odpadne embalaže. Na dan premiere smo bili živčni, a nam je predstava dobro uspela. Lutkovno skupino La j k sestavljamo Lei la Ladi ne k, Lara Lukič, Rok Bombe k, Leja Rubnik, Lucija Lenart in Ela Dolamič, vsi iz 4. a razreda.« (Leila)
»Ponosni smo, da nam je uspelo in se že veselimo naslednjih vaj in ponovitev.« (Leja)
Skupina Zvezdice nas je navdušila s predstavo po ljudski pravljici Janček ježek. Nastopili so učenci 8. c. Maja Bosilj, Dea Muršič, Nik Bombe k, in 2. c, Gašper Zidarič, Zala Pelci, Zoja Govedič, Ela Fras, Nika Klemenčič, Matija Milošič, Leon Jakulin.
»Vaje smo imeli zjutraj, pred poukom. Bilo je zabavno, še posebej na nastopih.« (Maja, 8. c)
Mentorici: Karmen Pulko in Lidija Šošter
Kulturna faca
ROK BOMBEK
Rok Bombek, katerega hudomušno zgodbo lahko preberete tudi v letošnjem literarnem glasilu Čar besede moje, piše zgodbe, recitira in je tudi sicer zelo dejaven na kulturnem področju. Odločen je, da bo nekoč postal pisatelj...
Povej nam kaj o sebi... Kako bi se na hitro predstavil?
Ime mi je Rok, pišem se Bombek. Staršem 10 let in obiskujem 4. a razred OŠ Ljudski vrt Ptuj. Rad se igram z bratom in rad hodim v šolo. Moj najljubši predmet je slovenščina.
Kaj najraje počneš v prostem času?
V veliko veselje mi je igranje kitare. Obiskujem tudi glasbeno šolo. V šoli sem član lutkovnega krožka in rad sodelujem na prireditvah, deklamiram ter nastopam.
Raje pišeš pesmi ali zgodbice?
Raje pišem zgodbe, saj mi jih je lažje napisati in dobim več navdiha. Do poigravanja z rimami nimam takšnega veselja.
O čem pa najraje pišeš, kaj je tvoj navdih?
Najraje pišem o živalih.
Kdaj si začel pisati prve zgodbe?
Pri štirih letih, saj sem se takrat tudi naučil abecedo. Moja prva zgodba je bila o jajčki.
Kje raje pišeš, v šoli ali doma?
Raje doma, ker imam tam mir in tišino. V šoli pišem, ko imamo kakšno nalogo.
Ti doma kdo pomaga pri pisanju?
Načeloma ne. Starša mi včasih le pregledata vejice in kakšno mojo napako.
Želiš s pisanjem nadaljevati tudi, ko boš starejši?
Ja, želim. Moj cilj je, da bom nekoč pisatelj. Pisal bi za mlajše in tudi za starejše. Pred kratkim sem posnel tudi deklaracijo za Župančičevo frulico.
Pogovarjali sta se: Dea Muršič in Taja Gabrovec, 8. c
Čaranje z besedami
Tudi letos name je uspelo izdati literarno glasilo Čar besede moje. V njem sodeluje več kot sto mladih literarnih in likovnih ustvarjalcev, ki presenečajo s svojimi izdelki. Letošnje glasilo smo še posebej posvetili najbarvitejši od vseh literarnih vrst: POEZIJI.
Potopite se torej v svet iskrivih verzov in tudi drugih besedil naših učencev, o čemer lahko beremo tudi v uvodnih besedah ge. ravnateljice Tatjane Vaupotič Zemljič, kije zapisala: »Domišljija in kreativnost otrok nas vedno znova navdušita! Hkrati pa nam dajo njihovi izdelki tudi misliti. Njihovo izražanje je namreč vedno tudi ogledalo njihove duše, njihovega pogleda na svet, iz katerega bi se odrasli morali kaj naučiti.
Ob prebiranju glasila se potopimo v globine lastnih src in poiščimo v njih najboljše, kar lahko
podarimo drugim. Za lepši in prijaznejši svet!«
Literarna dela pa so učenci tokrat predstavljali malo drugače, po razredih, kjer so sošolcem priredili razredne literarne dogodke, na katerih so brali svoje pesmi, zgodbe in uganke. Tako je prišla vsebina glasila v vsaka mlada ušesa in morda spodbudila še koga, da se s svojim pisanjem oglasi v naslednjem šolskem letu, ko bomo spet »čarali z besedami«.
Mentor: dr. David Bedrač
Čar besede moje
Literarno glasilo učencev
Osnovna šola Ljudski vrt Ptuj Šolsko leto: 2021/2022
ŠPORTNE STRANI
Lahkih nog naokrog
Prišel sem v šolo. Vzeli smo malico in šli na avtobus. Z avtobusom smo se peljali 20 minut. Ko smo prišli do Borla, smo šli naprej peš do Svete Ane. Tam smo imeli malico.
