Poštnina plačana v gotovini. Štev. 27.
Posamezna številka stane Din 1.—.
Leto D.
DELAVSKA FRONTA
Uredništvo: Maribor, Koroška cesta 5. Uprava: Maribor, Koroška cesta 5. Naročnina: celoletno Din 36.—, mesečno Din 3.—. Oglasi po ceniku. — Izhaja vsako soboto zjutraj.
Organizacija.
Veličasten tabor slovenskih fantov in mož
v Celin.
Slovenska mladina se zopet prebuja — Tabor v Celju je pokazal pot, po kateri bo
korakala v boljšo bodočnost
Celje je bilo te dni pozorišče enega najveličastnejših dogodkov, kar jih tekom zadnjih let pozna naša zgodovina. Slovenska mladina, ki jo je pod prejšnjimi absolutističnimi režimi tlačila pest nasilja ter ji vzela vsako svobodo gibanja in delovanja, se je zopet prebudila in začela z delom med narodom. Sad tega dela pa je prikazala v Celju na slavnostnih dnevih, ki so trajali tri dni, v nedeljo, ponedeljek in torek. Poseben sijaj so dobili ti dnevi še z navzočnostjo slovenskega voditelja dr. Antona Korošca.
Pričelo se je v nedeljo, ko si je Celje nadelo svečano oblačilo. Vse hiše v mestu so bile v zastavah, vse ulice so bile slavnostno okrašene. V nedeljo so'prihajali v Celje telovadci in športniki fantovskih odsekov, ki so merili svoje moči v popoldanskih tekmah. Pokazali so tam, da je kljub vsemu, kar je slovenska mladina pretrpela, ostala njena pest še močna in silna, da ji ničesar ni moglo vzeti poguma.
V ponedeljek, na drugi dan slavnosti, se je vršila zvečer v gledališču slavnostna akademija, katere se je udeležil tudi sivolasi nadškof dr. Jeglič. Prišel je na akademijo tudi minister dr. Miha Krek. Zvečer je bila v Celju tudi bakljada. Veličasten sprevod z bakljami se je pomikal skozi slavnostno razsvetljeno mesto, navdušena množica je vzklikala kralju Petru, knezu namestniku Pavlu in voditelju Slovencev dr. Korošcu.
Najveličastnejši obseg pa so zavzele slavnosti tretji dan, v torek. Ogromne množice ljudstva so pripeljali vlaki na vse zgodaj v Celje. Ob pol 9 se je razvil po celjskih ulicah mogočen sprevod, v katerem je korakalo okrog 6000 fantov in mož. Na čelu je jahal fant v gorenjski narodni nosi, ki je nosil visoko dvignjeno državno zastavo. Dolge vrste fantov v novih fantovskih uniformah, v narodnih nošah, kolesarji, konjeniki, je oživljalo sprevod, ki Sa Je gledala več desettisočglava množica.
Na velikem trgu pred občinsko hišo se je sprevod razvrstil. Tu se je vršilo javno zborovanje. Trg so napolnile množice do zadnjega prostora. Prispel je minister dr. Krek v uniformi slovenskih fantov, prišli so vsi župani slovenskih mest, za njimi je prišel burno pozdravljen nadškof dr. Jeglič. Vihar navdušpnja pa je zagrabil množico, ko se je pojavil minister dr. Anton Korošec v spremstvu bana dr. Natlačena. Slovenskega voditelja je pozdravljalo de-settisoče rok z belimi robčki. Mariborski škof dr. Tomažič je imel nato sv. mašo. Pred sv. opravilom je imel nagovor, v katerem je pokazal slovenski mladini vzvišen zgled vzornikov, katerim naj sledi.
Fantovsko zborovanje je otvoril prof. Bitenc, za njim je govoril prof. Presker o »virih naše moči«, potem dr. Žitko iz Ljubljane o slovenski fantovski organizaciji. O socialnih nalogah mladine je govoril prof. Hanžehč. Ob zaključku pa je spregovoril mladini še nadškof dr. Jeglič. Z zborovanja so bile poslane vdanostne brzojavke kralju Petru II. in knezu namestniku Pavlu.
Ob štirih popoldne je bil na Glaziji nastop slovenske mladine, kateremu je prisostvoval tudi kraljev zastopnik, poveljnik celjske garnizije, ter vojaštvo celjske garnizije. Program, ki je obsegal 11 točk, se je začel z državno himno ter so nastopali mladci, člani, vrste na orodju in nazadnje štafeta okrog igrišča. Po dolgih letih je bil to zopet prvi javni nastop, na katerem so mogli slovenski mladci in fantje pokazati, kaj znajo, kadar se s svetim ognjem oprimejo dobre stvari. Med nastopom so bila zmagovalcem* v orodnih in lahkoatletskih disciplinah poklonjena krasna prehodna darila, ki so jih bili darovali minister dr. Korošec, minister dr. Krek ter župani slovenskih mest dr. Adlešič iz Ljubljane, dr. Juvan iz Maribora in Mihelčič iz Celja. Z državno himno, ki jo je zapelo s fanti vred vse občinstvo, se je krasna manifestacija slovenske mladine zaključila.
Nedelfenl, Kolektivni, ho
Posledice socifallsficneaa gospodarstva na
Francoskem.
V stoletju organizacij smo. Vse se organizira: fašizem, komunizem, kapitalist, proletarec, vera in nevera. Na vseh poljih je boj, ki žre ljudi v masah, posameznik ne pomeni nič. Besedo ima le organizacija in zopet organizacija. Ideja organizacije ni izum 20. stoletja, ampak sega že tisočletja nazaj. Če vzamemo, da je organizacija skupina ljudi, ki hoče prostovoljno ali prisiljeno doseči na isti način isti cilj, ki ga en sam ne zmore, potem so imeli organizacije že praljudje v sivi davnini, čeprav v primitivni obliki. Že takrat so se ljudje družili v rodove in plemena, da so se lahko skupno branili divjih zveri, si postavljali bivališča in iztrebljali gozdove. Egiptovske sfinge in piramide, grška in rimska svetišča, utrdbe in mesta, vse to je plod organiziranega dela. Tudi za stare Slovane vemo, da so se družili v zadruge in župe. Skupnost je človeku prirojena, človek je družabno bitje, zato je že od nekdaj videl edino rešitev v organizaciji.
Z razvojem obrti so se začeli organizirati tudi obrtniki. V tistem toliko osovraženem srednjem veku so obrtniki že imeli vzorno urejene strokovne organizacije, »cehe«, ki so svojim članom pomagali do blagostanja, ali vsaj do skromnega imetja. Zato je bilo takrat več takih, ki so nekaj imeli, kakor pa takih, ki od milosti drugih žive. Onemogočena je bila svobodna konkurenca in brezvestno izkoriščanje. V tem oziru bi srednji vek lahko imenovali zlati vek.
Prišel pa je liberalizem s svojo svobodo, ki je nekaterim dala v roke vso oblast, tisoče in tisoče drugih pa je pahnila v bedo in suženjstvo. Razbil je cehe, regulatorje proizvodnje in prodaje, ter uvedel svobodno konkurenco. Ta divja svoboda je vzela vse tistim, ki so kaj imeli, ničesar pa ni dala tistim, ki niso imeli nič. Le nekatere, kateri so bili brezobzirni dovolj, je dvignlia nad druge. In ne samo to! Ost liberalizma se je kmalu obrnila proti katoliški Cerkvi, ki ni mogla odobravati niti načel liberalizma, niti njegovega dela.
Z uničenjem cehov je padla zadnja opora delavcev, obrtnikov. Ne trdimo, da so bili cehi brez napak, kakor tudi liberalizem ni brez dobrih strani, a napake bi se dale popraviti in cehi preurediti za moderne razmere.
Delavstvo si dolgo ni znalo pomagati iz stiske in je v nevednosti razbijalo stroje, češ, da so ti vsega krivi. Šele pozno se je delavstvo toliko osvobodilo pritiska kapitala, da se je lahko oprijelo organizacij, katerih uspehi so se kmalu pokazali. Če pomislimo, da so včasih za beraško mezdo delale cele družine ponoči in podnevi z otroci vred, brez določenega delovnega časa, zavarovanja, zaščite itd., in te razmere primerjamo z današnjimi, ki še dolgo ne bodo dobre, a so še vseeno boljše, bomo vedeli ceniti pomen in delo organizacije. Vse — naša socialna zakonodaja, zavarovanja, določeni delavni čas — je bilo priborjeno s pomočjo organizacije. Kapitalist ga je moral sprejeti rad ali nerad. To že v naprej ovrže pomisleke tistih, ki pravijo, da bi bilo lepo, če bi se papeške socialne okrožnice izvajale, nimajo pa poguma, da bi za to delali, češ, saj podjetniki tega itak ne bodo hoteli sprejeti. Prostovoljno najbrž ne. Če pa bi imeli nasproti sebi močno, zavedno, organizirano delavstvo, bi se morali ukloniti, kakor so se morali že mnogokrat.
Vsem strokovnim organizacijam je šlo v začetku samo za zboljšanje socialnega položaja, a vsaka je to hotela doseči po svojih načelih. Tako so se delavske strokovne organizacije kmalu ločile po svetovnih nazorih. Tudi katoliški delavci so začeli ustanavljati svoje katoliške strokovne organizacije, ki so in še danes dobro služijo svojemu namenu. A žal ne vse! Našli so se nekateri, ki so mislili, da se da služiti dvema gospodoma. Zanesli so razdor med nas, ki pa bo le pomagal razčistiti naše vrste, da bo tako prečiščeno slovensko katoliško delavstvo zmožno za borbo za nov družabni red, ki bo po načelih papeških socialnih okrožnic dal vsakemu, kar mu gre.
Širite »Delavsko fronto4*!
Notranjepolitični položaj se v Franciji tudi z imenovanjem nove vlade ni spremenil. Nova Chautempsova vlada se je v torek predstavila parlamentu. Ministrski predsednik je obenem zahteval pooblastila za ureditev gospodarskega položaja. Po burni seji, ki je trajala celo noč, mu je parlament ta pooblastila s pičlo večino dovolil. Proti so glasovali celo komunisti, ki so poprej vedno šli z Blumom.
