Politične stvari.
Govor grofa Hohenwarta zoper Wildauerjev
predlog.
Po stenografičnem zapisniku.
„ Vzrok , da se predloženi postavi očitno nasproti postavimo, je iskati v našem pravem prepričanji, da državni zbor nima oblasti do posvetovanja in sklepanja take postave. Zato jaz ne bi danes imel povoda, vtikati se v razgovor, ali ker so nasprotni govorniki to rec po svoje zasukali, se mi zdi vendar-le potrebno popolnoma premaknjeno pravno stališče vsaj z nekaterimi besedami zopet popraviti in preveč v kot potisnjeno vprašanje zarad pravice spraviti na prvo mu spodobno mesto. Tedaj Dom preskočil vse ono , kar se je samo iz oportunitetnega stališča navedlo za predlog, ter na kratko dokazal, da državni zbor nima oblasti obravnavati ga.
Vsi   predgovorniki   so   poskušali   dokazati   pravico državnega zbora do  te  reči po  dvojnem potu,   namreč sklicevaje se na §. 11 državne postave od 21. decembra, ki govori o državnem zastopstvu,  — potem pa tudi po splošnih,   od   positivnega   postavodajalstva različnih  in kakor se mi zdi, tudi čisto novib teorijah, katerih sicer ce morem slediti po vseh ovinkih,   ki pa ,   kratko  zložene in brez vseh  nepotrebnih  pridevkov,   imajo svojo svrho v tem ,   da  mora  z vsako pravico  do postavodajalstva kot potreben in sam po sebi razumljiv dostavek tudi že biti zvezana eksekutivca pravica.   Kajti le taka se mi zdi ta pravica ,   če   se državnemu zboru prisv/oja oblast,   postaviti   se samemu na mesto deželnih zborov, Če hočejo   ti   rabiti   pravico   do   postavodajalstva   tako, kakor večini tega zbora ni všeč. (Dobro! na desni.J Lahko bi mi bilo dokazati, da ta drzna teorija je ne le v hudem nasprotji   z   določbami  sedanje ustave,   ampak da glavno ustavno načelo popolnoma  prekucuje  in   bi morala imeti nasledke ,   ki bi   se nikakor ne dali potrditi. Toda to bi bila čisto akademična razprava in s tako se ne bom mudil.    Saj  je   že   vsakemu pravoslovcu znano pravilo, da v zasebnih prepirih, pri katerih gre za pravice in dolžnosti, ki so po kakem gotovem pismu jasno določene ,   odločuje to pismo in to pismo edino,   in da se nikdar ne sme takemu   pismu   nasproti sklicevati na katero drugo  kolikor toliko pravo teorijo.    Da to velja se strogeje in natančneje o zadevah  javnega prava,  to zamore vsak,   če   se   tudi  ni   vkvarjal s pravoslovnimi študijami,   brati na   vsakem listu  zgodovine,   če sploh brati zna. (Dobro! na desni.)
Za razsodbo današnjega slučaja imamo taka določna in jasna pisma, imamo državno postavo od 21. decembra 1867 o državnem zastopstvu in postavo od 25. maja 1868, v kateri so bile dane glavne temeljne določbe o razmerah šole proti cerkvi. Tedaj svojih dokazov ne smemo zidati na kakoršne koli teorije ali domišljije, ampak edino le na to pozitivno postavno podlago.    Kaj določuje postava v tem slučaji?'
Grof Hohenwart potem jasno dokaže, da ima postava od 21. decembra 1867 v §. 11 pač neke neome-jeoe določbe o organizaciji upravnih in sodnijskih uradov, al da te določbe so natanko omejene po §. 12. in 13. postave od 25. maja 1868, ki ukazujeta, da imajo o šolah , Šolskih uradih in šolskem nadzorstvu postave, sklepati le deželni zbori, nikakor pa ne državni zbor; ta sme deželne postave le dajati, če kak deželni^zbor to od njega zahteva, pa le za dotično deželo. Ce bi raj državni zbor sprejel predloge odseka, bi bilo to oskrunjenje ustave in ker bi se to zgodilo vekoma in s premislikom, ustavolom! (Dobro! na desni.)
___379   -----
Dokazavši to nadaljuje grof Hohenvvart: „Nedavno je zgovoren minister rekel, da živimo v dobi, v kateri je vse dovoljeno, kar prinaša dobiček. Ta izrek se meni popolnoma opravičen zdi, jaz grem morda še dalje, kajti če je minister hotel, da to veljd le o gospodarskih rečeh, mislim jaz, da se sme isto reči o političnih zadevah. Jaz trdim celo, da seje to na političnem polji še mnogo jasnejše pokazalo, kakor na gospodarskem ; na zadnjem so morda ravnali po tem načelu, a sramovali so se to pripoznati, na političnem polji pa so to sramožljivost že davno premagali in javno izrekli, da v politiki govori le vspeh.
Nadjate se političnega dobička po sprejemu tega predloga. Gospoda! Po vsi deželi razlega se splošna pritožba, da veljava postave se pogrezuje globokeje in globokeje. (Je hočete kaj pripomoči, da se ozdravi ta bolezen dobe naše, spoštujte najprvo Vi postavo, pokažite, da Vam je postava več nego kakoršen koli dobiček, ki bi se utegnil doseči po tem, da se postava v moč spravi.
Trdi se, da v tej postavi ne gre za drugo nego le za to, da se varuje veljava državne postave. Ta trditev ni resnica, a če bi tudi bila, je edini pravi odgovor na njo ta, da še nihče ni nikogar spravil do spoštovanja kake postave s tem, da jo je sam prestopil. Zato gospoda, zavrzite te predloge, s tem izgledom zvestobe do postave boste več dobrega storili, nego s kupom postav , katerim manjka podlage pravice. Pa tudi zelo razdražene duhove boste pomirili, če spravite zopet do veljave načelo: Justitia regnorum fundamentum."
¦