Nato smo nadaljevali pohod. Hodili smo nekje eno uro, nato smo se spočili. Hodili smo še deset minut. Nato smo prišli na cilj, ki je bil na Švabovem. Na cilju smo spet malicali.
Ta izlet mi je bil zelo všeč, saj rad hodim po naravi.
Žiga Kavčevič, 3. c
Pustolovščina s prijatelji
Nekega sončnega dne so se četrti razredi odpravili na delček haloške planinske poti v okviru športnega dne. Avtobus je peljal od naše šole do gozda v Vidmu. Pobral nas je na parkirišču pri šoli ob 08.30. Odšli smo po gozdni poti in se kmalu ustavili na Dravinjskem vrhu, kjer smo pojedli malico.
Nato smo nekaj časa hodili po cestici s kamenjem. Čez približno 1 uro smo se ustavili pri veliki, stari, zapuščeni hiši. Začeli smo se spuščati po ozki poti, ki je bila zelo strma. Ko smo ob 12.00 prišli do šole in vrtca Podlehnik, nas je na avtobusni postaji že čakal avtobus, ki nas je odpeljal do šole. Tam nas je čakalo kosilo.
Pohod haloške planinske poti mi je bil zelo zanimiv.
Jaša Šoštar, 4. b
Tudi šestošolci smo bili na pohodu...
Včeraj som šli na haloško planinsko pot. Vso pot tja in nazaj smo si peli. Hodili smo približno tri šolske ure. Pot je bila dolga in naporna, hodili smo v visoke hribe in vsi smo bili zelo utrujeni, ampak razgled je bil čudovit.
Bilo je veliko bolje od pouka. Avtobus nas je pobral v Cirkulanah. Ko smo ga zagledali, smo bili veseli, da si lahko končno odpočijemo.
To je bil konec našega športnega izleta.
Jaka Sarkičevič, 6. c
Peljali smo se z novim avtobusom in na njem smo bili sami. Po poti do tja smo si prepevali. Ko smo prišli v Cirkulane, smo se odpravili na haloško planinsko pot. Videli smo krave in psa. Hodili smo do kraja Sovič, kjer živi tudi naš sošolec Jure. Na poti smo videli tudi kače. Blizu Juretovega doma smo opazovali ribnik, v njem so bile žabe.
Luka Račič, 6. c
V četrtek smo se odpravili na pohod. Zbrali smo se v atriju šole. Zatem smo se vkrcali na avtobus, kjer smo bili čisto sami. Med potjo smo si prepevali pesmice. Ko smo prispeli, smo se najprej postavili v vrsto. Povzpeli smo se po stopnicah in nato na strme hribe.
Nato smo imeli prvo postojanko. Po petih minutah smo odšli dalje na pot. Čez nekaj časa smo imeli še eno postojanko. Pot smo nadaljevali po strmem travniku. Ker je bila trava mokra, je nekaterim učencem drselo.
Po precej časa smo prišli na še eno postojanko, kjer je bil zelo lep razgled, zato smo naredili nekaj fotografij. Ko smo čakali preostale, smo se »ca rta M« s psom. Nato smo nadaljevali pot.
Hodili smo po hribu navzdol in čez nekaj časa prispeli na ravnino. Tam smo imeli še krajši počitek in razgled na krave. Tako se je počasi zaključila pot.
Zala Majerič, 6. c
Imamo državne prvake v šahu!
Ekipa fantov OŠ Ljudski vrt Ptuj, kije bila že lani izjemno uspešna, je ponovila svoj rezultat in tudi letos postala najboljša v državi. Naši fantje so tako uspešno premagali vse konkurente in se ponovno uvrstili na sam vrh mladega slovenskega šaha. Tilen Kovačec, Mihael Kukovec, Anej Levanič in Jure Stojanovič, vsi učenci 6. c razreda, so v soboto, 9. 4. 2022, osvojili 1. mesto na državnem tekmovanja iz šaha (do 12 let).
Da je šah šport, za katerega potrebuješ poleg igralnih figur in podlage veliko znanja, koncentracije in logično uravnanih misli, ni dvoma, kot ga tudi ni, da so vsi štirje tekmovalci pokazali strukturirano in uravnoteženo igro, predvsem pa so se izkazali v medsebojnem sodelovanju in podpiranju.
Ob tej zmagoviti priložnosti sem vsakemu od njih, kot novinarka šolskega časopisa Lokvanj, zastavila kakšno zanimivo vprašanje
Kako dolgo že treniraš šah?
Mihael Kukovec: Šah treniram že 6 let, v klubu pa sem komaj 4 leta.
Kdo je tvoj trener? Je strog?
Anej Levanič: Trenira nas Danilo Polajžer, ki je strog, a nam vedno dovoli tudi, da se zabavamo in igramo igre.