Nova vlada se misli lotiti gospodarske krize z zvišanjem davkov ter znižanjem izdatkov. Vse davke bodo strahovito povišali, s čemer se seveda Francozom ne bodo posebno prikupili. Proti begu kapitala iz države in špekulaciji pa tudi ta vlada ne bo mogla ničesar pametnega ukreniti. Zaenkrat mislijo zmanjšati vred-
Voditelji sovjetske ekonomije in ruske komunistične stranke so proglasili čas setve letošnjega leta za »pomlad stahanovi-stov«. Številni odbori so pripravljali novo zmago na polju in uspehi so bili določeni že v naprej. Uspehi pa so se že zmanjšali ob spominu na preteklo leto. Ko so že gledali uspehe, pa so pozabili, da je treba delati.
Ko se je zemlja osušila in bi bilo treba pričeti s setvijo, kmetje še niso bili pripravljeni, semena ni bilo, traktorji niso bili pripravljeni, manjkalo je pogonskih
nost franka, katerega je že Blum zelo znižal. Sedanje znižanje naj bi znašalo še deset odstotkov. Ta ponovni padec franka bo sicer državi za prvo silo pomagal iz zagate, bo pa še bolj uničil njen kredit v ' inozemstvu, tako da bo takšna operacija samo zasilni izhod iz krize.
Socialistom in njihovim simpatizerjem, ki so še nedavno slavili obletnico Blumo-vega vladanja, se sedaj odpirajo oči, ko nazorno vidijo, kam vodi socialistično gospodarstvo državo. Ko so prišli socialisti na vlado, je imela francoska narodna banka še 5000 ton zlatih rezerv. Sedaj jih ima samo še okoli 2000 ton. V enem letu so socialisti zapravili ogromne milijarde za prazen nič, obenem pa so razburkali vso državo ter jo spravili na prag boljševiške revolucije.
sredstev. (Prvi tedni pomladi stahanovi-stov so pretekli v iskanju in sojenju krivcev.
»Pravda« piše 11. aprila: »Novice, ki prihajajo s polja, so alarmantne. Pomladanska dela so izvršena zelo slabo. Oralo se je plitvo in sejalo nemarno. Seme je bilo druge in tretje vrste.«
V štev. 20.437 dodaja: »V nekaterih pokrajinah je položaj še slabši. ... Kljub zgodnji pomladi ni setev še prav nič napredovala; vsi samo čakajo in nihče ne ve, na kaj ...«
iminismni mir.
Vesoljna zveza miru razvija v zadnjem času mrzlično delavnost. Od vseh strani se poroča o kongresih, demonstracijah in konferencah, katerih večino so organizirala Društva prijateljev Zveze narodov ali pomagači Kominterne: razna društva proti fašizmu in vojni, kakor tudi številna laži-verska, laži-miroljubna, laži-človečanska društva.
V Angliji je »Zveza miru« ponovno organizirala »teden miru« s sprevodi in drugimi prireditvami. V Edinburgu je bilo od 2. do 8. maja »pet večerov miru«. — Na Švedskem so predvidene proslave koncem julija. Udeležile se jih bodo tudi važne osebnosti iz Danske, Finske in Norveške. Tudi iz Avstralije poročajo, da bodo koncem julija proslavljali dneve miru.
V Franciji je sklical 22. aprila Pierre Cot sestanek, katerega so se udeležili vsi znani prijatelji boljševizma:	Langevin, Viktor Bosch, Jouhaux, pastor Jezequel, Paul Boncour in številni komunistični prvaki. Sklenili so organizirati od 6. do 8. avgusta knogres »Vesoljne zveze miru«. Za uvod v kongres naj bi se vršila 1. avgusta Velika manifestacija za mir (1. avgust je uradni praznik Kominterne za revolucijsko mobilizacijo). V letošnjem poletju bo 25 narodnih sekcij priredilo kongrese za obrambo kolektivne varnosti, za ojačitev Društva narodov, za pomoč rdeči Španiji.
Vesoljna zveza miru je zgradila na pariški razstavi velik paviljon na površini 1100 kvadratnih metrov, ki obvlada višino Tro-cadero; služil bo propagandnim namenom (»Humanite« 23. aprila).
Sme pa se dvomiti, da izhaja vsa ta živahna delavnost samo iz ljubezni do miru. Ali se more verjeti, da bi sovjeti, ki načeloma priznavajo samo koristno, podpirali delo, ki jim ne prinaša koristi? Ali ne želi Moskva uresničiti svojih razdiralnih in revolucionarnih teženj? Ali imajo pravico govoriti o miru Langevin, Romain Rolland in drugi, ki so v Amsterdamu prisegli zvestobo Moskvi, ki hoče sovraštvo in boj! Ali se ne zdi, da hočejo vzgojiti jagnjeta, nad katerimi bodo z lahkoto zavladali židovski volkovi in prosto davili žrtve!
Oni, ki toliko propagirajo mir, se istočasno navdušujejo ob najbolj krvavih dejanjih v zgodovini. Kaj je revolucija, vidimo sedaj v Španiji, kaj je mir, pa čuti vsak dober človek. Zvezati revolucijo in mir je isto kot zvezati volka in jagnje. Romain Rolland pa pravi: »Naš svetovni mir je mir novega revolucionarnega reda. Mir in revolucija sta zvezana« (»Paix et Li-berte« 14. junija 1936).
Skupno s komunisti skrivajo ti novi preroki zle namene pod plašč človečanstva. Medtem ko voditelji Zveze miru in ljudske fronte razlagajo, da hočejo samo to, kar je sedaj realizirano v Franciji, pa trdi Kominterna, da je ljudska fronta samo prehodna oblika na potu do revolucije (sedmi kongres).
Kako pojmuje mir komunistična internacionala, pa moremo videti po poročilih s sedmega kongresa Kominterne, ki jih objavljamo:
»Mi branimo mir, ker hočemo ustvariti pogoje za zmago revolucije.«
»Radi dosledne borbe za mir moramo zbrati okrog revolucionarne avantgarde množice delavcev, kmetov in tudi srednjih slojev, katere naj popelje proletariat v slučaju vojne mesto v imperialno v civilno vojno proti meščanstvu.«
Ni samo slučaj, da so se združili socialisti, komunisti in drugi v skupno fronto proti vojni. Gesla skupne fronte sta razglasila na kongresu v Amsterdamu njena prvoboritelja Romain Rolland in Henri Barbusse. Komunisti so podpirali in še podpirajo z vsemi silami razvoj tega gibanja. Oni dobro vedo, za koga delajo.
»Plebiscit za mir, ki ga je organizirala v Angliji Zveza prijateljev Društva narodov (vodil je plebiscit lord Robert Cecil), je podal jasen dokaz o velikem porastu mirovne misli med množico. Naše mesto je na njihovi strani, da jih podpiramo v borbi.«
»Mi moramo vedno računati na dve stvari: Organizacija miroljubnih mas ne sme
Bilanca vershih preganjani v icfn 1936.
»Vzhodna poročevalska pisarna« poroča iz Moskve, da je bilo v letu 1936 v Rusiji zaprtih ali porušenih po uradnih podatkih 4680 cerkva in drugih verskih zgradb. Nekatere cerkve, zgrajene v 15. in 16. sto-
letju, so predstavljale veliko zgodovinsko ali umetniško vrednost.
Sodišča so obsodila na smrt 102 duhovnika. Nad 8000 duhovnikov in vernikov pa je bilo zaprtih radi vere.
Pomlad sfahanovlsfov.
biti komunistična. Komunisti pa, ki delujejo v tej organizaciji, morajo porabiti vsako priliko, da razlagajo z največjo potrpežljivostjo in vztrajnostjo njihovo na-ziranje o borbi proti vojni.« (Razglašeno na sedmem kongresu Kominterne, »Cor-respnodance internat.« 26. sept. 1935.)
Navodila Kominterne so jasna in dovoljujejo pomisleke o pravem namenu mednarodnih pacifističnih organizacij.
Ce »Prijatelji Društva narodov« in Društvo narodov samo še nadalje simpatizi-
rajo bodisi z boljševiki ali s kakimi pacifističnimi težnjami, potem morejo podati sledečo izjavo:
»Vstop sovjetske Rusije v Društvo narodov more povedati množicam, da so voditelji sovjetske Rusije marksisti, ki točno ocenjujejo moči, ki delujejo v kapitalističnem svetu, in ki modro izkoristijo vsako možnost za okrepitev njihove akcije v obrambo miru v korist revolucije.« (Cor-respondance international«, 26. septembra 1935.)
Politične vesli.
Narodna skupščina se je sestala k svojemu zasedanju v sredo. Na dnevnem redu tega zasedanja so razne tekoče zadeve.
Volitve v Kmetijsko zbornico so se vršile minulo nedeljo v Sloveniji. Postavljenih je bilo 29 kandidatnih list, od tega 28 stranke JRZ, ena pa HSS. Liste JRZ so dobile skupno 1055 glasov, HSS pa samo 17. Izvoljeni so bili v vseh 29 okrajih kot svetovalci Kmetijske zbornice pristaši JRZ. S temi volitvami je dobil tudi naš kmečki stan svoje legitimno zastopstvo v Kmetijski zbornici.
Velike slovesnosti v Nišu. Pretečeno nedeljo je proslavil Niš 60 letnico osvoboditve tega mesta izpod turškega jarma. Teh svečanosti se je udeležil knez namestnik princ Pavle z ministrskim predsednikom dr. Stojadinovičem ter drugimi ministri. Knez namestnik je odkril spomenik v spomin osvoboditeljem Niša. Knezu namestniku in članom vlade so priredili prebivalci Niša in udeleženci proslave, ki so prispeli iz vse banovine na svečanosti, navdušene ovacije.
Poglobitev gospodarskih stikov med našo državo in Italijo je predmet pogajanj, ki so se pričela v Rimu. Italijani si obetajo od teh pogajanj veliko. Predvsem naj bi se zopet odprl jugoslovanski trg za italijansko tekstilno blago, katerega je šlo še leta 1931 v Jugoslavijo 70% vsega italijanskega izvoza. Jugoslavija pa bo povečala svoj izvoz živine, lesa in poljskih pridelkov v Italijo.
