ISSN 2591-2410 
Izdajatelj: 
Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani 
Uredniški odbor: 
prof. dr. Marjeta Kovac, prof. šp. vzg. (glavna urednica), prof. dr. Gregor Jurak, prof. šp. vzg. (odgovorni urednik), Kaja Meh, mag. psih. (tehnicna urednica), dr. Jerneja Premelc, prof. šp. vzg. (namestnica tehnicne urednice), prof. dr. Gregor Starc, prof. šp. vzg., izr. prof. Maroje Soric, dr. med., Urška Kereži, dipl. uni. filozof in novinar 
Uredništvo Fakulteta za šport, Gortanova 22, 1000 Ljubljana, telefon: 01/5207700 
Internet 
https://www.slofit.org/slofit-nasvet 
Avtor clankov v tej številki spletne revije SLOfit nasvet je izr. prof. dr. Jernej Kapus, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. Pri clankih Izkoristimo šolo v naravi in športne dni na morju in vodnih parkih za usvajanje vodne kompetence in Umestitev usvajanja spretnosti vodne kompetence v zacetni in nadaljevalni program ucenja 
plavanja je soavtorica tudi prof. dr. Marjeta Kovac, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 
Izdajo publikacije omogoca sofinanciranje ARIS in Fundacije za šport. 

Vsebina 
Spretnost plavanja z rešilnim jopicem ……………………………………………….4 Spretnost plavanja v obleki …………………………………………………………13 Spretnost plavanja v odprtih vodah …………………..…………………..…………21 Poznavanje lokalnih nevarnosti je nujno za varno plavanje, posebej ce predpisi ne 
urejajo vodne površine ………….………………………………………………… 32 Zmožnost presoje, kdaj varno v vodo …..………………………………………… 42 Usvajanje zmožnosti samoreševanja, prepoznavanja utapljajocega in varnega nudenja 
pomoci utapljajocemu ………………………………………………….………… 48 
Izkoristimo šolo v naravi in športne dni na morju in vodnih parkih za usvajanje vodne kompetence …………………………………………….………………………… 61 Umestitev usvajanja spretnosti vodne kompetence v zacetni in nadaljevalni program 
poucevanja plavanja.…………………………………….…………………………65 

Spoštovani bralci, 
v tej in prejšnji številki spletne revije SLOfit nasvet predstavljamo sodobno doktrino poucevanja plavanja, ki temelji na pridobivanju vodne kompetence, torej zašcite pred utopitvijo. Pri tem sledimo clanku Roberta Stallmana in sodelavcev (2017) From Swimming Skill to Water Competence: A Paradigm Shift, ki smo ga prilagodili našim okolišcinam. 
Spretnosti vodne kompetence predstavljene tokrat se nanašajo na okolje in omogocajo ucencu ustrezno presojo, kdaj in kaj je v vodi ter ob njej zanj še varno in cesa se mora izogibati. Predstavljajo torej zadnje korake na poti poucevanja plavanja, ki pripeljejo plavalnega zacetnika do varnega plavalca. Hkrati pa smo pripravili tudi pregled umešcanja poucevanja spretnosti vodne kompetence v vzgojno-izobraževalni sistem. Zavedamo se, da bo pot do vkljucevanja teh spretnosti v uveljavljene plavalne programe dolga, a s postopnimi koraki in z mogoco razširitvijo programa želimo, da cim vec mladih zapusti vzgojno-izobraževalni sistem z zavedanjem, da so dobro pripravljeni za varno športno udejstvovanje v vodi, na in ob njej ter pod njo. 
Prijetno branje in varno poucevanje, 
Jernej Kapus 

Spretnost plavanja z rešilnim jopicem 

Uporaba rešilnih jopicev je predpisana pri vodnih športih, zato naj bi ucenec poleg usvojenega znanja plavanja pridobil tudi znanje o uporabi rešilnega jopica. Ob tem se mora zavedati, da je to nujna samozašcita pred težavami v vodi ali celo utopitvijo. 
UVOD 
Rešilni jopic je drugi najpomembnejši pripomocek, ki ga moramo uporabiti pri vodnih športih. Prvi so možgani. Ko se ukvarjamo z dejavnostmi v vodi in ob njej, se moramo zavedati svojega znanja, spretnosti in sposobnosti ter nikoli podcenjevati narave. Rešilni jopic ima pridevnik »rešilni«z razlogom.1 To zavedanje je ob znanju pravilne uporabe in spretnosti plavanja v rešilnem jopicu pomemben temelj vodne kompetence varnega plavalca.2 
Starši in ucitelji (izraz ucitelj uporabljamo za vsako osebo, ki lahko skladno z zakonodajo poucuje plavanje) se moramo zavedati, da bo plavalni zacetnik s svojim ucnim napredkom in telesnim razvojem lahko postal tudi navdušenec nad razlicnimi plavalnimi dejavnostmi in drugimi vodnimi športi, pri katerih je znanje plavanja nujen pogoj varnosti. Plavalni napredek pa lahko ucenca zavede, ga zaslepi, da preceni svoje znanje in sposobnosti ter se vodnih športov loti prevec pogumno in/ali brezbrižno. Tveganje za nesreco je še toliko vecje, ker se vecina plavalnih dejavnosti in vodnih športov izvaja: 

. v naravnem okolju, pogosto v plavališcih brez prisotnega reševalca iz vode, in v 
pogojih, ki se lahko zelo hitro spremenijo. 
. z uporabo dodatne opreme, pri kateri ob nevešcem rokovanju lahko pride do poškodbe 
ali zaradi udarca celo do nezavesti. 
To sta vsaj dva razloga, zakaj je uporaba rešilnih jopicev pri vecini plavalnih dejavnosti (plavanje v morju, vodne atrakcije v vodnih parkih itd.) in vodnih športov (veslanje na deski stoje, jadranje na deski, vožnja v razlicnih plovilih itd.) predpisana. Zaradi tega varnostnega pogoja se je število utopitev pri dejavnostih, ki uporabljajo razlicna plovila, ponekod po svetu 
celo prepolovilo.3 


VRSTE REŠILNIH JOPICEV 
Rešilne jopice lahko razdelimo na napihljive in tiste iz pene. Napihljiv jopic je sestavljen iz neprepustne podloge. Podloga je všita v telovnik iz blaga, ki se napolni s plinom iz jeklenke. 
Nekateri se napihnejo samodejno, ko pridejo v stik z vodo, drugi mehansko s potegom vrvice. 
Obe vrsti lahko tudi sami napihnemo in jih izpraznimo. Pri jopicu iz pene so v tkanino telovnika všiti bloki pene. Obe vrsti imata svoje prednosti in slabosti (Preglednici 1 in 2).4 
Preglednica 1 
Prednosti in slabosti napihljivega jopica 

Preglednica 2 
Prednosti in slabosti jopica iz pene 


Rešilne jopice delimo tudi glede na velikost vzgona, ki ga ustvarjajo.4 
. 
Plavalni jopic, ki nudi 50 Newtonov vzgona. V to skupino spadajo razlicni telovniki, ki so bolj plavalni pripomocki, kot rešilni jopici. V njem je možno plavati, nudi pa premalo vzgona, da bi omogocil plavalnim zacetnikom, da se obdržijo na gladini. Namenjen je predvsem za vožnjo z vodnimskuterjem ali kajakom ter za vodne športe na mirnih vodah. Ni pa primerna zašcita pri jadranju.4 

. 
Rešilni jopic, ki nudi 100 Newtonov vzgona. Tak rešilni jopic nas obdrži na gladini in nas v najvec desetih sekundah obrne iz prsnega v hrbtni položaj. Opremljen je z odsevnimi elementi in s pišcalko. Za jadranje na mirnem morju je ta vrsta jopica 


dovolj.4 
. 
Rešilni jopic za odprto morje, ki nudi 150 Newtonov vzgona. V to skupino spadajo rešilni jopici za plovbo na odprtem morju. Jopic je samonapihljiv, lahko pa ga napihnemo tudi sami. V najvec petih sekundah nas obrne iz prsnega v hrbtni položaj. Opremljen je z odsevnimi elementi, s pišcalko, z zanko za privezovanje nacoln in z lucko.4 

. 
Poklicni rešilni jopic, ki nudi 275 Newtonov vzgona. V to skupino spadajo rešilni jopici za jadranje v najzahtevnejših pogojih. Jopic je zasnovan tako, da nas v petih sekundah obrne iz prsnega v hrbtni položaj tudi takrat, ko smo obleceni v težka jadralna oblacila.4 


Rešilni jopic mora ustrezati certifikatu varnosti, uporabniki pa si ga moramo znati nadeti in 
primerno ter pravilno uporabljati. Pri tem sledimo navodilom proizvajalca. 

UCITELJ S POUCEVANJEM RAZVIJA SPRETNOST IN ZAVEDANJE O UPORABI REŠILNEGA JOPICA 
Ucitelj mora spodbujati uporabo rešilnega jopica. Ucencu predstavi, kdaj ga uporablja in kako rokuje z njim. Slednje naj bo tudi v obliki prakticnega izkustva. Spretnost plavanja z rešilnim jopicem spada med spretnosti, ki se nanašajo na okolje (sem uvršcamo še spretnost plavanja v obleki in spretnost plavanja v odprtih vodah). To pomeni, da ucitelj poucuje vse spretnosti vodne kompetence, ki se neposredno nanašajo na ucenca, še v razlicnem okolju (z rešilnim jopicem, z obleko, v valoviti vodi, v razburkani vodi, v vodi s tokom, v hladni vodi …). Pri tem mora seveda poskrbeti, da so tudi zahtevnejšipogoji za ucenca še vedno varni in 

nadzorovani. 
Ucenec naj si rešilni jopic oblece in (z njim): 
. 
pade in skoci na noge v vodo, 

. 
v razlicnih položajih vadi izdihovanje v vodo (naslovna slika clanka prikazuje pihanje mehurckov med lebdenjem na gladini z rešilnim jopicem; foto Jernej Kapus), 

. 
lebdi in plava v hrbtnem ali pokoncnem ali prsnem položaju, 

. 
se celno ali vzdolžno obraca iz hrbtnega v prsni položaj ali obratno, 

. 
spreminja smeri v levo ali desno med plavanjem v prsnem ali hrbtnem položaju, 

. 
vadi izhode iz plitve ali globoke vode ali po stopnicah, ki so spolzke (ce je mogoce). 



Padec na noge v vodo z rešilnim jopicem. (foto Jernej Kapus) 


Skok na noge v vodo z rešilnim jopicem. (foto Jernej Kapus) 


Lebdenje na gladini v bombici z rešilnim jopicem. (foto Jernej Kapus) 

Lebdenje na gladini v zvezdici z rešilnim jopicem. (foto Jernej Kapus) Plavanje v hrbtnem položaju z rešilnim jopicem. (foto Jernej Kapus) 



Plavanje v prsnem položaju z rešilnim jopicem. (foto Jernej Kapus) 

Te naloge niso enostavne. Rešilni jopic sicer poveca ucencevo plovnost, vendar mu predstavlja tudi neroden oklep, ki ga pri teh gibanjih ovira. Na tak nacin bo ucenec spoznal, da so lahko njegovo znanje in sposobnosti tudi omejene, ter se zacel zavedati, da je uporaba rešilnega jopica nujna samozašcita pred težavami v vodi ali celo utopitvijo. 
VIRI 
1Strnad, Ž. (2021). Kako izbrati pravi rešilni jopic? https://wasup.si/blogs/blog/kako-izbrati-pravi-resilni-jopic 
2Stallman, R. K., Moran, K., Quan, L. in Langendorfer, S. (2017). From Swimming Skill to Water Competence: Towards a More Inclusive Drowning Prevention Future. International Journal of Aquatic Research and Education, 10(2). 
3Denny, S. A., Quan, L., Gilchrist, J., McCallin, T., Shenoi, R., Yusuf, S., Hoffman, B. in Weiss, J. (2019). Prevention of Drowning. Pediatrics, 143(5), 1-11. 
4Rešilni jopic: Ali potrebujete svojega? https://www.yachting.com/sl-si/news/life-jacket-do-you-need-your-own 






Spretnost plavanja v obleki 

Pri nepricakovanih padcih v vodo smo obicajno obleceni. Pri tem moramo cim hitreje in cim bolj preudarno oceniti okolišcine. Ce je mogoce, poskušamo cim prej (glede na pogoje) obleceni zapustiti vodo. To ni enostavno, zato je pomembno, da ucenec izkusi takšne okolišcine. Tako bo bolje pripravljen za morebitno samoreševanje, obenem pa bo spoznal, da je spretnost plavanja v obleki pomembna osnova vodne kompetence varnega plavalca. 
UVOD 
Pri nepricakovanih padcih v vodo smo obicajno obleceni. Splošno prepricanje je, da se moramo v takih okolišcinah cim hitreje sleci, saj nas obleka vlece navzdol. Vendar so raziskave pokazale, da temu ni tako. Vsaj prvi dve minuti, ko se obleka še ne napije vode in je zrak ujet med plasti oblacil, je naša plovnost vecja kot obicajno. Še nepremocena zimska oblacila nam dodajo približno 45 Newtonov dodatnega vzgona. Ce je plasti oblacil manj, se tudi dodatni vzgon zniža na 25 Newtonov pri spomladansko/jesenskih oblacilih in na 7 Newtonov pri poletnih oblacilih.1 

Kljub dodatnemu vzgonu pa nekaterim ljudem oblacila zmanjšajo spretnost obdržanja na gladini (lebdenja ali plavanja na mestu) in premikanja po njej (plavanja).3 To je odvisno od: 
. obleke in obutve. Ce smo obleceni v okornejše delovne kombinezone in težke cevlje, se bomo težje obdržali na gladini in plavali.4 
. naše zgradbe telesa in spretnosti plavanja. Bolj kot smo plovni in bolje kot plavamo brez obleke, manj težav bomo imeli z obdržanjem na gladini ter s plavanjem v 
obleki.1,5 
Med plavanjem namrec obleka poveca upor in nam ovira gibanje rok ter nog, zato je poraba energije vecja. Utrujenost in izcrpanost se pri plavanju z obleko pojavita hitreje, kakor brez nje.5 To še posebej velja za nacine plavanja, pri katerih vracamo roke nad gladino (kravl, hrbtno …).5 

Ucenec mora izkusiti, da je v obleki lažje plavati z vracanjem rok pod gladino (žabje plavanje leve plavalke), kakor z vracanjem rok nad gladino (kravl desne plavalke). (foto Jernej Kapus) 
Ob vecji plovnosti nam obleka nudi tudi toplotno izolacijo. Voda se namrec ulovi med plasti oblacil in v obleko samo; ker ne kroži, jo telo ogreje. 

