51 Didakta | april 2013 Posebne potrebe Izkušnje z učencem s polževim vsadkom Andreja Robič in Viktorija Pupaher OŠ Selnica ob Dravi Učenje otrok z motnjo sluha zahte va po vsem dr ugačen pristop, prilagoditv e in prilaga janje v vseh situaci jah. Gluhi ljudje imajo podobno distribucijo inteli- gentnosti kot vsa ostala populacija. Je pa res, da lahk o nepoučen učit elj pride do napačnega sklepa o zmanjšanih sposob- nostih g luhega otroka zaradi njego v ega dr ugačnega razv oja, ki je posledica neza- dostnega sprejemanja informacij iz okolja. P osledice g luhot e se odraža jo na razv oju jezika, govora in komunikacije z drugimi in posledično vpliva jo na spozna vni, soci- alni in osebnostni razvoj otroka. Uvod Velikokrat se morda premalo zavedamo, da je sluh resnično eno pomembnejših čutil, kar jih imamo. Morda se na prvi pog led zdi, da je slepot a hujša, v resnici pa pra v motnja sluha v int elektualnem, komunikacijskem in razvojnem smislu člo v eka na jbolj prizadene. Sluh ima v elik o vlogo pri zaznavanju, pomnjenju, razvoju govora in jezika, oblikovanju pojmov in razv oju mišljenja. Zaznamuje člo v ek o v o socialno, mišljenjsk o in čustv eno področje. Gluhim do razv oja polže v ega vsadka niso mogli pomagati, da bi slišali. Tako velja polže v vsadek za medicinski čudež, sa j lahk o t a medicinsk o-t ehnični pripomoček g luhim ali osebam s hudo okvaro sluha omogoči sprejem in zazna v o zv oka na dr u- gačen način in jim t ak o omogoča polno in kvalit etno življenje. Prva operaci ja je bila v Slo v eni ji opra vljena let a 1 996. Pred t em so to delali samo v tujini. Odkar sem se prvič srečala z učencem s polže vim vsadk om, sem se v es čas spraše vala, kak o pra vza- prav sliši. Tega si nisem znala predstavljati. Prebirala sem lit eraturo in člank e na to temo, brskala po internetu in našla posne- tek, kako sliši glasbo in govor (http://www . y outube.com/wat c h?v=1kQPZdQxDbo ali pa http://www .y outube.com/wat c h?v=Sp KKYBkJ9Hw&f eature=relat ed). P osnet ek je bil zame presenečenje. Polžev vsadek P olže v vsadek otroku omogoča, da zazna zvoke pogovorne glasnosti in glasove go- v ora, ki so pomembni za učenje jezika. Omogoča mu, da sliši, a ne enak o k ot sliše- či. P oslušanja se mora otrok naučiti, sa j se bo le z uspešnim poslušanjem naučil tudi govoriti. Razvoj poslušanja in govora pri otroku s polže vim vsadk om pa je optima- len, če otrok živi v ok olju, bogat em s slu- šnimi in go v or nimi dražlja ji. Zato je tudi v elika v ečina otrok s polže vim vsadk om vključena v redne vr t ce in šole. Kakšno pa je njego v o poslušanje? Da si bomo to lažje predst a vljali, lahk o primerjamo poslušanje z gledanjem. Otrok naenkrat pred seboj zag leda žival. Vidi jo zelo jasno in v celoti, zato jo takoj prepozna, saj mu je dobro znana. Lahk o pa je žival skrit a za dre v esi in bo otrok videl le njene posamezne dele, v endar jo bo kljub t emu prepoznal, če mu bo znana. P o dr ugi strani pa lahk o otrok ugotovi, da je še nikoli ni videl in je ne zna poimenovati. Podobno je poslušanje s polže vim vsadk om. Otrok s pripomočk om ne sliši vseh zv ok o v , ki sest a vlja jo besedo. Če mu je beseda znana, jo bo prepoznal t ak o, da bo slišane k oščk e po v ezal s t em, kar ve, in razumel, kaj mu govorimo. Zato za poslušanje ne potrebuje le sluha same- ga, pač pa tudi čim bolj bogat e predst a- ve o svetu, ki ga obdaja. Zato moramo otroka naučiti čim v eč o zunanjem sv etu, mu ponuditi v elik o inf or maci j, ki na j jih prejema prek o vseh senzor nih kanalo v . Otrok mora imeti možnost, da raziskuje, spoznava, opazuje, tipa, okuša, primerja, preizkuša. T udi s sluhom. Izkušnje učiteljice podaljšanega bivanja S šolskim letom 2008/2009 je bil na našo šolo v 1 . razred vključen deček s polže vim vsadk om. K ot učit eljica v oddelku podaljša- nega bivanja, ki ga deček redno obiskuje že od 1 . razreda dalje, mu t edensk o nudim tudi tri ure dodatne strok o vne pomoči. Komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami je pred vključitvi jo učenca v osnovno šolo izdelala strokovno mnenje, iz katerega je bilo razvidno, da je otrok glede na vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oz. motnje po Pravilniku o organi- zaci ji in načinu dela k omisi j za usmerja- nje otrok s posebnimi potrebami ter po krit eri jih za opredelit e v vrst e in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami (Ur . 