Zbližan je med Malo zvezo ter državami rimskega bloka je napovedal čehoslovaški ministrski predsednik Hodža. Obe skupini predstavljata velika gospodarska bloka, ki se medsebojno izpopolnjujeta. Dosedaj so bili doseženi že važni uspehi in ni več daleč do popolnega zbližanja. Tudi Bolgarija gleda na takšno formacijo s simpatijami ter bi se ji gotovo pridružila.
Kulturni boj v Nemčiji. Bavarska vlada je sklenila ustaviti državne prispevke katoliški in protestantski cerkvi, ki jih je plačevala Bavarska že več stoletij v nadomestilo za zaplenjena cerkvena posestva. Kulturni boj se obrača zadnje čase z vso ostrino tudi proti protestantom ter je dala vlada aretirati in zapreti že celo vrsto protestantskih pastorjev.
Nemški vojni minister general Blomberg se mudi v Budimpešti, kjer se je sestal z madjarskimi političnimi in vojaškimi krogi. Njegov obisk ima političen značaj ter naj znova utrdi nekoliko omajane vezi med Nemci in Madjari.
Okrepitev poljsko-romunske zveze. Romunski kralj Karol se je pripeljal s svojim sinom prestolonaslednikom Mihaelom v soboto na Poljsko. V Varšavi so ga sprejeli z vsemi vladarskimi častmi. S kraljem so prišli na obisk tudi razni romunski politiki. Ves čas trajanja kraljevega obiska so se vršile na Poljskem velike svečanosti, ki so dosegle svoj višek z veliko vojaško parado, pri kateri je Poljska razvila in pokazala vso svojo veliko vojaško silo. Obisk romunskega kralja je staro prijateljstvo med obema državama zelo okrepil. Pokazal pa je predvsem, da sta si obe državi naravni zaveznici proti ruski boljševiški nevarnosti. Veliki dokazi medsebojnega poljsko-romunskega prijateljstva so bili zaradi tega Moskvi zelo neprijetni.
Strahotna slika Blumove polomije. Novi francoski finančni minister Bonnet je podal pred finančnim odborom francoskega parlamenta sliko o finančnem položaju države. Primanjkljaj rednega proračuna znaša deset milijard, primanjkljaj izrednega pa osem in pol milijarde. Poleg tega pa mora država do konca leta izplačati velike obveze za razna notranja in zunanja kratkoročna posojila, ki jih je Blumova vlada napravila. Skupno potrebuje finančni minister 35 milijard frankov (90 milijard dinarjev), v državni blagajni pa je našel ob svojem prihodu samo 20 milijonov frankov, tako da je bilo njegovo prvo delo, ko je prevzel finančni resor, da si je izposodil od bank 400 milijonov frankov. Bolj obupne slike zavoženega gospodarstva ni pač mogel podati nihče. Vsa umetnost socialistične vlade je bila, da je delala neprestano same pufe ter je zadolžila državo do grla. — Delo in demagogija, to sta pač dve stvari...
Francoski socialisti se pripravljajo na kongres svoje stranke, na katerem nameravajo začeti z ofenzivo proti senatu, ki je povzročil padec Blumove vlade. Socialisti bodo predložili načrt za spremembo ustave, po katerem izgubi senat pravico odklanjati sklepe poslanske zbornice.
Evropski mir je resno ogrožen. Zadnji dogodki v Španiji ter spori med velesilami zaradi Španije so spravili evropski mir v resno nevarnost. Angleški ministrski predsednik Chamberlain je izjavil v parlamentu, da je sedanji položaj podoben stanju v planinah ob času nevarnih plazov. V najlepši tišini zadostuje tam že en sam krik, da spravi v gibanje ogromne plazove, ki porušijo vse pod seboj. Prav tako bi sedaj zadostoval najmanjši vzrok, ki bi lahko pognal Evropo v vrtinec vojne. Potrebna je zaradi tega največja previdnost. — Besede angleškega ministrskega predsednika so po vsem svetu zelo odmevale. Namenjene so predvsem Italiji in Nemčiji, ki sta zaradi zadnjih dogodkov izstopili iz odbora, ki vodi nadzorstvo nad španskimi mejami. Angleži ju svarijo, naj ne poskušata na lastno pest iskati zadoščenja, ker bi znalo to izzvati konflikte z neCogled-nimi posledicami.
V Španiji se pripravljajo odločilni dogodki. Po zmagi pri Bilbau pripravlja 'sedaj general Franco veliko ofenzivo proti zadnjemu baskovskemu oporišču, mestu Santander. Med Baski se je pojavila že utrujenost ter so se začeli dogovarjati s Francom radi popolne predaje. Obenem pripravlja Franco veliko ofenzivo na jugu proti pristanišču Almeria, ki leži v bližini Malage. Poleg tega pa je začel še s pripravami za veliko ofenzivo na Madrid. Te tri ofenzive bodo skoro gotovo v kratkem času odločile usodo Španije. Ker je zmaga na severu zaradi utrujenosti Baskov že gotova stvar, bo imel Franco potem na razpolago veliko, dobro založeno rezervno armado, s katero bo znatno okrepil svoj napad na Madrid.
Kako bo Italija uredila Abesinijo. Italijanska vlada je sprejela načrt za ureditev osvojene Abesinije, ki predvideva ogromne denarne investicije v tej deželi. Vlada je odobrila 21 milijard lir (52 milijard dinarjev), ki jih bo potrošila tekom šestih let za zgradbo najmodernejših cest, vodovodov, kanalov za namakanje zemlje, električnih central, za pomoč kolonistom in za vojaške potrebe. Stalno bo zaposlenih pri teh delih skozi šest let okrog 100 tisoč delavcev iz Italije. Obenem je izdala naredbo, po kateri se kaznuje s petimi leti ječe vsak Italijan, ki bi se poročil z Abesinko.
Nove »zarote« v Rusiji. Videti je, da Stalin še ne bo prenehal s strašnim terorjem, s katerim trebi vso opozicijo. Aretacije najuglednejših komunističnih prvakov se nadaljujejo po vsej ogromni državi. Zlasti divja sedaj tajna policija v Ukrajini, na Daljnem vzhodu ter v Sibiriji. Samo v Kijevu in Harkovu, obeh največjih ukrajinskih mestih, je bilo aretiranih nad tisoč ljudi, ki jih dolžijo zvez s trockisti. V Vladivostoku pa so aretirali poveljnika ruskega tihomorskega vojnega brodovja ter nekatere generale, češ, da so izdajali državo Japoncem. Veliko pozornost je izzvala tudi aretacija glavnega tajnika vseruskega izvršilnega odbora komunistične stranke Jožefa Unschlichta, ki je bil dosedaj eden najvplivnejših ruskih komunistov. Njega so aretirali v Moskvi ter pride pred izredno sodišče zaradi veleizdaje. Govori se tudi, da je bil aretiran zunanji minister Litvinov. Unschlicht in Litvinov sta oba židovskega rodu.
Upor Kurdov. Plemena Kurdov, ki stanujejo v Turčiji, so se uprla. Upor je zavzel zelo velike dimenzije ter je postal tako nevaren, da je Turčija poslala proti upornikom celo armado najmoderneje oboroženih čet. Največje uspehe so dosegla proti upornikom bombna letala, ki so neusmiljeno uničevala z bombami in plini kurdske vasi. Pravijo, da je bilo pobitih z letal 7000 žena in otrok. Tudi turška vojska je imela velike izgube v bojih z uporniki, ki so pobili tisoč vojakov. Kurdi so začeli sedaj v masah bežati iz Turčije v sosednji Irak.
Meti Rusijo in Japonsko napeto ozračje. Pred nekaj dnevi je izbruhnil med sovjet-
sko Rusijo in Japonsko hud spor, ki se sedaj vedno bolj zaostruje. Ruske čete so zasedle na reki Amur, ki meji Sibirijo in Mandžurijo, dva večja otoka, na katerih so imele mandžurske čete svoje postojanke. Rusi so mandžurske vojake ujeli ter postavili na otoka svoje posadke. Zaradi tega je japonska vlada protestirala v Moskvi ter je zahtevala umik ruskih čet. V Moskvi so se zbali ter so zelo pomirljivo odgovorili. Kmalu pa je prispela vest o novem incidentu na Amurju. Japonske torpedovke so napadle dve ruski bojni ladji: eno so potopile, druga pa je poškodovana zbežala. Zaradi tega napada je sedaj zavladala silna napetost med obema državama. Odkrito se govori o izbruhu vojne. Na Japonskem sili v vojno generalska stranka, ki smatra, da je Rusija zaradi zadnjih dogodkov tako oslabljena, da ne bo sposobna za obrambo. Vojaštvo je demoralizirano zaradi pokolja najboljših sovjetskih poveljnikov in bi bil sedaj čas za napad na sovjetsko Rusijo najugodnejši. Kakor je iz odločnega nastopa Japoncev razvidno, so ti res dobro poučeni o razmerah v ruski vojski in bodo skušali izrabiti ugoden trenutek.
Kako sodijo angleški socialisti o komunizmu. »Daily Herald«, list angleške delavske stranke, piše o brezštevilnih usmrtitvah v sovjetskem paradižu, da je ta navidezna čistka zelo poučna za razmere
v sovjetski Rusiji in obenem narekuje logično sodbo o razmerah, ki tamkaj vladajo pod komunizmom. Pomorjeni niso morda protirevolucionarji ali buržuji, ampak komunisti in večinoma stari boljševiki. Med njimi se nahajajo ministrski predsedniki in ministri sovjetskih republik, predstojniki in tajniki najvišjih komunističnih strankinih organizacij, šefi državnih trustov, ravnatelji industrijskih panog, vodilni časnikarji in propagandisti za komunizem. Ta dejstva so angleški komunisti svojim pristašem enostavno zamolčali, ker so za komunizem neugodna. Velik del komunističnih pristašev po svetu bi bil ogorčen, če bi zvedel vso resnico o razmerah v komunistični stranki v Rusiji. V komunistični miselnosti jih je samo na ta način mogoče še pridržati, da jim pripovedujejo, da je sovjetska Rusija najbolj demokratična dežela ha svetu. Toda ta trditev spada pod tisto giljotino, pod katero so padli nasprotniki Stalina. Najstrašnejša ilustracija tega, kar komunizem po 20 letih svoje prakse pomenja, je ta, da so angleški socialisti sklenili, da odklonijo vsako skupno fronto s komunisti. — Tako sodijo angleški socialisti. »Delavska politika«, ki včasih toliko da na sodbo angleškega socialističnega glasila, omenjenega poročila še ni objavila. Pa ga tudi ne bo. Zakaj, tega »Delavska politika« ne pove...