Ce pademo obleceni v vodo, moramo cim hitreje in cim bolj preudarno oceniti okolišcine. Glede na predstavljene rezultate raziskav je priporocljivo, da poskušamo vodo cim prej (glede na pogoje) obleceni zapustiti. Ce je za to potrebno krajše plavanje, se pred tem ne slecemo, temvec plavamo v obleki v prsnem ali hrbtnem položaju, pri cemer vracamo roke pod gladino (žabje plavanje, meduza). 
Ce vode ne moremo hitro zapustiti, ostanemo obleceni in poskušamo lebdeti na gladini ali plavati na mestu v hrbtnem položaju ter pri tem iskati pomoc. Smo glasni, rok ne dvigujemo iz vode. Ce imamo težave obdržati se nagladini, se sezujemo in postopno slacimo. 
Redkeje (pri padcu v reko ali z vecjega plovila) je za rešitev na kopno treba plavati dlje. Takrat se sezujemo in postopno odvržemo oblacila. Zaradi obleke bomo namrec hitreje utrujeni in tako izcrpani, da ne bomo mogli vec nadaljevati s plavanjem. To velja tudi za plavanje (samoreševanje) v mrzli vodi, kjer negativni ucinki obleke (vecji upor in oviranje gibanja okoncin) hitro premagajo pozitivne ucinke (toplotna izolacija). Zato bomo v mrzli vodi prej prenehali s plavanjem v obleki zaradi utrujenosti/izcrpanosti, kotpa zaradi 
podhladitve.7 
Pred izhodom iz vode se je smiselno sleci, še posebej takrat, ko gladina in kopno nista v približno enaki višini. Izkazalo se je namrec, da je prehod na kopno bistveno težji v obleki, kot brez nje ali z rešilnim jopicem.8 To ne velja pri krajšem plavanju (ko smo še obleceni) in izhodu iz hladne ali mrzle vode. V takih pogojih obleka namrec predstavlja pomembno zašcito pred izgubo toplote in posledicno podhladitvijo. To pa je stanje, ki nam zmanjša moc oprijema in sposobnost obdržanja za trdno oporo na kopnem.9 
Pri vseh rešitvah je kljucna zacetna presoja lastnih sposobnosti in znanja ter pogojev. Ta presoja je lažja, ce imamo s plavanjem v danih pogoji že izkušnje, kar pomeni, da smo že bili kdaj obleceni v vodi, da smo plavali v valoviti ali mrzli vodi, da smo iskaliprimeren izhod iz vode in da smo varno prešli na kopno. 

KAKO UCITELJ POUCUJE SPRETNOST PLAVANJA V OBLEKI 
Vecina ljudi nima izkušnje plavanja v obleki. Zato takšne okolišcine obicajno podcenjujejo. To še posebej velja za mlade, adolescente in tudi za nekatere odrasle.6 Ko to enkrat poskusijo, ugotovijo, da je bistveno težje, kot so pricakovali. Zato je dobrodošlo, da ucitelj s poucevanjem plavanja omogoci ucencu tudi to izkušnjo. Le na takšen nacin ga nenaden padec v obleki v vodo in reševanje iz nje ne bosta tako presenetila, da bi se zacel utapljati. 
Spretnost plavanja v obleki spada med spretnosti, ki se nanašajo na okolje (sem uvršcamo še spretnost plavanja z rešilnim jopicem 
in spretnost plavanja v odprtih vodah). To pomeni, da ucitelj poucuje vse spretnosti vodne kompetence, ki se neposredno nanašajo na ucenca, še v razlicnem okolju (z rešilnim jopicem in obleko, v valoviti vodi, razburkani vodi, vodi s tokom, hladni vodi …). Pri tem mora seveda poskrbeti, da so tudi zahtevnejši pogoji za ucenca še vedno varni in nadzorovani. Ucenec naj torej oblecen (na zacetku v lahka poletna oblacila, kasneje pa ucitelj vaje otežuje s postopnim dodajanjem obleke ali posameznih slojev oblacil): 
. 
pade in skoci na noge v vodo, 

. 
v razlicnih položajih vadi izdihovanje v vodo, 

. 
lebdi in plava v hrbtnem ali pokoncnem ali prsnem položaju (naslovna slika clanka prikazuje lebdenje na gladini in zvezdici z obleko; foto Jernej Kapus). Tako bo ucenec spoznal, kateri nacin mu bo najbolj koristil, ce slucajno pade oblecen v vodo, 

. 
se celno ali vzdolžno obraca iz hrbtnega v prsni položaj ali obratno, 

. 
spreminja smeri v levo ali desno med plavanjem v prsnem ali hrbtnem položaju, 

. 
vadi izhode iz plitve ali globoke vode ali po stopnicah, ki so spolzke (ce je možno). 




Ucenci vadijo padce v vodo z obleko in brez nje. (foto Jernej Kapus) 

Pihanje mehurckov med lebdenjem z obleko. (foto Jernej Kapus) 


Lebdenje na gladini v bombici z obleko. (foto Jernej Kapus) 
Glede na to, da se pri samoreševanju naceloma v vodi neslacimo, naj bo ta naloga le dodatna, da ucenec ugotovi, kako zahtevno je lahko to opravilo. 


Slacenje v vodi naj bo le dodatna vaja spretnosti. (foto Jernej Kapus) 
Ucenec naj poskuša plavati tudi obut. Nekateri cevlji so iz lahkih materialov, ki mu bodo vzgon dodali, drugi so težki in robustni. Te se naj uci sezuti v vodi.2 Zaradi kopališkega reda in vzdrževanja cistoce bo ucitelj verjetno težje organiziral pouk in vadbo plavanja v obleki v bazenskem kopališcu. Priporocljivo je, da to izvede v morju ali jezeru, v okviru poletne šole v naravi ali podobnih taborov na obali. Ucenec naj za omejene vaje uporabi že umazana oblacila, ki jih lahko nato v soncnem vremenu hitro osuši. 
Z usvajanjem spretnosti plavanja v obleki ucenec spozna, da je potrebno vec napora kot obicajno, a je tako bolje pripravljen za samoreševanje pri nepricakovanih padcih v vodo. 
Spretnost plavanja v obleki je torej pomembna spretnost vodne kompetence varnega plavalca, ki se jo preverja s preizkusom za stopnjo srebrnega delfina. 



VIRI 
Barwood, M. J., Bates, V., Long, G. in Tipton, M. J. (2011). "Float First": Trapped air between clothing layers significantly improves buoyancy on water after immersion. International Journal of Aquatic Research and Education, 5(2), 147-163. 
2Connolly, J. (2014). "Drowning: The First Time Problem." International Journal of Aquatic Research and Education, 8(1), 66-72. 
3Stallman, R. K., Laakso, B. W. in Kjendlie, P-L. (2011). A comparison of performance on a 200m combined test with and without outer clothing. V J. Scarr, M. Sharp, M. Smeal in H. Khoudair (ur.) Proceedings of the World Conference on Drowning Prevention (str. 32). Da Nang, Vietnam. 
4Amtmann, J. A., Harris, C., Spath, W. in Todd, C. (2012). Effects of standard labor-wear on swimming and treading water. Intermountain Journal of Sciences, 18(1-4), 49–54. 
5Moran, K. (2014a). Can you swim in clothes? An exploratory investigation of the effect of clothing on water competency. International Journal of Aquatic Research and Education, 8(4), 338–350. 
6Moran, K. (2015) "Can You swim in Clothes? Reflections on the Perception and Reality of the Effect of Clothing on Water Competency." International Journal of Aquatic Research and Education, 9(2), 1–20. 
7Bowes, H., Eglin, C. M., Tipton, M. J. in Barwood, M. (2016). Swim performance and thermoregulatory effects of wearing clothing in a simulated cold-water survival situation. Europen Journal of Applied Physiolgy, 116, 759–767. 
8Moran, K. (2014b). Getting out of the water – how hard can that be? International Journal of Aquatic Research and Education, 8(4), 321-333. 
9Golden, F. in Tipton, M. (2002). Essentials of sea survival. Human Kinetics. 



Spretnost plavanja v odprtih vodah 

V primerjavi z bazenskimi kopališci je plavanje v odprtih vodah (reke, jezera, morje) zaradi okolišcin, ki so lahko zelo razlicne, hitro spremenljive in zato nevarnejše, poseben izziv. Zato se naj ucenec preizkusi tudi v plavanju v odprtih vodah, saj je primerno ravnanje pri takšni izkušnji pomemben temelj vodne kompetence varnega plavalca. 
UVOD 
Poletje, sonce, morje, jezera ... hja. Vcasih živimo za to, da plavamo in pri tem uživamo v vodnem okolju, spet drugic plavamo zato, da (pre)živimo. Plavanje v odprtih vodah je cudovito, saj tam ni motecih obratov na koncu plavalne steze in za marsikoga morda dolgocasnega plavanja gor in dol po (pre)kratkem bazenu. Vendar pozor!Vecina utopitev se zgodi v odprtih vodah, kot so reke, jezera in morje.1 Obicajno gre za plavališca, torej vodne površine, kjer ni nadzora reševalca in ustrezne reševalne opreme. Odprte vode ustvarjajo okolišcine, ki so lahko zelo razlicne, hitro spremenljive in so za to nevarnejše. Zato je 

spretnost plavanja v odprtih vodah pomemben temelj vodne kompetence varnega plavalca.2 
Sestavljena je iz samozašcitnega obnašanja, poznavanja okolja in prepoznavanja nevarnih okolišcin ter spretnosti samoreševanja pri nepricakovanih težavah (padec v deroco, 
razburkano ali mrzlo vodo) v odprtih vodah. 
SAMOZAŠCITNO OBNAŠANJE PRI PLAVANJU V ODPRTIH VODAH 
Ce želimo plavati v odprti vodi, je najvarneje izbrati naravno kopališce, torej vodno površino, ki je urejena skladno s predpisi. V takih kopališcih plavajmo le znotraj oznacenega dela, kamor plovila ne smejo in za varnost skrbi tudi reševalec iz vode. Plavanje zunaj naravnih kopališc, torej v plavališcih, je nevarnejše. Ce se vendarle lotimo tega, upoštevajmo naslednja priporocila:3,4 
1. Pred plavanjem skrbno razmislimo o plavalni razdalji, ki mora biti prilagojena našemu plavalnemu znanju in sposobnostim ter trenutnemu pocutju. Pri tem upoštevajmo tudi vodne tokove in vetrove. Pozorno poslušajmo tudi vremensko napoved in ob nenadnem poslabšanju vremena in drugih pogojev plavanja takoj zapustimo vodo. 
Bodimo pozorni na morebitna opozorila ali svarila. 
2. 
Nikoli ne smemo v vodo, ce smo pod vplivom alkohola ali drugih psihotropnih snovi. 

3. 
Vsaj uro po zaužitju obilnejšega obroka se izogibajmo dejavnostim v vodi. 

4. 
Da se izognemo žgocemu soncu, se med 11. in 16. uro v vodi ne zadržujmo dolgo. Plavalno vadbo nacrtujmo v zgodnjih dopoldanskih ali poznih popoldanskih urah. Pred plavanjem si zašcitimo kožo z ustreznimi zašcitnimi kremami, ki imajo dovolj visok faktor in filter, ki preprecuje škodljive vplive UVA in UVB žarkov.S kremo se ponovno namažemo po vsakem kopanju ali plavanju. 

5. 
V hladnejši vodi moramo nositi neoprensko obleko ali vsaj obleko z UV-filtrom, ki šciti kožo pred opeklinami, in ocala, ki šcitijo oci pred slano vodo. 

6. 
Ce je vodnagladina prevec valovita, ne vstopajmo v vodo. Ce že vstopamo, se predhodno prepricajmo o varnem izstopu. 

7. 
Preden gremo v vodo, obvestimo nekoga (sorodnika, prijatelja), ki bo na kopnem, 

8. 
Plavajmo v paru ali vecji skupini cim bližje obali (naslovna slika clanka; foto Rok Zajec). Plavalni partner nam bo dal obcutek varnosti; spoštujmo pravilo, da oba paziva drug na drugega in si pomagava pri utrujenosti ali krcu. 

