spodarske j obrtniške narodne Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold Vi® 1 1 1 A _ . 1 J PA ^ ^ O /v»/N /I ili po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr pol leta 2 40 kr pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold. ; pošilja za ěetrt leta i Ljubljani sredo decembra 1880. O b s e g : Še nekaj zemljišne statistike z ozirom na novo uravnavo zemljiškega davka. O prvém shodu kmetovalcev na Dunaji. (Konec.) Gospodarske novice. Se enkrat o dvakratni ali trikratni molži krav. Premišljevanja o ža- lostném stanji kmetijstva. Most čez Savo pri cerkvi sv. Egidija. Privatna posestva Andehsčanov na Kranj- skem. dopisi. Slovensko slovstvo. Novičar. Mnogovrstne novice. Ozir na zadnje zborovanje zbornice poslancev. Naši Gospodarske stvari Se nekoliko zemljišne statistike z ozirom na novo uravnavo zemljiškega davka. Zdaj, ko kmetovalci in tudi nekmetovalci čakajo na to, kako bode konečno reŠeno važno vprašanje zem- Njiv Doljna Avstrijska.......+ 85.288 Moravska..............+161.067 ornja Avstrijska...... . + 9.850 S lez ka...........+ 30.809 Salcburška .........— 3.748 Koroška..........+ 8.113 Kranjska..........+ 19.515 Stajarska..........+ 18.702 Primorska..........— 64.965 Dalmacija..........— 4.809 Česka...........-r 226.545 Skup aj . +486 367 Kar se tiče Galicije in Bukovine, opominja poročilo centralne komisije, da so se zemljišča v Galiciji v primeri z dosedanjim provizorijem za 1232/3 štir-jaških milj , zemljišča v Bukovini pa za 44 štirjaških milj pomnožila. Kar se tiče Tirolskega in Predarelskega, je Tirolsko v provizoriji imelo 2 milijona in 875.838 oralov , po stabilnem katastru od leta 1856. pa 1 milijon in 809.777 oralov gozda in 1 milijon in 979.535 oralov druzih zemljišč. Uravnava zemljiškega davka je pa ljiškega davka, mislimo vstreči našim bralcem podamo sledečo tabelo. ; ako % • jim Ona jim pred oči stavi, koliko več ali manj ima po najnovejših merah dandanes vsaka dežela njiv » senožet, vrtov, pašnikov , planin in pa gozdov, v primeri s starim katastrom od leta 1844. (Znamenje + pomeni več, znamenje Senožet Oralov 11.583 18.979 + 38.603 4.896 27.842 11.594 +14.157 + 22.657 +15.673 Vrtov + + + + + 19.140 6.858 18.765 2.849 1.969 4.204 10.237 + manj.) Pašnikov in planin 140.551 166.062 50.657 36.641 82.865 9.730 109.827 Gozdov .400 57.949 + 18.173 + 31.441 + 31.189 90.070 123.570 231.381 229.012 + 73.344 + 51.277 + 14.193 + 15.074 6.350 + 63.310 + 67.171 + 100.873 88.652 + 195.049 3.060 38.353 +145.825 1,105.136 + 669.233 konstatirala 1 milijon in 859.516 oralov gozda in lijon in 984 056 oralov druzih zemljišč jone in 843.572 oralov j skupaj mi-mili- tedaj proti provizoriju okoli 100 štirjaških milj več. Na Predarelskem so davku podvržena zemljišča v provizoriji znašala 301.319 oralov, 1856. leta 113.671 oralov gozda, 283.670 oralov pa druzih zemljišč, tedaj skupaj 397.341 oralov; nava zemljiškega davka je pa našla 117.657 oralov gozda 281.438 oralov druzih zemljišč — tedaj skupaj 39^.096 urav- to je > blizo 97.000 oralov vec, kakor v provizoriji. > 9 (Dalje in konee.) 12. vprašanje. Ali bi ne bilo koristno, zastop poljedelskih zadev, posebno nasproti zakonodavnim kor-poracijam in javnim oblastnijam , izročiti posebnim, po poljedelcih dotičnega okraja prosto izvoljenim pol-jedelskim zbornicam — se odloži za obravnavo prihodnjega shoda kmetovalcev. 13. vprašanje. Kakošen je stan poljedelskih žga-njarij in kako vpliva na-nje njihova davkovska po- stava? — O tem za naše slovenske kraje manj pomen-ljivem vprašanji bilo je sprejetih 5 sklepov. 14. vprašanje je razpadlo v 2 oddelka: 1) Ali zadostujejo zdaj obstoječe postave, da bi se zabranilo poškodovanje zarubljenih zemljišč po zarub-ljencih? 2) Katere postavne naredbe bile bi potrebne, da se poškodovanje takih zarubljenih zemljišč po za-rubljencu gotovo zabrani ? — Poročevalec dr. Poklukar je po primernem utemeljenji nasvetovai sledeči skoraj soglasno sprejeti predlog: V očigled žalibog tako silno množečih se pokon-čavanj zarubljenih zemljišč po rubljencih spoznava shod kmetovalcev n uj n o p o tr e b o, da se po poti postavo- davstva tem nepristojnostim kar hitro v okom pride s tem, da se vspešno ome jí pravica zarubljencu, z zarubljenim zemljiščem početi, kar bi hotel, pa da tudi se mu zažu^a kazen o takem poškodovanji, katero utegne vknjiženim upnikom na škodo biti. 15. vprašanje. Kako se ima gozdna postava od 3. decembra leta 1852. pre nar edit i, da se odstra- nijo vsled presilstva gozdnih iastnikov umnemu planinarstvu preteče zapreke in da se živino rej i v plani-nah vrnejo pristoječe pravice tako kakor je to v Svajci? Poročevalec dr. Poklukar nasvetuje po temeljiti raz-ložbi sledeči, tudi po soporočevalcu prof. Schmiergerji priporočani sklep : a) Shod kmetovalcev izreka svoje prepričanje , da je v prid živinoreji in z ozirom na varstvo pripoznauih pravic — v planinskih deželah treba prenarediti §. 