Izbija vsak dan rasen aobot, nedelj in praznikov. Issued daily except Saturdays. Sundaya and Holidays , PROSVETA _glasilo slovanske narodne podporne jednote leto-YEAH XXXVII Cena Usta Je $6.00 at Chicago. IlUnoU. under the Act at Con*r«M tf March g, UTt Urednlikl in upravnifkl proa tori: 2657 South Lawndale Ave. Office of Publication: M57 South Lawndale Ave. Telephone, Rockwell 4904 CHICAGO 23. ILL.. TOREK. 20. MARCA (MARCH 20). 194S Subacrlptlon $0.00 Yearly ŠTEV.-—NUMBER 56 Acceptance for mailing at special rate of pottage provided for In icction 1105, Act of Oct 3, 1917, authorized on June 4. 1918. Ameriške armade podijo nacijske oborožene sile iz Saarske doline r Prva ameriška armad* zasedla nadaljnje pozicije na vzhodni strani reke Rene. Merzig, i / nhnritl nnhiimn nemška trdnjava, padel. Jeklen obroč okrog La00ritl POOlJUJO nemških sil v Saarski industrijski kotlini se sti ska. Američani vrgli 670,500 bomb na Berlin. —Oddelki prve ruske armade zasedli Kolberg, pristaniščno mesto v Pomeraniji. Gdansk in Gdynija v plamenih. Rusi kontrolirajo ozem Ije ob reki Hron^-Nov napad na središče ja ponske letalske industrije. Ameriške čete se izkrcale na zapadnem obrežju Luzona PARIZ, 19. marca.—Okrog 90 tlioč naciJakih vojakov )• na bo gu ii severne polovice bavarskega Palatlnata. Bombardiranja Iz zraka Je apromenllo to osamijo v pravcato čloroiko klavnico In bogata Saaraka dolini Je poatala paat sa tisoče nemških vojakov. Naglo prodiranje tretje in sedme ameriške armade v Saarako dolino Je pognalo sovražnika proti Mainzu. Močno oklopno in pehotne kolone ameriških armad prodirajo vsdršoma naprej. Srditi boji za poaeai sadnjega kota sapadno od Rene se nadaljujejo. Pariz, 19. marca. — Prva ameriška armada je zasedla nadaljnje pozicije na vzhodni strani reke Rene, čeprav se je podrl železniški most Ludendorff pri Remagenu pod težo tankov. Uradni komunike pravi, da bo kmalu popravljen. Največje uspehe je dosegla tretja ameriška armada, katere poveljnik jp Georg* j3. J^tton. Enajsta oklopna divizija te armade je prodrla trinajst milj daleč, okupiral* več naselbin in dospela do reke Nahe pri JCirnu. Kolona te divizije je okupirala Wiekenroth, pet milj severoza-padno od Kirna. Most na reki Nahe pri Kirnu so Nemci razdejali pred umikom. Nadaljnja oklopna divizija je bila vržena v akcijo proti nemškim silam pri Nohenu, tri milje vzhodno od Birkenfelda in 27 milj južnovzhodno od Saarbur-ga, Enote tretje armade so se združile z enotami prve armade ob reki Reni. Sedma ameriška armada, na katere strani se bore francoske H šesta divizija tretje ¡"ner.ške armade sta prekorači-ld Hco Saar v treh krajih. Cez dva tisoč ameriških boj-mh let«l »n bombnikov je vrglo / f,7«.500 zažigalnlh in raz-" llhbomb na Berlin. Dru-"'J' ameriških leUl so metali na nemšlaa induatrljaka •»•uisea V Porurju ln Porenju. ^°ndon. 19. marca. — Oddelki »uske armade, katere po-l n J" maršal Gregohj 2u-so okupirali Kolberg. prl-hJrJ's< no meato v Pomeraniji ob r;,M k.m morju. 