9. 
Da bomo bolje vidni, nosimo svetlo plavalno kapo, za pas pa si pritrdimo vrvico z bojo, ki jo med plavanjem vlecemo za seboj. Ce plavamo daljšo razdaljo, na boji vlecemo s seboj tudi plastenko s pijaco. Dolgotrajno plavanje namrec lahko povzroci 


kdaj, kam in za koliko casa gremo plavat. 

dehidracijo, zato moramo piti veliko vode. V morju nikar ne pijmo slane vode, ki nas 
še bolj dehidrira. 
10. 
Izogibajmo se plavanju cez zalive. 

11. 
Ce ne znamo dobro plavati, se izogibajmo delom z globoko vodo. 

12. 
Ce zaidemo v težave, ostanemo mirni, uležemo se v hrbtni položaj na gladino, mahajmo z roko in klicemo na pomoc. 

13. 
Pri skokih v vodo moramo biti pozorni na primerno globino vode (pri tem v morju upoštevajmo tudi plimovanje) in na prisotnost plovil ter drugih plavalcev. 




MORJE IN JEZERA 
Plavanje v morju in v manjši meri v jezeru se razlikuje od plavanja v bazenu. Valovi in tokovi 
ter vremenske razmere so lahko zelo spremenljivi in nepredvidljivi. Zato bodimo previdni. 
Bodimo pozorni na valovanje 
Podobno kot ljudje hodimo, morje, in v manjši meri jezero, valovi. Valovanje je posledica vrtenja zemlje okoli svoje osi in vetrov na gladini. Ce ima veter stalno smer, so valovi dolgi in enakomerni, kadar pa piha burja, ki je sunkovit veter, so kratki in odsekani. Valovi le gladina, v globini je voda mirna.5 Podatki o valovanju morja (glede na stanje morja, ki ga opredeljuje Douglasova lestvica) so sicer sestavni del vsake vremenske napovedi.6 Zato jo pozorno spremljajmo in upoštevajmo opozorila. 

Preglednica 1 
Stanja morja opredeljuje Douglasova lestvica 
Stanje morja  Višina valov (m)  Izgled morja  
0  mirno (gladko, zrcalno, brezvetrje)  0  More je gladko, izgleda kot zrcalo, ni vetra.  
1  mirno – rahlo vzvalovano  0 -0,1  Rahlo vzvalovano, majhni valovi oziroma nagubano morje.  
2  slabo razburkano  0,1 -0,5  Zelo majhni valovi, ki se ne lomijo.  
3  rahlo razburkano  0,5 -1,2  Manjši valovi, vrhovi valov se že lomijo.  
4  zmerno razburkano  1,25 -2,5  Daljši valovi, pojavi se morska pena, morje zacne pršeti.  
5  razburkano  2,5 -4  Valovi se neprekinjeno penijo, pena z vrhov valov prši.  
6  zelo razburkano  4 -6  Visoki valovi se mocno penijo, morska pena v obliki gostih prog prši, morje se zacne valjati.  
7  visoko -težko  6 -9  Visoki valovi se mocno penijo in se zacenjajo rušiti. Morska pena prši v gostih progah, ki prekrivajo valove in zmanjšuje vidljivost.  
8  zelo visoko -zelo težko  9 -14  Valovi so izjemno visoki. Bližnja plovila izginjajo iz vidnega polja. Veter lomi vrhove vseh valov. Zrak je poln morske pene, ki prehaja v morski dim in mocno zmanjšuje vidljivost.  
9  izredno visoko ­izredno težko  > 14  Valovi razlicnih smeri se medsebojno križajo. Prihaja do interference valov. Valovi se lomijo in rušijo. Višino in dolžino valov je težko opisati.  



V razburkano morje ne vstopamo. (foto Jernej Kapus) 
V zmerno razburkano vodo ne vstopamo. Ce se vendarle znajdemo v mocnejšem valovanju, poskušamo z opazovanjem najti ustrezen izhod iz vode, npr. položnejšo obalo, ki je v zavetrju, manj na udaru valov. To je obicajno za pomolom ali rtom ali vecjo skalo. Poskušamo plavati do tja, se izhodu približati v hrbtnem položaju z nogami naprej in cim prej stopiti na noge ter zapustiti vodo. Pri tem opazujemo valovanje in poskušamo prepoznati zatišje med valovi. Valovi prihajajo namrec v nizih. Ko so razlicna valovanja usklajena, so valovi najvecji in je naš izhod bistveno težji kot takrat, ko se niz konca (in usklajenosti med valovanji ni vec) ter se gladina za trenutek umiri.7 Zatišje izkoristimo za lažji in bolj varen izhod iz vode. Zelo dobrodošlo je, ce smo pri tem obuti, da si ne poškodujemo stopal. 


Proti morskemu toku se ne borimo 
Med plavanjem v morju se nam zgodi, da kar naenkrat zacutimo hladen pas vode, mocnejšo 
silo ali vrtinec vode. To je morski tok, ki je posledica zemljinega vrtenja, temperaturnih razlik 
morske vode, vetrov in razlicne slanosti morja. Na tokove vpliva tudi reliefna znacilnost obale 
in morskega dna. Morski tok je lahko hladen ali topel. Posledica tokov pa sta segrevanje in ohlajanje zraka.9 Mocnejše morske tokove lahko povzroci mocnejši veter, deloma tudi plimni tokovi (pri izrazitejši razliki med plimo in oseko) ter izlivi rek z vecjimi pretoki. Ob mocnejših vetrovih smer tokov na gladini sledi (približno) smeri vetra, že omenjeni lokalni 
vplivi pa lahko smer spremenijo tako, da tokovi na gladini sledijo obliki obale.8 
Pred vstopom v vodo se pozanimajmo o lokalnih tokovih. Ce se vendarle znajdemo v mocnejšem toku, je pomembno, da se z njim ne borimo, temvec ga izkoristimo. Plavajmo s 
tokom vzporedno z obalo (in ne proti obali), dokler se varno ne umaknemo iz toka ali pa nas sam tok naplavi na obalo. Ce ne moremo odplavati iz toka, plavajmo v hrbtnem položaju in pocakajmo na pomoc. Ostanemo v globljih vodah, da nas ne potisne na plitve skale ali 
grebene.3,4 

Odprte vode so tudi hladne in celo zelo mrzle 
Svetovna zdravstvena organizacija priporoca, da je za plavanje najprimernejša temperatura vode od 25 do 30°C.10 Ce je temperatura vode nižja od 21°C, govorimo o mrzli vodi.11 Ob hotenem ali nehotenem (padec) vstopu v hladno, mrzlo ali ledeno vodo se naše telo odzove s hitrim in plitkim dihanjem, z zvišano frekvenco srca, s periferno vazokonstrikcijo in s povišanim krvnim pritiskom. Govorimo o šoku mrzle vode, torej o reakcijah telesa, ki so posledica povecanega delovanja simpaticnega živcnega sistema, njihova velikost pa je 
odvisna od tega, kako nizka je temperatura vode.12 Nenadzorovano dihanje poveca nevarnost vdiha vode in posledicno utopitve. Zelo se poslabša tudi naša spretnost plavanja. 


Pozimi so temperature odprtih voda tako nizke, da doživimo šok, ce slucajno pademo v njih. (foto Samo Jeranko) 
Ce pademo v vodo obleceni, se v takih trenutkih ne slacimo (obleka nam poveca plovnost in nudi toplotno izolacijo) in ne plavamo proti obali (kakor pri padcu v vodo z višjo temperaturo, na katero smo bolj navajeni), temvec se moramo postaviti v položaj zvezdice nagladini (lebdimo ali plavamo na mestu na gladini v hrbtnem položaju) in se zavestno osredotociti na umiritev dihanja, torej na globje in bolj umirjene vdihe ter izdihe.13 Šok mrzle vode doseže vrh v obdobju od 20. do 90. sekunde in mine po treh do petih minutah, dihanje se umiri in 
frekvenca srca se zniža na vrednosti pred padcem v vodo. 
Ko šok mrzle vode mine, ostanemo na gladini v hrbtnem položaju in poskušamo najti pomoc. 
Smo glasni, rok ne dvigujemo iz vode. Takrat smo tudi ponovno sposobni plavati, vendar le 
krajšo razdaljo.12 Mrzla voda namrec zelo poslabša našo koordinacijo in zmanjša mišicno moc ter posledicno spretnost plavanja. Ugotovili so, da tudi pri zelo dobrih plavalcih plavanje v mrzli vodi ne sme biti daljše od 1300 metrov. Ce se odlocimo za plavanje, se postopno slacimo, kajti v mrzli vodi negativni ucinki obleke (vecji upor in oviranje gibanja okoncin) hitro premagajo pozitivne ucinke (toplotna izolacija, zracni mehurcki). Zato bomo s plavanjem v obleki prej prenehali zaradi utrujenosti/izcrpanosti, kot pa zaradi podhladitve.14 




REKE 
Reka je sestavljena iz zgornjega, srednjega in spodnjega toka. Zgornji tok ima najvecji strmec in najvecjo moc. Obicajno je neenakomeren, živahen in ponekod je reka celo deroca. Reka ob zmanjšanju strmca preide v svoj srednji oziroma spodnji tok, kjer je recna dolina širša. Tako pride do prostora za vijuganje. Tece pocasneje in ima manjšo moc. V spodnjem toku reka tece najpocasneje, vijuga in se cepi na rokave. Tok je v tem delu najmanj mocan.5 Hitrost vode je najvecja na sredini reke malo pod vodno gladino in se zmanjšuje proti dnu in proti bregu. Trenje vode ob breg povzroci vijacno gibanje vode med bregom in glavnim tokom. Takšno gibanje potiska plavajoce predmete proti sredini reke. Na zavoju se najvecja hitrost vode v reki premakne proti zunanjemu delu zavoja, kjer nastaja erozija. Pri ostrem zavoju zacne reka spodjedati zunanji breg in nanašati usedline pod glavnim tokom na notranjo stran zavoja. Tako nastanejo znacilnosti recnega zavoja. Notranji del zavoja je plitek s pocasnim tokom, 
zunanji pa globok in hiter.1 
V reko ne vstopamo, še posebej ne, ce je deroca in ce je ne poznamo. Po njej se lahko hoteno (z znanjem, izkušnjami in ustrezno opremo, ki vkljucuje celado, rešilni jopic ter neoprensko obleko z obuvalom) ali nehoteno (po nepricakovanem padcu v vodo) spušcamo. Spušcamo se in/ali plavamo v hrbtnem položaju, z nogami naprej v smeri vodnega toka. S sorocnimi zaveslaji skušamo ohranjati želeno smer plavanja. Noge imamo tik pod gladino. Ta položaj nam omogoca lažje dihanje in pregled nad smerjo. Udarce v ovire prestrežemo s stopali, ki so najmanj obcutljiva. Pri prehodu ovire, kot so debla, se moramo obrniti z glavo naprej in plavati proti oviri ter jo preplezati s pomocjo toka. Paziti moramo, da nas ne odnese pod oviro ali postavi vzporedno z njo, kar lahko povzroci zagozditev.1 
Pri spušcanju in/ali plavanju se moramo izogibati podirajocih valov ali jih preplavati ob robu, kjer so najšibkejši. Podirajoci val nas obicajno ne bo zadržal. Vecji podirajoci val, imenovan tudi naravni jez, pa nas lahko dlje zadrži. V tem primeru se moramo potopiti v padajoci tok tik 
pred njim, da nas njegov talni tok odnese skozenj in nas spusti na gladino. V kolikor nosimo rešilni jopic, ga moramo pri tem sleci, saj ovira potopitev. Podobno velja tudi za samoreševanje iz umetnega jezu.1 

Ko voda to dopušca (mirnejši del reke), poskušamo cimprej preiti v ucinkovitejše plavanje v prsnem položaju (kravl ali prsno) proti bregu, ki omogoca izstop (v notranjem delu zavoja).1 

Okolišcine v rekah so lahko zelo varljive, zato v nje ne vstopamo. (foto Samo Jeranko) 
KAKO UCITELJ POUCUJE SPRETNOST PLAVANJA V ODPRTIH VODAH 
Spretnost plavanja v odprtih vodah je ena od spretnosti, ki se nanašajo na okolje (sem uvršcamo še spretnost plavanja z rešilnim jopicem in spretnost plavanja v obleki). To pomeni, da ucitelj poucuje vse spretnosti vodne kompetence, ki se neposredno nanašajo na ucenca, še v razlicnem okolju (z rešilnim jopicem, z obleko, v valoviti vodi, v razburkani vodi, v vodi s tokom, v hladni vodi …). Pri tem mora seveda poskrbeti, da so tudi zahtevnejši pogoji za ucenca še vedno varni in nadzorovani. Ucenec naj tudi raznolike pogoje odprte vode (valovita, razburkana, hladnejša voda, voda s tokom) izkoristi, da: 
. 
pade in skoci na noge v vodo, 

. 
v razlicnih položajih vadi izdihovanje v vodo, 

. 
lebdi in plava v hrbtnem ali pokoncnem ali prsnem položaju, 

. 
se celno ali vzdolžno obraca iz hrbtnega v prsni položaj ali obratno, 

. 
spreminja smeri v levo ali desno med plavanjem v prsnem ali hrbtnem položaju, 

. 
vadi izhode iz plitve ali globoke vode ali po stopnicah, ki so spolzke (ce je mogoce). 



