TRGOVSKI LIST Čotopfs m trgovino, Industrijo In obrt Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za % leta 90 Din, za Vi leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravniStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri poSt. hranilnici v Ljubljani St. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XVIII. V Ljubljani, v četrtek, dne 6. junija 1935. štev. 64. bolje naložen izdatek za napredek lastnega podjetja. • Mnogo borbe bo še treba, da pride vse naše gospodarstvo do svojih pravic. Naj se \Dobu obisk vdcsopna Tudi UufuUia doka Vedno je živahno na velesejmu, zlasti sedaj, ko je vreme tako zelo ugodno. Poleg rednih gostov iz Ljubljane prihajajo na velesejem v posebno velikem številu šole, vojaki ip gostje iz Slovenije. Pa tudi obisk iz drugih delov države je dober in zlasti razveseljivo je, da je mnogo gostov tudi iz Zagreba. V teh časih je treba to kar posebej poudariti. Prva dva dni so seveda na velesejmu bili kupci še bolj redki gostje, v zadnjih dneh pa je oživela tudi kupčija. Zanimanje za razstavljene predmete je živahno in temu primerna tudi kupčija. Pričakovati pa je, da bo v prihodnjih dneh sklenjenih še zlasti mnogo dobrih zaključkov. Ni pa velesejem dobro obiskan le čez dan, temveč po zaslugi modne revije tudi PcoU poplavi Že večkrat smo opozarjali proti navalu tujih poinikov, ki škoduje tako domačim potnikom, ko tudi domači trgovini, Ta navada je postala v zadnjem času že tako velika, da vzbuja pozornost tudi v ne-trgovskih krogih, kakor dokazuje članek v »Jugoslovenskem železničarju in električarju« v Zagrebu, ki o tej stvari piše naslednje: »Z nastopom pomladanske in letne sezone se opaža vedno večji navaJ tujih potnikov. Sicer pa oni niso niti v zimi niti v drugih letnih dobah manj nevarni, ker je zanje turistika v vseh svojih oblikah samo krinka, pod katero prihajajo v našo turistično daleč znano deželo. Nismo enostranski zagovorniki interesov trgovskih potnikov in trgovine, vendar pa želimo v interesu našega gospodarstva, da jih tudi mi zaščitimo. Potrebno je, da ima naš domači trgovski potnik zagotovljen obstanek, trgovina pa, da more čim bolj koristno razviti trgovski premet. Zato smo mnenja, da ne bi smel biti v naši državi trgovec, ki naroča tudi najneznatnejše količine blaga po tujih potnikih, temveč bi se morali vsi brez razlike obračati pri naročilu potrebnega blaga le na domače izvire. V vsej stvari pa je najbolj važno to, da delajo ti tuji potniki ogromno konkurenco baš našim trgovcem — detajlisiom. To na ta način, da hodijo po zasebnih hišah ter nabirajo naročila od zasebnih strank. Ta naročila, ki bi morala pripasti našim detajlistom, gredo v desetine milijonov letno. Te desetine milijonov odnašajo ti tuji potniki iz prometa našega trgovskega gospodarstva in s tem škodujejo vsej naši trgovini. V tem je tudi bislvo vsega vprašanja. Ti maskirani potniki, ki prihajajo v našo deželo z raznimi izgovori, odvzemajo naši trgovini na drobno stranke, pa čeprav je še zvečer, da je ves dan na velesejmu živahno vrvenje. Tako so tudi letos dober obisk in dobre kupčije dokazale, da ne more biti Ljubljana brez svojega velesejma in naj govore nekateri nergači kar hočejo. Pa tudi za vse gospodarstvo Jugoslavije bi bila občutna izguba, če ne bi mogel Ljubljanski velesejem tu, ob pragu v Jugoslavijo opravljati svoje misije. Upamo zato, da bo pomen velesejma tudi od odločujočih krogov v prihodnje pravilneje ocenjen in da ne bo tako kričeče nerazmerje med državnima subvencijama, ki jih dobivata zagrebški zbor in ljubljanski velesejem. V velese j inskih dneh je velesejem shajališče ljudi iz vse Slovenije, zato pohitite tudi vi na velesejem! tupk potniko že itak trgovina zaradi padle kupne moči potrošnikov oslabljena. Nastaja vprašanje: Kako bi bilo mogoče na najbolj učinkovit način odpraviti to zlo s tujimi potniki. Odgovor je eden: Skupno in organizirano sodelovalne trgovcev, domačih potnikov, potrošnikov, trgovskih združenj in oblasti, da se izvede enotna akcija proti poplavi tujih poinikov. Dokler bodo trgovci potrošniki molče prehajali preko vprašanja poplave tujih potnikov, tako dolgo ne bodo imele niti najstrožje odredbe in prepovedi pravega učinka. Ta je šele dosegljiv z medsebojnim sodelovanjem oblasti in vseh, ki naročujejo blago. Takšna akcija bi zelo koristila tudi državi sami, ker bi ostal denar v državi. Bila bi seveda tudi v korist trgovskim potnikom, ker bi se zmanjšala brezposelnost v njihovih vrstah. Koristila pa bi tudi potrošnikom samim, ker bi ti mogli blago, ki ga kupijo, videti in preizkusiti. Končno bi pa tudi koristila še trgovcem, ker bi obogatili našo trgovino za one milijone, ki jih odnašajo sedaj tuji potniki na skrivaj iz države. Trgovski stan se mora s tem vprašanjem zlasti baviti, ker zadeva v njegove živ-ljenske interese. Prepričani smo, da bodo druge gospodarske organizacije šle trgovskemu stanu v tem boju na roko, zlasti pa da bodo podpirale v tej akciji trgovstvo tudi oblasti, ker se bo s tem okrepilo domače gospodarstvo ter razvoj naše trgovine.