GDK: 91 Strategija varstva krajine v Sloveniji Landscape Protection Strategy in Slovenia Dušan OGRIN* Izvleček Ogrin, D.: Strategija varstva krajine v Sloveniji. Gozdarski vestnik, št. 9/1996. V slovenščini. Avtor v prispevku razpravlja o položaju krajine v prostorskem načrtovanju, filozofiji varstva krajine in njenem vključevanju v odločanje o rabi prostora, za varstvo krajine pomembnih prostorskih proble- mih ter ciljih, strategijah in smernicah varstva kraji- ne. Ključne besede: krajina, varstvo krajine, raba prostora. Ta prispevek je močno skrčen povzetek naloge za Ministrstvo za okolje in prostor, ki je vsebinsko naravnana na pripravo gra- diva za Prostorski plan, še pred njim pa za Politiko prostorskega razvoja Slovenije. V nalogi so zaobjeta naslednja poglavja: položaj krajine v prostorskem načrtovanju, filozofija varstva krajine in njene implikacije v rabah prostora, za varstvo krajine rele- vantni prostorski problemi (obstoječi, naka- zujoči se v tekočih trendih in v viziji prihod- njega razvoja), cilji strategije, smernice za varstvo in model za določitev izjemnih kra- jin. V !ern okviru je bilo neizogibno treba do- ločneje osvetliti pojern krajine v dveh kate- gorijah današnje obravnave, namreč, en- krat kot predmet in enkrat kot vsebino. Po- glavitni temelj za tak postopek upravičuje zasnova prostorskega plana republike, ki se členi v tri temeljna poglavja; poselitev, infrastrukturo in krajino, kar se utegne zdeti na prvi pogled nenavadno. Da bi preverili smiselnost takšne umestitve krajine in jo videli bolj plastično, kaže naravo pojma po- drobneje razčleniti v obeh kategorijah. *Prof. dr. D. 0., Inštitut za krajinsko arhitekturo, Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Jamni- karjeva 101, 1000 Ljubljana, SLO Synopsis Ogrin, D.: Landscape Protection Strategy in Slo- venia. Gozdarski vestnik, No. 9/1996. ln Slovene. The author of the article discusses the position of landscape within spatial planning, landscape protection philosophy and its place in passing de- cisions as to space utilization; the topic of the article is also spatial problems and goals important for landscape protection, the strategies and guide- lines of landscape protection. Key words: landscape, landscape protection, space utilization. Krajina je v prostoru praktično vse in hkrati nič - to je dialektika njene dvojnosti. Prostor so njive, gozd, reke, vinogradi, igriš- ča, grajene prvine poselitve. Vse to lahko obstaja samo zase, deluje prostorsko in gospodarsko povsem samostojno. Vendar pa je vse to, travniki, gozdovi, močvirja, njive, vodotoki idr. v različnih kombinacijah hkrati tudi krajina. Tako pač v poljubnem izseku prostora ne moremo videti samo krajine, ne da bi obenem zaznali, da so tam omenjene sestavine, gozd, travnik, pa- šnik, vode idr. Seveda pa te prvine lahko opazimo, ne da bi jih povezovali s pojmom krajina, kar se tudi dogaja v vsakdanjem življenju. Pojem krajine se torej oblikuje v naši za- vesti po percepcijskem postopku združeva- nja različnih prostorskih pojavov v neko ce- loto in z našim dejavnim razmerjem do njih. Pri tem velikost ali območje krajine določi­ mo oziroma izbiramo sami, v odvisnosti od opravila - glede na to, ali jo opazujemo, doživljamo, raziskujemo ali pa se z njo na- črtovalno ukvarjamo. Tako bi lahko tudi re- kli, da je krajina način videnja ali obravna- vanja prostora, rnorda še bolje, da je kraji- na zaznavni produkt določenega prepleta- nja ali sostanja več zaključenih, jasno določenih prostorskih sestavin. Gre torej za celovito nadpojavnost, za sopojavnost. Ta se oblikuje v naši zavesti kot skupna Gozd V 54, 1996 403 Strategija varstva krajine v Sloveniji vrhnja plast nad podlago, ki jo ustvarja neki poljuben, nepravilen mrežni sestav. Zanjo je značilno, da je ni mogoče razložiti iz njenih posamičnih sestavnih entitet, npr. geološke podlage, talnih ali vodnih razmer, rastlinske odeje ali neke rabe, na primer kmetijstva, gozdarstva ali poselitve. Spoz- navno dostopna je