Ucenec naj te naloge preizkusi tudi, ko je utrujen. Pogoje valovite vode lahko ucitelj ustvari že z enostavnim škropljenjem in valovanjem v plitvini bazena, lahko pa izkoristi razlicne bazene z valovi ali vodnim tokovi ali plavalne kanale v vodnih parkih. Najlažje pa to izkušnjo ponudi v šoli v naravi s plavalnimi dejavnostmi, ki jo organizira v naravnem kopališcu. V naravnem kopališcu so pogoji bolj spremenljivi kot v bazenskih kopališcih. Ker pa mora biti prisotna reševalna služba z ustrezno opremo, ucitelj vseeno lahko varno izvede pouk. 
V šoli v naravi naj ucenec prakticno in teoreticno spoznava novo okolje. Slednje lahko ucitelj organizira tudi s pomocjo medpredmetnega povezovanja geografije, biologije in športa. Varen 
plavalec mora vedeti, kako naj izkoristi dane pogoje odprtih voda in kako naj se v njih 
udejstvuje, da ne bosta ogrožena njegovo zdravje in življenje. Zato se mora nauciti 
prepoznavati nevarnosti, oceniti tveganje (tudi glede na svoje sposobnosti) in razumeti ter 
prepoznati spremembe pogojev. Morda je ucitelju najlažje zaceti tako, da z ucenci skupaj 
spremlja vremensko napoved za naslednje dni. Glede na napovedane pogoje naj nato skupaj 
nacrtujejo pouk. Tako se bodo ucenci naucili ravnati samozašcitno, kar je ena izmed osnov 
vodne kompetence varnega plavalca. 
VIRI 
1Kapus, V., Fänrich, R., Zavšek, G., Možina, H., Vlahovic, D., Rapuš, A., Javornik, T., Štrumbelj, B., Štirn, I. in Kapus, J. (2004). Reševanje iz vode. Aktivna varnost in prva pomoc. Univerza vLjubljani, Fakulteta za šport. 
2Stallman, R. K., Moran, K., Quan, L. in Langendorfer, S. (2017). From Swimming Skill to Water Competence: Towards a More Inclusive Drowning Prevention Future. International Journal of Aquatic Research and Education, 10(2). 
3Kapus, J. (2015). Plavajmo varno. Polet, 14(9), 34-35. 
4Osnovni nasveti za plavanje v morju. (2024). https://www.yachting.com/sl-si/news/essential-tips-for-swimming­
in-the-sea#google_vignette 

5Geografija 1. https://eucbeniki.sio.si/geo1/2522/index6.html 6Višina valov in stanje morja. https://enavtika.si/sl/novice/19-varna-plovba/5998-visini-valov-in-stanje-morja 7Prirocnik za ucitelje surfanja 1. Surf zveza Slovenije. (2024). https://www.surfzveza.si/wp-content/uploads/SZS­

priro%C4%8Dnik-za-US1.pdf 
8Strgar, N. (2020). 'Ce vas preseneti morski tok, plavajte v njegovi smeri, ne proti njemu' 
https://www.24ur.com/novice/slovenija/ce-vas-preseneti-morski-tok-plavajte-v-njegovi-smeri-ne-proti­
njemu.html?fbclid=IwAR2sUTSIldcrX7ceG7gYP0zbersqakfEDYakGUh3kMF5kgQjRcx5TLX0eSs 
9Naravoslovje in tehnika 5. https://eucbeniki.sio.si/nit5/1385/index3.html 
10World Health Organisation. (2006). Guidelines for safe recreational water environments. Volume 2: Swimming pools and similar environments. https://www.who.int/publications/i/item/9241546808 11National Center for Cold Water Safety. (b. d.). Water Temperature Safety Guide. 
https://www.coldwatersafety.org/water-temperature-safety-guide 12Bierens, J. L. M., Lunetta, P., Tipton, M. in Warner, D. S. (2016). Physiology Of Drowning: A Review. 
Physiology, 31(2), 147-166. 13Respect the water. https://rnli.org/safety/respect-the-water 
14Bowes, H., Eglin, C. M., Tipton, M. J. in Barwood, M. (2016). Swim performance and thermoregulatory effects of wearing clothing in a simulated cold-water survival situation. Europen Journal of Applied Physiolgy, 116, 759–767. 
15Zaledenele vodne površine. (2021). Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zašcito in reševanje. https://www.gov.si/teme/zaledenele-vodne-povrsine/ 

Poznavanje lokalnih nevarnosti je nujno za varno plavanje, 


posebej ce predpisi ne urejajo vodne površine 

Predpisi razlicno opredeljujejo varnost vodnih površin. Iz tega izhaja tudi naše tveganje za 
kopanje ali plavanje v njih. Zato je poznavanje lokalnih nevarnosti nujni pogoj usvojene vodne kompetence varnega plavalca. 

UVOD 
Da se v vodi in ob njej, bodisi v urejenem kopališcu bodisi v plavališcu, obnašamo preventivno in samozašcitno, moramo poznati razlicne dejavnike tveganja, ki izhajajo iz okolja samega .1 Teh je lahko vec ali manj glede na to: 
. 
kakšna je vrsta vodne površine in 

. 
kako predpisi urejajo izbrano vodno površino. 



O tem, v kakšno vrsto vode se podajamo, smo že pisali v prejšnjih clankih. V tem pa bomo namenili vec poudarka urejenosti vodnih površin, saj velja, da bolj kot predpisi urejajo vodno površino, manjše je tveganje za nesreco. Vodne površine so namrec lahko razlicna plavališca ali pa so v okviru kopališc. Kopališce je vodna površina s spremljevalnimi objekti, urejena skladno s predpisi.2 Kopališca so lahko:2 
. 
naravna. Urejena so ob obalah morja, bregovih jezer in rek. So locena od drugih vodnih površin in segajo najvec 200 metrov od obale. Dno je ravno in globoko najvec 1,7 m. Globine vode so zaradi varnosti oznacene. Ce se dno ne spušca postopoma, so za vstop kopalcev v vodo postavljene stopnice. Vodne površine pod vodnimi tobogani in površine, namenjene skakanju v vodo, so posebej oznacene. 

. 
bazenska. Zgrajena so tako, da je bazen osrednja vodna površina. Poznamo: 

o 
zimska, ki so zaprta (pokrita) in se uporabljajo pozimi, 

o 
poletna, ki so odprta (odkrita) in se uporabljajo poleti, 

o 
kombinirana, zimsko-poletna kopališca z manjšim bazenom, ki se uporablja tudi v zimskem casu, in vecjim bazenom, ki se uporablja poleti. Primerna so za podaljšanje poletne kopalne sezone. 




V nasprotju s kopališcem je plavališce (ali kopalno obmocje) vodna površina, ki je predpisi ne urejajo. Plavališca so dolocena z obalami rek, bajerjev, jezer in morja, kjer se kopalci že tradicionalno zbirajo v vecjem številu. Na njih ni upravljalcev in reševalcev iz vode, zato se tam kopamo in plavamo na lastno odgovornost. Lokalna skupnost mora obvešcati o kakovosti (vendar pozor: nadzor opravlja Agencija RS za okolje le na 35 plavališcih v Sloveniji4) in drugih znacilnostih vodena informacijskih tablah, ki stojijo ob dostopnih poteh in plavališce tudi oznacujejo.4 
ZAŠCITA PRED NEVARNOSTMI NA KOPALIŠCIH 
Vsako kopališce ima kopališki red in oznake z osnovnimi pravili, po katerih se moramo ravnati, da bi bila zagotovljena naša varnost in zdravje.4 Za varnost (pred poškodbami in utopitvami) je odgovoren lastnik ali upravljalec kopališca, ki v ta namen poskrbi za ustrezno število usposobljenih reševalcev iz vode. Njihova naloga je vzdrževanje reda, reševanje iz vode in dajanje prve pomoci. Kopalca, ki krši predpise, lahko prijavijo pristojnemu inšpekcijskemu organu ali policiji. Prav tako lahko prepovedo uporabo kopaliških objektov in naprav obiskovalcu, ki s svojim obnašanjem ocitno ogroža lastno varnost in varnost drugih.4 Naravna kopališca morajo prilagajati obratovalni cas vremenskim razmeram. Na morebitno nevarnost opozarja tudi barva zastave, ki je izobešena na vidnem mestu: 

. 
Bela zastava pomeni, da kopališce obratuje in ni posebnih nevarnosti. 

. 
Rumena zastava pomeni, da je varnost na kopališcu omejena in da se ni priporocljivo oddaljevati od obale. 

. 
Rdeca zastava pomeni, da je kopališce zaprto. 


Ko smo na kopališcih, moramo dosledno spoštovati predpise kopališkega reda, upoštevati oznake in zastave ter navodila/opozorila reševalcev iz vode. Na ta nacin se bomo obnašali okolju primerno in se zašcitili pred morebitnimi nevarnostmi. 

ZAŠCITA PRED NEVARNOSTMI NA PLAVALIŠCIH 
Voda v Sloveniji je javno dobro. Zato se naceloma lahko kopamo povsod, a seveda le na lastno odgovornost.5 Plavališca so lahko ob obalah morja, rek, potokov, jezer, ribnikov, gramoznic … O nekaterih plavališcih smo pisali že v clanku o pridobivanju spretnosti plavanja v odprtih vodah. Na tem mestu bi izpostavili le dve nevarni plavališci, ki ju še nismo omenili: 
. Gramoznice so jame, ki nastanejo zaradi izkopa gramoza in so napolnjene z vodo (obicajno meteorno), lahko tudi brez rednega dotoka ter odtoka (naslovna slika clanka; foto Miha Žalig). Pri nas naj bi bile celo najbolj priljubljen tip plavališc. Vendar pozor, v njih prežijo številne pasti. V gramoznicah je voda obicajno motna, zato se najprej prepricajmo o njeni globini. Druga nevarnost je, da je površinska voda veliko toplejša od tiste v globini (že od enega metra dalje). To povecuje možnost krcev in posledicno utopitve. Poleg tega vstopi v vodo in iz nje niso urejeni, bregovi so lahko 
spolzki ter nestabilni.6 

. Plavališca v bližini hidroelektrarn. Režim pretoka hidroelektrarne povzroca nenaden dviggladine vode (tudi do 1,5 m) in mocne recne tokove, kar lahko predstavlja tveganje za kopalce, ribice in druge obiskovalce takšnega plavališca.7 

Plavališca v bližini hidroelektrarn so lahko nevarna. (foto Boro Štrumbelj) 
Kopanje in plavanje na (neurejenih) plavališcih predstavljata tveganje za utopitev, saj tovrstne vodne površine nimajo organiziranih služb za reševanje iz vode niti upravljavcev, ni ustreznih oznak, ki nas bi opozarjale na nevarnosti, vprašljiva pa je tudi kakovost vode. Za lastno varnost lahko naredimo najvec sami, kar pomeni, da se kopanju in plavanju v plavališcih skušajmo izogniti. Ce ne gre drugace in je skušnjava po ohladitvi v vodi prevelika, uporabimo zdravo pamet ter išcimo opozorilne znake v okolici, še preden se odpravimo v vodo. Najbolj preprost znak je verjetno obljudenost plavališca. Ce v dolocenem jezeru ali recnemu odseku 
ni nikogar, verjetno za to obstaja razlog. Ostali znaki nas opozorijo bodisi na tveganje pred 
težavami v vodi in utopitvijo, bodisi na morebitno izpostavljenost škodljivim bakterijam:10 

1. 
Ce je tok hitrejši, kot lahko plavamo, v vodo ne vstopamo. V vodo vrzimo palico, da lahko spremljamo, kako hiter je tok. Ce palici ne moremo slediti s hojo po kopnem, je tok prehiter. Verjetno pa bo prehiter tudi že pocasnejši tok. 

2. 
Ne vstopajmo v sotocje. Mesto, kjer se srecajo dve reki, potoki ali pritoki, je lahko nevarno za kopanje ali plavanje. Pogosto se namrec mešajo razlicno mocni tokovi in tako ustvarjajo okolišcine, na katere nismo navajeni ter jih težko nadzorujemo, zato so za nas tvegane. 

3. 
V bližini plavališca so postavljeni opozorilni znaki. Na zemljišcih v javni lasti bodo lokalne oblasti pogosto preverjale kakovost vode in javnost opozarjale tudi na morebitne nevarne razmere v njej. 

4. 
Vodnim površinami z veliko algami ali drugim vodnim rastjem se izognemo. V mirnem jezeru ali pocasni reki obstaja možnost, da se nabere nekaj alg. Ce plavamo med cvetenjem alg, tvegamo, da zbolimo (še posebej, ce popijemo nekaj vode). Vse alge niso škodljive, vendar so nekatere oblike, vkljucno s cianobakterijami, lahko 

5. 
problematicne. Morda alg ne opazimo, vohamo pa mocan vonj. Tudi to je razlog, da v takšno vodo ne vstopamo. 

6. 
Ne vstopajmo v vodo, ki je blizu pašnika ali kmetijskih zemljišc. Najpogostejše bolezni zaradi vode so tiste, pri katerih je vzrok z iztrebki umazana voda. Uhajanje kanalizacije in gnoj sta lahko tudi vir nevarnih bakterij. 




Upoštevati moramo opozorila v bližini plavališca. (foto Boro Štrumbelj) 

Ob tem omenjamo še nekaj priporocil, ki so jih pripravili Nacionalni inštitut za javno zdravje in druge organizacije, ki ozavešcajo javnost o nevarnosti pri kopanju in plavanju v plavališcih:8,9 
. 
Nikoli ne plavajmo v vodnih zbiralnikih, ob crpališcih in v drugih nevarnih krajih. 