Domače vesti.
70 letnico Je obhajal te dni v Mariboru priljub-ljeni g. profesor dr. Jakob Žmavc. Jubilant je s/ojčas prestal vse izpite od prvega razreda ljudska šole preko gimnazije do končane visoke šole z odličnim uspehom. Služboval je v Ljubljani, Kranju in v Mariboru, kjer uživa pokoj od leta 1929.	y J
Pri padcu si zlomil vrat In obležal mrtev. V
Mariboru na Aleksandrovi cesti je bil 28. junija zaposlen pri Rakuschevem skladišču traverz 38 letni delavec Ivan Weingerl. Pri delu je padel poldrugi meter globoko, priletel z glavo na železniško tračnico, si zlomil vrat in je obležal mrtev. Zapušča ženo in šestletnega otroka.
Samomorilec rešen v zadnjem trenutku. Na Petrovo^ popoldne se je pognal z velikega mosta v Mariboru v Dravo 17 letni Jožef Šibenik. Skok v reko sta opazila pleskar Robert Vergles in la-kirnik Alojzij Vračko, ki sta bila v bližini s čolnom. Priskočila sta nesrečnežu na pomoč in sta ga potegnila v čoln. Po prepeljavi v bolnišnico je mladenič priznal, da si je hotel končati življenje radi božjastne bolezni.
Pregnan vlomilec. V noči na 30. junij se je priklatil neznanec skozi okno v kletni prostor občinske hiše na Košakih pri Mariboru. Zvrtal je luknjo v strop in je že bil odstranil deske, da bi zlezel v poslovne prostore. Slučajno ga je prepodil nočni čuvaj, ki je prišel mimo in jo je moral nočni vlomilec popihati brez zaželjenega denarnega plena.
Ponesrečila z motornim kolesom. Maks Re-gelnik, 26 letni rudniški paznik iz žerjava na Koroškem, in delavec Ivan Štefan sta se peljala na motornem kolesu iz Mežice v Slovenjgradec. Ko se je hotel Regelnik ogniti tovornemu avtomobilu, je zadel z motorjem ob cestno ograjo. Sunek je pognal oba z motocikla v loku na travnik pod cesto, kjer sta obležala z nevarnimi poškodbami in so ju spravili v nezavestnem stanju v bolnišnico.
Pri obiranju črešenj smrtno ponesrečila. V
župniji Sv. Barbara v Slov. goricah, in sicer v Jablancah je padla pri obiranju črešenj z drevesa šest metrov globoko 53 letna posestnica Lucija Murko. Pri padcu si je pretresla možgane in si tako poškodovala hrbtenico, da je drugi dan po nesreči podlegla poškodbam.
Smrtna nesreča otroka. Dveinpolletna posestnikova hčerkica Micika Repič v Velovlaku pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah je padla v mlako in utonila.
Vlom v pisarno občinskega urada. Pri Sv. Antonu v Slov. goricah je bilo od neznancev vlomljeno v pisarno občinskega urada. Iz miznih predalov je zginilo 1350 Din.
Udar strele v cerkev. Nad Marenbergom ob severni meji je na lepi razgledni točki na Kozjaku podružna cerkev Sv. Treh kraljev. Ob priliki nevihte je v to svetišče udarila strela in ga poškodovala, ker je bil strelovod pokvarjen.
Za umor žene 20 let. Josip Kurbus, 45 letni posestnik iz Rogoznice, je 22. marca s tremi streli iz samokresa ubil svojo ženo Suzano. Morilec je bil 26. junija v Mariboru obsojen na 20 let.
štirje napadalci obsojeni. Ob priliki nočnega vloma v stanovanje 72 letnega najemnika Jerneja Laznika iz Zreč pri Slov. Konjicah so štirje napadalci pod pretnjo smrti zahtevali od imenovanega denar. Laznik je izročil vlomilcem, kolikor je imel. Tolovajske napadalce so orožniki hitro imeli. Zadnje dni so bili v Celju obsojeni: Silvij Blečič, 28 letni vrtnar brez stalnega bivališča, na dve leti, Alojzij Tajnikar, 23 letni krojač iz Sp. Doliča, na tri leta in en mesec, Franc Repinc, 27 letni tesar brez stalnega bivališča, na tri leta in mladoletni T. F. iz Sp. Doliča na šest mesecev strogega zapora.
Voz podrl posestnico. Voz je podrl na cesti med Žetalami in Podlehnikom pod Ptujem 40 letno posestnico Marijo Žirovnik. Pri padcu je dobila tako hude poškodbe, da so jo spravili v ptujsko bolnišnico.
Mura naplavila utopljenca. V črncih je naplavila Mura truplo kakih 40 let starega neznanca. Truplo je moralo biti nad en mesec v vodi in ni bilo opaziti na njem nobenih znakov nasilja.
Radi zabodljajev v bolnišnico. Na Dobrovi pri Celju je neki moški v pijanosti zabodel z nožem v levo stran prsi 36 letno tovarniško delavko Heleno štamol iz Dobrove. — V Medlogu pri Celju je dobil zabodljaj v leva prsa in roko 20 letni telefonist Jožef Lipovšek. Imenovana sta se zatekla po pomoč v celjsko bolnišnico.
že zopet dinamltni napad na evharistični križ. Na Mengeškem hribu na Gorenjskem so postavili pred dvema letoma 10 m visoki in pol metra široki evharistični križ, katerega so dalekovidno razsvetljevali ob petkih in nedeljah. Ta križ je nekdo v noči nad betonskim podstavkom navrtal,
vtaknil v luknjo dinamitno patrono in jo je zažgal s pomočjo vžigalne vrvice. Eksplozija je bila preslaba, da bi bila križ podrla, ampak je samo iztrgala iz njega kose lesa in jih zanesla pod hrib. Zločinec je pustil pri križu v zemlji odtis okovanega čevlja.
Smrtna nesreča starke. 71 letna Marija Smrekar iz Ribič v župniji Moravče je padla s čreš-nje in je kmalu nato umrla.
Neznan utopljenec. Na Fužinah pri Ljubljani so potegnili iz Ljubljanice kakih 60 let starega neznanca, katerega so zagrebli pri Sv. Križu brez ugotovitve osebnosti.
Vlomilec povzročil 2000 Din škode. V Stožicah' pri Ljubljani je bilo vlomljeno pri Novakovih. Vlomilec je odnesel 900 Din gotovine ter perilo. Skupna škoda znaša 2000 Din.
Nevarno trčenje. Na križišču Privoza in Sredine v Ljubljani se je zaletel kolesar in mesarski pomočnik Stanko Marenčič v luksuzni avto. Razbil je pri trčenju na avtomobilu šipo in se je tako obrezal, da so ga hudo ranjenega oddali v bolnišnico.
Usodepoln sunek tramvaja. V Gradišču v Ljubljani je tramvaj sunil in hudo poškodoval 60 letno Ivano Lenasi.
Gostilničar ubil invalida. V sovraštvu sta živela v Mostah pri Komendi posestnik in krčmar Janez Kepic in invalid Filip Kern. Te dni sta se sprla pred Kepicevo krčmo. Gostilničar je dvakrat z motiko udaril Kerna in ga je slednjič v veži ubil z lato.
Nogo si zlomil pri padcu z motornega kolesa. Jožef Možek, mesarski mojster iz Kamnika, si je pri padcu z motornega kolesa zlomil nogo in so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Možgane si je pretresel pri padcu s kolesa v Žirovnici 36 letni železniški premikač Jožef Rozman. Ljubljanski reševalni oddelek ga je prepeljal v bolnišnico.
Po vlomu znatno oškodovan posestnik. Pri Sv. Barbari pri Škofji Loki je v odsotnosti domačih neznanec vlomil v hišo in jo je oplenil za gotovino in razne druge predmete v skupni vrednosti 10.000 Din.
Večji in manjši požari. V Mariboru v Gregorčičevi ulici je povzročil ogenj v kaminu trgovcu Albinu Novaku 10.000 Din škode. — Otroci so se igrali z vžigalicami in zažgali hišo posestnici Jož. Brumec pri Sp. Polskavi. Pogorelka ima 40.000 Din škode. — Velik požar so imeli 28. junija popoldne v vasi Dolže pod Gorjanci pri Novem mestu. V odsotnosti domačih so zanetili požar igrajoči se otroci v šupi posestnika Janeza Zellingerja ml. Ogenj se je razširil še na druge objekte. Pogorele so tri hiše, od katerih je bila ena ravno dograjena, dva hleva, senik in več manjših poslopij. Skupno je bilo vpepeljenih 11 objektov in cenijo škodo na 150.000 Din. — V Libeličah pri Dravogradu je izbruhnil iz nepojasnjenega vzroka nočni požar v hlevih gradu Netzle. Požar se je z vso naglico razširil na vse poslopje in ga je vpepelil. V hlevih je bilo več krav, od katerih so se nekatere zadušile. Zgorelo je 300 voz sena, razni poljedelski stroji ter orodje. Gasilci so se omejili na omejitev, da so oteli sosedna poslopja. Škodo cenijo na najmanj 300 tisoč dinarjev. — V Velesovem na Gorenjskem je vsled udara strele zgorelo posestniku Hinku Pilarju 50.000 Din vredno gospodarsko poslopje.
Po enem lefn razčiščena afera In obsolent Krivci.
Govorice o veliki tatvini
Lani na spomlad se je pisalo in še več govorilo o velikanski aferi, katero so odkrili v mariborskih železniških delavnicah. Šlo je za tatvino »bele kovine«, katere bi naj bilo zginilo za milijonske vsote. Osumljenih je bilo več delavcev, da so izmikali v železniških delavnicah belo kovino v kockasti obliki in so jo prodajali svojim zaupnikom. Zaupniki so z zopetnim dobičkom oddajali kovino dvema livarnama, ki sta prelivali ukradeno v nove oblike in sta prodajali na ta način preoblikovano zagrebškim trgovcem.