10. gozdne postave od 3. decembra 1852. v tem smislu, da se vživanje pašnih pravic ne sme kratiti po takih naredbah, katere lastniki gozdov vrivajo v namen goz- doreji. — Po nasvetu soporočevalca prof. Schmiergerja pa se sprejmejo sledeči nasveti: b) Shod kmetovalcev se izreka gledé vživanja pašnih pravic v planinskih deželah za sledeče premembe gozdne postave od 3. decembra 1852. leta: 1) Naj se opusti postavno doloČevati del vsega gozda, na katerem bi bila paša prepovedana zarad po-gozdovanja, — nasproti pa 2) naj se posebej za listnato drevje in posebej za crni gozd doloci neprestopljiva doba tekoča od časa, ko je bil gozd do golega posekán, ter v mejah te dobe naj se za vsak slučaj posebej po nepristranskih izvedencih stavite daljša ali krajša doba varovanja za tisti kraj z ozirom na tamošnji vpliv paše na gozdorejo — ali pa naj se varovanje in to takrat čisto opusti, kedar se ser-vitutni gozd ne posekava na golo, ampak le polagoma. 3) Ako se med lastnikom s servitutom obloženega gozda in pa upravičenimi pokažejo zapreke ali prepiri gledé načina vživanja samo na sebi ne oporečene pašne pravice, ima gospóska za oni primerljej , ko bi ne bilo gospodarskega čiteža, zahtevati, da se ta črtež določi. 4) Lastniku servitutnega gozda naj se naloži dolžnost za to skrbeti, da je mogoče pašno živino brez za-prek goniti na pašne prostore ; — ako bi on tega ne storil in bi bilo upravičenemu do pripoznane mu paše brez dotike ptujega zemljišča samo mogoče priti čez gozdne prostore, na katerih je zarad pogozdovanja paša zabranjena, teda) naj upravičenec ne bo vezan škodo povrniti, katera bi se vsled takih prehodov na omenje-nih prostorih storila. 5) Prestopki zarad paše po upravičenem storjeni se imajo soditi po prvotném namenu postavodavčevem samo in izključeno po §. 9. onih načel, po katerih se ima tarifa za gozdno škodo izdelati. 16. vprašanje. Kaj zadržuje pridelovanje tobaka v Avstriji in kaj bi se moralo storiti, da bi se tudi našemu kmetovalcu, kakor ogerskemu, mogočost tega pri-hodka odprla? — Poročevalec Smetana predlaga sledeče, tudi soglasno sprejete nasvete: a) Shodu kmetovalcev se ne zdi upravičeno pred-stvo Ogerske gledé pridelovanja tobaka. b) Privolitev pridelavanja tobaka v vseh v državnem zboru zastopanih deželah se priporoča enako po potřebnosti kakor tudi kot zapoved pravičnosti. c) Najvažnejši pogoj za povzdigo sajenja tobaka je določitev take nakupovalske cene , katera se vjerna s trgovinsko ceno oddanega surovega tobaka. d) Izvažanje surovega tobaka se pripusti s takim nadzorovanjem, kakoršno monopol zahteva. 17. vprašanje. Ali bi ne bilo koristno , zarad po-svetovanja skupnih zadev avstrijskih kmetovalcev osnovati od časa do časa ponavljajoče se shode zastopnikov kmetijskih družeb , tako , kakor jih imajo uže več let gozdarji? To vprašanje rešilo se je s sledečim sklepom : Da se sklepi shoda kmetovalcev na primerno mesto oddajo in ondi podpirajo , in pa zato , da se potrebno vpelje za prihodnji shod, se izvoli za ta čas stalni odsek 7 udov. In koncem zborovanja izvolili so so v stalni odsek gospodje: knez Adam Sapieha, knez Karol S c h w arzen ber g, dr. Wich, grof A. Attems, baron D o-belhoff, E. Siegl in vitez Proskowetz. Gospodarske novice, * Centralna komisija za uravnavo zemljiškega davka je 21. dne t. m. končala svoje delo. V tej seji je odbila predloge za znižanje davkov v gornji in dolnji Avstriji in na Štajarskem, sklenila pa je poročati viadi, naj , če najde v gornji in doljni Avstriji in pa na Štajarskem, kakor tudi v druzih deželah pri vcenitvi kake posebne oštrine (Schârfen), te oštrine odstrani, da se nobeni deželi krivica ne zgodi. Potem je objavil poročevalec, da so s tem sklepom rešene vse peticije. — Koncem seje se je centralne komisije predsednik baron Distler zahvalil vsem udom komisije za njih trud , ki so ga imeli s svojim važnim poslom, dostávši nado, da, kedar se bodo vlegli valovi razdraženosti, bode vse ljudstvo pri poznalo pravilnost nove uravnave zemljiškega davka. Baron Apfaltrern se je zahvalil predsedniku za korektno vodstvo komisije, grof Belrupt pa marljivosti finančnih uradnikov. * Dva ponarejalca vina v Freiburgu na Nemškem sta bila nedavno od ondašnje sodnije na 5 mesecev za- pora in 500 gold, v denarji kaznovana. Dokazano jima je bilo, da sta vino delala iz vode in špirita, katero sta barvala z razlicnimi barvami , da je vino bilo ali belo ali rudeče. V teku 5 mesecev sta toliko špirita nakupila, da sta naredila 29.000 hektolitrov