Zakaj si se odločil za trening šaha?
Tilen Kovačec: S sestro sva nekoč igrala šah. Ker sem izgubil, sem se razjezil, to pa mi je dalo navdih za trening.
Imaš kakšnega vzornika?
Mihael Kukovec: Da, to sta Magnus Carlsen in Hikaru Nakamura.
Kolikokrat tedensko imaš trening šaha?
Jure Stojanovič: Trening imam tri- ali štirikrat tedensko.
Treniraš kdaj tudi doma?
Jure Stojanovič: Ja, treniram šahovske poteze ali pa vadim na spletni strani lichess.org .
Kdo je tvoj največji podpornik?
Anej Levanič: Moj največji podpornik je moj trener.
Pripravila: Marina Mohorko Korpar, 6. c
Športna faca
ROK KOZEL
Za tokratno rubriko Športna faca je bil izbran Rok Kozel, učenec 8. c razreda. Rok je aktiven na košarkarskem področju, kjer dosega nadpovprečne rezultate ...
Na kratko se predstavi...
Sem Rok Kozel, imam 14 let in obiskujem 8. c razred.
S čim se ukvarjaš na športnem področju?
Že tri leta treniram košarko pri KK Ptuj. Treniram petkrat na teden z mojimi vrstniki in s starejšo skupino. Vsako soboto in nedeljo imamo tekme.
Kdo te najbolj podpira pri športu?
Najbolj me podpirajo moji starši, prijatelji in trener.
Kaj pa počneš v prostem času, kadar ne treniraš?
Družim se s prijatelji, se učim za šolo, igram videoigre ali pa mečem na koš na igrišču.
A ti kdaj zmanjka motivacije in bi najraje odnehal?
Motivacije mi preprosto ne zmanjka, ker sem svojim ciljem in košarki zelo zvest in predan.
Pogovarjal se je: Jure Škamlec, 8. c
Jumicar in vznemirljivi spomini
Petek je bil lep dan, saj smo počeli veliko zabavnih stvari. Zjutraj, ko sem šel v šolo, sem videl tovornjak z napisom JUMI CAR. Spomnil sem se, da bomo danes vozili avtomobilčke. Ko sem prišel v razred, ni bilo nič novega. Izvedel sem, da bomo danes opravljali tudi naloge na kolesarskem poligonu. Na to nas je opomnila učiteljica.
Prvo uro smo narisali sebe v gibanju, pri športu. Jaz sem si izbral nogomet, saj to ni težko narisati. Ko smo vsi narisali, je učiteljica dala risbe na tablo in nas vprašala, če so vse lepe.
Po risanju je sledila malica. Za malico smo jedli ribji namaz in rdečo papriko ter pili čaj. Pri malici smo bili pridni, tako kot skoraj zmeraj.
Ko smo se vsi najedli, nam je učiteljica povedala, da preostanek dneva ne bomo več v razredu. Po malici smo si iz omaric vzeli čelade.
Učiteljica je rekla, da bomo šli kar na kolesarski poligon. Ko smo bili vsi pripravljeni, smo odšli ven na JUMICAR.
JUMICAR so avtomobili, v katerih se lahko otroci ali kdo drug vozi kot v pravem avtomobilu. Jaz sem bil v rdečem avtomobilčku. Poligon za JUMICAR je vseboval prometne znake ter semafor in neke vrste cesto. Imel si občutek, da si pravi šofer in da se pelješ po pravi cesti.
Ko smo vsi prišli na vrsto pri vožnji, je učiteljica rekla, da si naj vzamemo čelade. Na kolesarskem poligonu so bile postavljene ovire. Na začetku se je vsem zdelo težko, a na koncu jih je zelo veliko opravilo poligon. Imeli smo različne ovire: od stopničk in vožnje po deski do raznih ovinkov. Ta poligon je bil kar malo zahteven.
Po končanem poligonu smo kolesa in ovire odpeljali nazaj v šolo. V spodnji avli nam je učiteljica dala še nalogo za slovenščino. Čas smo imeli do torka. Po zaključnem dnevu smo odšli domov.
Ta dan se mi je zdel zelo zanimiv in ostal mi bo v lepem, predvsem pa v zelo vznemirljivem spominu. Počutil sem se kot pravi šofer avtomobila!
Miha Mlakar, 5. b
Rezultati kolektivnih športov v šolskem letu 2021/22
Odbojka
Pri odbojki smo letos dosegli veliko odličnih rezultatov. Starejše učenke (Eva Paternost, Iva Čeh, Lorelai Fras, Eli Polanec, Lana Levanič, Eva Borko, Nia Planer, Lučka Solina, Maja Šauperl, Maša Šauperl) so osvojile:
•	2. mesto v četrtfinalu državnega prvenstva,
•	1. mesto na področnem tekmovanju,
•	1. mesto na medobčinskem tekmovanju.