Kdo je kradel in zaslužil?
Bela kovina je posebna zmes, ki jo uporabljajo za vagonske ležaje, je še precej dragocena in jo dobivajo mariborske de-
lavnice iz Niša. Blagovno skladišče mariborskih delavnic je to kovino dajalo de-lavniški livarni po potrebi. Pri izdaji so količine strogo kontrolirali, nikakor pa jih niso mogli pri uporabi. Vsak količkaj spreten delavec je lahko napravil kak prir hranek na kovini in v tem oziru je bil natančen pregled onemogočen. Povsem možno je bilo, da so delavci prihranjeno kovino odnašali iz delavnic in so jo prodajali svojim zaupnikom za malenkostno ceno. Zaslužil pri tej tatvini ni delavec, ampak dve mariborski livarni in pa zagrebški Židje, ki so plačevali kovino po 16 Din kilogram.
Sodba
Po enoletni preiskavi je državno tožilstvo obtožilo 22 oseb, in to po največ uslužbence železniških delavnic.
Razprava je pričela 26. junija v Mariboru v nabito polni bivši porotni dvorani. Zasliševanje obtoženih in prič je trajalo zelo dolgo in je bila izrečena v torek, dne 28. junija sledeča sodba:
Janez Galjot je obsojen na šest mesecev strogega zapora, dve leti izgube častnih pravic, pogojno na štiri leta, poleg tega še na odpust iz državne službe. — France Žinkovič je obsojen na isto kazen, kakor Janez Galjot. — Zorko Josip je obsojen na tri mesece strogega zapora, pogojno na dve leti. — Čeh Ivan je dobil pet mesecev strogega zapora, dve leti izgube častnih pravic, pogojno na štiri leta. — Lešnik Ivan je obsojen na pet mesecev strogega zapora, dve leti izgube častnih pravic, pogojno na tri leta. — Žirovnik Andrej je dobil tri mesece strogega zapora, pogojno na dve leti. — Kacjan Fr. je obsojen na tri mesece strogega zapora, pogojno na dve leti. — Gradišnik Matija je bil obproščen. — Grosman Franc dobi tri mesece strogega zapora, pogojno na dve leti. — Štancer Franc šest mesecev strogega zapora, 300 Din globe, dve leti izgube častnih pravic, nepogojno. — Štefan Obreht pet mesecev strogega zapora, 600 Din kazni, dve leti izgube častnih pravic, pogojno na štiri leta. — Korošec Josip je dobil tri mesece strogega zapora in 300 Din kazni, pogojno na dve leti. — Al. Wudler st. je obsojen na šest mesecev strogega zapor in 600 Din globe, dve leti izgube častnih pravic, nepogojno. — Ludvik Wudler je dobil pet mesecev strogega zapora in 300 Din kazni ter dve leti. izgube častnih pravic, nepogojno. — Wud-ler Alojz ml. tri mesece strogega zapora in 100 Din kazni, pogojno. — Wudler A. je oproščen. — Velebir Radovan 2400 Din denarne kazni, pogojno na dve leti. — Schreiber 'Dragotin je bil oproščen. — Klobasa Franc dva meseca strogega zapora in 100 Din globe, pogojno. — Gobec Franc tri mesece strogega zapora in 100 Din kazni, dve leti pogojno. — Drnovšek Leopold je bil oproščen. — Proti Ivanu Wudlerju je bilo postopanje izločeno, ker se razprave zaradi obolelosti ni mogel udeležiti.
Kakor je razvidno iz zgornje sodbe, so bile govorice o velikanski aferi pretirane. Ne gre za tolike vsote, kakor so mislili prvotno. V celi zadevi pa so bili zopet najbolj udarjeni delavci, ki niso nič zaslužili, pač pa zgubili vse, ker so jih odpustili iz službe. Zaslužek je pobasal v žep kapitalist in končno žid, ki je pri vsaki tatinski aferi udeležen.
Žlvlfente ¥ Kolhozih ni ne srečno, ne feselo.
»Sovjetskaja justieja« št. 4, 1937, poroča sledeča dejstva, ki slikajo življenje kmetov v kolhozih:
Predsednik kolhoza »Birjukof« (moskovski teritorij) in njegov pomočnik sta oba pijanca in tlačita ter strahujeta sistematično kmete v kolhozu.
V kolhozu »Nikitenko« (okraj bogodu-hovski, okrožje Vinitna) je predsednik zasledoval stakanovista Vakulenka. Ko je ta odbil vse napade, ga je predsednik izključil iz kolhoza z vso družino.
Predsednik kolhoza »Leskin« (saratov-sko okrožje) je po lastni volji in nezakonito izključil iz kolhoza 27 kmetov.
V mnogih kolhozih je zelo v navadi kaznovanje od strani vodstva, da se pokaže avtoriteta. Ne samo predsednik, temveč tudi nadzorniki smejo kaznovati po lastni volji. Najmanjši pogrešek v službi se kaznuje, istotako tudi nezadostno spoštovanje predsednika kolhoza. Kaznuje se z do 30 dni brezplačnega dela.
Predsednik kolhoza »Zarja svobode« (okrožje Kujbišev) Darvin je prisodil svo-
jevoljno 98 kmetom kazen do deset dni neplačanega dela. Neki kmet je bil kaznovan s tremi dnevi dela, ker je kosil travo za svojo kravo. Sam zase pa Darvin ni tako strog: nabavil je zase 779 kg kruha več, kot bi si ga smel.
Žene v kolhozu ne dobijo pred porodom nikakega dopusta, temveč jih z grožnjami silijo na delo do zadnjega dne, ko končno vendarle dobijo dopust, toda ne prejemajo plače, dokler se ne vrnejo na delo.
V nekem kolhozu okraja Stalin se je ponašal upravitelj Gričenko nesramno in z zaničevanjem do žene, ki bi se morala radi poroda prepeljati v bolnišnico. Ni hotel dovoliti, da bi se peljala z vozom. Ko so •končno vendarle dobili voz, je bilo že prepozno. Porodila je na cesti. Otrok je bil mrtev, mati pa dolgo časa hudo bolana.
Moglo bi se navesti še mnogo sličnih primerov slabega ravnanja s kmeti v kolhozih, ki so bili po nedolžnem kaznovani, izključeni iz kolhoza ali obsojeni na prisilno delo, in to često radi malenkostnih prestopkov.
Dorba za 40 urni feden in delavni trd.
Borba za 40 urni tednik
Po zasedanju mednarodne konference dela v Ženevi se je sestala mednarodna delegacija na delovni konferenci. Na dnevnem redu so bila posvetovanja o 40 urnem tedniku v tekstilni industriji, v grafični stroki in kemični industriji. O pomenu 40 urnega tednika v kemični industriji je poročal naš list že v zadnji številki. Prav takega, prav za prav še veliko večjega pomena je 40 urni teden v tekstilni industriji. Ne toliko pri nas, kjer je ta industrijska panoga v polni meri zaposlena, kakor v zapadnoevropskih državah, kjer vlada v tekstilni industriji velika brezposelnost. Konferenca je sprejela načrt mednarodne pogodbe o 40 urnem tednu v tekstilni industriji, dočim za predlog o takem tednu v grafični stroki in kemični industriji ni bilo večine. Sprejet je bil tudi sklep o zvišanju starostne dobe za sprejem v delo od 14 na 15 let. Na konferenci so se delegati večine držav zavzemali za splošno skrajšanje delovnega časa v industriji, ker bo le na ta način mogoče zajeziti val brezposelnosti, ki se širi po svetu kljub ugodnejši konjunkturi zaradi velike racionalizacije podjetij.
Razmere na delovnem trgu
Po podatkih OUZD se zaposlenost dviga. Število pri OUZD zavarovanega delavstva se je v maju dvignilo za 8080 ali za 9.24% Najbolj se je dvignilo v primeri z majem 1936 število tekstilnega delavstva, in sicer za 1857 ali za 13.31 odstotkov. V primeri z aprilom 1937 pa se je dvignilo le za 171 ali za 1.09 odstotka.
Druge industrije so dosegle ta prirastek: gradnje nad zemljo 1525 ali 26.06%, gozdno žagarska industrija 1004 ali 15.51 odst., kovinska 721 ali 10.57 odst., industrija kamenja in zemlje 565 ali 10.79%,
Ali si le obnovil naročnino?
industrija kože in kavčuka 387 ali 21.68 odst., predelovanje lesa 418 ali 12.50% itd.
Predvsem so napredovale sezijske industrije.
Nazadovala pa je zaposlitev v javnem prometu za 44, v industriji papirja za 124, hrane in pijače za 96, v industriji tobaka za 132, v trgovini za 124 itd.
Razveseljiv je zlasti dvig v lesni industriji, ki kaže, da se je tudi ta naša gospodarska panoga začela popravljati. Sankcije proti Italiji so pahnile okoli 2000 naših lesnih delavcev v brezposelnost in silno bedo. Z oživljenjem lesne trgovine in industrije se sedaj zboljšuje tudi položaj teh brezposelnih.
Zborovanje rudarjev iz Srbije. V Delavski zbornici v Beogradu je bilo zborovanje Zveze rudarjev za Srbijo, katere so se udeležili številni delegati iz rudnikov Si-sevec, Trepča, Ravna reka, Senjski rudnik in iz drugih rudniških revirjev. Zborovalci so ugotovili, da so bili v preteklem letu razni tarifni pokreti izvedeni z uspehom. Ko so dovršili razprave o razmerah v posameznih rudnikih, je bil izvoljen odsek za sestavo resolucije, ki obsega najvažnejše zahteve rudarjev v srbskih rudnikih. Tako n. pr. se zahteva, naj bi bratovske skladnice rok za zdravljenje čla-nov-rudarjev podaljšale na leto dni. Stavljen je bil tudi predlog, naj bi se v Skop-lju ustanovila samostojna Delavska zbornica, ki bi imela zlasti zaradi rudarstva obširno in važno področje. Rudarji pričakujejo, da bodo oblastva skrbela, da bo določilo o osemurnem delavniku upoštevano od vseh rudniških podjetij. Zanimiva je bila razprava o kulturnih ustanovah, ki se snujejo pri raznih rudniških podjetjih in za katere se odtegujejo rudarjem pri-
spevki od zaslužka. Navedeni so bili primeri, da razne take ustanove ne zaslužijo svojega imena in da so samo ..pretveza za pobiranje prispevkov. Pri rudniku v Trepči je bila n. pr. ustanovljena čitalnica za rudarje. Za njo se rudarjem odteguje prispevek, ki nikakor ni v skladu z vrednostjo te ustanove. Vse, kar ima ta čitalnica na razpolago, je vredno komaj kakih 500 dinarjev.