vina, kisline vin-skega kamenja pa za 22.000 hektolitrov vina; primešo-vala sta svojim vinom tudi krompirjev sladkor. * Nikari ne kupujte amerikanske svinjine! Tako opominja zdravstveni svetnik dr. Gross v Pešti. On pravi, da je letos tako huda kuga ( Hogcholera) podobna koleri človeški v amerikanskih gojzdih raz3ajala, da je ondi 260.000 prešičev poginilo. Ta kuga je silno nalez- ljiva tudi za cloveka, kajti vsi, ki so meso ali slanino bolnih prešičev vživali, so nevarno zboleli, veliko pa jih je tudi pomrlo. Gospodarske skušnje. Še enkrat o dvakratni ali trikratni molži krav. Kar so ,,Noviceu v 22. letošnjem listu iz Francoskega trdile. to potrjuje tudi grajščinski os&rbnik Hofer, ki je veliko poskušal : ali je dvakrat na dan kravo molzti bolje, kakor trik rat. On je te skušnje skozi vse leto dělal in se preprical, da pri trikratni molži na dan se namolze Vio mleka več, kakor pri dvakratni. IJže pri prvi poskušnji smo — tako piše on v časniku „Wiener iaiidw. Zeitg.u — pri trikratni molži in enaki krmi več mleka dobili; ko smo krave dvakrat molzli na dan, smo mleka dobili okoii 130 litrov, ko pa smo jih tri krat molzli, smo ga dobili 14d litrov, in sicer: zjutraj 73 litrov, opoludne 20 iitrov, zvečer pa 53 litrov; tedaj za 16 litrov več. Z malimi premembami je to zmerom tako bilo, da je pri dvakratni molži se namolzlo il 18 litrov manj Tudi tukaj na Českem tako da oficirje mnogokrat devajo v penzijon samo zato, če poroča gori omenjeni oskrbnik — sem vpeljal trikratno njih postava ni všeč višjemu generalu ali da se jim sicer moižo in to pri živini drugačnega plemena in pri dru- zameri. Koliko denarja vlada potroši za podporo čas- gačni klaji; al zmerom se mi je potrdilo, da smo pri nikov in druge take reči, katerim se pravi: trikratni molži za 10. del več mleka dobili. zvedel, in to Pa je jih treba". » ne bodi Po tem takem ni čuda, da državni stroški vsako še nekaj druzega je navedeni oskrbnik bilo, da trikrat na dan molzene krave se poprej obre- leto večji postajajo, tako, da je finančni minister pri j ij o in da tudi po teletu še posebno več mleka da- moran po vseh kotih stikati, kje bi najdel V se kak nov Tudi se je pri trikratni molži kravam redkokate- davek. Ali za Boga svetega! kam JeJ° rikrat vime vnelo (ovčic na vimenu prikazal). Ko- bomo prišli, če zmi rom tako dalje pojde! Toraj je pač skrajni čas da se nečno priporoča omenjeni oskrbnik, naj se krave po- celi organizem vladne sisteme predrugači in se leti zjutraj ob uri X VIU. K M IA* J U MIJ KJ JLJt & Ut T V V* ^ ^ • • ^ * ^ ^ ^ • - v » opoldne ob 12. uri in zvečer ob vpelje cenejša vprava uri molzejo uiuiA^j v, — pozi m i zjutraj ob u«, u^uiuuu um i"-* * j " ** » w * » k » u o^ uaiu ici^ m zvečer pa ob 6. uri; se ve da je tukaj vse eno, dan na tisuČe stroškov prihraniti, ko bi se nadzorstvo 12. ali se četrt ali pol ure prej ali pozneje molze. opoldne ob Tudi pri lj udskem šolst vu bi se dalo leto in teh šol poleg tega, da se jim povrne verski značaj, zo- pet izročilo dekanom ? ki Premišljevanja o žalostném stariji kmetijstva. so brezplačno opravljali to Interpelacija gospoda grofa Hohenwart s so- naŠla rado službo in morebiti še z boljim vspehom, ko dandanašnji inšpektorji, ki dobre plače vživajo in za ljudsko šol -stvo najbolj to skrb imajo, da narodne šole ponemcujejo. Tudi še to moram dodati, da naj vojaška postava družniki njegovimi v zbornici poslan,. sten odmev v srcu vseh kmetov in prijateljev kmetij- olajsave dppusca kmetom, kateri imajo O oralov pose- 1Q skega stanu. Naj pravični tej objavi dodá tudi priprost kmetič svoje opazke. Če v kaki deželi nastane huda kužna boiezen a kaka druga elementarna nesreća, začnó ljudjé premiš stva, da si enega sina, ki se jim za kmetijstvo najbolj pripraven zdi, obdržijo domá pri gospodarstvu. Dokler vsega tega in še več druzega država ne y li ati in ugibati y da je to nesrećo zakřivilo in kako bi se v okom prišlo. Eden reče to, drug pravi uno; stori, in pa oderuštva postavno ne odpravi, ni misliti da se kedaj rešimo silnih davkov in pogube, ki preti kmetijstvu in državi. se ve da vsak bi rad kaj izdatnega nasvetovai primeri ravno taka se godi dandanes z našim ParadišČi 20. dec. 1880. Mat. Il o var. kmet. y kmetij stvom Obče Je znano in čividno, kako od dne do dne bolj hira in propada kmetijstvo, vsled tega pa množi se uboštvo med ljudstvom da se koli tako Marsikdo, ki je bil pred malo leti še přemožen gospo dar, mora zdaj poprijeti beraško palico in ljudi za božj dar nagovarjati. Kako silno so kmetije zadolžene, vidi se v zem Starinske stvari. Most čez Savo pri cerkvi sv. Egidija Odgovor na Bral sem unidan vprašanje gosp. Fr. Sumi ljišcinih knjigah in izročevalnih pismih , priča