Mlajše učenke (Nely Krušič, Nina Lisjak, Teja Zelenik, Tiara Ivnik Klemenčič, Sara Horvat, Ti a Srdinšek, Enja Kirbiš, Teja Erbus, Lana Štampar, Zala Skok) so osvojile 1. mesto na medobčinskem tekmovanju in se s tem uvrstile na področno tekmovanju.
Tudi mlajši učenci (Tai Primc, Jaka Robin, Dino Planec, Žak Mlinarič, Luka Kokol, Tai Nahberger, Jan Čurkovič, Luka Raj) so osvojili 1. mesto na medobčinskem tekmovanju in se s tem uvrstili na področno tekmovanje.
Rokomet
Pri rokometu nas učenci nikoli ne razočarajo.
Starejše učenke (Iva Čeh, Izabela Lampret, Brina Pišek, Vita Turk, Ema Vidovič, Sara Horvat, Tiana Rižnar, Teja Voda, Nia Planer) so osvojile:
•	3. mesto v polfinalu državnega tekmovanja v Sevnici,
•	1. mesto v četrtfinalu državnega prvenstva,
•	1. mesto na področnem tekmovanju,
•	1. mesto na medobčinskem tekmovanju.
Starejši učenci, mlajše učenke in mlajši učenci pa so osvojili 3. mesto na medobčinskem tekmovanju.
Košarka
Prav tako smo tudi pri košarki letos dosegli odlične rezultate.
Starejši dečki (Matevž Kostanjevec, Rok Kozel, Jaka Nerjaveč, Jure Škamlec, Luka Kramberger, Aljaž Ficjan, Andraž Petrovič, Lukas Čeh, Lan Simonovič, Neno Mulec, Jaka liješ, Lan Lazar, Taj Vajs) so osvojili:
•	3. mesto v četrtfinalu državnega tekmovanja v Murski Soboti (in s tem zaključili tekmovanje),
•	2. mesto na področnem tekmovanju,
•	2. mesto na medobčinskem tekmovanju.
Mlajši dečki (Jaka liješ, Lan Lazar, Tai Primc, Jaka Robin, Mark Mohorič, Nik Kozel, Matic Šegula, Nej Mlinarič, Matija Lačen, Jan Zorko, Leo Pisar, Rok Polanec, Jan Horvat Potrč, Jaša Smolinger) so osvojili 1. mesto na področnem tekmovanju ter 1. mesto na medobčinskem tekmovanju.
Nogomet
Prav tako nas tudi pri nogometu naši učenci nikoli ne razočarajo.
Starejši dečki (Gašper Plaveč, Žan Ornik, Luka Petek, Luka Podgoršek, Matevž Kostanjevec, Lukas Čeh, Taj Vajs, Nejc Šegula, Aljaž Ficjan, Maj Modrič, Anej Brus) so osvojili 1. mesto v polfinalu državnega prvenstva in se uvrstili med 4 ekipe v državi. Osvojili so tudi:
•	1. mesto v četrtfinalu državnega prvenstva,
•	1. mesto na področnem tekmovanju,
•	2. mesto na medobčinskem tekmovanju.
Starejše učenke (Iva Čeh, Tiara P rose n ja k, Vita Turk, Ema Vidovič, Sara Horvat, Tjaša Kostanjevec, Ema Petek, Lara Sledič, Nia Planer, Tiana Rižnar) so osvojile:
•	2. mesto na področnem tekmovanju,
•	1. mesto na medobčinskem tekmovanju.
Mlajši učenci so osvojili 1. mesto v predskupini medobčinskega tekmovanja. Mlajše učenke še niso tekmovale.
Kros
V četrtek, 21. 4. 2022, so se najboljši tekači naše šole udeležili državnega tekmovanja v ekipnem krosu. Učenci so zelo dobro opravili s progo in postali ekipni državni podprvaki.
Tudi rezultati posameznikov so bili odlični:
•	Tai Primc - 3. mesto,
•	Leo Pisar-6. mesto,
•	Jaša Smolinger - 7. mesto,
•	Žana Ciglar-7. mesto,
•	Tian Kovačec - 10. mesto,
•	Luka Hamler-12. mesto,
•	Andraž Petrovič - 13. mesto,
•	Luka Petek - 14. mesto,
•	Maruša Šeruga - 16. mesto,
•	Hana Horvat - 16. mesto,
•	Klemen Tikvič - 19. mesto,
•	Rok Kozel - 20. mesto.
Čestitke vsem učencem in vse dobro v prihodnje! Tjaša Herega in Marina Mohorko Korpar, 6. c
TEHNIŠKE STRANI
Tehniški faci
Na kratko se predstavita ...
MARK: Sem Mark in sem star 11 let. Doma imam muco. Treniram košarko in tenis.