63 milj aeve-'%/oo-udaril, da so te neizbežne v pokrajinah, kjer so v teku vojne operacije. Na podlagi deklaracije, objavljene po zaključenju konference med predsednikom Roosevel-tom, maršalom Stalinom in pr.e-mierjem Churchillom, v Jaiti na Krimu, je državni department naznanil, da je ameriška vlada osvojila politiko demokratičnih procesov, kjer so možnosti take akcije, obenem pa je pojasnil, da procesi se ne morejo izvajati na primer v Rumuniji, Bolgariji, na Ogrskem in v nekaterih drugih državah, ki so v vojaških conah. Demokratični procesi v polnem obsegu bodo mogoči po zaključenju vojnih operacij. Izjava državnega departmen-ta je v soglasju z dogovori, sprejetimi na konfertnei "velike trojice." Amerika le posvetuje z Veliko Britanijo ln Rusijo o situaciji v Rumuniji, ki se je razvila po formiranju nove vlade. Prejšnja vlada, katere predsednik je bil general Nikoluj Ra-dmtcti, Je morain TCsfftnlra tf zaradi pritiska iz Moskve. Sovje-ti so ji očitali, da ni izpolnila jHigojcv sklenjenega premirja glede likvidacije fašističnih in nacijskih elementov. Stališče ameriške vlade so pojasnili James C. Dunn, Archi-bald MacLeish, pomožna državna tajnika, in Charles P. Taft, ekonomski veščak državnega departmenta. MacLeish je dejal, da department dobiva pisma z vprašanji, ali nameravata sovjetska Rusija in Velika Britanija ustanoviti sfere vpliva v Evropi. "Jaltska deklaracija je jasna," je rekel Dunn. "Ta določa po-svetdvanja med velesilami o vseh problemih, ki s«? pojavijo v osvobojenih evropskih državah. Ruske armade operirajo v Domače vesti Is Penne Renton, Pa.—Zadnje dni je tukaj umrla Mary Likar, stara 65 let in doma iz vasi Cabruče pri Škof j i Loki, odkoder je prišla v Ameriko pred 40 leti. Bila je članica društva 400 SNPJ, Za pušča dva sinova in hčer.—Dne 23. febr. je po dolgi bolezni umrla Ivanu Pivk, stara «2 let in doma iz Borovnico pri Vrhniki, odkoder je prišla v Ameriko pred 38 leti. Zapušča moža, tri sinove (dva v vojni), hčer, šest vnukov in sestro v Chicagu. la Clovolanda Cleveland.—Dne 26. febr. je bil na Holangakem ubit Pfc. Fred Skapim mL, star 22 Ist ln je služil pri inženirjih. Zapušča poleg staršev, ki žive na zapad» ni strani, 10-letnegn brata ln sestro.—V Nemčiji je bil 2. febr. ranjen Pvt. Martin S. Planinsek, star 33 let in sin družine Martin Planinsck iz Collinwooda. Služil je pri padalcih in zdaj se zdravi v vojaški bolnišnici v Battle Creeku, Mich, — Mednarodni rdeči križ je sporočil, da so nahaja v nemškem ujetništvu Pfc. Edward F. Hočevar, star 19 let. —Mary Taueher je prejela vest, da se njen brat Sgt. John A. Pu-cel j, ki je bil pogrešan od 20. dect, nahaja v nemškem ujetništvu. Star je 29 let in sin Mary Rivič Is Trumbulla, O. — Na Filipinih je bil 9. febr. ranjen Ru-pliael F. Starman, star 25 let, ki se zdravi na Holandskih vzhodnih otokih. On je sin družine Joseph Starman in doma ima tudi ženo in U-mesečnega sinčka.—V Franciji je 27. julija padel Sgt. Ivan J. Mikllch, Prvotno je bilo poročano, da je pogrešan, potem da Je v nemškem ujetništvu, zadnje poročilo od vojnega departmenta pa so glu-al, d« Je padel. Zilpttščfl ženo (ar Chagrin Fallsu), starše v Collln vvoodu, dve Ncstri in pet bratov, od katerih so štirje v vojni.