2 2 6 K N JIŽE V N O ST . Klemenc in Saria sta s prvo jugoslovansko arheološko karto postavila vzor, kateremu bo mogel in moral v sličnih delih slediti vsakdo v publiciranju arheološkega gradiva. Franjo Baš. Werner Gerhard dr., Sprache und Volkstum in der Untersteiermark. Forschungen zur deutschen Landes und Volkskunde. B. XXXI. H. 3. 8U . 175/285/str. Mit einer großen farbigen Karte, li Kartenskizzen in Text und 15 Bildern auf 8 Tafeln. Stuttgart 1935. V vrsti nemških del o nemških manjšinah v Srednji Evropi je sestavil H. Carstanjen pod psevdonimom daljšo študijo o razvoju in današnjem sta­ nju narodnostnih razmer na Slov. štajerskem. V njej poizkuša predvsem na osnovi zgodovinskih fevdalnih prilik dokazati nemški značaj dežele, zlasti pokrajine ob Muri in Dravi. W ernerjeva študija je po svojem namenu in cilju samo eden od členov v verigi poizkusov, katere je začel v ustavni dobi B. Carneri, stopnjeval v predvojni dobi H. Paschinger, v povojni dobi pa zlasti R. Sieger in njegov krog; številna tovrstna dela ne podajajo v bistvu ničesar novega ter samo obnavljajo in izpopolnjujejo Carnerijevo, Paschin- gerjevo, Siegerjevo in pa H. Pircheggerjevo ideologijo v pogledu narodnosti na Slov. Štajerskem. Tako podaja tudi Werner po stopinjah Siegerja, Pircheggerja, Luschina in E. Klebla zgodovinski pregled slovenještajerske preteklosti od prazgodo­ vine dalje; podčrtava v srednjem veku nemško kulturno delo cerkve, plem­ stva in posebno meščanstva, ki da je dalo kmetsko slovenski pokrajini nemški kulturni značaj in pečat. Na podlagi posestnega stanja fevdalnih sta­ nov, cerkve, plemstva in meščanstva ugotavlja nemško posestno stanje pokrajine ter izvaja iz nekdaj prevladujoče nemške zemljiške posesti po­ krajine tudi njeno nemško narodnostnp stanje v srednjem in novem veku. Za dobo narodnostnega preporoda odbira vse gradivo, ki bi moglo služiti za ugotavljanje nemškega življa v deželi in to od toponomastike do predvojnih političnih gesel štajercijantstva. Za povojno dobo osporava rezultate jugo­ slovanskih ljudskih štetij ter izvede sam na podlagi privatnih informacij in volitev v narodno in oblastno skupščino ljudsko štetje Nemcev za 1 . 1928, ki jih navaja kot trajno veljavno število s 52.578. Načelno odklanja jezik kot določilo za pripadnost kaki narodnosti ter poudarja na podlagi predpostavke o geografski enotnosti nekdanje avstrijske vojvodine Štajerske raso, zgodo­ vinsko skupnost in kulturno sožitje kot merilo za kritično opredeljevanje k posamezni narodnosti. S tem hoče postaviti štajerske Slovence v vrsto Ka- šubov, Mazurov, moravskih in gradiščanskih Hrvatov ter zgornjih Šlezijcev, ki naj bi skupaj s koroškimi „Vendi" zaključili na jugu vrsto „jezikovno slovanskih, a narodnostno nemških“ vzhodnih sosedov. Redka vrhna plast izobražencev-Slovencev — tako hoče razlikovati avtor — nima z „vendstvom“ nikake etnične skupnosti. Narodnostno enotni podravski Vendi naj bi opra­ vičevali nemške politične aspiracije na Podravje, ki naj se prikaže kot geografsko in narodnostno prehodno ozemlje med nemštvom v Pomurju in slovenstvom v Posavju; Podravje se predstavlja kot narodnostno nemško- vendsko in s tem naj se pokaže sklep avstrijske narodne skupščine 1 . 1918. in avstrijski predlogi na mirovni konferenci v Parizu 1 . 1919. za avstrijsko- jugoslovansko mejo Plešivec - Kozjak - Konjiška gora - Boč - Rogaška gora - Macelj kot narodnostno edino pravični in trajno opravičeni. Tendenca Wernerjevega dela je po navedenem istovetna s predvojno avstrijsko ekspanzivnostjo preko Drave na jug in s povojno nemško iredento; metodično pomeni ta tendenca aplikacijo koroškega političnega in antropo- K N JIŽE V N O ST . 