PIJA: Sem Pija in hodim v 6. a. Stara sem 12 let. Treniram plavanje, hodim v glasbeno šolo in k pevskemu zboru.
Kaj vse sta že izdelovala iz lesa?
MARK: Iz lesa sem že izdeloval stojalo za plastenko, nož, stojalo za telefon, avtomat za bombončke, vrtalko, hiško in stojalo za meni ter sladkorčke.
PIJA: Izdelala sem že kar nekaj izdelkov - avtomat za bombončke, stojalo za telefon, stojalo za meni in sladkorčke.
Šla sta tudi na tehniško tekmovanje. Kaj ste izdelovali tam?
OBA: Na tekmovanju smo izdelovali stojalo za meni in sladkorčke.
Koliko časa ste se pripravljali in kako dolgo ste izdelovali izdelek?
OBA: Pripravljali smo se dve ali tri šolske ure na teden, pred tekmovanjem pa malo več. Izdelek smo izdelovali eno uro in pol.
Kako sta se odrezala na tekmovanju?
OBA: Na tekmovanju sva bila četrta.
Kaj pa sicer, Iz katerega materiala najraje izdeluješ izdelke?
MARK: Jaz najraje iz lesa.
PIJA: Tudi mene najbolj veseli izdelovanje iz lesa.
Pogovarjala se je: Lana Vrabelj, 6. a
TEHNIŠKI DAN
Zanimivi izdelki
V tednu otroka smo v sredo imeli tehniški dan. Ko smo začeli, nas je presenetila požarna vaja. Po vaji smo izdelovali igre. V naši skupini smo bile štiri punce. Izdelale |r~ —, wi| smo mišje luknje. Namesto frnikol smo uporabile kostanje. Skupaj smo naredili veliko
L |,Lf§ - ji:
iger. Veliko jih je naredilo mišje luknje. Ostali so izdelali tudi klovnov labirint, ročni nogomet in balinanje.
Neli Skočir, 3. a
r 90 RCOM. HOT 8T
“ CO Al OlJAD
ZANIMIVOSTI
Šolski radio
Tudi letos smo na naši šoli izvajali šolski radio, sicer nekoliko omejeno zaradi epidemioloških razmer, v katerih smo bili.
Šolski radio tako deluje ob posebnih priložnostih, npr. ob praznikih ali pred počitnicami. Mentorica Tamara Završnik je tako zadolžena, da izbere vse učence, ki bodo nastopili in se preizkusili v tem. Pred vsako oddajo šolskega radia dobimo en vikend prej besedilo, ki si ga moramo dobro prebrati.
Potem pa se prične sama izvedba, tako da se prvih petnajst minut pripravljamo in celotno zadevo nekajkrat vadimo. Ko se pa vklopi mikrofon, pa gre vse zares. Ko prebereš svoj del besedila, predaš mikrofon naslednjemu in to se ponavlja, dokler se oddaja ne konča.
Do sedaj smo pripravili dve oddaji šolskega radia na temi: pomlad in majske počitnice.
Sledile bodo še vsaj tri oddaje, dve od teh bosta namenjeni animiranju OPB-ja.
Za naslednje leto pa smo razmišljali o tem, kaj bomo naredili, če nam zopet zagode korona. Dobili smo idejo, da bi lahko naredili šolsko televizijo in se vnaprej posneli. Vse skupaj je zanimiva izkušnja in upam, da bom sodeloval še pri več radijskih oddajah.
Jure Škamlec, 8. c
Na obisk je prišla županja
V sredo, 23. 2. 2022, je v naš razred prišla županja Nuška Gajšek. Pripeljala jo je gospa ravnateljica in nas zelo presenetila z obiskom.
In zakaj je prišla? Pri družbi smo se učili o občini in napisali pisma za županjo. V njih smo opisali, kaj v Ptuju pogrešamo in kaj si želimo. Veliko naših želja je uresničljivih, nekaj pa je tudi neuresničljivih.
Kaj si želimo?
Mark, Gašper, Jaša: Želimo si trampolinsko dvorano in zabaviščni park s kurentovimi nalogami.
Ela, llona. Milica: Na Ptuju pogrešamo azil za živali.
Leja: Lahko bi posadili več zelenja po mestu.
Leila: Želim si laboratorij za poskuse, kjer bi lahko raziskovali in eksperimentirali.
Županja je bila nad našimi predlogi navdušena, vendar je povedala, da bi za vse to potrebovali veliko denarja.
Pisma smo dali v kuverte, ki smo jih sami izdelali. Na njih smo prilepili naše prav posebne poštne znamke, nad katerimi so bili vsi zelo navdušeni. Pogovarjali smo se tudi o živalih in ji našteli naše hišne ljubljenčke. Tudi sama je povedala, da obožuje živali.
Obisk se je zaključil »sladko«, saj smo prejeli sladka darila in jih z veseljem pojedli.