—Po dveletni bolezni je umrla Tere zija Cvelbur, stara 74 let, doma i/. Dolenjega prekopu pri Kostu njevici nu Dolenjskem, odkoder Je prlšlu v Ameriko pred 20 leti. Tukaj zapušča sina in dve hčurij v starem kraju pa sina in dve hčeri,—Umrl je Vitus Kmet, star 37 let in rojen tukuj. Mil je član društva 147 StfPJ. Zapušča bratu (pri vojukih), osem sester in več drugih sorodnikov. Češki voditelji v Moskvi Važni razgovori s Stalinom in Molotovom Moskva. 19. marca. — Ceho-slovaški predsednik dr. Edvard Beneš in vodilni ministri čeho-alovaške začasne vlade so dospe-11 v Moskvo Iz Teherana, Pefzi-ja. Pripeljali ao se z ruskim letalom. Na letališču so jih sprejeli in poadravill zunanji komisar Molotov in drugi viaoki sovjetski uradniki. "Pot v svobodno Čehoslovakl-jo gre skozi Moakvo ln aovjet-sko Rusijo, katere junaške armade s pomočjo zaveznikov osvobojujejo Evropo," je rekel Beneš. "Popolnoma sem uver-jen, da Je Osvoboditev vse Čeho-slovakije blizu." Čehoslouuške in ruske zastave so vihrale na poslopjih letališča, ko ao dospeli Beneš in njegovi ministri. Ruska vojaška godba Je igralu narodne himne obeh držav. Sprejemnih ceremonij so se udeležili čehoslovuški poslanik Zdenek Fierllnger, ameriški poslanik W. Averrel llarrlman in britski poslanik Archibuld Clark Kerr. Beneš in njegovi miniatrl bodo ostali v Moskvi več dni. Kon-ferirali bodo s Stalinom, Molotovom ln drugimi ruskimi voditelji. Po zaključenju razgovorov bodo odpotovali v KoŠlce, kjer bo začaanl aedeŽ čehoalovaške vlade. vzhodni Evropi, ameriške brit ske in francoske pa v zupadtii Evropi, kar pomeni, da imajo vpliv tamkaj, Vzhodna Evropa Je*sfera sovjetskega vpliva, ker so ruske armade tam v akciji." C, tJ « : m 'THATPONT MEAN USf * Operatorji črnih tržišč ln drugi profiter)! ao ne «menijo sa polldjejre ure In druge vojne ukrepe Strica Sama. Poljska ubežna vlada protestira Jezi se, ker ni bila povabljena na , konferenco London, 19. marca. — Poljaka ubežna vlada je objavila noto z ostrim protestom, ker ni bila povabljena na konferenco Združenih narodov, ki se prične prihodnji mesec v San Franciscu, Cal. "To Je prvi slučaj aplieiranja pravice velesil do vetlranja," pravi nota. "Poljsku ne bo imela predstavništvu na konferenci, čeprav Je bila jirva žrtev agresije nacijske Nemčije." Kuzlmir Pspee, poljski poslu* nik v Vatikanu, Je dos)>el v London, kjer se bo posvetoval s člani u bežne vlade, katere predsednik )e Tomusz Areiszewski. On je b'l v Vatikanu od izbruha vojne. Poljska ubežna vlada ima glavno zasloinbo v Vatikanu, Poročilo iz Kaira, Egipt, pravi, da |c W A vere) I llurrimai«, ameriški poslanik v Moskvi, z dovoljenjem sovjetske vlade posilil nekatere dane svojegu po-sluništvu nu Poljsko kot opazovalce Glasilo |»oljske vlude v Londonu Je objavilo uvodnik z ostro kritiko Ktunisluva Mikoluj-czyku, bivšega premierju, ln njegovih pristašev, ki IkmJo morda poslali člani nove poljako vlade narodne enotnosti, Zuključek glede ustanovitve take vlade Je bil snrejet nu konferenci "velike trojice" v Jalti na Krimu. («luailo iioljake ubežne vlade udriha |x> Starualavu Kotu, voditelju poljhke kmečke atranke, in soeali*tu Janu Slanczyku. Med diuKim ju Je obdolžilo intrig proti vladi ln da ala orodje komunistov. Holandski zunanji minister v Parizu Pariz, 19. murca. -t- Dr. Kelco van Kleifen», Imlandaki zunanji; miniater, Je dos|>el v Pariz, kjer bo razpravljal a francoskimi vo-1 ditelji o bodočnosti nemškega i Por en ju in sklenitvi Vojaškega pakta a Francijo. V Parizu bo1 morda položena |Midlaga zašči-! tnemu puktu med Francijo, Ifo-laridijo, IfedgljO in Lukaembur-ško. tito za združitev slovanov na balkanu Mihajlovič podpisal do-govor s Paveličem RAZVOJ POLITIČNE SITUACIJE Belgrad. 