« Tem besedam zagrebškega stanovskega lisla ni treba dddati nič drugega kakor to, da je čas, da vse trgovstvo še v večji meri kakor doslej nastopi proti poplavi tujih potnikov. Za vsakega našega trgovca mora biti pravilo, ki ga mora že zaradi laslnega ugleda dosledno izvajati, da naroča vse blago le po domačih potnikih. OonfeccMa obetniškik tega zavedajo vsi gospodarski ljudje in nobenega dvoma ni, da bodo v tej borbi zmagali in dosegli to, kar je neobhodno potrebno za napredek našega gospodarstva. Mnogo bo bocbc Gospodarski človek se nikdar ne sme udajati pesimizmu, ker se s pesimizmom ne ustvarjajo nove dobrine, kar pa je glavni cilj in namen dela gospodarskih ljudi. Zato tudi vidimo, kako večina naših gospodarskih ljudi brez ozira na zmešnjavo v političnem življenju in negotovost v gospodarskem mirno nadaljuje svoje delo ter s tem počasi, a gotovo zmanjšuje splošno krizo. Ta gospodarskim ljudem bistveni optimizem je ona sila, ki nas polagoma dviga iz gospodarske stiske. Vendar se pa na drugi strani pravi gospodarski človek tudi ne sme udajati pretiranemu optimizmu. Gospodarski človek mora vedno pogledati resnici v oči in' tudi največjo izgubo ugotoviti v čim bolj natančnih številkah. Le tako ji bo končno tudi kos. Nikdar ne sme postopati gospodarski človek tako, kakor dela tisti politik, ki po izgubljenih volitvah tolaži sebe in svoje pristaše z raznimi olepšavami volilnega poraza. Tudi najtežjo resnico sprejme pravi gospodarski delavec nepotvorjeno, a potem se bori neutrudno in vztrajno, dokler s svojim optimizmom ne zmaga. Tudi sedanji krizi mora zato gospodarski človek pogledati v oči. In potem mora konstatirati, da še nikjer ni pravih razlogov, ki bi upravičevali k sklepu, da bo krize že skoraj konec. Nasprotno, treba je računati z dolgotrajnostjo krize in temu primerno urediti svoje postopanje. Mnogo dela bo zato še treba, preden bodo odpravljene vse zle posledice sedanje krize in na to mora biti gospodarski človek pripravljen. Mnogo pa tudi treba še borbe, da bodo gospodarski stanovi dosegli one pogoje, ki jih potrebujejo za uspešno vodstvo svojih podjetij. Pod silo težkih razmer morejo sicer zaznamovati gospodarski stanovi ta uspeh, da se splošno priznava, da treba gospodarskim vprašanjem posvečati prvenstveno pažnjo. V resnici se tudi izdelujejo že programi, da se začnejo ta vprašanja dosledno in po načrtu reševati. Toda še vedno pa je tu nevarnost, da bo to zanimanje za gospodarska vprašanja v prvem ugodnem trenutku ponehalo, še večja nevarnost pa je, da bi se mnoga teh važnih vprašanj rešila le enostransko in s tem v škodo celotnemu gospodarstvu. Ta nevarnost je tem večja, čim bolj pasivna bo vloga gospodarskih ljudi v javnem življenju, čim manj bodo z močjo svojih organizacij, s pomembnostjo svojega gospodarskega dela vplivali na pravilno reševanje teh tako važnih vprašanj. Mnogo, zelo mnogo borbe bo še treba, da bodo vsa ta vprašanja rešena tako, kakor to zahtevajo interesi našega gospodarstva. Zato se morajo vsi gospodarski ljudje na to borbo pripravljati, zato morajo skrbeti, da bodo imeli tudi orožje, potrebno v borbi. To orožje so organizacije gospodarskih stanov in njih tisk. Naj se nas prav razume, če vedno znova in znova opozarjamo na važnost organizacij gospodarskih stanov in njih tiska, kajti ves izid boja je odvisen od kvalitete teh organizacij in od kakovosti stanovskega tiska. Le prepogosto se pri nas pozablja na dolžnost do teh organizacij in marsikateri, sicer nad vse zaslužni gospodarski delavec misli, da je egalno, če je v svoji stanovski organizaciji včlanjen ali ne. Silna zmota je to, ker smisel organizacije je baš v tem, da so v njej organizirani vsi, da more vedno nastopati v imenu vseh. Nikogar zato organizacija ne sme in ne more pogrešati, kakor tudi ona s svojim delom ščiti vse in se bori za vse! Pi«6v ista je s tiskom. Glasilo vseh je stanovski tisk in v korist vseh vodi svoj boj. Vsi pa so zato tudi moralno obvezani, da ga podpirajo in kdor prav razume svoje stanovske interese, bo to tudi storil neglede na svojo moralno dolžnost. Kajti Čim močnejši je ta tisk, tem več zaleže tudi njegova beseda. Dejansko je zato tudi izdatek za tisk naj- V Splitu so se prejšnji teden sestali zastopniki obrtniških zbornic na konferenci, kjer je o izpremembah obrtnega zakona podal glavno poročilo zastopnik ljubljanske Zbornice za TOI, podpredsednik Rebek. Po poročilu se je razvnela živahna diskusija, ki pa ni dosegla soglasnosti o predpisovanju pridobnine. Priporočali sta? se tako svobodna ocena v davčnih odborih kakor tudi pavšalizacija. Zagrebški zastopniki so sc izjavili za obvezno pavšaliranje v vsej državi. Vprašanje se je vrnilo ljubljanski zbornici, da ga predloži jesenski konferenci. Nadaljnji ref pr at je podal tajnik dr. Josip Butorac iz Zagreba o važnosti redne stati- stike in njenih sistemih; tajnik osiješke zbornice je predlagal, naj bi te posle prevzelo ministrstvo, nakar je predavatelj predlagal resolucijo z zahtevo, da od 1. januarja 1936 dalje vse zbornice uvedejo enotno zbiranje statističnega materiala. Resolucija je bila sprejeta in se do jeseni poverja predlagatelj, da pripravi zbrano tvarino za podrobno proučitev. 