Zapisali učenci 4.a z razredničarko Simono Hajnal in spremljevalko Majo Bezjak.
Potujmo po Evropi
V petek, 6. maja 2022, smo se ponovno srečali na priljubljeni prireditvi Spoznavajmo države EU, ki je zaradi korone dve leti zapovrstjo odpadla. Letošnja tema je bila: Pesem Evrovizije.
Učenci in dijaki ptujskih in okoliških šol so predstavili svoje države in pesmi na stojnicah in odru na dvorišču Minoritskega samostana na Ptuju. Naše učenke so predstavile zmagovalno pesem Evrovizije iz leta 1974, z naslovom VVaterloo, ki jo je izvajala znana švedska glasbena skupina ABBA. Ta zmaga je skupino izstrelila med najbolj poslušane glasbene skupine na svetu.
Z dvigom zastav v Evroparku na Ptuju smo obeležili 18. obletnico vstopa Slovenije v EU. Drugo leto zastopamo novo izžrebano državo ROMUNIJO.
Mentorici: Susane Berden in Milena Krajnc
Festival Turizmu pomaga lastna glava
Letos sta Turistična zveza Slovenije in Zavod RS za šolstvo v sodelovanju z regijskimi turističnimi zvezami razpisali 36. državni festival Turizmu pomaga lastna glava na temo VODA IN ZDRAVILNI TURIZEM. Na spletni strani Turistične zveze Slovenije je zapisano naslednje:	"Strokovnjaki s
področja turizma ocenjujejo, da bodo turisti v prihodnje potovali predvsem na tiste destinacije, ki imajo na voljo neomejene količine pitne vode, ki jo je v Sloveniji na pretek, kar je neprecenljiv turistični potencial."
Sodelovanje na festivalu vključuje izdelavo turistične naloge na razpisano temo, osredotočeno na oblikovanje turističnega proizvoda in njegovo javno predstavitev na turistični tržnici. Tega festivala se je udeležila tudi ekipa iz naše šole, v kateri sem bil tudi sam.
Festival se je začel 5. 4. 2022 v Mercator centru v Mariboru. Ko so učenci prispeli, so postavili in pripravili svoje stojnice. Udeležilo se ga je veliko skupin iz šol po vsej Sloveniji. Ko je bilo vse pripravljeno, se je festival pričel. Vsaka stojnica je bila drugačna, vsaka ideja unikatna. Mi smo predstavljali naša projekt »Kot riba v vodi«.
Na tržnicah se ni nič prodajalo, predstavljale so se le ideje.
Vsi učenci so delali na polno in karizmatično ter energično vabili mimoidoče k svojim stojnicam in jih zasipali z zloženkami, s spominki, z igrami ter s hrano in pijačo.
To je počela tudi naša skupina.
Spoznali smo veliko zanimivih ljudi, se zabavali in obogateli za eno krasno izkušnjo. Bilo je zabavno in tudi rahlo naporno.
Od stojnice do stojnice pa je hodila tudi »zakrinkana« komisija, ki je ocenjevala stojnice, ideje in predstavitve. Na koncu so morali sprejeti težko odločitev in podati priznanja, ki so segala vse od bronastega pa do zlatega. Naša ekipa je dobila zlato priznanje in kot nagrado za ta dosežek priložnost za udeležbo na zaključnem srečanju najboljših tržnic državnega festivala Turizmu pomaga lastna glava.
Le-to je potekalo 26. 5. 2022 na odprtem prostoru tržnice Medvode. Tudi tam je bilo prav super. Bilo je veliko čudovitih tržnic z odličnimi idejami. Vse je potekalo dokaj podobno kot zadnjič. Bilo je zelo zanimivo in zelo smo se zabavali. Po nekaj urah je napočil čas za podelitev priznanj in nagrad, s katerimi je bil 36. festival Turizmu pomaga lastna glava zaključen.
Nik Bombek, 8. c
Obiskal nas je Primož Suhodolčan
"To kar je v mojih knjigah, je čista resnica, samo resnica in nič drugega kot le resnica."
(P. Suhodolčan)
Pa smo dočakali dan, ko je med nas končno ponovno prišel avtor najbolj priljubljenih knjig za otroke v naši knjižnici (in nasploh) Primož Suhodolčan. Ob zaključku letošnje bralne značke smo ga gostili v petek, 3. 6. 2022.
Najprej seje na kratko predstavil in nam povedal, da ga kličejo: Piki, Penzelj, Suhi, Popek in še z mnogimi drugimi smešnimi imeni; da je njegova naj ljubša žival hladilnik, najljubši šport napad na hladilnik, najljubša knjiga pa jedilni list kitajske restavracije.