19. marca. — "Gleda j mo v bodočnoat, ne v pro-šloat," je geslo maršala Tita, poveljniku jugoalovanake armade in predaednika nove vlsde. On skuša uničiti bolezni, ki so ln še ogražajo Balkan, in so rodile konflikte in krivice, ko se je brat boril proti bratu. Glavna nslo-ga maršala Je «družitev vaeh Slovanov na Balkanu. Vat naj bi odložili orožje in kooperlrsll za utrditev miru ln obnovo. Volju za kooperacijo ae opaža v osvobojeni Jugoslaviji. V Bel-grudu in drugih mestih plupo-lajo Titove ru stave a partizansko zvezdo, ruake z znakom ar-pa in kladiva in bolgarske. Ko-operacijs med Titom ln sovjetsko Kosijo se Je pričela 1. 1941, toda Bolgarija, bivša zaveznica nacijske Nemčije, ki je brutalno nastopulu proti partizanom, Je novinka v jugoaldvansko-ruskih vrstah. Zdaj ae Jugoalovanl, Rual in Bolgari bore proti akup-nemu aovražniku kot enakopravne enote. Nllhov cilj je uničenje fašlsma in nscisms. Američani, ki prihajajo v Belgrad, se Čudijo isobllju. Trgovine ao napolnjene s šlvlll, kajti Belgrud je bil vedno žltnlca centralne Evrope. Položsj J**dru-iisčen v Bosni, Hercegovini in Črni gori, kjer je pomsnjkanje vsegii. V Sarajevu, osrčju Bosne, so Nemci ln četnlki gjmerals Mlhujlovlča. Kvizlinšku rudlppoNtaju v Šos-ni je fcsdnji teden naznanilu sklenitev dogovora me«fr Mlhaj-lovlčem in Puvellfiem, hrvaškim "pogiuvnikom", ter uataškiml te-rortatl. Dogovor jt v imenu Mi-hajloviča podpisal Dragutln Ku-smič, šef štaba, v Imenu Pavell-ču pa Ivuu Surlč, nadškof v Sarajevu. Nemci, ustušl In četnlki ao onemogočili pošiljanje živil in drugih potrebščin Iz Vojvodine ln Siimudije, pokrujln nu aevernl strani Belgrudu, v Bosno ln druge kruje, kjer ljudje atrsdsjo. Edini polt v te kraje ata odprti akozl Dubrovnik ln Hpilt, oavo-bojenl luki v Dalmaciji ob Jadranskem morju, Od 70,000 ton živil, katera je obljubila administracija Združenih narodov ca |x>moč in obnovo, je dospols komaj ena desetina. Politična situacija ae zadovoljivo razvija. Mila Trifunovlč, vodju strunkc srbskih radikal-cev, se Je vrnil v Jugoslavijo iz izgiiunstva, On Je zagotovil sodelovanje maršalu Titu Ako ne bi bil Tito dosegel ničesar drugega, bi si"* svojim načrtom ustanovitve federativne JugoNluvlje zaslužil slavo kut največji živeči državnik na Balkanu. Bodočnost tegu dela Ev-rope zuvist od združitve Slovanov. Oni luhko formirajo mogočno zve/<» držav, ki ae bo raz-tezulu od Judranskegu do črne-gu morja. Štirje ne mi ki častniki ustreljeni Jsondon, 19. marca — Nemško vrhovno poveljstvo je naznani-i" da << bili ItUje vojaški častniki ustreljeni zaradi ahrahopet* rtoali in zanemarjanja dolžnosti. Ti ao bili mujorji Kreft, Strobel in Scheller ter atotnik Brathe. Prfj le bilo objavljeno |M»ročilo o eksekucijl več sto nemških vojukov. Vodja rumunske stranke resigniral London, 