samo kot celovitost pro- storsko-ekološkega, ekonomskega in kul- turnega. Prav v tej nenavadni biti krajine se skriva vzrok številnim, tako različnim in ne- redko samovoljnim, a tudi naivnim razla- gam ter definicijam pojma. Seveda, tako dolgo, dokler gre za opazovanje ali razisko- vanje, je svobodna opredelitev pojma do določene meje možna, v planiranju pa, kjer gre za neposredne, tudi kvantitativne do- ločbe, moramo delovati z bolj objektivno določenimi kategorijami. TRIADA, V KATERO JE UMEŠČEN PO- JEM KRAJINE A TRIAD INTO WHICH THE NOTION LANDSCA- PE HAS BEEN PLACED Za umevanje svojevrstnosti krajine, mo- ramo omeniti še eno njeno značilnost, po kateri se bistveno loči od drugih predmetov planiranja. Poselitev ali infrastrukturo pred- videvamo v postopku planiranja ponavadi kot nekaj novega. Krajina pa je, nasprotno, obstoječa stalnica; nove krajine, ki bi na- stajala na račun neke druge prostorske ce- lovitosti, ni mogoče načrtovati, tako kot je to, denimo, možno pri poselitvi. Krajino lah- ko samo spreminjamo, kar se dogaja pravi- loma z načrtovanjem novih rab, s posegi, ki DRUŽBENO prihajajo zunaJ nJe, lahko bi jih imenovali poselitvene pobude. Če imamo pred seboj naravnanost stra- tegije varstva krajine, potem je jasno, da njen cilj ne more biti spreminjanje krajine, marveč je ta, nasprotno, prizadevanje za njeno ohranitev. Najučinkoviteje to uresni- čujemo tako, da zmanjšujemo, po možno- sti tudi preprečujemo spreminjevalne, zlasti škodljive posege, kar je ena temeljnih vlog prostorskega načrtovanja. Sklep iz tega je, da so procesi soočanja med predstavami o razvojnih spremembah in prizadevanjih za njihovo zmanjševanje ali preprečevanje za- radi varstva tista vsebina, ki določa vlogo in mesto krajine v prostorskem planiranju. Za- to ona tam nastopa kot skupni imenovalec in nosilec družbenega interesa na ekološki, kulturni in drugih kakovostih odprtega pro- stora. Kakorkoli utegne krajina zveneti kot zelo splošna označba, celo abstrakten pojem, pa vendar drži, da je zelo pogodljiv skupni imenovalec za naravni in polnaravni odprti prostor, kajti njive, gozdovi, območja prvo- bitne narave, reke in podobni pojavi so, kljub njihovi različnosti, na koncu vsi tudi krajina. Zdi pa se, da pri tem, bolj kot struk- turna narava krajine, kohezivno deluje to, da ima družba na njej poudarjeno izražen interes varovanja. Če to primerjamo na pri- mer z infrastrukturo, lahko ugotovimo, da so vezi med njenimi posameznimi vejami mnogo bolj ohlapne, denimo med energet- sko in cestno infrastrukturo. V tej luči se, seveda, umestitev krajine kot enega od treh blokov v osnovni shemi prostorskega pla- na, izkaže kot res smiselna, Hkrati pa se krajina predstavlja tudi kot ena njegovih GOSPODARSKA ------- DRUŽBENA PERCEPCIJA VREDNOTE 404 Gozd V 54, 1996 DOGAJANJA Socio-economic events A social perception of a worth / PROSTOR KRAJINA Space, landscape Strategija varstva krajine v Sloveniji tehtnih, za načrtovanje v vsakem pogledu manipulativno primernih vsebin. Čisto drugačna pa je videti strnjenost, enovitost, tega bloka, ko si zastavimo vpra- šanje, kako pridemo do predočbe o njegovi optimalni opredelitvi. Pri tem lahko izhaja- mo iz nekih vnaprej postavljenih paradigem in iz njih izvajamo podrobnejše opredelitve, po zaporedju od splošnega k posebnemu, se pravi ravnamo po deduktivnem postop- ku. Druga možnost je, da gremo po obratni poti in iz posameznih sektorjev luščim o teht- ne prvine in jih s posploševanjem prenese- mo v višje, nadrejene teze oziroma oprede~ litve. Včasih so rekli, da je prvi postopek totalitarističen, drugi pa participativen oz. samoupraven. Ne glede na. to, kako ga označimo, je to eno ključnih vprašanj v iz- delavi plana, tudi prostorskega plana re- publike kot ene začetnih stopenj k planu. Prava pot je verjetno v srečevalnem po- stopku, ki pa ima eno samo in veliko hibo- naporen je in dolgotrajen. Vendar pa prina- ša učinkovitost, ker informacije, ki prihajajo od spodaj zagotavljajo večjo realnost, tiste