. 
Izogibajmo se mocnim tokovom ali vodnim vrtincem. 

. 
Pred plavanjem ne popivajmo in ne tekmujmo v tem, kdo lahko preplava bližnjo 


gramoznico ali reko. 
. 
Pazimo na spolzke bregove, še zlasti ob hoji po strmih bregovih rek, kjer se zdrs lahko konca tragicno. Starši naj še posebej pazijo na svoje otroke. 

. 
Ponekod na neurejenih plavališcih seže voda tudi do 15 metrov globoko, zato bodimo 


pri oddaljevanju od brega previdni. 
. 
Ne kopajmo se po mocnem dežju, saj se zaradi padavinskega spiranja površin v zaledju kopalnih voda (kmetijskih, cest …) in/ali vdora padavinskih in odpadnih komunalnih vod lahko poveca mikrobiološka ter kemijska onesnaženost vode. Nevarnost poškodb in utopitev je možna zaradi povecanega pretoka vode(motnost vode, brzice, plavajoci predmeti), na morju pa zaradi visokih valov ter tokov pri plimovanju. 

. 
Ob nenadnem poslabšanju vremena vodo cim prej zapustimo. 

. 
Med plavanjem ne požirajmo vode, kar velja zlasti za otroke. Po kopanju se oprhajmo 

. 
Zaradi nizkih temperatur vode (ob zacetku kopalne sezone, ob nenadnih ohladitvah) 


s pitno vodo. Kopalna voda ni pitna in je ne uporabljajmo za pitje in pripravo hrane. 
vstopajmo v vodo postopoma in ne pregreti. 
. Okužba z virusom mišje mrzlice je povezana z izpostavljenostjo izlockom glodavcev pri dejavnostih v naravi, tudi kopanju. Zato bodimo na bregovih kopalnih obmocij in naravnih kopališc (kot tudi, ce vstopamo v nenadzorovane površinske vode) pozorni na morebitno prisotnost izlockov glodavcev in se jih izogibajmo. 

. 
V vodah neurejenih kopališc se ne potapljamo in ne skacemo v vodo, ki je motna. 

. 
Še posebej skrbno pazimo na varnost otrok, ne pušcajmo jih brez nadzora. 

. 
Poskrbimo za ustrezno zašcito pred soncem. Ko je moc soncnih žarkov najvecja, to je med 11. in 16. uro (z vrhom ob 13. uri), omejimo izpostavljenost soncu. Poišcimo senco in se zašcitimo s primernimi oblacili, pokrivali, ocali. Za predele kože, ki jih ne moremo zašcititi z oblacili (npr. obraz, nos, uhlji, hrbtišca rok), uporabimo sredstva za zašcito kože pred soncem. 



POGOVOR O LOKALNIH NEVARNOSTIH NAJ BO ZACETEK PLAVALNEGA POUKA 
Bazensko ali naravno kopališce je za plavalnega zacetnika novo okolje, ki mu ga mora ucitelj predstaviti že na zacetku plavalnega poucevanja. Najlažje zacne s tem, da mu predstavi kopališki red, v katerem so navedene lokalne nevarnosti in tudi predpisi, ki nas šcitijo pred njimi. Predstaviti mu mora tudi kopališke oznakein njihov pomen ter vlogo reševalca iz vode. Ce poteka pouk v naravnem kopališcu, mora ucitelj predstaviti ucencu tudi nevarnosti, ki se nanašajo na vremenske okolišcine in plimovanje. Ker pa si bo današnji plavalni zacetnik nekoc verjetno zaželel tudi plavati v plavališcu, je nujno, da ga ucitelj poduci tudi o tveganjih in nevarnostih v takšnih vodah. 
Varen plavalec mora vedeti, kako naj izkoristi dane pogoje v vodi in ob njej ter kako naj se v 
njih udejstvuje, da ne bosta ogrožena njegovo zdravje in življenje. Zato mora poznati lokalne 
nevarnosti, oceniti tveganje (tudi glede na lastno znanje, spretnosti, sposobnosti in vreme) in razumeti ter prepoznati spremembe pogojev. Le tako bo ravnal samozašcitno, kar je ena od osnov vodne kompetence varnega plavalca. 


Pouk plavanja naj se zacne s predstavitvijo kopališkega reda. (foto Jernej Kapus) 
VIRI 
1Stallman, R. K., Moran, K., Quan, L. in Langendorfer, S. (2017). From Swimming Skill to Water Competence: Towards a More Inclusive Drowning Prevention Future. International Journal of Aquatic Research and Education, 10(2). 

2Kapus, V., Fänrich, R., Zavšek, G., Možina, H., Vlahovic, D., Rapuš, A., Javornik, T., Štrumbelj, B., Štirn, I. in Kapus, J. (2004). Reševanje iz vode. Aktivna varnost in prva pomoc. Univerza vLjubljani, Fakulteta za šport. 
3Švajger, T. (2017). Gramozne jame, neizkorišcena turisticna priložnost ali nevarnost, ki se je premalo 
zavedamo. https://www.24ur.com/novice/slovenija/gramozne-jame-neizkoriscena-turisticna-priloznost-ali­
nevarnost-ki-se-je-premalo-zavedamo.html?bl=1 
4Poje, M., Žlicar, D., Franca, B., Rojs, B., Petrovic, A., Gale, I., Šušmak, B. inTurk, R. (2009). Kopalne vode. Zdravo in varno kopanje. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor. 
5Kopanje: Nasveti za varno uživanje na naravnih kopališcih. (2015). 
https://vsebovredu.triglav.si/zdravje/kopanje-nasveti-za-varno-uzivanje-na-naravnih-kopaliscih 
6Kako nevarno je kopanje v gramoznicah? (2022). https://maribor24.si/slovenija/kako-nevarno-je-kopanje-v­
gramoznicah/ 
7Gale, I., Poje, M. inŠimac, N. (2016). Varno kopanje v naravnih vodah. 
http://rte.arso.gov.si/vode/kopalne%20vode/clanki/eNBOZ%20julij-avgust%202016.pdf 
8Kaj storiti, da bo kopanje in plavanje cim bolj varno? (2021). https://mbreport.si/novice/kaj-storiti-da-bo­
kopanje-in-plavanje-cim-bolj-varno/ 
9Nacionalni inštitut za javno zdravje. (2023). Varno kopanje v površinskih vodah -naravna kopališca in kopalna obmocja v Sloveniji. https://nijz.si/wp-content/uploads/2023/06/PRIPOROCILA-POVRSINSKE-VODE-REGIJE­
2023-15-6-2023.pdf 
105 znakov, da v reko ali jezero ni varno zaplavati (b. d.). https://sl.gov-civil-portalegre.pt/5-signs-that-a-river­
or-lake-is-not-safe-to-swim-in-review-55990 






Zmožnost presoje, kdaj varno v vodo 

Vodna kompetenca varnega plavalca je vec kot znanje plavanja. Nekdo lahko zelo dobro plava, vendar se v vodi in ob njej obnaša brezbrižno, neodgovorno in precenjuje svoje sposobnosti. To ga lahko pripelje do težav in v skrajnih okolišcinah tudi do utopitve. To pomeni, da dobro znanje in sposobnost plavanja še ne pomenita varnega plavalca. Varen plavalec je namrec tisti, ki zna presoditi lastno znanje, spretnosti in sposobnosti ter odgovorno upošteva dane okolišcine. 
UVOD 
Izraz kompetenca zelo poenostavljeno pomeni, da doloceno stvar opravimo ucinkovito.1V primeru vodne kompetence je pridevnik »ucinkovito« povezan s pridevnikom »varno«. Vodna kompetenca varnega plavalca se torej kaže v našem varnem vedenju in obnašanju v vodi ter ob njej.2 Predstavlja skupek osebnostnih znacilnosti, vrednot, izkušenj, znanj in usvojenih spretnosti, vzorcev razmišljanj, odgovornosti do samega sebe itd., ki nam pomagajo do 
ustrezne presoje. Presoja je torej rezultat ovrednotenja lastnega znanja, spretnosti in 
sposobnosti ter danih okolišcin, ki lahko vplivajo na sprejetje odlocitev: 

. 
ali je vodno okolje dovolj varno, da v njega sploh vstopimo, 

. 
pri reševanju nepricakovanih težav v vodi. 



Vprašanje: »Naj grem v vodo ali ne?«, predstavlja tudi primerno presojo, kdaj varno v vodo. (foto Jernej Kapus) 

Na našo presojo med drugimi najbolj vplivajo naše izkušnje in custva. Pri slednjih moramo 
imeti predvsem primerno raven: 
. poguma. Ce smo prepogumni (in je strahu premalo), lahko sprejmemo previsoko 
tveganje. To pomeni, da precenimo svoje znanje in sposobnosti ter podcenimo vodne pogoje.2 Do neskladja med pricakovanimi in dejanskimi zmožnostmi najpogosteje pride pri spretnosti plavanja v rekah,3 spretnosti plavanja v obleki 4,5 in spretnosti varnega izhoda iz vode.6 Posledica je lahko manjša ali vecja nesreca (na primer poškodba hrbtenice, ki je posledica nenadzorovanega leta in/ali doskoka v vodo (udarec v gladino ali dno)) ali celo utopitev. 
. strahu. Strah je naravni mehanizem, ki nas zašciti pred nevarnostmi. Ce je prevelik (in je poguma premalo), nas lahko ohromi (zacnemo se izogibati okolišcinam ali odlocitvam, ki se nam zdijo tvegane ali nevarne) ali pa poslabša našo sposobnost 
racionalnega sklepanja (postanemo bolj impulzivni). 
KAKO UCITELJ POUCUJE ZMOŽNOST PRESOJE 
Ob usvajanju spretnosti vodne kompetence se mora ucenec pri zacetnem ucenju plavanja nauciti tudi presojati, kdaj in kaj je v vodi in ob njej zanj še varno ter kaj ne. Za ustrezno 
presojo: 
. 
mora znati oceniti lastno znanje, spretnosti in sposobnosti, 

. 
mora prepoznati in predvidevati nevarne okolišcine v vodi in ob njej, se mora zavedati tveganj in se jim pri dejavnostih v vodi ter ob njej znati tudi izogniti. 


Ucenec potrebuje izkušnje za ocenjevanje lastnega znanja, spretnosti in sposobnosti. Najlažje jih dobi tako, da spretnosti vodne kompetence, ki se nanašajo neposredno nanj: 
spretnost varnega vstopa v vodo, spretnost nadzorovanja in usklajevanja dihanja, spretnost obdržanja na 
gladini, spretnost orientacije v vodi, spretnost plavanja v razlicnih položajih, spretnost potopa in plavanja pod gladino ter spretnost varnega izhoda iz vode, 

usvoji tudi v razlicnih okoljih, kot so z rešilnim jopicem 
in obleko, v valoviti vodi, v razburkani vodi, v vodi s tokom in v hladni vodi. Pri tem mora ucitelj poskrbeti, da so tudi zahtevnejši pogoji za ucenca še vedno varni in nadzorovani. Le na ta nacin bo ucenec lahko spoznal morebitne nevarne okolišcine pri dejavnostih v vodi in ob njej, ob tem pa usvojil 
še spretnosti, ki mu bodo pomagale ob nepricakovanih težavah v vodi. Hkrati se bo preskusil v manj ustreznih pogojih in tako izmojstril v preventivnem ter samozašcitniškem obnašanju v vodi in ob njej (zavedal se bo tveganja in se z ustrezno ravnijo znanja in custev primerno odzval na morebitne nevarne okolišcine). 
Z ucenjem plavanja si mora ucenec izoblikovati primeren odnos do razlicnih vodnih okolij in 
ustrezne presoje, kaj je za njega v vodi varno in kaj ne. 

Ustrezna presoja nas zašciti pred nevarnimi okolišcinam pri dejavnostih v vodi in ob njej. 

Zahtevnejše pogoje lahko ucitelj ustvari že z enostavnim igrami v bazenu (škropljenje, valovanje). Korak naprej so lahko izkušnje pri usvajanju spretnosti vodne kompetence v bazenih z valovi ali vodnim tokovi ali v plavalnih kanalih, ki jih lahko ucitelj izkoristi v razlicnih vodnih parkih. Najlažje to izkušnjo ucitelj ponudi v šoli v naravi s plavalnimi dejavnostmi, ki jo organizira v naravnem kopališcu. V naravnem kopališcu so pogoji bolj spremenljivi kot v bazenskih kopališcih. Ker mora biti prisotna reševalna služba z ustrezno opremo, ucitelj vseeno lahko varno izvedepouk. Zizborom razlicnih kopališcucitelj omogoci ucencu spoznavanje razlicnih nevarnih okolišcin v vodi in ob njej. 
Za poucevanje lahko izkoristitudišporti dan ali zakljucni (nagradni) izlet. Plavalnišportni dan nesme biti le zabava nabazenu, temvec najvkljucuje tudisistematicno poucevanjeplavanja in usvajanja drugih vodnih kompetenc. Ucitelj naj izbere bazen, ki ponuja razlicne možnosti (pršenje, valovanje, vodni tokovi …) plavanja v oteženih okolišcinah. Prav tako naj imajo ucenci s seboj posebno majico z namenom, da se preizkusijo v plavanju z majico in njenem slacenju. V šoli v naravi lahko ucitelj tudi z zgledom izoblikuje ucencu ustrezno presojo. Skupaj lahko namrec spremljata vremensko napoved za naslednje dni in trenutne razmere. Glede napogoje nato skupaj nacrtujetapouk, tj. presodita, kaj bo za ucenca varno in kaj morda 
ne. 