tega so nam eksekutivne dražbe. Tako Sumi-a, v katerem v ,,Novicahu spis gosp. Franceta prosi, naj se mu naznani, komur je o bivšem mostu čez Savo kaj znano pri cerkvi sv. 1878. je bilo v avstrijskih deželah po dražbi prodanih Egidija. Ker sem v numizmatični zadevi uže o iska-10.264 posestev, in 11.748 vknjiženih upnikov izgubilo nem mostu popraševal, sem natančneje od čast. gosp. , na primer, samo leta je 34 milij 100.100 gold. Vrhu tega pa tudi dr- Karola Ripšelna, župnika dolg s 4000 milijoni gold, ne laže, katereg bodo na Vidmu, zvedel o tem naši otroci in naših otrokov otroci na-se vzeti morali sanji to-le : pra- Cerkev sv. Tiina aii Egidija je stala na desnem Vse to nam po pravici delà strah, kaj bode z na- pobrežji Savine in na levem bregu Save v voglu na šim kmetij stvom takem žalostném stanji kl po m aga j nemudoma, če ne propade sedanjem ,,Zidanem mostu" (Steinbriick), most pa je metijstvo državi: stal cerkvi nasproti iz Kranjske čez Savo na Štajersko. sama na razva- lini glavnih stebro ta velika nesreća zab kant, treba zorno obrrn vojib, ki -ani in so kmetijstvo se e kmet sl. vlada dunajska poln svoj ne oci Da pride boli Ko je bila leta 1834. Sava tako majhna da niso pa na po- na kmetij Inih davkov polagoma m delà na to > se breme pa tudi take post mogli prosto z ladijami po njej voziti, ker sta to na kranjski strani dva kamnita stebra od bivšega mosta branila, so jih to leto odstranili, kakor tudi mostno branilo (Bruckenkopf). Ker so v teh stebrih najdeni bili se more iz tega sklepati tudi na starost nek novci odstranijo, po katerih kmet trpi škodo. Velikokrat so danjega mosta. Dobili so namreč bakren denar od Ga- . Kr.) in druzega od """j" y .»««v,».« «.^.^v p» ~ ~ --------------— .„> © ' — ^ w uže naši národni poslanci v deželnem in državnem zboru lijena, rimskega cara povedali ne more y kaj vse kmeta aprej, a reklo jbo]j se je: , teži in hudo tare bo uze bolj y da 260. i. menda rodovine Julija; te peneze ima še sedaj gosp Rip s narisane y v posesti pa jih imajo gospod vladika Mari- takrat, ko bo iz hleva zadnja kravica šla za davke. borski. Postavili so po takem ta most uže Rimci naj- Res ie , Ući U Ci V IVI OU Ulil VOC1CJ iU V4.CÍ lUUlOJi; Will , VIC* UIVUll 1. L\J\J, JLVl. LVU pel» VI Zič* AULU O U V LfJ se zdržujejo vojaki, uradniki in druge državne potrebne stoletji zidani poprašujete, je moral ta drug most biti da davki so bili vselej in da morej biti da bržeje okoli 260. po Kr. Ker pa Vi za most v 13. naprave y vendar le tolikošni naj so, da jih ljudstvo toraj y nov, kateri je bil omenjeno leto zidan; o tem pa strpeti more. Mero in vago treba je imeti pri vsaki reči! morete kaj več izvedeti na Laškem (Tiïffer) v kroniki Veliko denarja bi se dalo lahko prihraniti samo pri kjer je še cerkvica sv. Tilna naslikana. ? veliki trumi uradnikov, katerih je veliko veliko preveč, med katerim 80 kakor da bi posebno j i uradniki tako pl Most je dal cesarski poveljnik podreti y in sicer mošnja. Koliko denarj koj državna blagajnica bila Rothschildova se po potrebnem izdá za zato, da niso mogli Celjski grofi od naše strani pomoči so se puntali. Katerega leta pa je to bilo in dobiti, ko mnogim adnikom, ki kateri most je bil, upam, da tam izveste. Kronika je 80 in bi lahko se več let svoj uradni posel opravljali Čvrstega zdravja bila neki leta 1447. pisana Posebno grozni so stroški za pokoj jak Novcev rimskih večidel v S i sci ji kovanih se katerih v penziji je uže cela armada! Pripoveduj se y y tù okolici Drnovski še obilno nahaja, čez tisoč sem jih sam jaz prejel. Pa tudi pri Boštajnu so pred par * leti našli delavci zlat od He rak li ja, v posesti gosp Gutmansthala, y „Zidanem mostu" Vite lij a v po Zoreta, Z eno ta pri Smarjeti, Anastaziji berg a leta 1246. in 1248. (Glej Fontes rerum austria 2 pri 1. 9 10). sesti gosp. pri Mokronogu itd. Numizmatike in sploh vsacega Shirnomel. kog arheolog Listina Bertolda IV. 1228. 1. 18. oktobra ,,in Shir- spisi zanimivajo y u ili ouiuii v oa^ggai , aiucuiugi^u pa opozorujem na zagrebški „Viest heologičkoga društva", kateri uže dve n o m e 1 (Glej „Mittheil. des hist. Vereins fiir Krain", 2 y 35.) leti glasilo , štirikrat na leto v zvezkih zhaj Clani društva Kazen teh posestev so vojvode meranski XCJtl , . ~ ' ~ —--- ----J-- --------- plačajo 1 gld. vpisnine, 2 gld. pa je letnine plačati y za feude (Lehen) od frižinskih škofov , in sicer >> in imeli G u- drug narocnike letnik gold Dozdaj še nisem v nobenem domaćem listu bral „Viestnika" priporoče tenwerth, ambo Paiersdorf, Gabrie, Kertin-werch, Klenowik, Laknitz, Gross- in Klein- nega Naj bode tedaj s temi vrsticami priporočan t Pólland, S a g r a d, Altenburg y Drag a Iz Leskovca pri Krškem F J > kaplan Sfarozgodovinske stvari. brod ob Krki med Dobravo in Drammo." Henricus, marchio Istriae in feudum werde, Weinperch, itd. 154 9 Strug, Zagrat, Ceenonich 9 Gutten-Polanum majus 3. (Obširno: Fontes rerum avstr. 