od zgoraj pa skrbijo za usklajenost. Slednja pomeni v končnem nasledku: - ubranost z vodilnimi načeli družbene filozofije in etike, - uravnoteženost med varstvom in raba- mi. Za tematiko krajine je to vprašanje zelo pomembno, ker bodo usodo krajine dolo- čale opredelitve v posameznih sektorjih, kmetijstvu, gozdarstvu, turizmu, športu, vodnem gospodarstvu, rudarstvu, razvoju podeželja idr. Ta ugotovitev odpira drugo metodološko pomembno vprašanje, ki se nanaša na to, ali bodo in če bodo, v kolik- šni meri, družbeno-gospodarske projekcije sodelovale pri oblikovanju poglavitnih po- stavk prostorskega plana. Težo teh vpra- šanj za blok krajine zgovorno ponazarjata samo dve navedbi: - kmetijstvo je dejavnost z daljnosežnimi strukturnimi preobrazbami, ki bodo sprožile nesluten obseg prostorskih sprememb glo- balnih razsežnosti, - energetika je razvojno težko napove- dljiva področje: samo zaprtje nuklearke bi pomenilo graditev vrste elektrarn in s tem dokončno razvrednotenje slovenskih rek, dalje graditev novih nacionalnih in medna- rodnih daljnovodov. Gornji navedbi sta zgolj za ponazoritev in v podporo trditvi, da učinkovite strategije varstva kot tudi prostorske politike ni mo- goče formulirati brez uskladitev s sektorski- mi načrtovanji. Po tej poti bodo sektorji lah- ko bolj razvidno sprevideli posledice njiho- vih gospodarskih pričakovanj in namenov ter jih ustrezno prilagajali oziroma poprav- ljali. Po vsebinski plati je strategija razvita po naslednji shemi. Sicer je organizirana po hierarhičnem načelu, vendar pa jo je mož- no v tem smislu videti dvosmerna. Prva možnost je, da je izvedena iz posamičnih sestavin in opredelitev, v primeru naše she- me iz najniže ležečih spoznanj, ki se s pos- ploševanjem spreminjajo v načelne opre- delitve kot končnim dosežkom. Seveda pa je možno nastajanje strategije v obratni smeri, to je z dedukcijo iz splošnih, dekla- rativnih opredelitev. Obe možnosti sta v spodnji shemi ponazorjeni s puščicama, ki tečeta v nasprotnih smereh. SPLOŠNE, NAČELNE OPREDELITVE filozofsko-etične narave General, principal definitions of philosophic-ethical nature 1 IZHODIŠČA Concepts CILJI splošni in posebni Goals general and specific splošna in posebna NAVODILA, SMERNICE zapovedi in prepovedi general and specific instructions, guidelines, commands and prohibitions 1 INPUTIIZ POSAMEZNIH SEKTORJEV lnputs from individual sectors GozdV 54, 1996 405 Strategija varstva krajine v Sloveniji Za popolnejšo predstavitev o vsebinski zasnovi strategije naj bodo omenjeni še nje- ni poglavitni cilji. SPLOŠNI CILJI GENERAL GOALS - zagotovitev identitete, jasne prepoz- navnosti slovenske krajine tako na lokalni kot tudi na regionalni ravni, - ohranitev krajinske pestrosti v skladu z naravnimi razmerami slovenskega prosto- ra in zgodovinsko kontinuiteto kulturnega izročila, - strukturna usklajenost v novih krajinah na podlagi uravnoteženega razmerja med gospodarsko-tehnološkimi in kulturnimi vi- diki, -stalno povečevanje kulturnih, ekoloških in rekreacijskih zmogljivosti slovenskih kra- jin, - ponovno onaravljenje prizadetih krajin- skih območij v največjem možnem in smi- selnem obsegu. Foto Špela Habič: Postonjska kotlina 406 Gozd V 54, 1996 POSEBNI CILJI SPECIFIC GOALS - podati temeljne usmeritve za obvlado- vanje velikih sprememb na podeželju, ki jih bosta izzvala vstop Slovenije v evropske integracijske procese in večje odpiranje sve- tovnemu trgu, - opozoriti na potrebe po sanaciji krajin- sko-ekološko močneje prizadetih območij v Sloveniji, - nakazati glavna žarišča (tematsko) in torišča (geografsko-umestitveno) navzkrižij med pričakovanim (po spontanih gibanjih in tekočih trendih) oziroma načrtovanim raz- vojem (plani na republiških in lokalnih rav- neh) na eni in krajinsko dediščino na drugi strani, - izdelati seznam izjemnih krajin Sloveni- je, -pripraviti smernice za varstvo krajine, - formulirati poglavitne sestavine krajin- ske strategije za njihovo vključitev v kon- cept prostorske politike Slovenije.