Znak »SPOŠTUJ VODO« preventivne akcije zašcite pred utopitvami v Veliki Britaniji.7 

VIRI 
1Cankar, A. D. (b. d.) Kompetence: kaj, zakaj, kako? Competo. https://www.competo.si/blog/kompetence-kaj­
zakaj-kako/ 
2Stallman, R. K. (2017). From Swimming Skill to Water Competence: A Paradigm Shift. International Journal of Aquatic Research and Education, 10(2). 
3Kjendlie, P. L., Pedersen, T., Thoresen, T., Setlo, T., Moran, K. in Stallman, R. K. (2013). Can You Swim in Waves? Children's Swimming, Floating, and Entry Skills in Calm and Simulated Unsteady Water Conditions. International Journal of Aquatic Research and Education, 7(4). 
4Moran, K. (2014). Can you swim in clothes? An exploratory investigation of the effect of clothing on water competency. International Journal of Aquatic Research and Education, 8(4), 338–350. 
5Moran, K. (2015). "Can You swim in Clothes? Reflections on the Perception and Reality of the Effect of Clothing on Water Competency." International Journal of Aquatic Research and Education, 9(2), 1–20. 
6Moran, K. (2014). Getting out of the water – how hard can that be? International Journal of Aquatic Research and Education, 8(4). 
7Respect the water. (b. d.) https://rnli.org/safety/respect-the-water 



Usvajanje zmožnosti samoreševanja, prepoznavanja utapljajocega in varnega nudenja pomoci utapljajocemu 

Reševanje lastnih težav v vodi in varna pomoc drugemu zahtevata od nas dobro usvojene spretnosti vodne kompetence v razlicnih pogojih in zavedanje omejitev ter tveganj, ki jih reševanje predstavlja za nas. V danih okolišcinah, v katerih ne smemo podceniti vodnih pogojev, vremenskih razmer in velikosti, telesne mase ter stanja utapljajocega, mu pomagamo tako, da pri tem ne bomo ogrozili svojega življenja. 
Usvajanje zmožnosti samoreševanja, prepoznavanja utapljajocega in varnega nudenja pomoci združuje vse spretnosti, zmožnosti in znanja vodne kompetence.1 Zato to predstavlja zadnji korak na poti ucenja od plavalnega zacetnika do varnega plavalca. 

ZMOŽNOST SAMOREŠEVANJA 
Pri samoreševanju se rešujemo sami, kadar imamo težave v vodi in nam lahko grozi tudi 
utopitev. Pomembno je, da pri tem ohranimo razsodnost in glede na pogoje, v katerih se 
znajdemo, najbolj razumno ukrepamo. Takšne okolišcine so lahko ob: 
1. 
mišicnem krcu. Pri plavanju se pogosto pojavljajo krci v mišicah stopal, goleni, stegen in rok, ki so lahko zelo boleci. Ob krcu iztegnemo mišicno skupino, pri kateri se pojavi krc. Po iztegnitvi obicajno mišicni krc popusti. Nato nadaljujemo s plavanjem, tako da ne obremenjujemo zakrcene mišicne skupine. Med plavanjem naj zakrcena okoncina miruje, druge pa so aktivne. 

2. 
padcu v reko. 

3. 
padcu v vodo v obleki. 

4. 
padcu v mrzlo vodo. 

5. 
vdrtju ledu. Med hojo po ledu imamo vedno s seboj vrv in vpikac (pripomocek, podoben dvema izvijacema s šilom, ki sta povezana z vrvico) ali drug zašiljen predmet. Ce se led pod nami vdre, skušajmo ostati mirni in zbrani. Ob vdrtju razširimo roke, saj bomo tako zelo verjetno ostali z glavo nad gladino zaradi vecjih kosov ledu in obleke. Klicemo na pomoc in vržemo vrv do najbližje osebe, ki nas lahko izvlece iz vode. Ce v bližini ni nikogar, si pomagajmo z vpikacem ali s kakršnim koli zašiljenim predmetom (izvijac, kljuci …). Ce teh pripomockov nimamo, skušamo pocasi zlesti na led. Ko smo na ledu, ne vstanemo takoj, temvec se zakotalimo stran od odprtine, saj se 


lahko led ponovno vdre.4 


Izvijaca s šilom sta pripomocka, s katerima si lahko pomagamo zlesti na led. (foto Jernej Kapus) 

KAKO UCITELJ POUCUJE ZMOŽNOST SAMOREŠEVANJA 
Pri samoreševanju je pomembno, da ucenec ohrani razsodnost in najbolj razumno ukrepa. To pomeni, da mora znati izkoristiti lastne sposobnosti in znanje. Presoja in ucinkovitost samoreševanja sta lažji, ce ima ucenec s takimi okolišcinami že izkušnje, torej da je že bil 
kdaj v obleki v vodi, da je plaval v valoviti ali mrzli vodi, da je pri tem iskal primeren izhod iz 
vode in da je varno prešel na kopno. 
Glede na opredelitev je plavalec varen takrat, ko uspešno obvlada nenamerno in nepricakovano potopitev v tekocih in stojecih vodah ter v morju …1,2 Z drugimi besedami je to zmožnost samoreševanja pri težavah v vodi v razlicnih pogojih. Ta zmožnost združuje razlicne spretnosti: 
spretnost nadzorovanja in usklajevanja dihanja, spretnost obdržanja na 
gladini, spretnost orientacije v vodi, spretnost plavanja v razlicnih položajih, spretnost potopa in plavanja pod gladino ter spretnost varnega izhoda iz vode, 
ki jih ucenec usvaja in jih usvoji tudi v razlicnih okoljih, kot so plavanje z rešilnim jopicem 
in z obleko, v valoviti vodi, v razburkani vodi, v vodi s tokom in v hladni vodi. Razlicne pogoje lahko ucitelj ustvarja z igrami (škropljenje, valovaje) v plitvini bazena, z umetnimi tokovi in valovi v plavalnih kanalih ter v bazenih vodnih parkov in z vajami v naravnem kopališcu. Pri tem mora seveda poskrbeti, da so tudi zahtevnejšipogoji za ucenca še vedno varni in 

nadzorovani. 

ZMOŽNOST PREPOZNAVANJA UTAPLJAJOCEGA 
V vsakdanjem življenju nas obvezuje splošna odgovornost, da pomagamo vsakemu, ki potrebuje pomoc. Seveda pomagamo po svojih moceh glede na svoje sposobnosti in znanje. To še posebej velja za vodno okolje. 
Za vadbo presoje veckrat opazujmo z obale kopalce in skušajmo ugotoviti, v kakšnem stanju so. 
Plavalec, ki nima težav, bo plaval v vodoravnem položaju na gladini. Njegovi udarci in zaveslaji bodo usklajeni, ucinkoviti. Dihal bo ritmicno.2,3,5 

Ce je precenil svoje sposobnosti, plavalec onemore in tako ne zmore sam priplavati do 
kopnega. Zaveslaji onemoglega utapljajocega bodo prekinjeni z mahanjem nad gladino. Iz 
vodoravnega položaja se bo vedno bolj postavljal v poševen in pokoncen položaj. Njegovo dihanje bo prekinjeno s klici, torej bo glasen, z njim se bomo lahko še smiselno 
pogovarjali.2,3,5 

Ce onemogli utapljajoci ne dobi pomoci, postane nerazsoden. Bo v pokoncnem položaju; da 
pa bo lahko vdihoval, se bo z rokami ob telesu odrival dol, kar ga bo sicer dvigovalo. Ker pa ne bo imel usklajene pomoci nog, bo v naslednjem trenutku spet z glavo potonil. Dihal bo težko, hlastajoce, kašljal in morda bruhal. Nerazsodni utapljajoci bo tih, saj ne bo mogel vec 
klicati in/ali se razumno pogovarjati.2,3,5 


Ce nerazsodni utapljajoci ne dobi pomoci, pride do prekinitve dihanja. Zaradi padca vsebnosti kisika možgani izklopijo center za gibanje, utapljajoci bo padel v nezavest. Negibni utapljajoci bo v vodoravnem, poševnem ali pokoncnem položaju s potopljenim obrazom na 
vodni gladini ali pod njo.2,3,5 

ZMOŽNOST VARNE POMOCI UTAPLJAJOCEMU 
Zavedanje svojih omejitev je pri pomoci v vodi in/ali ob njej zelo pomembno. Pri težavah oziroma nesrecah v vodi moramo najprej oceniti:2,3,5 
. 
stanje utapljajocega, njegove telesne znacilnosti, njegovo prisebnost in/ali možno opitost ter stopnjo utapljanja. Kot smo opisali zgoraj, pri slednji locimo onemoglega plavalca, nerazsodnega in negibnega utapljajocega, 

. okolišcine, kot so vremenski pogoji, razburkanost in temperatura vode, 

. 
lastne telesne sposobnosti, plavalno znanje oziroma znanje nudenja pomoci utapljajocemu, 

. 
razpoložljivost reševalnih pripomockov. 



Ustrezna presoja, kako bomo pomagali utapljajocemu, je odvisna od številnih dejavnikov. 
Na osnovi te ocene bomo PRESODILI, kako bomo utapljajocemu lahko pomagali, da bo za nas še varno. Ustrezna presoja je še toliko pomembnejša, saj obicajno nismo vešci nudenja pomoci v vodi, nimamo tovrstnih izkušenj in se morda niti ne zavedamo nevarnosti precenjevanja lastnih sposobnosti ter nepoznavanja vešcin reševanja iz vode. Napacna presoja je namrec za nas lahko usodna. 

Ce presodimo, da utapljajoci potrebuje strokovno pomoc reševalcev, najprej klicemo Center za obvešcanje na telefonsko številko 112. Nato zacnemo utapljajocemu pomagati tako, da ne ogrozimo svojega življenja. To lahko pomeni, da ga zacnemo reševati ali pa glasno klicemo in išcemo najbližjo pomoc. Ce se odlocimo za reševanje, moramo pri onemoglem ali 
nerazsodnem utapljajocem ukrepati cim bolj preudarno. 
Vedno rešujemo le posredno, torej s pripomockom brez osebnega stika z utapljajocim! 
Na kopališcih so za reševanje na voljo reševalni pripomocki, kot so: obroci, žrdi in tube. Ce tega nimamo pri roki, so lahko naši pripomocki za reševanje tudi kos obleke, brisaca, veja, deska, vrv, plavalni crv … 

Tuba je obvezen pripomocek za reševanje na kopališcih. (foto Jernej Kapus) 
Ce je utapljajoci priseben in dovolj blizu obale, mu pripomocek podamo ali mu ga vržemo. Pripomocek, ki je na vrvici (reševalni obroc), vržemo prek utapljajocega in mu ga z 

vlecenjem približamo, da se ga prime. Utapljajocemu, ki je zunaj našega dosega in dometa, se lahko približamo na razlicne nacine:2,3,5 
1. 
z brodenjem po plitvini. 

2. 
s plovilom. Danes so na plažah najbolj dostopne razlicne deske (jadralne, za veslanje …); za reševanje uporabljamo le tiste (ce je možno), ki so dovolj stabilne, torej z veliko prostornino. Deska nam omogoca, da ob pristopu vzpostavimo le posredni stik z utapljajocim (kar je pomembno za našo varnost). Omogoca tudi reševanje pri skupinskem utapljanju, saj se jo lahko prime vecutapljajocih. 

3. 
s plavanjem, pri cemer imamo glavo nad vodno gladino in utapljajocega ves cas gledamo. 



Ko smo se dovolj približali, se zaustavimo na varni razdalji zunaj dosega njegovih rok in 
ga zacnemo reševati s pomocjo pripomocka. Onemoglemu utapljajocemu se približamo celno, ga ogovorimo in ga s pomocjo pripomocka vlecemo do obale. Ce imamo desko, pustimo, da se je prime ali namesti nanjo. Ce pri tem potrebuje pomoc, mu skušamo le posredno pomagati (z veslom ali kakšnim drugim predmetom). Ko je na deski, ga s potiskanjem deske med hojo 
ali plavanjem pripeljemo do obale.2,3,5 
Reševanje nerazsodnega utapljajocega, torej takšnega, ki se na naš pogovor ne odzove razumno, je za nas nevarnejše in zahtevnejše. Najbolje je, daga rešujemo s plovnim pripomockom, ki mu ga podamo ali vržemo in nato pocakamo, da se umiri. Šele ko je 
nekoliko bolj umirjen, mu pomagamo k obali. Med vleko moramo biti dovolj dalec, da se 
nas ne oprime, pri tem pa ga nenehno opazujemo (naslovna slika clanka prikazuje vlecenje utapljajocega k obali s pomocjo brisace; foto Jernej Kapus). Ce se nam bi po pripomocku nevarno približal, pripomocek takoj spustimo.2,3,5 


Za reševanje nerazsodnega utapljajocega uporabimo plovni pripomocek, npr. plavalni crv. (foto Igor Štirn) 
Medtem ko utapljajocega, ki je pri zavesti, rešujemo kar se da preudarno, mora pomoc negibnemu potekati cim hitreje. Daljše kot je obdobje morebitne prekinitve dihanja oziroma zastoja srca, manjša je možnost uspešnega oživljanja. Negibnega utapljajocega moramo cim hitreje spraviti na obalo in zaceti z oživljanjem. Med vleko k obali moramo paziti, da ima obraz nad gladino. Ce je treba in ce je mogoce, mu med tem že dajemo tudi umetno dihanje. Na obali nudimo prvo pomoc.2,3,5 


Negibno utapljajoco, ki je v prsnem položaju na gladini, zavrtimo in jo podložimo s plavalnim crvom. Tako bo naše reševanje hitrejše, negibna pa bo imela obraz med vleko nad gladino. (foto Igor Štirn) 
Posebno težavo predstavljajo nesrece s sumom poškodbe hrbtenice. Najpogosteje se zgodijo 
pri skokih v vodo kot posledica nenadzorovanega leta in/ali doskoka v vodo (udarec v dno ali 
gladino). Reševanje utapljajocega s sumom poškodbe hrbtenice je eno izmed najzahtevnejših oblik reševanja iz vode. Takšno reševanje zahteva uporabo reševalne tube in reševalne deske, ki omogocata dobro imobilizacijo hrbtenice poškodovanega že v vodi. Ob tem mora reševalec tudi ustrezno obvladati reševalno tehniko in imeti izkušnje. Posledice nestrokovne oskrbe imajo namrec lahko usoden vpliv na nadaljnjo kakovost življenja poškodovanega. Ker tega znanja obicajno nimamo, poklicemo na pomoc in pri reševanju zgolj pomagamo reševalcu ter pri tem upoštevamo njegova navodila. Ob tem se moramo zavedati, da nam urejena naravna in bazenska kopališca ob takih nesrecah zagotavljajo primerne reševalne pripomocke ter ustrezno oskrbo (skladno z zakonodajo morajo imeti reševalce iz vode).5 Na plavališcih ali kopalnih obmocjih te podpore nimamo, zato je pri skokih v vodo potrebna toliko vecja previdnost. 