2. 31. 128 — 9. 132 5.) Od krških škofov so imeli feude trdnjavo: Lu Privatna posestva Andehscanov na Kranjskem Spisuje Davorin Trstenjak. II. In monte s. Stepliani. beck (kje je stala?) Henricus, marchio Istriae „castrum Liebek", dum Che r štete n. schichtsquellen 27, 178 (Glej 9.) >> feu- Archiv fur Kunde osterr. Ge- Ministerialci Andehscanov in njihova posestva so Sonegg Sophia 9 soproga Bertholda II., pokloni imetje ,,in monte St. Stephani in Cane o la" samostanu Dies- senskemu. (Diessens. Necrolog ad 8 Id. Septbr.) To imetje regestilTsostavi obširno razpravo o voivodih meranskih # i i t . • t • • i ^ i t / ry • i v O ______& J bila: „in Eich, Gurgvelde, Vellach, Winkleřn, Rosinbach, Nassenfuss, Reitenburg, Duplach, Preissegg Inselwerth, Rabensberg, Neudegg" itd. Kogar zanimlje domaća zgodovina, lahko po teh t je moralo biti v okrožji kranjskem (Krainburg). g Libechj Luhs. Imetja in pravice „in Libech et Luhs" (Lož?) je poklonila Sophia, Henrika IV. soproga, oglejskemu na Kranjskem. Slovensko slovstvo. patriarhatu. (Thesaurus ecclesiae aquilijensis, ed. Bianchi, pag. 18.) Michoio. Leta 1204.. . . 20 je Henricus, marchio Istriae spo- rocil na tožbo Otona bamberškega, katerega „nepos m # /I « • 1 w» 1 • 1 w 1 i m Vabilo na narocbo. Prečastiti slovenski duhovščini ponudim s tem novo slovensko bogoslovsko knjigo : „Spovednik in služba, spisal in založil Fr. Ko sec". njegova a se Milostljivi gospod škof tržaški in koperski potrdili so knjigo s sledečimi besedami: V natis rokopisa - w --w —--~ v --------------O 7---— o 77 1; ^ J o uivvi^viJLu» muuuvíwuuí • f xjLcuio i mU^v imenuje, frizinskemu škofijstvu v odškodovanje za kri- vednik in njegova služba" radostno dovolimo in knjigo vice, katere mu je storil ,,in Lonca" (Loka, Škofja duhovnikom priporočamo". — Učeni gosp. župnik M. Uče gosp Sila župnik M. vice, katere mu je storil ,,in Lonca" (Loka, Skofja Loka) 50 kmetij pod gradom M i chow, katera pa od -- -----, ---—~-~ .., ^«.^x«, ™ komur so svitli g. škof rokopis dali v presojo, škofa zopet dobi v feud (Lehen). (Kopia listine v kralj. pa o tem mojem rokopisu pravi: „Za duhovnike bo delo bavarekem državnem arhivu št. 238 list. 122.) M i chow je vsakako zanimivo in zeló koristno, kajti našli bodo v Meh ovo na Dolenjskem. Pri imenu „Lonca' še na- njem mnogo važnih in potrebnih naukov o zakramentu sv. pokore. Vse hvale vreden je trud pisateljev, ki se ker hajamo staroslovenski rhinezem. Terpliz. Leta 1228. Henricus, marchio Istriae, pokloni tiškemu (Sittich) samostanu za zveličanje svoje in svojih prednikov duš vse svoje premoženje „in Stohe- je lotil spisovanja tako važne knjige, a to temveč 9 nima v tej stroki prednikov. z a- povsema strogo naukov katol. cerkve." svoji knjigi drži se do Knjiga obsega to-le : „Vvod. pokori sploh 1. M f V/ j AAA JL V> VI. 4J AJLB V w V4. VI f IU V/ M f v/ j J^/ A VUU V UJ W J) U ^ V V A-â. ' ^ j^l J ^J " J^ ^ J^ ganstorf" (kje je?) „in L on ech" (kje je ta kraj?) in sodnost Del. Spovedniku potrebna svojstva. Potrjenje 23 in eden mlin „prope Terpliz" (Toplice?) in 15 kmetij 5 24 Lastnosti in čednosti spovednikove 32. II. Del. O dolžnostih spovednika in spovedenca s desetinsko pravico na hřibu: Wolawele (Volavle?) gledé zakramenta sv. pokore. Oziroma kesanja 33 38. s to pogodbo, da noč in dan pred altarjem D. M. ima Oziroma spovedi in opominov 39 59. luč na dveh svečnikih goreti. (Cela listina se najde pri 60 Marianu, Austria sacra 314 5). 68. Spokorna dejanja 69 88. Oziroma pokore Sv. odveza 89 91. Zlap. 25 pokloni januarija 1223 Henricus, march Istriae Dolžnosti spovednikove po spovedi 92 pravila oziroma nekaterih spovedencev 95 primerov opominjevanj 94. Posebna 133. 135 154 Nekaj Jjv;n.iuiii \j kmetij v V CtO i ^/J l a ^ j^l^jJ^» ^ vv 1 jj p > In Landestrost" je podpisala Agnes III. 7. ju- prečastite duhovščine. Ker je knjiga po svojem obsegu namenjena le duhovnikom in se zato svetovnih naročnikov ne morem nadejati, zato še posebno prosim obilne naročbe od strani Fr. Kosec. lija leta 1257. neko pismo 9 tako tudi „in Scharfen Mnogovrstne novice. tem je kazalec ure pomaknil se uže na in * --- j—---------------uv KA.