0 'sistematičnem pospeševanju obrta je poročal tajnik beograjske zbornice dr. Mišič. Njegovi podatki in predlogi so bili zelo zanimivi in poučni ter se je v debati razpravljalo zlasti o napačnosti režijskih del, ko se često na koncu licitacij razpisana dela proglašajo kot režijska in s tem obla- stva samo škodujejo zasebnemu gospodarstvu. Tajnik ljubljanske zbornice dr. Josip Pretnar je podal predloge zbornice za obnovo nekdanjih in uvedbo novih vrst obrta, posebno v pasivnih krajih države. O reviziji socialne zakonodaje je poročal zastopnik sarajevske zbornice, ki je poudaril, da zahtevajo obrtniki že dolgo časa izpremembo te zakonodaje zaradi že neznosnih bremen, in je tudi predlagal reso-: lucijo za znosnejšo zaščito delavcev, zlasti prilagoditev predpisov novim razmeram vsega gospodarstva, posebno pa obrta. Resolucija govori tudi o vprašanju dolgov okrožnim uradom. — Posebej se je obravnavalo še vprašanje nočnega dela v pekarnah in se je zahtevala s posebno resolucijo dovolitev svobodnega poslovanja. Konferenca je sprejela tudi predlog ljubljanske zbornice o krizi našega strokovnega nadaljevalnega šolstva, ki ga je podal £ Jakob Zadravec, in predlog proti monopo-lizaciji plinskih instalacij, o katerem je pet1 ročal tajnik dr. Pretnar. Nadalje so MH usvojeni predlogi beograjske zbornice ttt izpremembe mojstrskih izpitov in glede taks v nepravdnem sodnem postopku; Splitske zbornice o olajšavah za opravljanje obrtniških del na industrijski način; o raz-dolžitvi obrtnikov, pri čemer je sarajevsko zastopstvo zahtevalo splošno ukinitev zaščite ali v primeru da te ni mogoče doseči, zaščito obrtnikov, kakršna velja za banke in kmete. Po sprejetju nekaterih krajevnih predlogov se je določil dnevni red jesenske konference, ki še sestane v Osijeku. ' Kot zaključno točko je konferenca obravnavala uspehe lanskega obrtnega tedna in sklenila, da se letos priredi obrtni teden v vsej državi v dneh od 1. do 8. decembra. Zahteve mlinske industrije Udruženje mlinske industrije v Petrov-gradu je na svoji plenarni seji, ki so ji prir sostvovali tudi zastopniki udruženja iz Beograda in Novega Sada, sprejelo važne sklepe glede letošnje žetve in za povečanje domače uporabe pšenice, zlasti v pasivnih krajih, za kar naj bi se državna intervencija za omejitev izvoza izpremenila v tej smeri. Sklepi seje so bili brzojavno sporočeni ministru za promet, ki je tudi poslanec tega okraja. Brzojavka pozdravlja dosedanje ukrepe za ublažitev žitnega problema in za odpravo umetno povzročenih težav mlinske industrije. Za pocenitev moke siromašnim krajem in za večjo domačo potrošnjo, ki bi hkratu zmanjšala izvozni višek, s katerim ima država velike izgube, da omogoči pridelovalcem primerne cene, imamo najučinkovitejše sredstvo in najpriprostejše, to je, da ministrstvo namesto vozovnic za moko da ta 75»/#ni popust splošno kot tarifo. Tako bo korist od vozovnic — namesto da je profit neštevilnih podpiranih, res občna korist potrošnikov v pasivnih krajih, korist pridelovalcev, pa tudi mlinske industrije. še proti ugodnostnim železniškim vozovnicam Združenje trgovcev v Splitu je imelo prejšnjo nedeljo širšo sejo uprave, ki je določila člane davčnih odborov, razpravlja-la pa je tudi vprašanje o znižanih železni-ških vozovnicah. Te vozovnice, ki jih je država dala občinam siromašnih krajev, da z znižano voznino omogoči cenejšo nabavo hrane, prihajajo često v roke poedin-cem, ki nato vozovnice zlorabljajo na škodo legalne trgovine. Ker so bili trgovci Že prej proti sistemu teh vozovnic, ki dajejo siromašnemu ljudstvu le malo koristi,, a tem več povoda za izigravanje normalne žitne trgovine, bo to združenje v smislu svojih dosedanjih resolucij in resolucij predstavništva v Beogradu opozorilo pristojna oblastva na škodljivost sistema znižanih vozovnic in zahtevalo, da se naw®sty teh uvede za pasivne kraje pasivna tyriftb ker se edino na ta način more dati stvarna pomoč tem krajem in izključiti spekulacija. Stdan{e- tde-fantke ptistaiUM 1% \tcedavohfa Ui&. žu^uznciča v Ja^msUmh domu V torek zvečer je priredilo v Trgovskem domu Društvo industrijcev in veletrgovcev predavanje inž. Arnolda Zupančiča o sedanjih telefonskih pristojbinah in o vprašanju njih reforme. Predavatelja in poslušalce je uvodcma v lepih besedah pozdravil predsednik društva Stane Vidmar. Uvodoma je predavatelj omenil, da mu je dal pobudo za današnje predavanje »Trgovski list«, ki je pred meseci objavil članek, v katerem je grajal sedanjo razdelitev naročnikov na kategorije ter zahteval znižanje telefonskih pristojbin. . V čem bi bila potrebna reforma sedanjih telefonskih pristojbin? Glavna zahteva za vse pristojbine je, da so logične, da ustreza njih višina vsaj približno stroškom uprave in da niso enostranske. Pristojbine morajo biti nadalje takšne, da je mogoče telefonske naprave čim bolj popularizirati. Zato morajo te tudi biti tehnično na višku, da jih smatra javnost v resnici za dobre. Pri nas so telefonske