10 marca. — Radijsko (Mirnčllo Iz Moakve pravi, da je Juliu Menlu resigniral kot vodja rumunske kmečke atranke. Nasledil ga je Nicolas Lupu. PROSVETA = TOREK, ŽOMarp^ PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLS8ILO III LA5THINA 8LOVENS1CE WARODWE PODPORME JEDMOTE Oti*n at and publUhed br Slovene Nation«! Benefit Society Narolnina sa Zdruiene drUee ga, ker nočejo biti na vse) črti—"negativni." Dovolj je, če se jim poareči uničenje le mednarodne denarne banke, ki se jim zdi bol) "nevarna." Drugi vzrok, da niso nastopili proti investicijski banki, je naj-brše pa v tem. ker ho njena investicijska moč precej omejena; njena oohojllu bodo namreč smela znašati le toliko kot bo njen kapital tn ne deaetkrat ali še večkrat toliko, kakor to navadno praktična jo mivatm bankirji, k» etmntavno ustvarjajo kapital za posojila—na papirju, v bančnih knjigah. Ce bi bilu mednarodna inve-btlcijftka banka ustanovi lena na enakem principu "elastičnega" kopitnl t. b4 t* gotovo nasprotovali. Načrt za ustanovitev teh dveh mednarodnih finančnih institucij je sedsi pred kongresom Adminlhti a< i |,i bo gotovo napela vse sile, da ga porine skozt obe zbornici v predloženi obliki, ker ga smatra kot vogeln* kamen za b<*ločo organizacijo za ohrano svetovnega miru. Po naši razsodnosti je namen obeh začrtanih mednarodnih institucij zdrav in kongres bo služil le Interesom te dežele, kakor tudi vsega sveta, ako sprejme ta načrt. Kolikor je razvidno, ga opozicija v kongreau ne bo skušala naskočiti direktno po recentu Amerike bankirske zveze. Zadaviti ga bo skušala s amendtranjern in spremembami. ki bi ne bile sprejemljive za druge države To bt pomenilo, ds bi ves'načrt padel v vodo In bi morale vlade združenih narodov zopet pričeti od kraja. ali ps opustiti vso akcijo rs to vrste «»delovanja na mednarodnem polju. V tem primeru Je gotovo le to, da bi «e svet še veliko težje izkopal iz ogromnih razvalin in * i »spodarskega kaosa, ki ga bo ta vojna pustila za seboj. VAŽNE VESTI Bridgspoat, O. — V zadnjem dopisu sem poročal, da smo imeli 31 čevljev vode. Prav tisto jutro, ko sem odposlal dopis, je pričelo deževati kot zastavo, in voda je narastla na 37 čevljev in poplavila nižine, zato so se morali mnogi prebivalci preseliti. Toda to še ni bila najveca nesreča, kajti voda je kmalu upadla za tri čevlje, ampak v nedejlo, 4. t.m., je bil lep dan, v pondeljek pozno ponoči pa je pričelo grmeti in se bliskati, nato pa liti kot iz škafa. Deževalo je vso noč in ves drugi dan, kajti nekje v bližini Maynarda se je odtrgal oblak. Potok, ki teče tukaj skozi, je drl kakor reka in nosil s seboj raznotero šaro, tramovje itd. Radio je oznanjeval, da bo reka Ohio zopet narasla na 38 čevljev, potem 40, nato 43. Toda glede višine niso bili gotovi, kajti deževalo je tudi v Penn-sylvaniji in po vsem Ohiu. Potem so naznanili, da bo morda narasla 45 čevljev visoko, nato od 48 do 50. Narasla pa je 47 čevljev in tri palce ter poplavila vse nižine in vse tovarne so bile v vodi. Ljudstvo se je selilo, kjer koli je dobilo kakšen prostor, da je spravilo pohištvo, da se ni zipočilo in pokvarilo. Toda bile so velike težave, ker seliti so se morali ponoči, doma pa so