ÍJKJ lia KJ , IJU predsednik je ukrenil, naj seja prestane za dve uri, ob Med viharjem in snegom je dne t. m. popo- sedmih zvečer pa se zopet prične in vse izvrši kar ludne udarila str ela v Crnilo vu na Ceskem v cerkev, še na vrsti. Tu pa vstane Schonerer, se ljuto zaleti ki je silno škodo naredila; vsa streha s turnom je zgo- v večino in zahteva, naj peticije o vredbi zemljiš rela in dva velika in manjša zvonová sta se raztopila. nega davka pridejo v razgovor pred poročilom o vo-Škoda se ceni na 20.000 gold.; deloma je cerkev ase- iitvi treh velikih posestnikov gornje-avstrijskih. Ko se kurirana. kroniko letošnje zime imamo pač čudne o tem zopet ustmeno glasuje in poslanec Bârenfeind elementarne dogodke zapisati: sredi meseca decembra oddá svoj glas zoper predlog Schônererjev, nastane na 1 • 1 1 • 1 I 1 * * * A \ v • I • v i • « « _ * s snegom vred grom in blisk! Politične at vari. levi rujovenje, kakoršno je slišati najbrže k većemu še v boji med divjimi narodi v Afriki ali med zvěřinami po amerikanskih nenačetih gozdih! Ob uri zvecer se seja zopet prične na vrsti volitve iz gornje avstrijskega velikega posestva. kdar v tej zbornici ni bilo še vse tako razdraženo so Ni- ko Ozir Da zadnje zborovanje zbornice poslancev ta večer. Ko se na poročevalčevem odru prikaže vrli Lienbacher z debelo butaro pišem pod pazduho, za letošnjega leta. da pomni Zadnj godovina avstrijskega parlamentarizma enacega ne doni z leve straní glasno: ,,aha!" a Lienbacher se dan državnega zbora je bil tako viharen, za ta pozdrav levičnikov ironično zahvali s priklonom. Grof Taaffe je bil ta večer mož. Kar je pozne Celih 16 ur je trajala seja, polna burnih dra- ure uže govoril v obrambo vlade, gornje-avstrijskega matičnih prizorov, hudih besedi in še hujših pogledov. deželnega namestnika in avstrijskega uradniškega stanu Dan od 18. na 19. decembra nice dan slave, za manj šino nega ponižanja. Desnica se bil većino zb sploh y je najbolje, kar je on kedaj govoril in kako je pa dan dobro zasluže- po vsi pravici mesari! levičnike z neko plemenito za- nega ponižanja. l^esnica se je apela uu uuiuuuusti, mwjivwoiju , w ^«i ^, vic* jo wvz* ua, svojem iiiesiu. kakoršna pristoia većini, ki ima cesarsko rodovino, Vendar prvi junak tega večera bil ie Lienbacher. L v * ^ . • i . w . » . • o ^______i____ * '__: _ *___v- i _ v • • • . do odločnosti ničljivostjo, to Je kazalo da je mož na svojem mestu. cesar stvo, narode, vlado in svojo lastno čast braniti proti tem ) kar je sivi starček , pa se zmirom zivi jurist sili besno-slepe liberalne druhali, ki je po svojjh petelinih govoril, je res prekosil samega sebe. Besede njegove Skenej u, Graniču, Schônererj in Rechb ki e r j U ocitno izpOVGCičllcl j VACt JJJ^U. uamgu O^uvailj^ AU J*— i" ^ 1 W W vi^uKvy JV/ VJ U l Cl V L1CL V CL \J javno vznemirjanje narodov, a da ta namen hoče do- renjeavstrijskih volitvah velikega posestva, ki bi po na da V V njen namen je scuvanje m in dokazi so bili pravi bèti na glave levičnikom so jih prav očitno mamili. In tako je obravnava o go seči s da se strahovanjem. Unidan je vlad sam pokazal t kanah bila imela končati se z razrušeniem većine « « • -t * % - i' y v dá strašiti, ta dan pa je pokazala tudi vlada rokah Lienbacherjevih postala proslavljenje desne in zborova č y da tudi ti ste zavedni si dolžnosti, katere jim naklada bramba cesarske rodovine in države proti kupu zarotnikov, ki uže vec pri pravi pameti niso. Levičniki so hoteli prisiliti večino da mora dati vse, kar oni ukažejo, a na desnici so naleteli na možaka, ki jim je kos, kajti večina se ne dá več stra- Res! čudno bi uže moralo biti to, če bi zveza druga, za ka- hovati. vladarja, vlade tero stojé nar in zbornične većine }di avstrijski ne mogl jati katera je po svojem obnašanj v dnj stranke v parlamentarnem in moraličnem obziru. Ob pol treh zjutraj so prišle na vrsto peticije o vredbi zemljišnega (gruntnega) davka. Poročevalec knez Lobkovic je naznanil, da jih je odsekova večina vse dobro pretresla in vladi oddala, da jih tudi ona nadrobno prerešeta in se ozira na-nje. Tu so imeli zopet levičniki vse svoje mehove napete. Za govornike se jih je na strah vsem drugim poslancem oglasila cela raj da, a po prvem nasprotnem govorniku jim je štreno zmešal ugnati svo- dr. Rieger s tem, da je predlagal konec razgovora in eljati sej zbor da v to podprl s tem, da državna zbornica nice in po svojem vedenji zunaj nje razodela divjosti svoji ne pozna več parlamentarne dostojnosti Avstrijska zbornica poslancev ne sme postati pód, pac nima pravice na katerem bi se in pojali grajal vleći pred sodbo centralne komisije , ki je urad samo-stojen, in da je uže čas ustaviti nepotrebno besedovanje. Predlog njegov je bil sprejet in govoril je še en v lindrih prekucevali vicnik, potem pa se je pričel zopet prav divji ropot Glasovita seja se je ob 10 uri dopolud še precej mirno, čeravno so parlam prerokovali nevihto. postave o železnic ne pncela vedeži uže In prav so imeli Več ko 10 minut je bilo na levici vse pokonci, rujovenje, sikanje, žvižganje