pristojbine trojne: 1. instalacijske, 2. letna naročnina in 3. pristojbine za medkrajevne pogovore. Letna naročnina se ravna po številu naročnikov v enem kraju ter po poklicih naročnikov. Pristojbine so torej pavšali-rane in kategorizirane. Po sedanjem pravilniku so se delile po številu naročnikov (telefonske postaje te v dve skupini, dočim se dele od 1. julija dalje, ko stopi v veljavo novi pravilnik, v šest skupin. Z ozirom na poklic pa bo 7 skupin, od katerih plačujejo naročniki v naj višji skupini 10 do 12 tako visoko pristojbino ko naročniki v' najnižji skupini (poštni nameščenci). Pristojbina za medkrajevne razgovore pa Sje določa po razdalji krajev ter je razdalja posameznih krajev razdeljena v sedem con, to je v razdalji večji od 600 km se plačuje za triminutni razgovor 30 Din. Nočna tarifa, ko je frekvenca slaba, je za 20 do 30% nižja, kar pa je premalo. V Sloveniji imajo nočno službo le nekatere postaje, tako Ljubljana, Maribor, Celje, Rakek, Jesenice in v letni sezoni 51ed. V drugih državah je nočna tarifa zjnatnp cenejša. . Pri telefonskem omrežju je enako kakor pri električnem obtežba zelo neenakomerna, kar ima za posledico, da je v določenih urah vedno premalo prostih vodov, odnosno toka, dočim ga je v drugih urah v vsakem pogledu preveč. Pri telefonu so te osti naj večje v dopoldanskih urah, pri električnem toku v prvih večernih urah. Zato se elektrarne trudijo, da bi dosegle bolj enakomerno obtežbo toka in zato dovoljujejo za nočni tok silne popuste, ker se s tem dosega večja racionalizacija toka. V Ljubljani je obtežba telefona v dopoldanskih urah, zlasti okoli poldneva že prevelika. Zato se dostikrat pripeti, da aparat zabrni, kakor hitro dvigne naročnik slušalko. To je dokaz preobremenitve avtomatični postaje. Ta ima danes 97 zveznih agregatov, da more hkrati govoriti še enkrat toliko naročnikov, to je 194. Če hoče govoriti še 195. naročnik, potem aparat zabrni, ker je postaja že preobremenjena. Poštna upra-Vb bi sicer želela dvigniti število teh agregatov vsaj na 120, kar je pa zaenkrat zaradi proračunske nemožnosti nemogoče. Splošno pravilo je, da je pristojbina za vsako stvar tem dražja, čim redkejša je. Pri telefonu je ravno nasprotno. Pristojbina je tem višja, s čim več drugimi naroč- niki more govoriti en naročnik, to je Čim več naročnikov ima ena postaja, ker se je izkazalo, da raste tudi število pogovorov s številom naročnikov. . . V Jugoslaviji imamo tri sisteme telefonskih central: centrale, ko se pokliče naročnik s tem, da se zavrti posebna ročica, centrale, ko se pokliče naročnik že z dvigom slušala, in tretjič avtomatične centrale, ko še vpostavi kontakt naročnikov brez posredovanja poštnih nameščencev. Avtomatične centrale so danes v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Beogradu, Novem Sadu in Zemunu. Pri medkrajevnih pogovorih se pobira še posebna pristojbina, ki v manjših krajih ni upravičena, ker se tu itak vedno plačuje posebna pristojbina za klic stranke. Predavatelj je nato obširno govoril o razdelitvi naročnikov na kategorije‘z ozirom na njih poklice. To razlikovanje naročnikov res ni upravičeno, ker pravilnejše bi bilo, da je višina naročnine odvisna od števila pogovorov, ne pa od poklica naročnika. Iz finančnih razlogov, ker zahteva takšna razdelitev najmanj režijskih stroškov, pa ni misliti na to, da bi finančni minister dopustil opustitev delitve naročnikov na kategorije. Poštna uprava je določila kategorije naročnikov iz treh vidikov: 1. z ozirom na ekonomsko moč naročnika, 2. koristi, ki jih ima naročnik od telefona, ter 8. z ozirom na verjetno število njegovih pogovorov. Pravilneje bi seveda bilo, če bi se odmerjala pristojbina le po številu naročnikovih pogovorov. V to pa bi bilo potrebno, da bi imel vsak aparat števec, kar bi zahtevalo v Ljubljani za okoli 2000 naročnikov približno 200.000 Din za nabavo števcev. Te vsote pa ljubljanska poštna uprava nima. Pa tudi 9icer nimia poštna uprava interesa, da bi izpremenila sedanji način plačevanja telefonskih pristojbin. Sedaj dobi poštna uprava vse poštne pristojbine plačane naprej in nima pri tem nobenih po- , sebnih režijskih stroškov, da je telefon ena najbolj aktivnih postavk pošte. Uvedba števcev pa bi bila neglede na eventualne napake, ki bi jih Števci registrirali, tudi odveč, ker sedanje kabelsko omrežje itak ne dopušča novih naročnikov. Poštna uprava ima tako zagotovljene enake dohodke, ne da bi morala delati nove investicije. (Vendar pa bi bile te priporočljive, ker bi se amortizirale že v par letih.) Pošta ima tudi raje naročnike iz visokih kategorij, ker ti plačujejo radi tudi visoke instalacijske stroške. Nato je predavatelj podrobno govoril o utemeljenosti instalacijskih pristojbin. Novi pravilnik prinaša nekatere olajšave. Tako si more vsak naročnik nabaviti sam podcentralo, tudi mu ni treba plačati instalacijskih pristojbin za stranske postaje v višini 600 Din, če jih je nabavil sam. Ni pa pravično, če mora pri prevzemu telefona od druge stranke plačati celo instalacijsko pristojbino, ko vendar nima pošta nobenih