bile večinoma ženske, ker so možje in sinovi pri vojakih. Utrgali so se tudi mnogi plazi. Blizu, ker živim jaz, se je utrgal plaz in nevarnost je, da bodo zdrknile v dolino tudi hiše, kajti plaz je izpodjedel fundament. Nekateri so se izselili in prepustili hiše usodi. Raspokana zemlja in zaseke kažejo, da se bo najbrže odtrgalo še veliko zemlje. Sledeči naši rojaki so bili prizadeti od povodnji: Frank Woč-ka — voda mu je poplavila spodnje in deloma tudi zgornje prostore — Frank Blatnik, John Blatnik, Frank Matko, Kristina Pire in Fred Engelhardt. Vsi so člani SNPJ, razen zadnjih dveh. Kakor poročajo poročila, je bila povodenj v Cincinnatiju še večja. Nisem zastonj omenil, da je mesec marec muhast. Vidiš, brat Valentinčič, moja bojazen je bila upravičena, kajti imeli gmo letos veliko snega v Ohiu in prav tako v Penni. Sicer mene poplava ne doseže, smilijo pa se mi ljudje, ker jim povodenj naredi toliko škode. Ptomet je bil nekaj dni popolnoma ustavljen, delno iz reda pa že nekaj tednov. Najbolj sramotno pa je, da vlada, kadar nastane poplava, govori in obljublja, da bo napravila to in on6 za preprečitev poplave, toda ko je zopet vse v tiru in voda upade, pa ostane samo pri obljubah do prihodnje poplave. Obveščeni smo bili, da bo prišel na priredbo podružnize št. 33 SANSa, ki se bo vršila v soboto zvečer, 14. aprila, brat Mirko Kuhel, glavni blagajnik SNPJ in glavni tajnik SANSa. Kuhel bo nastopil kot govornik in nam marsikaj zanimivega pojasnil. Članstvo SNPJ in vsi rojaki v teh krajih, delujte za to vaino priredbo, da bo dobro uspela. Agitirajtc in razpečavajte vstopnice! Na tej priredbi se boste imeli priliko tudi seznaniti z bratom Kuhlem, kateri ni bil še nikoli poprej v teh krajih. S seboj bo prinesel tudi mnogo fotografij iz Slovenije, katere je SANS pred kratkim prejel iz domovine. Mogoče boste videli na slikah vašo vas ali kakšne druge kraje, ki so vam znani. v Pomoč križani Sloveniji jc nujno potreba. Treba je akcije, požrtvovanja in velikodušnosti' Resnično, debate, pričkanje In polemtziranje ne bo nasitilo niti enega bitja v domovini. Več o tej važni priredbi bomo še pravočasno poročali. Brat Barbič je prenehal s "sedečo stavko". Prav je storil, kajti jaz sem ga zelo pogrešal v Proavetl. Ne podaj se. pa naj pride kar koli! Glavno je. da se človek bije ra pravico in po pravilih in ustavi te dežele. Izkazalo se Je. da je imel Barbič prsv. Celo jsz sem bil deležen nekaj levitev rsdi tegs. Ampak Barbič je toliko napredoval s svojo "sedečo stavko", da se je na zadnji seji gl. odbora celo potegnil sanj neki gl. odbornik. Počasi gre, ampak gre. Tu ne gre, kdo je koga "sfiksal", temveč za kratenje naših pravic, do katerih smo prav tako upravičeni kot oni, ki jih nam hočejo kratiti. Ako bi bil ves svet enakega mnenja, potem ne bi bilo tega groznega klanja in ne vsakovrstne korupcije. Prosveta je demokratičen list, zato je pravilno, da se pusti, da se nastali problemi in konflikti izkristalizirajo, seveda, paziti pa je treba, da prizadeti ne prestopijo meje dostojnosti. Na ta način postane tudi list bolj zanimiv in privlačen. Vem, da se mnogi ne strinjajo z menoj, prav tako kot se jaz z mnogimi ne. Toda kaj za