227 geografskega nastopanja do Slovencev na štajerske, in sicer predvsem na podravske Slovence. Dokaze za svoja izvajanja išče Werner v zgodovini fevdalnega Šta­ jerskega, katero razvije dinastična politika deželnega kneza obenem z regijonalno štajersko zavestjo, česar politični predstavniki so deželni stanovi. Dejstvo je, da je fevdalizem razvil regijonalnost v zavesti prebivalstva in istotako je dejstvo, da so bili fevdalni stanovi tujega izvora. Aktualnejše pa je dejstvo, da predstavlja fevdalizem v razvoju zavesti prebivalstva samo vmesno dobo, v kateri sicer zmaga politična dinastična ideologija nad prirodo zemlje, katera pa ni bila v stanju, da naveže gibanje podravskega prebival­ stva na nemške pomurske zemlje. Dinastična kronovina štajerska je likvi­ dirala prvotne srednjeveške politične tvorbe, ki so nastale na zemljepisnih enotah Pomurja (Štajersko), Podravja (Dolnja marka in salzburški Ptuj) in Posavja (Savinjska marka in Celjska kneževina). Politični priklopitvi Po­ dravja in Posavja Štajerskemu pa niso sledile ljudske migracije in tudi ne gospodarstvo. Vse to teče po v dobi srednjeveške kolonizacije ustaljeni dravski smeri na črti Celovec - Maribor - Ptuj - Varaždin. Šele merkantilistične ceste Gradec - Ljubi jana so poglobile zveze z nemškim severom in pripad­ nost Koroškega Napoleonovi Iliriji je oslabila stike Podravja s Koroškim; vendar je šele južna železnica preokrenila gospodarstvo in ljudske migracije v Podravju s Koroškega in Podravine na sever, v Pomurje. Kjer pa vpliv železnice ni prišel v polni meri do izraza, tam so se stare prirodne migracije nadaljevale do svetovne vojne: tako n. pr. na severu od Radgone iz Prek­ m urja na Vzhodno Štajersko ali v zahodni Dravski dolini na Koroško; in obratno. Z oslabitvijo južne železnice in pod novimi prilikami so se v Jugo­ slaviji samo obnovile tradicijonalne migracije na vzhodu, kakor jili vidimo v priseljevanju Prekmurcev v Prlekijo ali Hrvatov iz zlatarskega okoliša v tercijerna gričevja Podravja; upadli pa so iz političnih razlogov stiki s Ko­ roškim. Iz prirode zemlje izhaja, da politično sicer enotno Štajersko ni moglo preokreniti od Drave toka ljudskih migracij in gospodarstva vse do najnovejše dobe železnic ter da je skozi vso fevdalno dobo živelo podravsko prebivalstvo v migracijskem sestavu s slovensko Koroško ter s hrvatsko Podravino, ne pa z nemškim Pomurjem. Radi tega tudi ne morejo veljati fevdalni štajerski stanovi in dinastična politična Štajerska za dokaz nemške antropogeografske posesti Slov. Štajerskega. Glavni dokaz proti tej Wer- nerjevi historičnoetnografski trditvi pa je usoda nemških kolonistov v Po­ dravju, ki je zopet posledica migracijskega sestava Podravja, kjer je slo­ vensko prebivalstvo trajno asimiliralo vse tujerodne priseljence in kot zadnje v XIX. stoletju pohorske steklarje. Werner podravskih migracij ne upošteva ter utemeljuje nemško narodno posest na Slov. Štajerskem na posest fev­ dalnih stanov; ker pa je to danes zgodovinski problem preteklosti, migracije pa etnografski problem, iz katerega se je razvilo prebivalstvo sedanjosti, moremo radi sekundarnosti fevdalnih stanov in primarnosti ljudskih migracij W ernerjev dokaz odložiti ad acta. Ko pa je v fevdalizmu rojeni štajerski regijonalizem začel prepuščati svoje historično mesto sodobni narodnostni zavesti, je postalo vzdržanje regijonalizma med štajerskimi Slovenci politični cilj Nemcev, da preprečijo narodnostno diferencijacijo slovenskih Štajercev. Prehodna oblika v tem razvoju so uradni „štajerski Slovenci“, kakor jih srečujemo (Styro-slovenus) posebno v akademskih diplomah v prvi polovici XIX. stoletja. Zopet pa je bil stik z zahodom, predvsem pa z vzhodom tako močen, da je