stroškov, dočim se plača pri preselitvi le polovična pristojbina, pa če- * prav ima tu pošta stroške. Končno je podal predavatelj pregled telefonskih pristojbin v drugih državah ter ugotovil, da so te v glavnem našim precej enake. Z apelom na gospodarske kroge, da skušajo doseči zboljšanje sedanjega sistema, je zaključil predavatelj svoje toplo sprejeto predavanje. pMiai/e- za adfUs z^cadacine Finančno ministrstvo je razposlalo okrožnico glede vprašanj, ali se sme odpisati Rgradarina (hišni davek) že na podlagi posestnikove izjave v letni prijavi za predpis zgradarine, da je zgradba prazna — ali je treba za to vložiti novo prijavo, ter kdaj je predpisati kazen, ako ee ni nova uporaba zgradbe prijavila in kdaj je odpisati osnovno zgradarino po 40. členu zakona. Po 34. členu zakona in pravilniku k zakonu o neposrednih davkih je treba za zgradbe, ki ob času prijave za predpis zgradarine niso oddane v najem, to je za zgradbe, ki jih uporablja lastnik sam ali ki so prazne, ugotoviti vrednost letne najemnire s primerjavo najemnin, ki se plačujejo v bližini za podobna stanovanja ali poslovne prostore v času, ko je bil zavezanec pozvan, da vloži davčno prijavo. Iz tega predpisa je razvidno, da mora davčna uprava predpisati zgradarino tudi za prazne zgradbe in neglede na morebitno zavezančevo izjavo y prijavi, da je zgradba prazna in da je ne bo dajal v rajem. Davčni zavezanec, ki bo imel v prihodnjem letu prazno hišo, mora torej v smislu čl. 40. zakona vložiti pri davčni upravi za odračun osnovnega davka posebno, taksirano prijavo v 14 dneh od dne, ko se davčni objekt neha uporabljati. — Hišni lastnik, ki je imel hišo prazno v času davčne prijave in ki mu je ostala prazna do 1. januarja in dalje v naslednjem letu, mora vložiti najkesneje do 14. januarja prijavo za odračun osnovnega davka, ker se uradni odpisi opravljajo po eni prijavi samo za leto, za katero je bila vložena. Le po tej novi prijavi more doseči odračun začenši s 1. januarjem vsakega leta. Izjave v letni prijavi za predpis zgradarine, da je zgradba prazna, še ne veljajo kot prijava za odpis zgradarine niti za leto, za katero je bila zgradarinska prijava vložena, in sicer zato ne, ker se more opraviti uradni posel samo za v prijavi določeni predmet, predpis samo na osnovi prijave za predpis, po prijavi za odpis pa samo odpis. Razen tega pa zahteva novo prijavo £e dejstvo, da je prijava s 46. členom zakona terminirana. Odračunavanje osnovne zgradarine v teh primerih določa 6. točka pravilnika čl. 40., ki izrečno zahteva, da se opravlja odpis polletno in ne za celo leto. Kazen iz čl. 140. zakona zaradi neprijave o novi uporabi zgradbe ima značaj kazni zaradi nerednosti in se mora v vsakem primeru ueprijave predpisati v dvakratnem znesku osnovne zgradarine, ki je tako zastala v tistem letu. Okolnost, da je davčna uprava ob kontroli še pravočasno ugotovila novo uporabo zgradbe in s tem preprečila nadaljnji odpis davka, še ne oprašča davčnega zavezanca kazni iz čl. 140. Seveda pa se odmera kazni opravi le sorazmerno z odpisanim osnovnim davkom (čl. 137.). t Fran Oset Komaj pol leta je, ko smo poročali o dvojnem jubileju odličnega slovenskega trgovca Frana Oseta, o njegovi 651etnici in 351etpici prevzema trgovine, danes pa nas je zadela že žalostna naloga, da poročamo o smrti tega agilnega in vedno delavnega gospodarskega človeka. Pred osmimi dnevi je bil Fran Oset operiran v Gradcu, že je prišla v Ljubljano vest, da se je operacija popolnoma posrečila, ko se je Osetovo stanje nakrat poslabšalo ter je v torek izdihnil svojo dušo. Pokojni Fran Oset je bil mož neutrudne delavnosti, velikih gospodar, talentov in krepke volje. Pred 36 leti je prevzel po stricu trgovino v Vranskem ter jo dvignil v eno glavnih trgovin vse doline. Kot izvoznik hmelja in deželnih pridelkov je silno koristil vsem kmetovalcem. Vodstvo svoje trgovine je pred 4 leti prepustil sinu Stanku, sam pa ustanovil buffet Dajrdain, ki je ljubljanska znamenitost. Pa ne samo v trgovini, povsod je postavil Fran Oset svojega moža, da ga bo pogrešala vsa javnost. Naše sožalje težko prizadeti rodbini! — Slava spominu Frana Oseta! Lekarne smejo prodajati samo pomožna sredstva za zdravljenje Dostikrat so se cule iz vrst trgovcev pritožbe, da se prodajajo v nekaterih lekarnah tudi predmeti, ki nimajo z zdravilstvom ftobene zveže. Zaradi tega se je obrnila na bansko upravo tudi Zbornica za TOI in banska uprava je sedaj izdala okrožnico na vsa sreska načelstva in mestna poglavarstva, da pazijo na strogo izvajanje razpisa ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje glede prodajanja blaga v lekarnah. Iz ministrskega razpisa nedvomno izhaja, pravi okrožnica banske uprave, da spada v področje lekarn samo prodaja blaga, ki služi za pomožno sredstvo za zdravljenje, nikakor pa ne blago, ki z zdravljenjem nima zveze. Lekarnam zato ne pripada prodaja likerjev, ruma, parfuma, običajnih sladkorčkov, neoficinalnih vin, športnih predmetov, malinovca na debelo itd. To blago so upravičeni prodajati samo trgovci z mešanim blagom, galanterijo in 