to? Tu ne gre za osebe, temveč za principe. In če pridem v konflikt s kakr šno osebo, ne opustim radi tega delo za debre stvari. Delo za koristne stvari in akcije sem vršil v preteklosti in ga bom nadaljeval tudi v bodočnosti. Nekateri stalno pišejo dopise in hvalijo to in ono, namesto da bi pričeli takoj z delom za naš trpeči narod, ki se tako hrabro bori že več kot tri leta. Kakor sem že večkrat dejal, pisati dopise in kritizirati je lahko, teže pa je nesebično delati za razne pomožne akcije, katere so baš sedaj zelo potrebne. Joeeph Snoy. V SPOMIN POKOJNI ŽENI ClevelandL O. — Kako se človek počuti, ko izgubi svojo družico ali družabnico, s katero je živel v zakonskem stanu veliko let? Podobno vprašanje mi je stavila neka rojakinja na koncertu pevskega zbora Zarje, ki ge je vršil na Zahvalni dan. Na vprašanje nisem bil pripravljen odgovoriti, kajti to je dolga življenjska storila. Dejal sem jj, da bom o priliki opisal to mojo nezgodo, ki me je zadela prav pred 11 meseci. Vprašanje je, kakšne razmere so vladale med zakoncema v času njunega skupnega življenja. Recimo, da sta se prepirala, da je bila v hiši dolga bolezen ali nesloga, potem bi lahko dejal, da je smrt v takih primerih dobrodošla. Ako pa pride nagla smrt in vzame zdravo tovariši-co, katera je lepo skrbela za red v hiši in se dobro razumela s svojim zakonskim tovarišem, potem pa je stvar popolnoma drugačna. In tako se je zgodilo pri nas. Odideš iz hiše v naglici, potem pa si poklican nazaj, ker je nekaj narobe s tvojo družico— zgrabi te strašna slutnja, ki ti stiska srce od bojazni, da se lahko zgodi najhuje. Jožef iz Egipta je razlagal egiptskemu kraliu, kateremu se o sanjalo 0 sedmih debelih in sedmi suhih kravah, da sanje pomenijo sedem dobrih in sedem slabih let. Pravijo, da se človeku često sanja o stvareh, o katerih si je mislil podnevi. Dopisnik ne zna razlagati pomena sanj in ve, da se čestokrat ne zgodi tako, kakor razlagajo sanje sanjske knjigo, vendar pn imajo sanje včasih pomen. Nekaj dni pred smrtjo moje Ano se mi je sanjalo, da sem videl zelo zalega dečka. Ker pa je bila moja Ana moj Jožef, mi je dejala, da bo nekdo mojih bližnjih poklican v kratkem času v večna lovišča. Sele pozneje, ko se je že zgodilo, sem se spomnil na moje sanje. Je li sanjam verjeti ali ne? Ne vem. Zgodilo pa se je le. Smrt je pretrgala nit njenega življenja. 1 Ona je najbrže slutila! kaj se bo zgodilo. Pravijo* da oni, ki se pripravlja, da te bo za vedno zapustil, te rad v zadnjem tre-notku drži za roko in jo nerad izpusti. In tako se je zgodilo. ,Od pol dveh zjutraj pa do petih ni izpustila moje roke. Obljubiti sem ji moral to In ono. Nekaj oa ji nisem obljubil, vendar pa sem jI rekel, da bom skušal ustreči njeni želji, sko bo le mogoče In potem je prišla usodna ura in ni je bilo več—zaspala je za zmeraj Nisem plakal Spoznal pa sem, ds je huje za ohcgk, ki sc nc Jo- če, kakor za onega, ki se na ves «las izjoče. Ko je izdihnila, se nisem mogel pripraviti, da bi poklical onega, ki mi jo vzame. Tako je doma ležala okrog tri ure, potem pa sta moja sinova storila vse potrebno. Prigovarjal sem jim, naj ostane doma do zjutraj, da bom ostal pri njej, toda zgodilo