Reševanje utapljajocega s sumom poškodbe hrbtenice. (foto Jernej Kapus) 


KAKO UCITELJ POUCUJE VARNO POMOC UTAPLJAJOCEMU 
Zaradi nevarnosti precenjevanja in zato napacne presoje o ucencu, plavalnem zacetniku, ne smemo govoriti kot o reševalcu iz vode. S telesnim razvojem in z usvajanjem vodne kompetence bo to mordanekoc postal. Zato ucitelj poucuje le, kako nuditi varno pomoc utapljajocemu. Pri usvajanju tega je pomembno, da se ucenec najprej nauci ohraniti 
razsodnost in kaj je najbolj razumno ukrepanje. Ob tem mora usvojiti zavedanja svojih omejitev in tveganja, ki ga za kogar koli lahko predstavlja pomoc utapljajocemu. Znal naj bi oceniti vodne pogoje, vremenske razmere in znacilnosti utapljajocega. Potrebno preudarnost bo dobil le, ce bo tudi v oteženih pogojih dobro poznal svoje plavalno znanje (predvsem spretnosti obdržanja nagladini 
in spretnost plavanja v razlicnih položajih) in telesne sposobnosti ter se preizkusil v pomoci drugemu. 
Ob tem mora biti ucenec ozavešcen, da lahko utapljajocemu pomaga le s pripomockom. Ucitelj naj mu zato najprej razloži, kako uporabiti pripomocke za reševanje (obroc, žrd, tuba) in tudi ostale primerne predmete (brisaca, pas, veja …). Ucenec naj se nato nauci rokovati z njimi, torej jih podajati in jih natancno metati. Za poucevanje metanja reševalnega obroca lahko ucitelj uporabi bojo, ki jo zasidra dovolj blizu (domet ucenca) obale. Ucenec vrže obroc prek boje. Nato vlece vrvico in se jo z obrocem skuša dotakniti. Ob pomoci utapljajocemu z obale naj se ucenec nauci tudi varne pomoci nekomu, ki je zunaj dometa. To pomeni, da mora usvojiti, kako se s pripomockom varno približati utapljajocemu: 

. 
z brodenjem po plitvini, 

. 
s plovilom (v šoli v naravi lahko uporabimo desko), 

. 
s plavanjem z glavo nad vodo in gledanjem utapljajocega. 


S poucevanjem varnega nudenja pomoci utapljajocemu ucitelj zacne v mirni vodi. Ucenci delajo v parih. Sošolec naj posnema utapljajocega, sprva le pasivno, nato pa aktivneje. V nadaljevanju naj bo tudi ucitelj v vlogi utapljajocega. Tako bo ucenec izkusil vecjo zahtevnost nudenja pomoci nekomu, ki je od njega vecji in težji. Vse te vaje naj ucenec izvede tudi v valoviti vodi. Za to lahko ucitelj izkoristi razlicne bazene z valovi ali vodnim tokovi ali plavalne kanale v vodnih parkih, ko organizira športni dan. Najlažje pa to izkušnjo ponudi v šoli v naravi s plavalnimi dejavnostmi, ki jo organizira v naravnem kopališcu. Pri tem mora vedno poskrbeti, da so zahtevnejši pogoji za vse ucence še vedno varni in nadzorovani. Vadbo reševanja iz vode lahko ponudijo tudi gimnazije v okviru obveznih izbirnih vsebin, v gimnazijskih športnih oddelkih pa je to lahko ena od pomembnih kompetenc, s katero seznanimo športnike. 
VIRI 
1Stallman, R. K., Moran, K., Quan, L. in Langendorfer, S. (2017). From Swimming Skill to Water Competence: Towards a More Inclusive Drowning Prevention Future. International Journal of Aquatic Research and Education, 10(2). https://scholarworks.bgsu.edu/ijare/vol10/iss2/3/ 
2Kapus, V., Štrumbelj, B., Kapus, J., Jurak, G., Šajber-Pincolic, D., Bednarik, J., Vute, R., Cermak, V. in Kapus, 
M. (2002). Plavanje. Ucenje. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport. 
3Kapus, V., Fänrich, R., Zavšek, G., Možina, H., Vlahovic, D., Rapuš, A., Javornik, T., Štrumbelj, B., Štirn, I. in Kapus, J. (2004). Reševanje iz vode. Aktivna varnost in prva pomoc. Univerza vLjubljani, Fakulteta za šport. 

4Zaledenele vodne površine. (2021). Ministrstvo za obrambo, Uprava Republike Slovenije za zašcito in reševanje. https://www.gov.si/teme/zaledenele-vodne-povrsine/ 
5Kapus, J. (2015). Plavajmo varno. Polet, 14(9), 34-35. 




Izkoristimo šolo v naravi in športne dni na morju in v vodnih parkih za usvajanje vodne kompetence 

Zaradi pojava razlicnih dejavnosti v vodi, ob in na njej ter pod njo je smiselno obstojeci model poucevanja plavanja pri nas nadgraditi z usvajanjem spretnosti vodne kompetence. Na ta nacin bomo lahko premaknili cilj zacetnega programa poucevanja plavanja iz obstojecega »postati plavalec« v »postati VAREN plavalec«. 
Glede na vkljucenost poucevanja plavanja v šolske programe ima ucitelj kar nekaj možnosti, da na razlicnih ravneh usvojenosti plavalnega znanja in v razlicnih organizacijskih oblikah nadgradi ucencevo/dijakovo vodno kompetenco.1 Slovenija ima zelo dodelan sistem poucevanja plavanja, ki se lahko zacne že z 10-urnim plavalnim tecajem v vrtcu oz. prvem razredu osnovne šole v okviru nacionalnih športnih programov Naucimo se plavati, Mali soncek 
in Zlati soncek.2 V drugem ali tretjem razredu je 20-urni plavalni tecaj del obveznega pouka predmeta šport, v cetrtem ali petem razredu pa lahko šole organizirajo plavalno šolo v naravi.3 V šestem razredu ucitelji, skladno z ucnim nacrtom3, preverijo znanje plavanja in sporocijo podatke Zavodu Republike Slovenije za šport Planica. Ta podatke o plavalnem znanju osnovnošolcev 
glede na državno raven, raven po statisticnih regijah in po podrocnih centrih letno objavlja v vsem dostopni publikaciji Šport v številkah. 

USVAJANJE SPRETNOSTI VODNE KOMPETENCE V RAZLICNIH POGOJIH UCENJA IN V RAZLICNIH ORGANIZACIJSKIH OBLIKAH 
Spretnosti vodne kompetence ucenci usvajajo v razlicnem vodnem okolju.1-2 Ucitelj zacne s poucevanjem v bazenu (vrtec, prvo vzgojno-izobraževalno obdobje), kjer so pogoji stabilni in zato najprimernejši za plavalne zacetnike. Ko ucenec usvoji vodne kompetence v bazenu, naj se preizkusi tudi v zahtevnejših pogojih, kot so: valovita, razburkana, hladnejša voda in voda s tokom. Pri razlicnih dejavnostih v vodi (igranje vaterpola, skoki v vodo …), pod njeno gladino (potapljanje, podvodni ribolov …) ali na njej (veslanje na deski, jadranje, jadranje na deski, vožnja s kajakom ali kanujem ali raftom …) so namrec pogoji drugacni (zahtevnejši) 
kot v bazenu! 

Usvajanje spretnosti vodne kompetence se zacne v bazenu. (Canva) 

Pogoje valovite vode lahko vzgojitelj ustvari v vrtcu v poletnih dneh že s škropljenjem v majhnih plasticnih bazenih, vzgojitelj in ucitelj pa z enostavnim škropljenjem in valovanjem v plitvini bazena med 10-urnim plavalnim tecajem. Lahko pa izkoristi razlicne bazene z valovi ali vodnim tokovi ali plavalne kanale v vodnih parkih. To lahko stori v plavalni šoli v naravi, ce jo organizira v toplicah, ali pa na športnem dnevu. Priporocamo, da od vkljucno 6. razreda osnovne šole dalje šole (tako osnovne kot srednje) organizirajo vsaj en športni dan v vodnem parku, pri katerem ne bo glavna dejavnost prosto kopanje, temvec usvajanje spretnosti 
varnega vstopa v vodo, nadzorovanja in usklajevanja dihanja, obdržanja na 
gladini, orientacije v vodi, plavanja v razlicnih položajih, potopa in plavanja pod gladino ter varnega izhoda iz vode 
v valoviti vodi in vodi s tokom. Pri tem mora ucitelj biti ves cas prisoten, pouk usmerja in ga 
nadzira. 
Najlažje izkušnjo z zahtevnejšimi pogoji ucitelj ponudi v šoli v naravi s plavalnimi dejavnostmi, ki jo organizira v naravnem kopališcu (npr. v morju; naslovna slika clanka; vir Canva). Kar 77% slovenskih osnovnih šol izvede plavalno šolo v naravi v morskem okolju2, pa tudi nekatere gimnazije organizirajo razlicne vodne dejavnosti v obliki šole v naravi. V naravnem kopališcu so namrec pogoji bistveno bolj spremenljivi kot v bazenskih kopališcih. Omenjene spretnosti vodne kompetence lahko poucuje v valoviti, razburkani, hladnejši vodi in v vodi s tokom. Zaradi kopališkega reda in vzdrževanja cistoce bo ucitelj v šoli v naravi lažje organiziral tudi pouk in vadbo plavanja z rešilnim 
jopicem 
in v obleki. Za slednjo naj ucenec enostavno uporabi že umazana oblacila, ki jih lahko nato v soncnem vremenu hitro osuši. Z vadbo v raznolikih pogojih v morju bo ucenec osvojil tudi spretnost plavanja v odprtih vodah. V šoli v naravi lahko ucitelj s pomocjo medpredmetnega povezovanja predstavi tudi lokalne nevarnosti, ki se nanašajo na plimovanje in spremenljive vremenske okolišcine. S spremljanjem vremenske napovedi in trenutnih razmer ucitelj in ucenec skupaj nacrtujeta pouk, tj. presodita, kaj bo za ucenca varno in kaj morda ne. Tako bo ucitelj z zgledom oblikoval ucencevo presojo. S slednjo in z izkušnjo plavanja v odprti vodi bo ucenec lahko bolj celovito in temeljito usvojiltudi spretnost samoreševanja, prepoznavanja utapljajocega in varneganudenja pomoci utapljajocemu. 

VIRI 
1Stallman, R. K., Moran, K., Quan, L. in Langendorfer, S. (2017). From Swimming Skill to Water Competence: Towards a More Inclusive Drowning Prevention Future. International Journal of Aquatic Research and Education, 10(2). 
2Drevenšek, M. in Kovac, M. (2019). Analiza osnovnošolskih šol v naravi splavalnimi vsebinami. Šport : revija za teoreticna in prakticna vprašanja športa, 67(1/2), 9-15. 
3Kovac, M., Markun Puhar, N., Lorenci, B., Novak, L., Planinšec, J., Hrastar, I., Pleteršek, K. in Muha, V. (2011). Ucni nacrt. Športna vzgoja. Program osnovna šola. Zavod RS za šolstvo. 