'kozmetiko. Vedno je razločevati pri blagu, ki je predmet prostega prometa in ki ni pridržano kakemu koncesioniranemu obratu, da se sme s takšnim blagom trgovati v obrtnih podjetjih neomejeno, v lekarnah pa samo pod vidikom § 1. točke 14 obrtnega zakona, če namreč gre za predmete, ki veljajo kot pomožna sredstva za zdravljenje. Službeni list kr. banske uprave Dravske banovine z dne 5. junija objavlja: Izid volitev narodnih poslancev (za banovino) — Uredbo o taksi za podaljšavo roka v listinah o posojilu — Uredbo o izpremembah uredbe o finansiranju velikih javnih del radi poživitve narodnega gospodarstva, pobijanja brezposelnosti in pospeševanja turizma — Pravilnik k uredbi o maksimiranju obresti — Pravilnik o pravici prič v kazenskem postopku do brezplačne vožnje z drž. prometnimi sredstvi — Pravila o opravljanju drž. izpita za sreskega šolskega nadzornika — Objave o občinskih davščinah — Izpremembe v staležu — Razne objave — V prilogi razglase upravnih oblastev, oklice sodišč in razne objave. Že v 24 urah S Er ££ klobuke itd. Skrobi In svetlollka arajee, o Tratnike in manlete. Pere, gnil, manga la lika danimi« perilo tovarna JOS. REICH Poljamkl nasip 4-«. Selenburgora uLt. Telefon it 28-72. ‘Politične vesli Dr. Maček je izdal deklaracijo, v kateri naznanja, da se zaradi »volilnih’ nasilij< ; na 27*85%. Pred obnovo jugoslovansko-italijanskih trgovinskih pogajanj V italijanskih gospodarskih krogih se govori, da se bodo sredi junija začela trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Italijo. Italija je dosedaj sklepala nove trgovinske pogodbe s celo vrsto drugih držav in zato so se z Jugoslavijo samo podaljšek vali stari sporazumi. Nova trgovinska pogajanja bi se nanašala na uvoz jugoslovanskih proizvodov v Italijo in na ureditev plačilnega prometa med obema državama. Italija, se stalno sklicuje na to, da niora omejiti uvoz iz Jugoslavije, ker je v zunanji trgovini z nami pasivna. Toda Italija pri tem pozablja, da je v plačilni bilanci aktivna za nekaj sto milijonov in da je s tem naša aktivnost v trgovinski bilanci popolnoma kompenzirana. Nova upanja Trsta Italijanski listi so takoj po sklepu novih pogodb Češkoslovaške s sovjetsko Rusijo pričeli novo kampanjo za Trst, obetajoč mu glavni delež v prometu ruskih sirovin. Poudarjajo prednosti tržaškega pristanišča v primeri s Hamburgom in Bremenom pa tudi proti donavski vodni progi, ker je ta vremensko nezanesljiva in zamudnejša. Opozarjajo Češkoslovaško na moderno ureditev tržaškega pristanišča in na to, da je uprava Trsta pripravljena dati skrajne ugodnosti. Jugoslovanski listi popolnoma upravičeno zagotavljajo, da bi mogel del tega tranzita še bolje opraviti Sušak. Z dovolitvijo češkosloyaškega trgovinskega kredita Rusiji v znesku 250 milijonov kron je funkcioniranje trgovinske pogodbe zagotovljeno ip je pričakovati že v tem poletju večji promet med Črnim morjem in Češkoslovaško. Uvajanje izvoznih premij K izvoznim premijam agrarnih držav za kmetijske pridelke se v zadnjem času pridružujejo izvozne premije za industrijski in obrtni izvoz. Uvajanje premij utegne občutno izpremeniti mednarodni trgovinski promet, zlasti ker se pričenja hkratu opuščati carinska in upravna zaščita domačega blaga in ker so nekod izvozne premije industriji dosegle za poedine izdelke že 40% vrednosti blaga. Tako se češkoslovaška pohištvena industrija že obupno bori s poljsko konkurenco, glavni povzročitelj novega sistema pa je Japonska, ki daje premije za večino svojih izvoznih predmetov. Francija odpovedala trgovinsko pogodbo z Nemčijo Francija je brez vsakega utemeljevanja odpovedala trgovinsko pogodbo z Nemčijo, ki je veljala do 30. t. m. in je bila sklenjena 28. julija 1934. S sedanjo trgovinsko pogodbo so bili zlasti nezadovoljni francoski izvozniki zaradi slabega delovanja načina kakor so se obračunavali izvozni presežki. Tudi tožijo francoski izvozniki, dia niso prejemali pravočasno deviz. Pogajanja za sklenitev nove trgovinske pogodbe se začno 11. junija. Pogajanja bodo precej težavna, ker se z nemške in francoske strani različno gleda na probleme, ki jih je treba rešiti. Tretji mednarodni kongres za varčevanje je bil v Parizu v prisotnosti predsednika republike Lebruna slovesno otvorjen dne 20. maja. O sklepih kongresa in o njegovem "poteku objavimo v prihodnjih dneh daljše poročilo, na kar opozarjamo zlasti vse naše denarne zavode. Kajti sklepi kongresa pomenijo pozitiven korak ža sanacijo razmer tudi ria našem denarnem trgu. Nov zakon o hranilnicah pripravljajo v Avstriji. Novi zakon pa se ne bo bistveno razlikoval od starega. Cena srebra v Avstriji se je koncem maja neenakomerno gibala od 141*5 v ponudbi in 107 v povpraševanju do 147 iri 111 šilingov, nato je cena padla na 138*5 in 107, 1. junija pa je bil tečaj znova na 141 in 109. Po izkazu Švicarske banke z dne 81. mar ja se je odtok zlata zmanjšal ter je znašal samo še 10 milijonov frankov. Zlati zaklad banke znaša sedaj 1.192-7 milijona šv. fr. Ker so se na Gdanskem razširile vesti o novem razvrednotenju goldinarja, so ljudje navalili