NJEGOVA OBiHERA PO DOLCČBAH ZN SPREMEMBAH Z DNE 28. MARCA 1929. ZAKONOM Z S 1. jamiarjem 1929 je stopil v veljavo novi zakon o neposrednih davkih, ki ga je narodna skupščina sklenila 7. februarja lanskega leta ter ga je kralj potrdil naslednji dan. Po tem zakonu se uvaja v naši državi neposredni davek teb oblik: 1. na dohodek od zemljišč (zemljarina), 2. na dohodek od zgrad (zgradarina), 3. na dohodek od podjetij, obratov in samostalnih poklicev (pridobnina), 4. na rente (rentnina), 5. na dobiček podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov (družbeni davek), 6. na dohodek od nesamostalnega dela in poklica (uslužbenski davek). Devčna obveznost in davčna osnova. Kar se tiče zemljiškega davka, je nje mu zavezano vsako zemljišče na ozem lju naše države, ki se kmetijski ukori šča ali se more kmetijski ukoriščaii najsi bi se dejanski ne ukorišcalo. Da vek se odmerja po katastrskem čister.i dohodku, izračunjenem po površini, po vrsti obdelovanja in kakovosti zemljišča. Katastrski čisti dobodok je dcnarna vrednost srodnjega donosa zemljišča, ki ga je mogoče doseči z običajnim gospodarjenjem, po odbilku povprečnega zneska rednih gospodarskih stroš !kov. Vsa zemljišča, ki se kmetijski uikoriščajo, ali se morejo ukoriščati, sc 'delijo po vrsti obdelovanja: 1. na nji,ve, 2. vrtove in sadovnjake, 3. vinograŁle, 4. travnike, 5. pašnike in planine, !6. gozde, 7. trstičj^, močvare, ribnjake Bn jezera. Vsaka teh vrst se deli po kakovosti zemljišča največ na osem razredov. Katastrski čisti dohodek. Katastrski čisti dohodek in katastrBka vrednost v zemljiških katastrih, kjer so taki že osnovani, se morajo |>redhodno spremeniti v dinarsko vred nost v razmerju: 1 K = 1 D. Denarna .vrednost dohodka se mora ugotoviti po cenah kmetijskih pridelkov v času od dne 1. julija 1925 do dne 30. junija 1926. Pri finančnem ministrstvu v Beogradu je ustanovljena posebna komisijja za določitev dohodkov zemijišč v 'državi. Ta komisija obstoji iz 16 člaHov: 8 jih voli narodna skupščina na predlog vlade, in sicer morajo biti po edn iz Slovenije, Dalmacije, Hrvatske in Slavonije, Srema in Banata-BačkeBaranje, Bosne in Hercegovine, Severne Srbije, Južne Srbije, Črnegore; 8 pa je strokovnjakov, imenovanih od ministrstev za šume-rude^ poljedelstva in financ (po 2 ekonomska, gozdarska, katastrska in davčna strokovnjaka). Ta komisija je imela lansko leto in tudi letos v Beogradu seje,.na kojib je določila količnike, po katerih^se na temelju starih predvojnih ka.astrskih čistih dohodkov z množitvijo določajo novi katastrski čisti dohodki. Določeni so bili ti-le količniki: za Bačko in Banat 34, za Baranjo 26, za Srem 32, za Osijek 30, za podrasko pokrajino (Belo var) 29, za posavsko pokrajino 29, za Zagreb 29, za zagorsko pokrajino 26, za gornje-krajinsko 25, za liško-primorsko 24, za medjimursko 27. Dalmacija je razdeljena v tri skupine: kninska pokrajina 20, Bcnkovac 28, dalma;insko Primorje 24. Slovenija (največja n.jena skupina) ima količnik 20, Slov.Gradec in gorati kraji celjskega okraja 18, Prekmurje 30. Čisti katastrski do;ios Slovenije znaša 257,411.817 Din, od katerih odoade na prvo skupino Din ^13.619.360,* na drugo 15^97.708 Din, na tretjo pa 27,899.810 Din. Določbe in spremembe no zakcnH z dne 28. marca 1929. Kot davek . na dohodek od zemljišč se plačujeta: 1. osnovni davek, 2. donolnilni davek. Kar se tiče osnovnega davka, določa člen 27 zakona o nepo..rednih davkih, da se njegova stopnja naknadno po zakonodajni poti določi, ko se po zgoraj navedeni komisiji ugotovi Cisti katastrski dohodek zemljišč za vso državo. V to svrho je sedanji finančni minister dr. Švrljuga predložil zakon, s katerim se določa davčna stop nja 12% čistega katastrskega donosa. Ta zakon je dr. Švrljuga predložil vrhovnemu zakonodajnemu svetu, ki ga je na svoji seji v Beogradu 27. marca 1929 sprejel, naslednji dan pa ga je kralj podpisal. Vrhovni zakonodajnisvet je na svoji aeji dne 27. marca t. l»prejel tudi nekatere spremembe, ki«e tičejo dopolnilnega davka na zemljišča. Naslednji dan je, kakor rečeno, kralj podpisal zakon, ki vsebuje poleg določitve 12%ne stopnje za osnovni davek tudi spremembe glede na določitev stopnje dopolnilnega davka. Po zakonu o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 so zemljišča, katerih čisti katastrski donos ne znaša več kakor 1000 Din, prosta dopolnilnega davka. Kar pa presega 1000 Din čistega kat. donosa, je podvrženo dopolnilnemu davku, ki je progresiven (postopen). Pri čistem kat. donosu preko 1000 Din do 2000 Din znaša po določilih tega zakona 2%, pri donosu preko 2000 Din do 3000 Din 3% in tako naprej, pri donosu preko 150.000 Din 17%. VrViovni zakonodajni svet je na svoji seji dne 27. marca na predlog finančncga ininistra stopnjo dopolnilnega davka znižal, ker je določil, da se od stopnje do polnilnega davka odračuna gofova svo ta. Po tej spremembi, potrjcni od Nj. Vel. kralja, izgleda lestvica dopolnilnega davka zemljarine tako-le: Na čisti katastrski dohodek preko 1000 do 2000 Din znaša dopolnilni davek 2%, preko 2000 do 4000 D 4% manj 40 Din, preko 4000 do 6000 Din 6% manj 120 Din, preko 6000 do 8000 D $% manj 240 D, preko 8000 do 10.000 D 10% manj 400 Din, preko 10.000 do 15.000 Din 12% manj 600 Din, prcko 15.000 do 25.000 D 14% manj 900 Din. Potemtakem dopolnilni davek zemljarine ne doseže nikdar polnih 12%. Ta lestvica davčne progresije (davčnega stopnjevanja) odgovarja lestvici dohodninskega davka po novem čehoslovaškem zakonu o direktnih davkih z dne 15. junija 1927. Načelo stopnjevanja ostane nedotaknjeno, vendar pa so odstranjeni neopravičeni, krivični in občutljivi skoki na mejah posameznih stopenj. Samoupravne doklade. Pripomniti bi še bilo treba, da vsebuje zakon z dne 28. marca t. 1. to-le določitev glede na samoupravne doklade: »Samoupravne doklade na neposred ne davke po tem zakonu morejo samoupravna telesa naložiti brez odobrenja finančnih oblasti v teh mejah: 1. kmetske občine do 50%, 2. mestne in trške občine do 40%, 3. okraji do 8%, 4. oblasti do 10% . Za doklade kmetskih občin preko 50 do 60%, mestnih in trških občin preko 10 do 50% je potrebno soglasje finanč-Jjev preko 8% in oblasti preko 10% je tiih dirckcij. Za doklade občin, trgov  potrebna odobritev generalne dirkcije \n mest preko teh mej, za doklade okrajdavkov.«