1 . RS, št. 54/03, 93/04, 97/05, 25/06 in 23/07) opredeljen k ot otrok s popolno izgubo sluha. Deček je namreč šele dobro leto pred vključitvi jo v osno vno šolo dobil polže v vsadek, to je k ohlear ni im plant at, ki pre- tvarja zv očno valo vanje iz ok olice v elek- trične im pulze. Gluhe osebe jih zazna jo kot kovinske zvoke. To ni naravno poslu- šanje, potrebno je mnogo vaj za razume- vanje glasov in zvokov iz okolja. Kakšne spremembe je prinesla dečku operaci ja polže v ega vsadka? Vse, kar sem v edela, je bilo to, da deček sliši, v endar še ne zna go v oriti. V mislih so se mi pora jala vprašanja. Ali jaz sploh zmorem nuditi učno pomoč nek omu, ki ne zna go v oriti? Kakšna bo med nama komunikacija? Kaj sploh v em o g luhoti? Kak o bodo dečka sprejeli ost ali učenci? Strokovna literatura Začela sem iskati in prebirati razpoložljiv o literaturo na to temo. Prebrano mi je neko- lik o osv etlilo problem g luhih, še v edno pa sem čutila stisk o in strah pred neznanim. Z razredničark o, ki je dečka uspešno po- peljala skozi prvo triado, sva se redno ude- leže vali študi jskih srečanj, na kat erih smo učit eljice izmenje vale izkušnje, se seznanile s t eža vami oz. potrebami, s kat erimi se t ak otrok sreča med osno vnošolskim izobraže- vanjem, prav tako pa so nam strokovnja- ki iz Centra za sluh in go v or Maribor na preprost način razložili, ka j g luhot a je in Posebne potrebe 52 Didakta | april 2013 Posebne potrebe kako se z njo »spoprijeti«. Prišel je mesec sept ember in začela sem dobivati odgo v ore na sv oja vprašanja. Z učit eljico sva skušali vzpost a viti z dečk om odnos, ki bi mu v prvi vrsti nudil občut ek var nosti in pomagal pri integraciji v novo okolje. Deček se je namreč ob vstopu v šolo znašel v »v elik em« sv etu, polnem slušnih in vidnih inf or maci j, ki so se (za njega) ob izredno hitrem t em pu menja vale v različnih aktivnostih. K oličina znanja, ki ga je moral urediti v uporaben sistem, je bila pri posameznih učnih predmetih zelo obsežna. N a jmanj t eža v je imel pri mat ematiki, v eč pri spozna vanju ok olja in na jv eč pri slo v ensk em jeziku (skromen besedni zaklad). T ak o sva se z razredni- čark o dne vno dogo varjali, pri kat eri učni sno vi in na kakšen način bo potrebo val dodatna na v odila, razlago in določene prilagoditv e, da se t eža v e pri omenjenih predmetih ne bi pre v eč nak opičile. T ak o sem tudi lažje delala individualno pri urah dodatne strok o vne pomoči. Slovenski jezik Vsebina dela pri slovenskem jeziku v prvi triadi je nara vnana t ak o, da učenci v elik o poslušajo, se veliko pogovarjajo, govorno nastopajo in obravnavajo vsak teden eno pravljico ali pesem. Vse te vsebine je bilo potrebno povsem individualizirati in spro- ti prilagajati glede na njegov napredek in minimalne standarde znanja. Pri izvajanju individualiziranega programa za razvoj go v ora – jezika je t eža izva janja va j slonela na razumljiv em izražanju misli in sist ema- tičnem bogat enju besedišča. Z učencem sva skozi prvo triado nadgrajevala znanje s preprostimi vajami slušne pozornosti, z va jami razlik o vanja različnih zv ok o v iz okolja, z vajami razlikovanja števila zlogov v besedi, z vajami razlikovanja posame- znih g laso v , št e vil, prv ega g lasu v besedi, z va jami prepozna vanja pričak o vanih besed iz zapr t e list e, določene besede v st a vku in z va jami razume vanja kratkih, pričak o vanih vsebin, prv e besede v st a vku, določenih besed v nepričak