na hranilnice, začeli dvigati denar in nakupovati zlote. Gdanska vlada je izdala potrebne ukrepe, da pomiri vlagatelje. Vse banke in denarni zavodi v Gdansku so zaradi navala vlagateljev po vladni naredbi zaprti za tri dni. Belgijske banke so znižale obresti na vloge od 1% na 0*75%. Za vloge proti enomesečni odpovedi plačujejo belgijske banke 175%, proti tromesečni odpovedi 1*90% in proti polletni odpovedi 2% obresti. Bančni polom v Šanghaju, ki je nastal zaradi spekulacije s srebrom, je zajel štiri tuje in dve kitajski največji banki, Pred bankami so se zbrale množice vlagateljev in energično protestirale proti ustavitvi plačil. Zaradi spekulacij so izgubile banke 100 milijonov kitajskih dolarjev. Veletrgovina kolonljalne in Špecerijske robe Direkcija drž. železnic, splošni oddelek v Ljubljani sprejema do 13. junija ponudbe o dobavi valjčne mase, vazelinskega olja, primesne mase, čopičev, ščetk, sirkovih metel, prašnega olja, pšeničnega škroba in usnjatega lima. (Pogoji so na vpogled pri oddelku.) Direkcija drž. rudnika Kakanj sprejema do 13. junija ponudbe o dobavi stekla za okna, 1 anemometra in koloturnikov. One 13. junija bo pri Komandi graniene trupe v Skoplju licitacija za dobavo 1.000 elementov za telefonske centrale in -aparate. (Pogoji so na vpogled pri komandi.) Električna instalacija v vojašnici v Bohinjski Beli s© bo oddala z ofertno licitacijo dne 22. junija pri inženjerskem referentu Komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Ogilas j® v pisarni Zbornice, pogoji I>a v pisarni referenta.) Termini Lipskega jesenskega velesejma 1935 Lipski jesenski velesejem 1935 se prične v nedeljo 25. avgusta in traja do vključno četrtka 29. avgusta, tekstilni sejem bo v sredo,-28. avgusta končan, dočim končajo vsi drugi oddelki vzorčnega velesejma 29. avgusta. Na razstavnem prostoru bo sejem za stavbne, hišne in obratovalne potrebščine; ta traja enako od 25. avgusta do vključno 29. avgusta. Število insolvenc v Nemčiji se je v maju povečalo na 245 v primeri z 238 v aprilu letošnjega leta. Potrošnja piva je v mesecu maju padla v Nemčiji po podatkih industrijsko-trgovin-ske zbornice v Monakovem v primeri z lani za 20 odstotkov. Med grško in sovjetsko unijo je bilo doseženo soglasje glede nove trgovinske pogodbe. Med drugim je dogovorjeno, da bo Grčija uvažala iz Rusije poljedelske stroje. Ustanovljen je bil kartel za zaklopnike (Driickknopf) med zastopniki Češkoslovaške, Francije, Nemčije in Avstrije. Cene v Belgiji so začele v detajlni trgovini rasti. Belgijska vlada je zato izdala odredbe, da prepreči nadaljnji dvig cen. Ameriška produkcija čevljev je v aprilu nazadovala v primeri z marčevo za en milijon parov. Cena ameriškega bombaža je po umiku Rooseveltove politike in delni ukinitvi NIRE naglo padla. Padec cen v Newyorku je vplival tudi na angleška tržišča. Pričakovati pa je še nadaljnji padec, ki ga je napovedal Roosevelt v svoji izjavi, da utegne cena bombaža pasti do pot centov. Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode To&ia in solidna postrežba! Zahtevajte cenik! češkoslovaška še vedno največji lesni uvoznik v Nemčijo Tudi v aprilu je Češkoslovaška uvozila največ lesa v Nemčijo. Od vsega nemškega lesnega uvoza je odpadlo v aprilu na Češkoslovaško nad 33%, na Poljsko natančno 24%, ha Avstrijo 15% in ostanek na vse druge dobavitelje. Skupno je Nemčija v aprilu uvozila 277.000 ton lesa, od katerega je odpadlo na okrogli les 141.000 ton. Puch novi lahki model z zavoro na prednjo os! Na ugodna meseina odplavila! IGN. VOK LJUBLJANA, TAVČARJEVA 7. PODRUŽNICE: Kranj, Novo mesto, Celje: Miklošičeva 2. Pfaff šivalni stroji že preko 75 let le kakovost! TT- [ Dema zn po sveta , Za predsednika kluba slovenskih poslancev je bil izvoljen gen. tajnik Zbornice za TOI Ivan Mohorič, za tajnika pa dr. Riko Fux in dr. Jure Koce, pom. tajnik Zbornice. Zleta bolgarskih junakov v Sofiji se udeleži 6000 jugoslovanskih Sokolov, ki odpotujejo v posebnih vlakih na Bolgarsko. Za senatorja je bil imenovan Boža Jeli-dič. Italijanski kralj pride v nedeljo v Koper, kjer se udeleži odkritja spomenika Nazari-ju Sauri, ki je bil obešen od avstrijske vojske. Goring pride v četrtek s svojim spremstvom v Beograd, kjer ostane tri dni. Trasiranje proge Varaždin—Koprivnica je bilo ta teden končano in se je pričela že nivelacija. Trboveljski slavčki so povabljeni na mednarodni kongres glasbene umetnosti v Prago. Izletniški vozni red Jadranske plovidbe stopi v Hrvatskem Primorju v veljavo 10. junija in ne 1. kakor je bilo javljeno. Zopet nov roparski umor je bil na Kranjskem. To pot sta žrtvi morilca železniški čuvaj Jože Kožar in njegova žena, ki sta živela na postajališču Dobravica v Beli Krajini. Cas je, da oni, ki imajo vpliv na razvoj našega življenja, začno misliti na nujno potrebne ukrepe proti tem vedno bolj pogostim umorom v Sloveniji. Znani jugoslovanski dirkač na motornih kolesih Ludvik Starič, ki so mu pravili Zagrebčani »Leteči Kranjae« in ki je to svoje ime tudi zaslužil, se je pri tekmi na jiar-dubiškem stadionu težko ponesrečil. Nevarnost