Podravje narod­ 15' 228 K N JIŽE V N O ST . nostno diferencijacijo izvedlo ter da so se pri tem pred asimilacijo rešili edino nekateri nemški meščanski otoki, ki postanejo s svojimi gospodarskimi stiki s Pomurjem opora in izhodišče nemštva in regijonalizma v obliki štajercijan- stva. V tej dobi, to je v 60ih in 70ih letih, pa se — kakor že rečeno — tok migracij izpremeni iz Z—V v J— -S . Železnicam sledijo nove migracije s severa, katere se osredotočajo z industrijci, obrtniki ali industrijskimi delavci na neasimilirane nemške diaspore. Obenem z narodnostno diferencijacijo iD novimi migracijami s severa se vrši tudi kulturnopolitična diferencijacija pre­ bivalstva med konservativizmom, liberalizmom in pozneje socijalizmom. V teh političnih borbah se rodi načelo zgodovinskih in kulturnih nalog posameznega naroda in iz tega vzide pojem slovenskih narodnih (izražen menda prvič po B. Raiču) in pa nemških kulturnih tal (izražen menda prvič po J. Carneriju). Iz nekdanjega političnega gesla se je do danes razvil znanstveni kulturno- geografski pojem. Antropogeografske osnove prebivalstva v Podravju so bile z narodnostno in kulturno diferencijacijo ter z migracijami iz severa podane. Nadaljnji raz­ voj sledi političnim borbam, ki so identične z narodnostnimi. V teh terjajo Slo­ venci za sebe nemške meščanske diaspore, da z njimi zaključijo enotnost na­ rodne slovenske pokrajine; Nemci pa se borijo za „narodnostno posestno stanje“, katero jim tudi zavaruje avstrijski volilni zakon L 1906., ki prepreči z mari­ borskim in celjskim mestnim mandatom slovenski vdor v mesta in njih slovensko asimilacijo. V vsej avstrijski dobi ne najdemo nemškega politič­ nega stremljenja po Slov. Štajerskem, temveč samo stremljenje po ohranitvi obstoječega narodnostnega posestnega stanja. Stremljenja, kakor jih odkriva n. pr. Südmarkina kolonizacija ali Schulvereinova prosveta, se še krijejo s štajercijanstvom. Zato je preostalo povojni dobi, da nemštvo izrazi svoje težnje po Slov. Štajerskem ter da proti statističnim in antropogeografskim dejstvom v Podravju potencira narodnostna stremljenja na podlagi zgo­ dovinske kulturne misije na starih nemških kulturnih tleh. Tako je tudi Werner jeva študija samo primer za narodnopolitično usmerjenost nemške iredente; kot taka išče zgodovinskih in zemljepisnih opor za potrditev opravičenosti pred- in povojnih nemških političnih ciljev ter ne podaja analize slovenještajerskega prebivalstva v antropogeografskem ali etnografskem smislu. Dokazi za to so: neupoštevanje historičnih migracij, neupoštevanje historičnega pojma narodnosti, ki je pri nas identičen z re­ gi jonalizmom; neupoštevanje tradicijonalnega asimiliranja tujih doseljencev po avtohtonih domačinih, kar v najvišji meri dokazuje narodnostni značaj zemlje; in končno neupoštevanje celotnega narodnega političnega razvoja v ustavni dobi, ko se mora moderna nemška kolonizacija s severa politično z zakonom zavarovati pred slovensko deželo. Pomembno geografsko gradivo v Wernerjevi študiji so številne stati­ stike in priloge. Statistike odkrivajo še celo vrsto nenačetih vprašanj, slike pa ponazorujejo pokrajino geografsko in estetsko in tudi čustveno približu­ jejo vsakomur zeleno podravsko in pomursko zemljo, domačinu in tujcu, sonarodnjaku in sosedu, ki gleda iz kontinentalne Srednje Evrope preko nje na Jadran, na morje. Franjo Baš. Kraft Doris: Das untersteirische Drauland. Deutsches Grenzland zwi­ schen Unterdrauburg und Marburg. Veröffentlichungen des Instituts zur Erforschung des deutschen Volkstums im Süden und Südosten in München und des Institutes für ostbairische Meimatforschung in Passau. Nr. 10. Müncheu 1935. 8°. VIII + 155 str. + 16 pril.