o vanih st a vkih. Pri samem delu sem bila pozorna na to, da sem bila v es čas obr njena k učencu, da je lahk o bral z ustnic. Individualne ure sem vedno podkrepila z aplikacijami, slikami, f otog rafi jami, preprostim skiciranjem in dodatno razlago, da je deček sno v lažje razumel. Kompleksnejša navodila sem mu poenost a vila. N a jt ežje je bilo z obra vna v o umetnostnih besedil pri knjiže vnosti. Pri obravnavi pravljic sem si pomagala s kraj- šanjem zgodbic, slikami in individualnim pripo v edo vanjem ob slikanici. U porabljala sem nabor istih besed in kratkih vprašanj, le t ak o sem lahk o videla, da deček razume to, kar govorim. Vključevanje v razredno skupnost Učenci so sošolca hitro sprejeli v skupino. Hitro so se naučili, da mu mora jo poka- zati, ga prijeti za roke, ga povabiti k igri s kretnjo. Prav tako so se veselili vsakega njegovega napredka, pri govorjenju so mu v ečkrat spont ano zaploskali, ga objeli. V podaljšanem bivanju smo se od začetka sporazume vali na ne v erbalen način in s kretnjo, sa j je deček v začetku 1 . razreda znal po v edati le neka j besed, začel se je šele učiti določenih besed. N aučil se je, kak o se reče mama, at a, a vto in nas t ak o vsakodnevno presenetil z novo besedo. Kasneje pa je bila naša t ežnja, da bi učenci z njim k omunicirali čim bolj na v erbalen način. T o se je predvsem kazalo v ig rah, kjer je bila potrebna govorna komunika- cija. S sošolci je komuniciral neverbalno, oni z njim pa verbalno. Opaziti je bilo, da je g luhi učenec v ečkrat pona vljal besede, ki so jih izgo varjali sošolci. T udi slikanice so pogosto skupa j »brali«, jih opiso vali, na jprej s slik o, pot em z besedo. Učenec je besede pridno pona vljal in se učil. Če je prišel v kak k onflikt, so ga sošolci opra viče- vali. V začetku so bili do njega zaščitniški, kasneje pa so ugotovili, da jim je enak 53 Didakta | april 2013 Posebne potrebe in da mu ne smejo vsega postoriti, da se mora tudi on učiti in nalog e samostojno opravljati. Tako so ga sprejeli kot enega izmed njih. Napredek Deček seda j obiskuje 5. razred, jaz pa sem še v edno njego va učit eljica v podaljšanem bivanju in imam z njim tedensko tri ure dodatne strok o vne pomoči. Lahk o rečem, da je deček še v edno v začetni fazi go v or- nega izražanja, sa j je s slišečimi vrstniki v elik o ne v erbalne k omunikaci je t er t eža v na področju sporazume vanja, t ak o pri odda janju lastnih sporočil, hot enj, želja, misli, vprašanj, kot tudi pri sprejemanju le-t eh. Kljub t emu da je bil deček operiran relativno pozno, pa napreduje na vseh področjih razv oja poslušanja in go v ora in se lepo in hitro vključuje v različne soci- alne situaci je. V es čas od prv ega razreda do danes uspešno pridobiva nove besede in pojme pri slo v enščini, ki jih go v or no in pisno utrjuje. N a jv ečkrat se poja vi potreba po dodatni razlagi in utrje vanju no vih besed in pojmo v pri predmetih, ki ima jo v elik o no vih učnih vsebin. T aka predmet a st a dr užba t er nara v oslo vje in t ehnika. Razume kratka, enostavna navodila, ki se ponavljajo. Nove besede pridobiva in razu- me s pomočjo slik e in piktog ramo v . Sk ozi celo šolsko leto si pridno širiva besedni zaklad, čepra v si t ežk o zapomni besede, ki jih vsak odne vno ne sliši in ne uporablja. N o v e besede, ki je že slišal, sicer hitro prepozna in si zapomni prvi zlog, t ežje si zapomni celo besedo. Bere počasi, njego v o razume vanje no vih besedil je slabše, zato je pomembno, da ga naučimo čim boljše- ga branja z razumevanjem, saj bo iz leta v leto v eč sno vi, z dobrim branjem pa mu bo seveda olajšano šolsko delo. Izkušnje razredničarke K o sem izv edela, da bom pouče vala g lu- hega dečka, me je na jprej sprelet el strah, dv om, če bom zmog la. T olažila me je misel, da bom s tesnim sodelovanjem s timom, v katerem so surdopedagoginja iz Centra za sluh in go v or Maribor , učit eljica, ki mu nudi dodatno strok o vno pomoč t