in vsake vrste čudne glasove je bilo slišati. Levičniki so drli proti ministrom j zu y po dol n i ke B ker uže nacrt gali s pěstmi in ni veliko manjkalo do ravsa. Herbst bil lih šest ur na rešetu. Levičnikom ni šlo za to, da je zadej šČuval, cAt ui i a/Joci icii iu uu vuiv predsedoika očitno in nesramno razžalil, kar je pa grof a Schônerer razsajal in še celó bi bila zavržena ta postava } sprej eta v • y bilo tudi kajt da bo od veóine Cor o ni ni plemenito odbil. specijalni debati je ga- njim znano; hoteli so le dražiti liški poslanec Krczecz un o wicz povedal levičnjakom nr? aim n rw k awvm aa nmn i T0 n + % (C h ^jl « t* /n ^v « /j m mrm /i « «n r# rw ^ 1-r /\ /I i /i v\ wl 1 r< I /\ /l o cl d y većino, tratiti čas in ,,skoz okna zbornice hujskati y ro- da je, kakor se vidi, zdaj uže tako daleč prišlo, da se goviliti in škandal delati, da bi tako avstrijski parla- mora poslancem drugih dežel zdeti, kakor bi bili na mentarizem osramotili pred vsem omikanim svetom Sk Dunaji ne več v stolici, ampak v kaki sovražni ki je obogatil se po kupčijah s cesarsko deželi. Temu krepkemu izreku je vsa desna stran burno armado, se je predrznil vladarja samega vmesiti v svoj ploskala. Pri glasovanji je zmagala desnica. Ura je bila puh!' govor, rekši, da v Avstriji ne bo bolje, dokl cesar ne bo za nas brigal ravno tako , kakor za Ogre. Predsednik ga je pokaral, a to je premila kazen bila pol štirih zjutraj in soparica v zbornici uze taka, da se ne dá popisati. za tacega predrzne Ko je dr. Kronawetter předložil resolucij se deb vanj delà ii . u x u u a vv onui ^/louiumi a oouiu^iju , 11 a J I1USIJU , tej železnici oddajo po javnem potu ponu- pravah. pr 7 Je Po dovršenem dnevnem redu je predsednik grof Coronini sklenil sejo, katero je vodil s tako izurje nostjo kakoršne nima kmalu kdo o tako burnih raz sopet eden levičnikov zahteval ustmeno olucija pač ni bila tratilo precéj časa po nepotrebnem sprejeta, a zopet Ie P° Liberalci pa so v teh sejah očitno potrdili resnico „ J„ __i—'___«^„uu: u prislovice, da yy oslepí, kogar Bog pogubiti hoče. Naši dopisi. V Gorici 27. dec. — Velik vojaški pogreb smo imeli v torek 21. t. m.; umri je konj ištveni general g. Adolf bar. Schonberger, ki je — odkar je bil vpokojen — v Gorici bival. Bil je gen. Sch. zadnji čas svojega službovanja žandarmerijski načeinik na Dunaji. Po bitvi pri Solferino-u je dobil „železno krono" 2. vrste in ž njo baronstvo. - Veliko gostilnico na akcije, sosebno za naše „Nizzanske" goste, hočejo zidati v Gorici. Sestavljen je v ta namen uže odbor, kateremu načelnik je župan dr. Deperis. Misel je dobra; dostojen „hotel" je v našem mestu živa potreba. — Včeraj se je ustanovila v tukajšnji čitalnici tista poddružna „bralnica" za ude nižega stanů, o kateri sem uže enkrat pisal. Pristopilo je do sedaj 40 društvenikov iz mesta. Imeli bodo posebno bralno sobo in plačevali po 20 soldov na mesec. Za ,,gospodarja" so si izvolili vce-raj g. Justa Vuga o. Tako imajo zdaj ti naši ljudje, ki so bili prej po mestu zgubljeni, svoje središče in ognjišče. Kako se je čudil ta pa ta, ko je zagledal v včerajšnjem zboru može, katere je imel popred za — Lahone! — Sinoči je biia v čitalnični dvorani „slovanska glasbena zabava.'* Izkazovali so se neki hrva-ški umetniki — udje narodnega deželnega zagrebškega gledišča. — Zdaj pa dovolite, da zberem svoje misli in zacnem premišljevati, katera je prav za prav moja „Um-gangs sprache". Vsi časniki priporočajo, da bodimo pametni; pa bodimo, no! Na vse tešče občujem jaz z naj višim Gospodom (in tudi še pozneje večkrat) po latinski; potem pride na vrsto nemŠko-slovensko-italijanski uČbeni koncert sè šolsko mladino; na ulici gre vse po črez : „dober dan", „buon giorno", „guten Morgen". (Kateri teh treh pozdravov se komu prileže , vemo mi Goričani po instinktu). V (slovenskega gospodarja) hiši, kjer stanujem, imamo troje narodnosti in pol (ako vzamemo namreč Furlane za ]/(1 Icalijanov). Tudi imamo dokaj ljudi v Gorici, s katerimi mora clovek zdaj po slovenski, zdaj po furlanski govoriti. Im ,,eng-sten" Familienkreise občujem po slovenski. Povejte zdaj, katera je moja ,,Umgangssprache"? In ta težavni problem moram rešiti do 31. decembra tega leta!! Iz Istre 21. dec. — Našim Italijančičem in Irre- dentom se v Istri pač dobro godi; ko bi enkrat res prav pod vlado ,,toliko ljubljenega" Umberta prišli, istinito bolje se jim ne bode godilo. Kajti ne verujem, da bi italijanska vlada — uže zaradi etikete ne — dopustila, da bi njeni uradniki našo Avstrijo tako žalili, kakor jo sedaj nekateri c. kr. uradniki pod avstrijsko vlado. Nezaslišano a istinito je , da je v nekem ister-skem gnjezdu neki c. kr. sodnijski adjunkt iz krčme bežal, ko