Zelezmčapsha
POPOClla
Rene Bazin
Otvoritev novega mladinskega in počitniškega doma. Dne 1. julija se je vršila slovesna otvoritev dveh novih okrevališč za železničarje pod Martuljkom v lepem gorenjskem kotu, kojega železniško postajališče je Gozd-Martuljek. V obe novi stavbi je zazidanih štiri milijone dinarjev. V novem železničarskem mladinskem domu je prostora za sto do stopetdeset otrok. Dom ima pet prostornih ter zračnih spalnic, za slučaj večje potrebe pa je še poskrbljeno za skupna ležišča. Z obeh strani je dom obdan s široko sončno teraso, eno odprto, drugo pokrito. — Počitniški dom je last Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev ter je namenjen zgolj oddihu starejših članov. Počitniški dom je dostojno urejen ter ima povsem značaj moderne hotelske stavbe. Dom ima seveda centralno kurjavo, v vseh sobah toplo in mrzlo vodo, moderne kopalnice, prostorno jedilnico, svoj telefon itd( Zraven doma je zgrajena prostorna lopa za ležanje in sončenje, po potrebi tudi za ples, v kratkem pa bo razen tega zgrajena tudi posebna garaža za avtomobile. V domu bo prostora za kakih sto gostov.
Komsomol razpada.
»Komsomolskaja Pravda« z dne 23. maja prinaša govor Kosareva, načelnika komsomolcev, na zadnjem njihovem zborovanju. Sestanek se je vršil zato, da bi komsomolce pripravil za volitve po novi Stalinovi konstituciji. V govoru je Kosa-rev nagovarjal, da komsomolci morajo prevzeti pri volitvah politično vodstvo mladine. Ali so komsomolci za to sposobni?
V organizaciji se je utaboril birokratič-ni centralizem; novih, svežih moči ni. Delovnih ljudi komsomolske organizacije ne morejo najti, čeprav je v njih vpisanih 250.000 komunistov. Vodstvo komsomolcev se je postaralo. Poleg oseb »novega pokolenja« so v organizaciji tajniki, ki so stari že nad trideset let.
Kosarev je pozival komsomolce, da naj bi se začeli bolj živahno gibati, posebno je za to navduševal komsomolce na deželi. Po njegovi izjavi je v vaseh na deželi 97 tisoč komsomolskih organizacij. Toda po sedanjem stanju komsomolci ne morejo voditi volitev.
Komsomol se je pokazal brezbrižen tudi glede protiverske propagande. »V poslednjem času smo protiversko delo popolnoma zanemarjali,« je rekel Kosarev, »in radi brezbrižnosti komsomolcev na protiverski fronti je nemali del mladine zopet prepojen z verskimi čustvi. Ne moremo podcenjevati verske sile, ne moremo za-
31
Žito poganja.
Roman.
Po stoštiriinpetdeseti izdaji prevedel Viktor Cokan.
Vsi pričujoči so se obrnili.
-— Lire, je zopet zakričal Vranar, ali ni ta črna kobila, ki se vrača, tvoja? Poglej vendar!
In v resnici, lepa črna žival se je pravkar prikazala na bregu. Počasi je prihajala, zdelo se je, da sama, med dvema suhima plotovoma proti domačemu hlevu.
— Lire, poglej sedaj še svoje krave!
Troje belih kraj je šlo za kobilo. Mulile so ro-bidne poganjke.
— Poglej, tvoje ovce! Vse se vrača! Vse gre domov!
Mogočen klic se je izvil iz množice in se valil proti gozdu. Ženski glasovi so vse prekričali.
— Kloke! Gilbert Kloke! On je pastir!
Šum je naraščal. Možje, ki so sedeli, so vstali; ti, ki so kramljali bolj v ozadju dvorišča, so se rinili proti poti. Vsa človeška masa, hitra ali počasna, je bila gnana od radovednosti v isto smer. Naredili sta se dve veliki skupini, ki sta segali do srede dvorišča, dvoje obcestnih meja. In po poti med temi živimi plotovi, ki so se gibali, med iztegovanjem rok, med dvigajočimi se palicami, med dvignjenimi klobuki, ki so pozdravljali dogodek, je hitela kobila, glavo je nosila visoko, bila je preplašena, za njo so šle bele krave,^ nato ovce, nato Kloke, ki je bil višji od radovednežev, bled in utrujen, šel je naslanjaje se na svojo palico. Glavo je imel obrnjeno proti kmetiji in ni nikomur odgovarjal.
Lire se je prikazal na pragu. Bil je v najlepši obleki, v tej, ki ni hotel, da bi jo prodali. Za njim mu je govorila preplašena in trepetajoča žena, ki ga je skušala zadržati. Toda ni je poslušal. Imel je nastop ko poljski delavec, izvežban pri stavkah, in pri težkih besedah. Njegova mehka obleka je bila dvignjena, obraz, poln energije, je bil razsvetljen, brke je imel privihane, gledal je prežimo, telo je imel ukrivljeno, zaklical je:
— Preženite živali, tovariši, pomagajte mi, da jih spravim z dvorišča! Niso naprodaj!
Izvil se je Mariji in treščil v sredo skupin. Tovariši ga niso ubogali, ker so jim bile potrebe enega šala. Večina ga je celo skušala ustaviti. »S Kloke-jem se hoče pretepati! Ustavite ga! ...« Ognil se je nastavljenim rokam. Tekel je h črni kobili, da bi jo spravil na pot. Toda živali so prestrašene stekle na vse strani po dvorišču. Ženske so se kriče razbežale. Sredi trušča človeške množice je le eden ostal miren in nem. Vse se je vrtelo okoli njega. To je bil Kloke. Roke je naslanjal na palico. Lire, ki je nehal tekati za kravami in za črno kobilo, se je hitro obrnil in navalil proti njemu. Pest mu je pomolil pred obraz.
— Kanalja! Vi ste izdali svojo hčerko!
— Stran z nogami! je zakričal Gilbert, čigar roke so zavihtele palico po zraku, da se je Lire umaknil.
— Ne udarjajte tako močno!
— Ti pa tako ne govori! Ničesar ne izdajam; prignal sem živali, ker so na razprodaji; vso noč sem tekal za njimi; vse imam; vračajo se, da plačajo zate.
Pogledal je ljudi, ki so se v hipu zbrali okoli ujiju; bili so radovedni, norčevali so se, ali vznemirjali, pač kakršnega so bili značaja. Ta veliki Gilbert, tako miren, jih je zopet pomiril.
In ni nikogar med vami, ki bi rekel, da to ni prav? če je kdo, naj reče!
Za hip je bilo tiho. Lire je spoznal, da ga ne podpirajo. Spustil je pesti, ki jih je držal na prsih pripravljene, da bi udarile. Dvignil je rame, zdelo se je, da se smeji.
— Mislim, da se to ne tiče drugega kot mene?
— Ne; nočem, da bi kdo rekel, da je moja hčerka tatica.
— Ubogi neumnež! Ona je peljala telico v sosednjo vas.
— Lažeš, Lire!
— Ona je prosila mlinarja, da bi spravil kobilo. Z vsem je soglašala... Ali vas je sram, da bi si ohranila nekaj imetja?
— Da, Lire, sram me je, kakor neke stvari, ki ni pravična.
— Tem slabše za sodnijo. Ne bodo prodali krav; nimajo pravice, da bi jih prodali? Gospod notar?
Ko se je obrnil, je videl Lire notarja, ki se je s težavo rinil med stisnjenimi vrstami ljudi.
— Kaj je vendar, Lire, ali so te živali res vaše?
— So moje ali od koga drugega, to ni važno; ne boste jih prodali, temu se protivim.
— Niste prvi, Lire, ki je tako napravil. Skrili ste jih, na druge kmetije ste jih dali.,.
— Oprostite, gospod notar, vprašanje je, če jih je sodni sluga zapisal v svoj zapisnik. Lahko pogledate; tam jih ni. Protivim se prodaji!
To je rekel s poudarkom. Premeril je notarja. Z naraščajočim veseljem je poslušal mrmranje ljudi okoli sebe: »Prav ima... če jih sodni sluga ni zapisal ... To, to je po zakonu ... Tako je treba narediti, kakor predpisuje zakon... Tem slabše za te, ki verjamejo vanj ...«
Toda njegovo veselje je bilo kratko. Notar se je
krivati oči, da je del mladine, zlasti v vaseh, prežet z versko mislijo.«
Voditelj Komsomola bije plat zvona in razglaša: »Nesporno je, da so vragi naroda, ki so se vrinili v komsomolske organizacije, skušali in še skušajo izkoristiti komsomolce v svojem pogubnem delovanju proti stranki. V Komsomolu so še dvo-ličniki, ki nosijo kamen pod pazduho in niso soglasni z linijo stranke. To je najbolj opasna in škodljiva vrsta ljudi. Le politično brezbrižni ljudje morejo misliti, da je borba s trockisti v Komsomolu končana. Borba ž njimi v Komsomolu ne sme pojemati — to je važnejši del našega političnega delovanja.«
Sovjeti pred žetvijo. Sovjetska oblast rada grozi kolhoznikom z namenom, da bi jih prisilila k uspešnemu delu in boljšemu pridelku. Letos ni dosti upanja na dober pridelek, zato se je spremenil ton sovjetskih provincialnih listov. Na povelje iz Moskve so ti listi začeli kolhoznikom obetati razne darove, da bi pridelek ne šel v izgubo. Azovsko-črnomorski ko-mitet v listu »Molot« meseca maja oblju-buje te-le darove: kolhoznicam za vestno delo šivalne stroje, ure in razna manjša darila. Brigadirjem obeta puške, ure, kolesa. Kolhozom, ki imajo skrb, da se pridelki ne pokvarijo, obljubuje tovorne avtomobile, orkestre itd. Stahanovcem kol-hoznih polj je že zdaj določeno 40.000 rubljev, 30 pušk in 30 koles. Izpisek obljub je zapovedano takoj izdati in ga razširiti v 60.000 iztisih. Take obljube daje komunizem, a darov bo malo. Morebiti bo ostalo nazadnje vse le pri obljubah. (Golos Rossii, junij.)