je, da svojim poškodbam podleže. Na Koroškem in na Vzhodnem Tirolskem so vpeljali vožnjo po desni strani. V drugih avstrijskih deželah pa se še nadalje vozi po levi. Kongres književnikov antifašistov se je začel 27. maja v Parizu. Posebno številno je zastopana na kongresu Rusija. Kongresa sta se udeležila tudi Maksim Gorki in Aleksej Tolstoj. Število nezaposlenih delavcev se je v Belgiji od 15. marca do 15. maja znižalo za 42.000 na 178.000. Vzdrževanje Društva narodov je doslej veljalo, kakor poroča njegovo tajništvo, okoli 6 milijard Din. Mednarodno razsodišče v Haagu pa je imelo od konca vojne do danes pol milijarde stroškov. Dočim v Nemčiji preganjajo iz političnih razlogov katoliške duhovnike, se množe v Avstriji aretacije protestantskih duhovnikov zaradi narodno socialistične propagande. Veliki izgredi domačinov, zaposlenih v bakrenih rudnikih so bili v Severni Rodeziji. Prišlo je do krvavih spopadov, pri katerih je 14 oseb izgubilo življenje. Avstrijske oblasti so zasledile na Dunaju tajno narodno Socialistično Časopisno agenturo »Illekor«, ki je bila po vsej Avstriji zelo na široko razpletena. V zvezi s tem odkritjem je bilo aretiranih tudi več višjih avstrijskih uradnikov. Francoska vlada je izdala zopet več dekretov, s katerimi se omejuje pravica zapo-slevanja tujih delavcev. Omejitve se zlasti tičejo hotelske industrije, stavbne industrije, javnih del in čevljarskih tvornic ter delavnic. Iz Trsta je odplul parnik »Saturnia«, ki je imel na krovu okoli 4000 delavcev iz go-riške, puljske, tržaške, reske pokrajine ter iz nekaterih drugih italijanskih pokrajin Delavci so odšli v Afriko. Uradno se demantira vest, da bo Goring na svojem potovanju po južni Evropi obiskal tudi Italijo. Mongolski knez Sampišun, ki je glavni zagovornik združenja Mongolske z MancL-žursko, torej japonsko orientacijo, je bil na potu v Hajvar umorjen. Koncentracijsko taborišče za zapuščeni otroke ustanove v bližini Moskve. Otroci so tako moralno propadli, da pomenijo resiib nevarnost za vse ljudi. Tudi ena posledic komunističnega nauka. Petek, dne 7. junija: 11.00: Šolska ura: V Parizu, središču zavezniške Francije (Zupan Jože) — 12.00: Naše vojaške godbe na ploščah — 12.45: Poročila, vreme — 13.00: Čas, obvestila — 13.15: Slavni tenp-risti na ploščah — 14.00: Vreme, spored, borza — 18.00: Iz zvočnih filmov (plošče) 18.20: Kako fotografiramo z nevidnimi žarki (J. Korenčan) — 18.40: Čas, poročila, vreme, spored, obvestila — 19.00: Poslu-šajmd klarinet (Urbanc Franc) — 19.30: Nac, ura —20.00: Prenos koncerta osješke glasbene šole ob priliki 15 letnice obstoja iz Osjeka — 21.30: Čas, poročila, vreme, spored — 22.00: Bohinj, kakor je v resnici (esperanto) — 22.10: Rezervirano za prenos iz velesejma. Sobota, dne 8. junija: 12.00: Od poldne do dveh odprt bo naš meh za petje, godbo in smeh! (plošče) — 12.45: Poročila, vreme — 13.00: Čas, obvestila — 18.15: Od poldne do dveh odprt bo naš meh za petje, godbo in smeh! (plošče) — 14.00: Vreme, spored — 18.00: Rezervirano za prenos z velesejma — 18.40:- Čas, poročila, vreme, spored, obvestila — 19.00: Zunanji politični pregled (dr. Jug) — 19.30 Nac. ura — 20.00: Pa tam pod Tivoli se ringelšpil vrtif — 21.30: Čas, poročila, spored. Po težkem trpljenju je preminil včeraj v graškem sanatoriju naš nad vse ljubljeni in skrbni soprog, oče, tast, ded, brat in stric, gospod FRANC OSET veletrgovec in posestnik v Sv. Petru v Sav. dolini in solastnik avtomatičnega buffeta ..Daj-Dam" v Ljubljani Blagopokojnika prepeljemo v Ljubljano, kjer se vrši pogreb v petek, dne 7. junija 1.1., ob 4. uri izpred mrtvašnice, Stara pot, št- 2 (Leonišče), na pokopališče k Sv. Križu. Sv. Peter-Vransko-Ljubljana-Zagreb, dne 5. junija 1935. Žalujoči ostali. KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE reg. zadr. z o. zn. LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6 Nudipoizredn^iizkil^enal^Salda-konte^trace, loirrfi^h^jiolske^ve^zh^ej^^ žice, risalne bloke Itd. GRADBENI MATERIJ AL: Trstje za strope lastnega izdelka, Bakula za strope in senčilo za vrtnarstvo, Parketne deščice, Asfaltna strešna lepenka, Lepenka za izolacijo, Izolačne plošče, Bitumen juta za izolacijo, Resitol za izolacijo, Aresit specijalna strešna lepenka, Bitumen meksikanski in rumunski, Asfaltmastiks, Lesni cement, Destiliran katran, Karbolinej, Strešni lak in razna druga izolačna sredstva ter asfaltiranje teras, skladišč itd. — Zahtevajte cenik?! JOS. R. PUH, LJUBLJANA, .KUVERTA* D. Z O. Z. LJUBLJANA Tyri«va Costa It. 67 TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA Kastelic m deua TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO Pritličje levo »a zastopstva za Stovtnifo: Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z., Sladki vrh TISKOVINE vseh rrsldnjei'ske, uradne,reklam-ffoT ne/asejnse, knjige, eečbae rtu lisk h Ure in pečeni! TISKARNA MERKUR UUBPANA,GREGORČIČEVA?! 25 Tkl-25-5'1 delci/ra ni .Tiskarni/1/k/k ur KLIiARNAfT’DEIt MJBIIAMADAIMATTHOVAII I Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. — Za Trgovako-industrijsko