je drug avstrijsko lojalni uradnik o neki priliki našemu svitlemu cesarju na zdravje napil, in se še le zopet vrnil, ko je dotični toast konČan bil. Ni mi pa znano, da bi se bilo onemu „irredentarju" kaj zlega zgodilo. — Evo Vam drug slučaj, kateri mi je iz naj-gotovejšega vira znan in o čegar istinitosti ni najmanj-šega dvoma: V nekem mesticu v srednji Istri je neko zloglasno italijansko društvo , katero se je onega leta, ko je kralj italijanski Viktor Emanuel umri, posebno s tem odlikovalo, da ni demonstrativno 18. avgusta svojih prostorov razsvetlilo, da si je inače celo mesto bilo raz-svitljeno. V tem društvu se pleše , gode in poje, kar ne bi bilo samo na sebi nič napačnega, toda gode se italijanska himna, Garibaldov marš itd., sploh ploh pri koncertu, pri plesu in pri vsaki priliki se urivajo v godbo take viže, ki nosijo pečat odločnega irredentstva na sebi, — in vendar pa jih nekateri c. kr. uradniki (ne vsi — to bodi na čast tamošnjim drugim c. kr. uradnikom omenjeno) poslušajo mirno in plešejo po njih. Tudi tamošnji c. kr. glavar mirno gleda in ne brani, da se med uradniki novi udje za ono glasovito društvo nabirajo. Ali ni to — gemuthlkh ? Iu žalibog , dopušča se h takim koncertom in plesom tudi učeča se mladina, da se zgodaj nasrka onega duha, s katerim je napolnjena večina Italijanov v Istri. Ni čuda potem , da se je moralo uže več dijakov prejšnja leta iz šole izkljuciti , — prikazen , katera se bode gotovo pri prvi priliki ponovila. — Takih in enakih slučajev bi objavi! lahko toliko iz vse Istre, da bi koš z njimi napolnil, toda škoda za prostor in trud. Na vso moč se delà na to, da bi se Slovan zatrl in v ta cilj se do-brika Italijanom. Nižji uradniki se ve da ne morejo biti za vse to odgovorni, — „riba smrdi zmiroin pri glavi najprej" — veli znani pregovor. Iz Dolino pri Trstu 27. dec. — Nerad, a primoran sem, enkrat o naših žalostnih kmetiških razmerah kaj malega spregovoriti. Kmetijsko stanje je sedaj skoraj povsod v resnici prežalostno. Kaj je tega krivo , mi pač ni treba omenjati, kajti slabe letine, visoki davki, toča in povodnje so , ki kmeta leto za letom bolj na beraško palico spravljajo. Ali se pri odmerjevanji davkov na te elementarne nesreče kaj ozir jemlje? — dosti ne, da ne rečemo naravnost, nič. V ogromnem številu pošiljajo plakate iz c. k. denarnice v Kopru za iztirjanje davkov, da se čudimo, od kodi toliko papirja! Mi mislimo, da bi se gledé na žalostné kmetijske razmere, ki so slavni c. k. davkariji dobro znane, ne bi imeli tako oštro iztirjevati davki. — A še neka druga nesreća nas kmete tare, to je oderuštvo, vsled katerega moramo za 10 gold, na mesec posojenih vrniti 15 gold. E tutti quanti skrbijo zato, da naše kmetijstvo popolnem na boben pride. Navedel bi vam lahko še veliko druzih dogodkov, a za sedaj to opustim. — SlednjiČ vprašam uradnike Dolins^e, zakaj ne uradujejo v pisarnici v slovenskem jeziku? Kaj nam pomaga tisti §. 19. . kateri daje V8acemu narodu enake pravice — na papirji? In žalibože, da, kar se tiče teh razmer, ravno mi stojimo prav slabo. Koperska sodnija bi sedaj uradovala prav lahko v našem, nam razumljivem slovenskem jeziku, kajti znano nam je , da so vsi gospodje pri Koperski sodniji slovenskega jezika ne le ustmeno, ampak tudi pismeno zmožni. Zakaj se toraj nam pravice kraté, zakaj se ne izvršujejo postavne določbe? Cemu tako preziranje ustave, ko se ta beseda vedno v ustavo-vernih listih povdarja? Bog daj , da naše upravičene želje ne ostanejo glas upijočega v puščavi ! Iz Ljubljane. — Slovo jemaje od letošnjega leta ne moremo si kaj, da ne bi na prvo mesto naših domačih stvari zapisali: spomlad o božicu! Krasen šopek planinskih cvetlic nam je namreč gosp. župnik Simon Robič poslal, katere je 27. dne decembra na Sent-urški gori nabral. Poleg mnozih tistib, s katerimi nas je prečastiti gospod 6. dne t. m. razveselil, našli smo v šopku tudi milo vijolico (viola Riviniana). Res, da pod milim nebom na visoki gori razcveteno vijolico o božiču — videti, bi člověk samega veselja kar zaukal. Nadejal sem se — nam piše prijazni gospod — da bom tudi dišečih vijolic, katerih je uže mnogo v popkih, mogel pridružiti šopku, al minuli teden bilo je vreme prečmerno in hladno, da bi bile ljubeznjive cvetiice mogle v svoji rasti napredovati. Kurjic in slepic je tudi uže vse polno v popkih; ako bo vreme kolikanj ugodno, se bodo z novim letom uže veselo razcvetale. — Mi pa sklepamo to poročilo s toplo zahvalo velečasti-temu domoljubu, ki je z božičnimi planinskimi cvetli-cami letošnjo zimo zapisai v kroniko izvanrednih zim sedanjega stoletja. — (Iz občnega zbora družbe kmetijske 24. dne t. m. Konec.) Ko je dr. Bleiweis zboru naznanil, kaj so bar.