er se v eda starši, uspela. Obiskala sem tudi uvodno izobraže vanje na CSGM, ki ga organizira jo za str ok o vne del a v ce, ki se prv ič sreč a jo z otrok om z motnjo sluha. P ot eka pa tudi študi jsk o srečanje, ki omogoča izmenja v o izkušenj in st ališč t er diskusi je o t eoretič- nih in praktičnih vprašanjih o učencih z motnjo sluha. R ecept a za pouče vanje pa ni, k er ima vsak otrok sv ojo specifik o in se med seboj ne morejo primerjati. Potrebna je v elika potrpežljiv ost učit elja in pona- vljanja, k olik or je pač to mogoče g lede na druge otroke v razredu. Zelo pomemben je obojestranski osebni stik. Za otroka je pomembno, da čuti, da ga imamo radi, da ga sprejemamo. S tem dajemo zgled tudi ost alim učencem. Pri pouku je potrebno bistvo ponoviti s kratkimi stavki. Osnov- no načelo pri t ak em učencu je, da stvari sprejema predvsem vizualno in posledično mu moramo čim v eč inf or maci j podati t ak o, da jih bo sprejel po vidni poti. T a pa je precej omejena; ko na primer otrok neka j g leda na računalniku, pot em mu zra v en ne razlagamo, k er naših ustnic in računalnika hkrati ne more spremljati. V času, k o poučujem g luhega učenca, sem prišla do nekat erih spoznanj, ki jih upo- rabljam pri pouku.  U porabljam kratk e po v edi, k er so eno- stavnejše za branje z ust.  K o ugoto vim, da učenec razlag e ni razumel, ponovim bistvo z drugimi besedami, saj so najverjetneje za ne- razumevanje krivi neznani izrazi.  Najbolje je govoriti z normalno glasnostjo.  Za vsako uro je potrebno pripraviti zadostno k oličino mat eriala v obliki teksta, ki mora biti napisan jasno, je- dr nato, vsebuje ključne besede, ki jih učenec pozna.  Abstraktne razlag e skrčim na mini- mum, da čim v eč spoznanj izha ja iz otrok o vih izkušenj.  Med učno uro je potrebno v ečkrat pre v eriti, če učenec razume sno v in sledi pouku. IKT K er imam možnost uporabe IK T t ehnologi- je, sem se odločila, da jo bom uporabljala pri pouku. Omogoča namreč, da g luhe- mu otroku predstavim snov tako, da jo sprejema vizualno. Pre v erjanje in št e vilčno ocenjevanje, ki se pojavi v drugi triadi, pa je lahk o za g luhega zelo negativna izkušnja, zato je potrebno biti na tem po- dročju še posebno pozoren, da ne pride do slabih ocen zaradi nerazume vanja t ek st a in neznanih besed k ot posledice g luhot e. Boljše je ustno pre v erjanje, k er se lahk o prilaga jam sproti. T ak oj vidim, če otrok ne razume vprašanja, zato ga vprašam dr ugače, z dr ugimi besedami. Ocenjujem v jutranjih urah, k o je otrok še spočit, k er je pouk za g luhega učenca napor nejši k ot za slišečega. Z dobrim timskim sode- lo vanjem vseh člano v strok o vnega tima lahk o z zado v oljstv om po v em, da učenec napreduje z upošt e vanjem vseh specifik, ki jih g luh učenec ima. Zaključek Slišeči se moramo za v edati, pred kakšne o vire je g luh učenec post a vljen in da lahk o le na podlagi t ega načr tujemo pouk, ki bo primeren tudi za otrok e s t eža vami sluha. Čim v eč stvari je potrebno pripra- viti t ak o, da jih bo učenec spremljal po vidni poti, isto dejstvo, informacijo mora razložiti na različne načine, iz različnih zor nih k oto v . Za v edati pa se moramo, da z vsem trudom in iznajdljivostjo ne po- magamo samo g luhemu otroku, am pak je to koristno za celoten razred. Za nami je prvo ocenjevalno obdobje v petem ra- zredu in lahk o reče va, da je bilo uspešno. Učenec počasi, v endar lepo napreduje na g o v o r n e m i n o s e b n o s t n e m p o d r o čju. T o nama daje vedeti, da sva pri delu z njim uspešni. Čepra v je pot do cilja še zmera j dolga cest a brez bližnjice, pa lahk o brez pomislekov trdiva, da je prava. Ob inten- zivnem individualnem in skupinskem delu vseh, ki delamo z učencem, dosega učne cilje in lepe rezultate, zato se bomo trudili, da t ak o ost ane tudi v prihodnje. Literatura Her nja N., W erdonig, A., (20 1 0). Priročnik za delo z g luhimi in nag lušnimi otroki. Lju- bljana, ZRSŠ.