Pripovedoval nam je o najstrašnejšem času v svojem življenju, obdobju, ko je imel doma »najbolj grozno in najbolj strašno domačo žival - govorečo papigo«. Z res duhovitim in zabavnim nastopom je dokazal, da je še vedno najzabavnejši slovenski otroški in mladinski pisatelj, saj smo se prav vsi smejali njegovim duhovitim šalam in bili pripravljeni sodelovati pri vsaki "kulturni neumnosti".
Upamo, da nas bo še kdaj obiskal in nam polepšal šolski vsakdan. Edita Čelofiga, knjižničarka
Sodelovali smo na Ptujski tržnici
Uspešno smo se spet predstavili na ptujski tržnici, vsak četrtek v mesecu decembru, kjer so se lahko obiskovalci sprehodili med bogato ponudbo novoletnih okraskov, voščilnic, svečnikov in drugih dekorativnih izdelkov učencev OPB.
Za izdelke so lahko prostovoljno prispevali, mi pa smo jim dali darilo. Zbran denar bo namenjen nakupu igrač v podaljšanem bivanju.
Pred stojnico nas je pozdravil velik snežak, na katerega smo bili še posebej ponosni, saj smo zanj prejeli najvišji znesek.
Na naše stvaritve smo bili zelo ponosni, obiskovalci pa so nas tudi lepo pohvalili.
Aktiv OPB in uredniški odbor Lokvanj
NAŠI RAZMISLEKI
Moj razmislek o tekmovanjih
Vsako leto se veliko učencev prijavi na različna tekmovanja. Ta imajo pogosto dve stopnji, šolsko in državno, z izjemo nekaterih, ki imajo še regijsko tekmovanje. Na šolskem tekmovanju se ob dobrem uspehu izberejo učenci, ki gredo potem tekmovat na državno tekmovanje. Ta so praviloma mesec ali dva po šolskem tekmovanju.
Vsako tekmovanje, ne glede nato, ali je šolsko ali državno, potrebuje veliko priprave. Nekatera tekmovanja so manj, druga bolj zahtevna, a vsako leto drugačna, zato potrebuješ čas za pripravo. Nekatera imajo veliko snovi in potrebujejo veliko vaje. Vse to je odvisno tudi od tipa tekmovanja. Na primer tekmovanje Kresnička ima vsako leto nekaj eksperimentov, kijih mora učenec narediti doma ali pa v šoli s pomočjo učiteljice. Druga tekmovanja, kot je na primer tekmovanje iz geografije, pa imajo snovi veliko. Vsako leto se kot literaturo izbere nekaj člankov z določeno temo. To leto je bila tema geografije na primer: Gore.
Po šolskem tekmovanju se najboljše uvrščeni pomerijo na državnem tekmovanju, ki je pomembnejše od šolskega in zahteva še več literature ter še več vaje. Za državno tekmovanje je potrebno precej priprave, saj so težja od šolskega tekmovanja. Ena stran nalog ali vaj lahko traja celo šolsko uro, da jih rešiš. Zadnje dni pa je smiselno pregledati še ostale naloge in poskušati rešiti tiste, ki jih ne razumeš, morda s pomočjo mentorja.
Na dan tekmovanja je nujno biti dobro spočit in pripravljen. Čas trajanja se od tekmovanja do tekmovanja razlikuje in lahko traja od 45 do 120 minut. To je kar veliko, saj pogosto več učencev tekmovanje reši pred iztekom časa. Tekmovalno polo je vredno pred oddajo še enkrat ali dvakrat pregledati. Državna tekmovanja se skoraj vsakič izvajajo na drugi šoli, pogosto v drugem kraju. Šole organizirajo avtobusne prevoze.
Na tekmovanju je uporaben tudi kak dodaten list papirja, na katerega lahko rešuješ naloge. Tudi druge šolske potrebščine si je potrebno dobro pripraviti. Velikokrat porabiš več kot le list papirja, še posebej na matematičnih in logičnih tekmovanjih, kjer zraven računov uporabljaš različne skice in povezave. Te naloge so rešene z logiko, tako da s premislekom ugotoviš pravilnosti nekaterih odgovorov ali informacij. Matematična tekmovanja včasih zahtevajo še utemeljitev odgovora. To je lahko tudi na eni strani papirja ali dveh.
Veliko ljudi ne ve, koliko truda je vloženega v priprave. In sploh ne vedo, kakšne naloge se tam rešujejo. Zato bodimo veseli za uspehe vseh naših tekmovalcev z različnih področij znanja in se veselimo z njimi I
Gabriel Pagliaruzzi, 7. d
Od mask do svobode
V	letošnjem letu se je zgodilo marsikaj...
V	šolo smo vstopili z maskami, nadlogami, ki so nam ovirale klepetanje med poukom. Na naše obraze so bile zalepljene skoraj dve leti. Sneli smo jih lahko le, ko smo imeli malico ali ko smo se samotestirali. 8. in 9. razredi smo med matematiko, slovenščino in angleščino ostajali po naših razredih, saj pouk ni potekal po manjših skupinah.