Izvoz sovjetskih avtomobilov. V 11 mesecih leta 1936 so izvozili sovjeti 4470 ton avtomobilov za 913 milijonov rubljev. Največ so jih izvozili meseca novembra, med drugimi 1050 tovornih avtomobilov. In ti so šli vsi v Španijo, ker novembra je bil največji izvoz v Španijo, a tudi v Perzijo so jih veliko izvozili.
Trockij o Stalinu. Komunistično-židovski Ahasver je dal časnikarjem v Mehiki izjavo, v kateri prerokuje neodklonljiv zlom Stalinovega režima, ki bo prišel po novi revoluciji. Tretja internacionala je mrtva po Trockijevem mnenju. Zato je potrebna četrta internacionala. Tej stoji na čelu on sam. Po njegovem zatrdilu je dosegla doslej že velike uspehe. — Ce se ozremo na Španijo in še kam drugam, moramo Troc-kiju skoro verjeti.
Uničimo vero! Glavni tajnik komunistične mladinske organizacije Kosarev je izjavil v nekem razgovoru, da je cerkev svojo propagando zelo spretno prilagodila razmeram in da ima velik vpliv na ljudstvo — postala je nevarna. Nujno je, da se mobilizirajo vse sile proti temu napadu cerkve. V prvi vrsti je poklicana komunistična mladina, da izvede to končno borbo. Šef brezboštva Jaroslavski odgovarja na papeško okrožnico proti komunizmu: »Izjavljamo, da se bomo borili proti katoliški cerkvi v Rusiji z vsemi razpoložlji-
vimi sredstvi. Nova ustava ni ustava, ki bi dovoljevala versko propagando. Ona je najboljše jamstvo za zmago brezboštva, kakor ga zahteva država in stranka.«
Življenje delavcev v Rusiji. V »Celjabin-ski raboti« beremo: Pri nas se ne briga za potrebe delavcev. V Bojkalstroju živijo strojniki in drugi delavci v barakah, kjer vlada velika umazanost in nevednost. Samski stanujejo skupaj z oženjenimi. Delavci izgnanci v Čeljabinsku živijo v neverjetno težkih razmerah. Stanovanja so nedovršena, vrata in okna se ne zapirajo, prepih je stalen. Povsod vlada umazanost, kakršne si ni mogoče predstavljati.
Se lo m ono.
Mariborska tekstilna industrija gradi.
Mariborskim tekstilnim tovarnam je izdalo mestno poglavarstvo gradbena dovoljenja za sledeča dela: tvrdki Avgust Ehrlich za adaptacijo objektov in gradbo skladišča ob Jezdarski ulici; tvrdki Hutter in drug za zgradbo prizidka za tkalnico volne ter za zgradbo objekta za napravo za mehčanje vode in povečanje kotlarne; tvrdki Jugosvila za gradbo dveh prizidkov ob Gubčevi ulici in Mariborski tekstilni tvornici za zgradbo skladiščnega prizidka ob Motherjevi ulici. Poleg tega se domneva, da bo zgradila tovarna Hutter in drug moderno tovarno za izdelovanje sukanca. To bo prva tovrstna tovarna v Srednji Evropi. Dosedaj smo ves sukanec uvažali, večinoma iz Anglije.
Zadružni kongres Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev se je vršil v Ljubljani. Pričel se je minulo nedeljo ter je trajal štiri dni. Kongres je priredila železniška nabavljalna zadruga v Ljubljani, ki slavi letos 15 letnico obstoja. Zveza ima okoli 150.000 organiziranih zadružnikov, ki so vsi državni in samoupravni uslužbenci. Kongresa so se udeležili predstavniki čeških in avstrijskih zadružnikov..
Koristi od izvoza naj ima v prvi vrsti kmet! Odločna beseda odbora Glavne zadružne zveze. Glavna zadružna zveza v Beogradu, katere predsednik je naš vodja dr. Anton Korošec, je sedaj pred pričetkom nove žetve odločno nastopila v zaščito kmeta ter zahteva, da naj ima od izvoza koristi v prvi vrsti kmet, ne pa par bogatih veleizvoznikov. Zaradi tega je izdal odbor Glavne zadružne zveze naslednjo objavo: Glavna zadružna zveza ugotavlja, da je bil lanski način odkupa pšenice, oljnatega semenja in suhih sliv po Privilegirani delniški družbi za izvoz kmetijskih proizvodov neugoden za malega proizvajalca zadružnika in da je večji del malih proizvajalcev, zapeljan s pogrešni-mi informacijami, prodal svoje proizvode za neugodno ceno. Prav tako Glavna zadružna zveza ugotavlja, da je imelo od ugodnih cen po večini korist malo število informiranih posrednikov, ki so imeli lani svojo najboljšo žetev. Smatrajoč, da morata služiti državna intervencija in povišek cen izključno v korist proizvajalcev, je Glavna zadružna zveza mnenja, da se mora izvesti popolna reorganizacija Pri-zada tako v pogledu sestave upravnega odbora in uredništva kakor tudi njegovih delovnih metod. Popolna javnost poslovanja in najožje sodelovanje z zadružništvom
sta edino zmožna, da v celoti zadostita nalogo Prizada za zboljšanje cen v korist proizvajalcev. *— Letošnja proslava zadružnega dne, ki bo v nedeljo 4. julija, bo na vsem svetu potekla v znamenju mirovne propagande. Ta miroljubni značaj bo imela proslava zadružnega dne tudi pri nas, posebno na akademijah v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Splitu, Sarajevu in Novem Sadu.
Naša trgovska bilanca je letos aktivna za 417 milijonov, dočim je bila še lani pasivna za 105 milijonov. Visoka aktivnost je predvsem posledica splošnega svetovnega gospodarskega položaja, potem dobre žetve v lanskem letu, v prvi vrsti pa pametne gospodarske politike naše vlade, ki nam je znala odpreti nova tržišča za naše proizvode v svetu ter je tako povečala naš izvoz.
Ljubljanska borza je v nedeljo proslavila desetletnico svojega obstoja. Ustanovitev borze v Ljubljani je bila za slovensko gospodarstvo velikega pomena. Ljubljanska borza ima pomen zlasti za slovenski lesni trg. Proslava desetletnice se je izvršila zelo svečano.
Stavka hotelirjev v Parizu. Ker je vlada uvedla 40 urni teden tudi v hotelski industriji, so pariški hotelirji zagrozili s stavko. Pridružiti se jim nameravajo tudi ka-varnarji in lastniki restavracij. Za Pariz bi bila taka stavka sedaj v času svetovne razstave usodnega pomena, pa je vlada zaradi tega posredovala.
Vsak Anglež dobi plinsko masko. V Angliji so začeli z velikopotezno propagando za nabavo plinskih mask za civilno prebivalstvo. Dosedaj si je že devet milijonov Angležev nakupilo svoje lastne plinske maske. Tovarne za izdelovanje takih mask so s polno paro zaposlene in jedva zadoščajo velikim naročilom.
7500 km najmodernejših avtomobilskih cest bo Nemčija kmalu imela. Te ceste so vse zgrajene iz betona ter predstavljajo najbolj dovršene cestne gradbe na svetu. Ko' bodo vse te ceste dograjene, bo Nemčija temeljito obnovila staro cestno omrežje. — Kdaj bomo pa mi dobili vsaj eno samo tako cesto, kakor jih ima Nemčija že na tisoče kilometrov?
Petroleja svet vedno več rabi. Proizvodnja nafte se je v zadnjih 20 letih početvo-rila. Leta 1916 je znašala produkcija 457 milijonov barelov (barel je sod s 56 litri vsebine), leta 1936 pa 1784 milijonov barelov. Svetovne rezerve nafte znašajo trenutno še 12 milijard barelov, kakor računajo strokovnjaki.
Bilanca 30 dnevne stavke. V Združenih državah je stavkalo delavstvo v sedmih državah. Bilanca te 30 dnevne stavke je: podjetniki imajo škode 12 milijonov dolarjev, delavci so izgubili vso mezdo ter so imeli v spopadih 12 mrtvih.
Med veleproducenti bakra je dosedaj veljal dogovor, ki se je nanašal na določeno množino bakra, ki naj se proizvaja, da ne bi nastala nadprodukcija, ostra konkurenca, padec cen in znižanje dobička. Poročali pa smo že, da je poraba bakra vsled vedno večjega oboroževanja znatno narasla. Treba je bilo po skupnem dogovoru produkcijo bakrenih rud znatno povečati. Tega povečanja je bil deležen tudi jugoslovanski rudnik Bor, ki je zvišal svojo proizvodnjo za 10%, 10 do 15 tisoč ton.
$S3Pe
Uspeli športni nastopi naših fantov v Celju.