Umestitev usvajanja spretnosti vodne kompetence v zacetni in nadaljevalni program poucevanja plavanja 

Poucevanje plavanja naj ne bo le prilagajanje ucenca na vodo in usvajanje plavalnih tehnik. Sodobni trendi poudarjajo usvajanje spretnosti vodne kompetence, ki omogocajo, da ucenec postane varen plavalec, ki se zaveda svojega znanja in sposobnosti ter zna presoditi, kdaj bo v vodi še varen in kdaj ne. 
Usvajanje nekaterih spretnosti vodne kompetence1 je bolj primerno za programe zacetnega, usvajanje drugih pa za programe nadaljevalnega ucenja plavanja (preglednici 1 in 2). V programe zacetnega plavalnega ucenja so sicer vkljuceni razlicno stari in sposobni NEPLAVALCI. Njihov cilj je, da postanejo plavalci, torej da usvojijo raven plavalnega znanja, ki jo pri nas opredeljuje uspešno opravljen preizkus stopnje bronastega delfina. V programe nadaljevalnega ucenja so vkljuceni PLAVALCI. Cilj teh programov je nadgradnja znanja, usvojenega v programih zacetnega ucenja, torej ucinkovitejše, bolj sprošceno in ekonomicno plavanje, ki omogoca tudi dolgotrajnejše napore in zagotavlja 
ustrezno varnost. 

Preglednica 1 
Usvajanje spretnosti vodne kompetence (ki se navezujejo na ucenca) glede na program ucenja plavanja 
SPRETNOST  PROGRAM UCENJA PLAVANJA  UCENEC USVOJI:  
1. VAREN VSTOP V VODO  ZACETNO UCENJE  . varen vstop v vodo s pomocjo: . bazenskega roba, . stopnic, . padcev z roba bazena. . skok na noge. . osnovni skok na glavo.  
NADALJEVALNO UCENJE  . varen vstop v vodo s padci: . na razlicne nacine, . v razlicnih pogojih, . z razlicnega mesta, . v razlicno globoko vodo, . v rešilnem jopicu ali obleki. . šolski štartni skok.  
2. NADZOROVANO IN USKLAJENO DIHANJE ZACETNO UCENJE  . nadzorovano in usklajeno dihanje z vajami: . izdihovanja skozi usta, . prilagajanja na oviran vdih in izdih, . omejenega dihanja.  
NADALJEVALNO UCENJE  . nadzorovano in usklajeno dihanje: . pri plavalnih tehnikah in drugih nacinih plavanja, . pri razlicno intenzivnih plavalnih naporih, . razlicnih pogojih.  
3. OBDRŽANJE NA GLADINI  ZACETNO UCENJE  . nadzorovanje plovnosti in znanje lebdenja na gladini. Ti dve spretnosti se zacneta že z vajami prilagajanja na vodo. . plavanje na mestu v pokoncnem položaju z oporo na plovni pripomocek ali s krožnimi zaveslaji in poljubnimi udarci. Spretnost je osnova za izvedbo vaje varnosti pri preizkusu za stopnjo bronastega delfina.  
NADALJEVALNO UCENJE  . plavanje na mestu v pokoncnem in hrbtnem položaju: . na razlicne nacine, . v razlicnih pogojih, . v rešilnem jopicu ali obleki.  
4. ORIENTACIJA V VODI  ZACETNO UCENJE  . celno in vzdolžno obracanje. Usvojenost spretnosti se preverja s preizkusom za stopnjo bronastega delfina.  
NADALJEVALNO UCENJE  . obracanja na razlicne nacine: . v razlicnih pogojih, . v rešilnem jopicu ali obleki. . nadvodni in podvodni obrat. Obrata sta zahtevnejša, saj sta sestavljena iz vec obracanj.  


5. PLAVANJE V PRSNEM, HRBTNEM IN/ALI BOCNEM POLOŽAJU  ZACETNO UCENJE  . plavanje v prsnem položaju. Obicajno se zacne s pasjim, cloveškim in/ali z žabjim plavanjem ter nadaljuje s kravlom in/ali prsnim na osnovni ravni. . plavanje v hrbtnem položaju (meduza in germanija, kasneje pa hrbtno na osnovni ravni). . plavanje v bocnem položaju. Bocno je razmeroma enostavno in tudi primerno za plavalnega zacetnika. Preizkus za stopnjo bronastega delfina ne predpisuje nacina plavanja. Ucenec naj test opravi na nacin, ki je njemu najbližji in ki ga bo najverjetneje uporabil pri nenadnem padcu v vodo.  
NADALJEVALNO UCENJE  . plavanje v razlicnih položajih: . na razlicne nacine, . v razlicnih pogojih, . v rešilnem jopicu ali obleki. . plavalne tehnike na nadaljevalni ravni, ki so edini dovolj ucinkoviti, sprošceni in ekonomicni nacini, da omogocajo dolgotrajnejše plavalne napore.  
6. POTOP IN PLAVANJE POD GLADINO  ZACETNO UCENJE  . potapljanje glave. . gledanje pod gladino. . izdihovanje v vodo. Ucitelj postopno otežuje vaje z vecjo globino in prehodom iz stoje na dnu v plavanje pod gladino. Sprva ucenec izvaja vaje tako, da hodi po plitvini in potaplja le glavo. Kasneje ucitelj vaje spreminja tako, da mora ucenec zajeti nekoliko vec sape in narediti nekaj (vedno vec) zaveslajev in udarcev pod gladino.  
NADALJEVALNO UCENJE  . navpicni potop. . izenacevanje pritiska v ušesih. . plavanje pod gladino: . na razlicne nacine, . v razlicnih pogojih.  
7. VAREN IZHOD IZ VODE  ZACETNO UCENJE  . izhod iz bazena: . s pomocjo stopnic, . z dvigom cez prelivni rob, . z dvigom cez višji rob. Ob prihodu na kopališce mora ucitelj seznaniti ucenca z oznakami in ga nauciti poiskati varne izhode iz vode. Najprej to naredi skupaj z njim, kasneje pa ucenec poišce izhode še samostojno.  
NADALJEVALNO UCENJE  . izhod iz morja: . iz plitve vode, . iz globoke vode, . iz valovite vode, . po stopnicah, ki so spolzke, . ko je utrujen, . ko je obtežen z dodatnimi bremeni, . v rešilnem jopicu ali obleki. Ob prihodu na naravno kopališce ali na plavališce mora ucitelj seznaniti ucenca z oznakami in ga nauciti poiskati varne izhode iz vode. Najprej to naredi skupaj z njim, kasneje pa ucenec poišce izhode še samostojno.  


Preglednica 2 
Usvajanje spretnosti vodne kompetence (ki se navezujejo na okolje) glede na program ucenja plavanja 
SPRETNOST  PROGRAM UCENJA PLAVANJA  UCENEC USVOJI:  
8. PLAVANJE Z REŠILNIM JOPICEM  ZACETNO UCENJE  . zavedanje o pomembnosti uporabe rešilnega jopica pri vodnih športih.  
NADALJEVALNO UCENJE  . uporabo rešilnega jopica v razlicnih pogojih.  
9. PLAVANJE V OBLEKI  ZACETNO UCENJE  
NADALJEVALNO UCENJE  . padec v obleki v vodo. . plavanje v obleki v razlicnih pogojih. . varen izhod v obleki iz vode.  
10. PLAVANJE V ODPRTIH VODAH  ZACETNO UCENJE  
NADALJEVALNO UCENJE  . plavanje v razlicnih pogojih v bazenih v vodnem parku. . plavanje v razlicnih pogojih v morju.  
11. POZNAVANJELOKALNIH NEVARNOSTI  ZACETNO UCENJE  . znanje o nevarnostih na bazenskem kopališcu. . predpise kopališkega reda.  
NADALJEVALNO UCENJE  . znanje o nevarnostih na naravnem kopališcu. . predpise kopališkega reda. . zavest o spremenljivosti pogojev.  
12. ZMOŽNOSTPRESOJE LASTNEGA ZNANJA IN SPOSOBNOSTIGLEDE NA OKOLIŠCINE V VODIIN OB NJEJ  ZACETNO UCENJE  . nove izkušnje v razlicnih vodnih okoljih. S pomocjo tega ucenec najpogosteje premaguje prevelik strah pred vodo, ki ga sicer ohromi in/ali poslabša njegovo racionalno sklepanje.  
NADALJEVALNO UCENJE  . spretnosti vodne kompetence v razlicnih pogojih. Tako ucenec pridobi izkušnje za ocenjevanje lastnega znanja, spretnosti in sposobnosti, kar ga zašciti pred prevelikim pogumom (raven strahu se namrec znižuje).  
13. ZMOŽNOSTSAMOREŠEVANJA,PREPOZNAVANJA UTAPLJAJOCEGA IN VARNO NUDENJE POMOCI  ZACETNO UCENJE  . enostavne oblike samoreševanja.  
NADALJEVALNO UCENJE  . prepoznavanje utapljajocega. . ustrezno presojo. . varno nudenja pomoci.  


Ucenje plavanja je del osnovnošolskega ucnega nacrta predmeta šport 
(obvezni 20-urni plavalni tecaj, plavalna šola v naravi).3 Plavanje je lahko vkljuceno v neobvezni in obvezni izbirni predmet šport, šole, ki imajo bazene, lahko izvajajo plavanje pri rednem pouku športa (v okviru dodatnih dejavnosti) in ponudijo plavalno interesno dejavnost, plavanje in razlicne vodne dejavnosti pa so lahko tudi vsebina športnih dni tako v osnovni kot srednji šoli. Plavanje lahko ponujajo tudi fakultete kot izbirni predmet ali dodatno obštudijsko dejavnost. 
Vkljucevanje spretnosti vodne kompetence v te programe je odvisno od starosti ucenca, njegovega plavalnega predznanja in možnosti za izvedbo. Preglednica 3 prikazuje priporocila, kdaj naj ucitelj zacne poucevati posamezno spretnost. Ta priporocila so le okvirna in se lahko od ucenca do ucenca oziroma od institucije do institucije razlikujejo. 
Preglednica 3 
Zacetek poucevanja spretnosti vodne kompetence v vzgojno-izobraževalnem sistemu je razlicen, odvisen od starosti ucenca, njegovega plavalnega predznanja in okolišcin 


Ucenci lahko plavalno znanje usvajajo tudi v plavalnih programih društev (plavalni tecaji ali redna plavalna vadba, ki lahko vkljucuje tudi tekmovanja) in plavalnih tecajih, ki jih ponujajo zasebniki. Staršem priporocamo, da med poletnimi pocitnicami otroka, ce je le mogoce, vsaj enkrat vkljucijo v plavalni tecaj zacetnega ali nadaljevalnega plavanja. Tistega, ki ga je plavanje navdušilo, pa naj le vpišejo tudi v katero od plavalnih društev. 

Oceniti, da je varneje ostati na kopnem, kot tvegati s plavanjem v neugodnih pogojih, je modro. (Canva) 
RAZMISLEK O PRIHODNOSTI 
Trenutno podatki Zavoda Republike Slovenije za šport Planica kažejo, da se plavalno znanje slovenskih otrok niža. Razlogi so razlicni: i) gotovo je imela pomemben negativen vpliv epidemija COVIDA-19, ko nekatere šole tudi dve leti zapored niso izpeljale plavalne šole v naravi niti ne plavalnih tecajev, ii) v osnovnih šolah narašca število otrok priseljencev, beguncev ali migrantov, ki se všolajo v razlicne razrede, med njimi pa so vecina neplavalci, ki se tudi, obicajno zaradi kulturnih razlogov in starševske neozavešcenosti o pomenu znanja plavanja, ne želijo vkljuciti v sistematicno poucevanje plavanja (niti ne v dodatni 15-urni tecaji za neplavalce, za katere zagotavlja del sredstev Zavod RS za šport Planica); iii) zelo spremenljivi in ekstremni vremenski pogoji povzrocajo, da šole ne morejo vedno izpeljati celotnega programa plavalne šole v naravi, ce jo organizirajo v naravnem okolju. 

Zaznavamo tudi povecanje števila tistih, ki se vkljucujejo v razlicne dejavnosti (športne, turisticne) v vodi, na njej, pod njo in ob njej, kjer je usvojenost vodne kompetence pomemben dejavnik varnosti, zato bi veljalo razmisliti o razširitvi in obogatitvi plavalnega programa v vzgojno-izobraževalnem sistemu. Predlagamo, da strokovna javnost razmisli, da bi poleg obveznega 20-urnega tecaja plavanja v 2. ali 3. razredu osnovne šole bila za vse ucence obvezna tudi plavalna šola v naravi in da bi imeli tecaj usvajanja vodne kompetence (nadgrajevanje znanja plavanja v oteženih pogojih, plavanje kot sredstvo razvoja telesne zmogljivosti, samoreševanje in varno nudenje pomoci utapljajocemu) tudi srednješolci v 
okviru gimnazijskih obveznih izbirnih vsebin oz. v sklopu interesnih dejavnosti v srednje 
tehnicnem in poklicnem izobraževanju. 
Kljub zglednemu sistemu poucevanja plavanja v Sloveniji2 je cas, da naredimo korak naprej k njegovi nadgradnji in obogatitvi. Zavedamo pa se, da potrebujemo cas in vcasih tudi trezen razmislek, kdaj, kako ter na kakšen nacin zaceti s postopnim vkljucevanjem poucevanja nekaterih pomembnih spretnosti vodne kompetence v šolski program. Tako bomo dali vsem mladim dobro popotnico za varno izvajanje številnih in raznolikih dejavnosti v vodi, na njej, ob njej ali celo pod njo. 
VIR 
1Stallman, R. K., Moran, K., Quan, L. in Langendorfer, S. (2017). From Swimming Skill to Water Competence: Towards a More Inclusive Drowning Prevention Future. International Journal of Aquatic Research and Education, 10(2). 
2Kapus, V., Štrumbelj, B., Kapus, J., Jurak, G., Šajber-Pincolic, D., Bednarik, J., Vute, R., Cermak, V. in Kapus, 
M. (2002). Plavanje. Ucenje. Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.