Vendar se je letos nekaj spremenilo ...
Po dveh letih smo končno lahko zadihali svež zrak, in sicer marca, ko so bile ukinjene tako maske kot tudi samotestiranje.
Kmalu zatem smo se 8. in 9. razredi lahko vrnili v svoje skupine, videli tudi naše druge sošolce iz sosednjih razredov in zamenjali učitelje.
Po približno enem mesecu pa seje zgodil prelomni trenutek. Malica seje iz matičnih učilnic preselila v jedilnico. Ves razred se je posedel okoli ene dolge mize in ... najboljši del! Posedli smo se lahko, s komerkoli iz razreda smo si želeli. Prav tako je kuhinja dosti bližje, kakor je bila prej, tako da se reditelji ne rabijo mučiti, ko odnesejo posodo, saj je cilj le nekaj korakov stran.
Malica pa ni edina stvar, ki se je preselila iz učilnic. Ob istem času smo dobili nazaj naše rumeno-modre omarice, ki so pred tem brezvsebinsko stale na hodnikih in čakale, da bodo zopet polne oblačil, zvezkov, ljubezenskih pisem in karkoli še sodi v omarico. Ko smo dobili ključe in našli vsak svojo omarico, so doživele prav to. Oblačila več niso obešena na stolih in čevlji niso več razstavi po hodnikih.
Za mnenje o teh spremembah smo izvedli intervju z učenko Klaro Meznarič iz 9. b razreda in učiteljico Tamaro Završnik.
Kaj menite/meniš o spremembah na naši šoli?
Učiteljica Tamara: Glede omaric menim, da je dobro, da ste jih dobili nazaj zaradi vaše zasebnosti. V 6. razredu smo sicer oblačila obešali na obešalnike, vendar se mi zdi, da je za vas bolje, da ima vsak svojo omarico. Malice v razredu me niso toliko motile, a so malice v jedilnici za druženje med drugimi razredi vseeno primernejše.
Klara: Vesela sem, da se lahko vidimo, normalno brez mask, in da lahko jemo v jedilnici, saj nam je koronavirus to preprečeval.
Nad katero spremembo ste/si najbolj navdušeni/navdušena in zakaj?
Učiteljica Tamara: Kot učiteljica sem bila najbolj vesela, ko so bile odpravljene maske, saj je to za vas pomenilo, da je pouk postal bolj razumljiv in svobodnejši. Prav tako smo vsi lažje zadihali.
Klara: Meni je najbolj všeč vrnitev omaric, saj so s tem postali hodniki bolj čisti in torbe lažje, saj smo zvezke lahko pustili v njih.
Pa še nekaj... ste morda opazili novi šolski logotip?
Tako je! Letos je šola spremenila tudi to!
Zoja Filip in Brina Štefančič, 9. a
1000 ZLATIH ODLIČNJAKOV
Tisoč zlatih se blešči, ste med njimi tudi vi
V šolskem letu 2021/22 smo v Zlati knjigi OŠ Ljudski vrt presegli številko 1000 zlatih odličnjakov, na kar smo res ponosni.
Tako pomemben mejnik bomo proslavili skupaj z vsemi generacijami zlatih odličnjakov naše matične šole na prireditvi pod naslovom Tisoč zlatih se blešči, ste med njimi tudi vi.
Prireditev bo v petek, 30. septembra 2022, ob 17 uri v šolski telovadnici.
Vsem do sedaj vpisanim zlatim odličnjakom smo že poslali informativna vabila (žal vsa niso dosegla naslovnikov) s prošnjo, da zapišete kakšno zgodbo iz šolskih dni, saj bomo ob tej priložnosti izdali tudi spominski zbornik.
Vsem, ki sodite med 1000 zlatih, pa vas pošta ni dosegla, velja povabilo, da se prireditve, ki predstavlja res poseben dogodek, udeležite.
Iskreno se veselimo našega druženja!
Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica
NAJ UČENKA
Zala Kramberger
Zala je letos obiskovala 9. b razred. Vedno je bila pripravljena pomagati sošolcem in jim predajati svoje znanje. Izkazala se je kot odgovorna in zelo zanesljiva učenka.
Vsa leta se je udeleževala številnih tekmovanj iz znanja in športa. V zadnjih dveh letih je tako osvojila 12 bronastih, 4 srebrna priznanja in zlato priznanje na državnem tekmovanju Turizmu pomaga lastna glava. Letos se je uvrstila tudi na državno atletsko tekmovanje v štafeti 4 x 100 metrov.
Vsa leta je zavzeto brala in tako postala tudi zlata bralka.
Za naziv naj učenka ji tudi uredniški odbor našega časopisa Lokvanj iskreno čestita!
Uredniški odbor Lokvanj