O zmagovitem taboru slovenskih mož in fantov v Celju poročamo na drugem mestu. V naslednjih vrsticah se omejujemo zgolj na športno vsebino fantovskih prireditev, ki so nad vse pričakovanje lepo uspele. Tekem se je udeležilo okrog 200 telovadcev in športnikov. Rezultati so bin nadvse zadovoljivi ter se je komaj malo poznala dolgoletna pavza, ki jo je naša mladina v športnem pogledu imela, ker se je tako hotelo bivšim režimom, ki so telovadbo in šport monopolizirali za Sokola. Tekme so se vršile v orodni telovadbi, v odbojki in v lahkoatletskih disciplinah. Orodna telovadba se je vršila v dveh oddelkih. V srednjem oddelku je zmagala vrsta jeseniških fantov, v kateri sta nastopila tudi oba naša najboljša smučarja Ciril Praček in Žnidar. Ta vrsta si je priborila 424,50 točk. Drugo mesto je zasedla vrsta celjskih fantov. V nižjem oddelku pa je zmagala vrsta iz Vodic nad vrsto z Ježice. Vodičani so dobili 311,50 točk, Ježica pa 310,50 točk. Od posameznikov pa so se v orodni telovadbi najbolj odlikovali Legan Jože z Jesenic, Varšek Ivan iz Ljubljane in Zupančič Jože od Sv. Jurija ob Taboru. Prav dobre rezultate so podale tekme v lahki atletiki. Tekmovalo se je v dveh oddelkih, v nižjem so nastopali mladci, v višjem pa člani. Rezultati so sledeči: 100 m mladci: Bonač, Celje, 12,3; člani: Pavlič, Ljub-ljana-šišlta, 11,7 — skok ob palici mladci: Lužnik, Maribor, 2,60 — skok v višino mladci: Bonač, Celje, 160; člani: Smerdel, Maribor, 170 — kopje mladci: Klinar, Koroška Bela, 45,48; člani: Praček Ciril, Jesenice, 38,70 — disk mladci: Lužnik, Maribor, 37,19; člani: Jeglič, Ljubljana-Sv. Peter, 35,35 — kladivo člani: Jeglič, Ljubljana, 37,07 — tek 1500 m mladci: šoster, Celje, 4:35; člani: Košir, Ljubljana-Sv. Jakob 4:20 — tek 100 m mladci: Klinar, Koroška Bela 3:3 — tek 5000 m člani: Grmovšek, Maribor, 17:30 — tek 400 m: Žerak, Maribor, 57,3 — tek 200 m člani: Pavlič, Ljubljana, 24,4 — skok v daljavo z zaletom mladci: Klinar 6,42; člani: šef, Ljubljana, 6,23 — triskok mladci: Klinar 12,18; člani: Sef 12,12 — met krogle mladci: Klinar 13,44; člani: Jeglič 12,41 — tek 10.000 m: štrucel, Maribor, 42:01.
Nogomet. Gostovanja italijanskih nogometnih moštev se množe. Italijani pa so imeli dosedaj malo sreče. V Belgradu sta nastopila v nedeljo naš Gradjanski in italijanski Juventus iz Turina. Gradjanski je porazil Italijane z rezultatom 1:0.
V Splitu je gostovalo prvorazredno italijansko moštvo Roma iz Rima proti Hajduku. Splitčani so porazili Rimljane 2:1. Oba lepa uspeha naših nogometnih moštev dokazujeta, da se nahaja naš nogomet na znatni višini. — V nedeljo se je vršila v Zagrebu prijateljska tekma med Ha-škom in SK Ljubljano, ki je prišla v Zagreb ojačena z nekaterimi novimi močmi. Hašku se je posrečilo poraziti Ljubljano z rezultatom 4:3. —
V Ljubljani je ob priliki desetletnice obstoja SK Grafike gostovalo moštvo zagrebške šparte. Ljubljanski grafičarji so bili poraženi 6:0. V brzem nogometnem turnirju si je en pokal priborila SK Grafika, enega pa Hermes. — V Mariboru se je vršila kvalifikacijska tekma za vstop v državno ligo med varaždinsko Slavijo in mariborskim Železničarjem. Mariborčani so porazili Varaždince 3:1.
Lahka atletika. V soboto in nedeljo se je vršil v Pragi medmestni troboj v lahki atletiki med Prago, Belgradom in Bukarešto. Prvo mesto so si v troboju osvojili Čehi, drugo naši, Romuni pa so ostali na tretjem. — V Budimpešti se je vršila lahkoatletska tekma med Madjarsko in Holandsko. Zmagala je madjarska reprezentanca, ki je na tekmi postavila celo vrsto madjar-skih rekordov.
Kolesarstvo. Ljubljanski Hermes je priredil v nedeljo uspele kolesarske dirke na krožni progi 8 km, v katerih so vozili seniorji 80 km, juniorji pa 40 km. V seniorski skupini je bil prvi Pro-senik iz Zagreba, drugi pa Gartner iz Ljubljane. Mariborčan Rozman, ki je imel veliko izgledov za zmago, si je pokvaril kolo ter je moral izstopiti. V juniorski skupini je zmagal Kersnik Vlado (Hermes). — Tour de France, največja francoska krožna dirka po državi, se prične te dni. Sodelovala bodo moštva Francije, Italije, Belgije in Nemčije.
dvignil, štel je po dvorišču raztresene ustavljene živali.
— Peljite črno kobilo v konjušnico. Spravite v hlev troje krav in troje ovc! In hitro! je kričal... Le eno stvar ste pozabili, Lire. Ste, da ali ne, podpisali akt o razprodaji?
— Seveda sem ga podpisal.
— No, dali ste mi možnost, da prodam vse vaše pohištvo in živino, vse ... Slišite ? ... Gospodje, nadaljujmo s prodajo; za menoj!
S pogledom je iskal Gilberta Klokeja, pa ga ni bilo več.
Ko je Gilbert povedal to, kar je bilo potrebno, je odšel iz gneče. Prišel je na skrajni del praznega dvorišča, skoro do ogla hiše, pri vstopu steze, ki vodi v gozd. Stal je, duša mu je bila na pragu, kjer je Marija jokala; čelo je naslanjala na tram ter ga skrivala z rokami. Videla je očeta; a ni pritekla k njemu.
Polglasno je rekel, ne preglasno, da ne bi vsi slišali:
— Marija! Marija; Vse sem ti dal, ti pa svoje kradeš! Marija, niti beliča nimam več, ti pa mi odnašaš še polovico časti! Marija, jaz ti govorim! Jaz ti to pravim, a mi ne odgovoriš!
Jokala je naprej. Množica je prišla s smehom in kramljala z notarjem. Prijatelji so se bližali, sovražniki bodo prišli.
Gilberta je zaklical neki glas; spoznal je, da ni Marijin. Odšel je po bregu do kraja, kjer steza preseka ograjo. Videl je, da sta pisar in izklicevalec zopet za mizami. Videl je, da so se pričujoči razmikali, Lire je tekel med njimi, vstopil je v hišo, nato je odšel iz nje, v roki je držal majhen kovčeg iz platna, z drugo pa je vlekel Marijo, ki se je skušala skriti za moževim hrbtom... »Zbogom! Pustite me!
je kričal Lize. Vsi ste me izdali! Ne bom se več vrnil sem!« Štefanov črn klobuk iz mehke klobučevine in Marijin, podoben cvetoči kapici, sta se oddaljila in izginila.
Vzdolž ob meji pa je Gilbert dvignil roke.
— Marija! je rekel. Moja uboga Marija, nimaš več od česar bi živela! In vendar sem te jaz vzgojil!
Šel je naprej in dodal:
— Nekoliko ... Kolikor sem mogel...
Zbežal je proti Volčjemu dolu, preganjal ga je pojemajoči izklicevalčev glas, ki je klical:
— Lepa bela telica naprodaj! Lepa bela telica, ki jo je privedel pošten mož.
Gozd ga je zakril...
Dva dni nato je, ko se je pod mrak vračal z dela na stezi pod drevesi, ki gre preko Vor6 in se obme proti Fontenej, opazil Mihaela Meksime. Mladi mož je šel počasi in v isto smer kot on. Nekolikokrat se je ustavil, da bi poslušal ali bolje vdihaval. Gilbert bi se mu lahko ognil, kakor se je ognil tolikim ljudem iz Fontenej, odkar je sodni sluga prišel k hčerki. Sramota ga je napravila nevljudnega. Toda ne, sedaj je podaljšal korake in preden je dosegel izprehajalca, je zakašljal, da bi ga opozoril nase. Mihael se ni obrnil ter je šel naprej; toda stegnil je roko v tistem hipu, ko je delavec šel blizu njega, in ljubeznivo je položil roko na Gilbertovo ramo, da se ta ni niti potrudil, da bi se izvil ali ustavil. Spoznal ga je, ne da bi ga videl; pomiloval ga je.
— Prav je, kar si naredil v nedeljo, Gilbert!
— Tudi zelo žalostno je, gospod Mihael.
Odšla sta drug ob drugem po poti, na katero je
prihajalo nekaj blede svetlobe, padala je na njune obraze, na grmičje in na travo. Mihael je še vedno držal roko na delavčevi rami. Padajoča tema je
znašala njune obleke, kakor je drugod bratovsko spojila kamenje, drevesa, griče, hiše, ljudi.
— Veš, Gilbert, kaj si čestokrat rečem, kadar mislim nate in na nekatere druge, najboljše v okolici, na te, ki so ti podobni?
— Ne, tega pa res ne vem. Ne vem niti, kaj mislite o meni.
— Pravim si, da z duhom presegaš svojo obrt...
— Da, včasih je to mogoče.
— Da ne poznaš le sebe. To je dobro, to mi na tebi ugaja in me dela sosednega tebi... Najbrže ti niti ne zapaziš, da so tebi ukradli resnico... tebi in milijonom drugih; toda ti bi jo ljubil, če bi jo lahko videl, o tem sem prepričan.
— Kakšno resnico, gospod Mihael?
— To, ki te dela prav tako plemenitega, kot sem jaz in po kateri si lahko še bolj ...
Umolknila sta, eden, ker je mislil, da bi bilo brezkoristno dalje govoriti in drugi, ker mu te vrste pogovori niso bili domači in ker ni našel besed za odgovor. Toda Gilbert je spoznal, da ima ta bogataš bratovsko dušo, neke vrste nežnost, ki ni bila položena na nobeno navidezno vzajemnost, ampak na skrivnostne reči, ki jih vsak čuva zase v največji tajnosti.
Prva zvezda je zagorela nad topolom, ki se je zdelo, da se je hoče dotakniti s svojim vitkim vrhom. Oba sta jo gledala in njuni duši sta se morali nekje v neskončnosti srečati. Šla sta počasi, neka milina je bila v začenjajoči se noči.
— Vedno ste bili tako dobri do mene, gospod Mihael... Rad bi vam nekaj povedaj; za nekaj prosil...
— Kaj, moj prijatelj?
(Dalje sledi)
Izdajatelj in odgovorni urednik Januš Goleč, novinar v Mariboru. Tiska Tiskarna šv. Cirila v Mariboru (Albin Hrovatin).