se je drugače. Pozneje pridejo prijatelji, znanci, sorodniki in moraš odgo-varjati na to in ono—ona pa le-ži v krsti. Cas hitro beži in pride zadnji moment in odneso ti bitje, ki ti je bilo najdražje. . Potem se prične tista puščoba: pogledaš na stol—nje ni, prideš iz dela domov—nje ni, pogledaš na posteljo—tudi tam je ni. Drugo jutro vstaneš in nenadoma se ponovno zavedaš, da nje ni. Opoldne je prazna miza, nihče ne pomiva posode, ne slišiš besed, v hiši pa vlada ena sama velika tihota in praznota, v tvojem srcu pa je pusto in prazno. Ponoči se ti zopet sanja: ona pride in se ti smehlja, približa se ti, hočeš jo prijeti, ali ona? Ona bledi, otrdi—mrtva je, kakor si jo videl, ko je izdihnila. Nenadoma se zbudiš, gledaš, kje si, potem pa si zaželiš spanja brez sanj. Tako se počuti človek, ki je izgubil bitje, kateremu je nekoč obljubil zvestobo do smrti! Ali tako ne sme trajati večno. Naša sveta dolžnost je, da se spominjamo onih, ki so nas zapustili, toda če človek ne dobi malo olajšave dokler živi, potem bo kmalu prenehal eksistirati. Poiskati je treba fsaj včasih kakšnega razvedrila, da te malo za-moti in potegne iz otožnosti. Tudi na delo človek ne sme pozabiti. Ako pa imaš na svojem domu sorodnike, ki te spoštujejo in že imaš rad otroke, potem ti oni vsaj delno nadomeščajo izgubo tvojega dragega. Vzlic temu pa ne moreš pozabiti tvojega prejšnjega življenja, ko si imel neko ga tako blizu sebe, da je vse sto ril zate in ti zanj, kar pomeni, da sta živeli dve bitji eno življenje. Kako se more človek počutiti dobro, ko izgubiš vse to, ko se od tebe odtrga del tvojega življenja? "Saj je dosti drugih,!' čestokrat slišim. Res jih je. Saj jih je bilo tudi tedaj, ko si bil mlad in si iskal življenjske družic*. Toda težko je najti tovarišice, s katero si pripravljen stopiti v zvezo in potem z njo potovati dolgo pot svojega življenja. Sedaj si star in vprašanje je: ali se izplača? Koliko let bom še živel? Smrt ti noče povedati, kdaj bo potrkala na tvoja vrata. Kadar se ji ljubi, pride in moraš iti znjo. In tako je konec tudi tvoje usode. • Ko včasih premišljujem o mojem prekljanju z mojimi nasprotniki, se sam sebe vprašujem, če se res izplača, kajti drugega nimam pričakovati kot pogrebnika in potem—AMEN! Najbrže bodo tedaj rekli: "Škoda ga je!" Sedaj pa pravijo: "Ta mož se zmeraj prepira, a sam ne ve zakaj." Pravilno, toda tudi ti, ki se rad prepiraš z njim, ne veš, zakaj se prepiraš! Smrt pa utrne tudi pre-pire. a a a Zgodilo se je 8. aprila 1. 1944, prav na veliko soboto ob pol šestih zvečer. Danes sem odprl skrinjico, da poiščem naslov nekega rojaka. V skrinjici imam spravljena tudi pisma, ki so mi jih poslali prijatelji in znanci. Spomnil sem se, da je potreben prijatelj v nesreči. In če je kdaj potrebna tolažba bratov in sester, je v takih trenotkih. Po 11 mesecih se vsem ponovno zahvaljujem za izražene simpatije in sožalje. Vi ste morda že pozabili, jaz pa ne morem. Rodila mi je tri sinove: dva so mi že vzeli, tretji oa kmalu pojde—ostal bom sam z vnuki. Tsko je naše življenje, dokler živimo. Frank Barbič st. POROČILO ZASTOPNIKA Hermlnie. Pa. — Na dan, ko je d^evalo v Pittsburghu in narasla voda nad 33 čevljev, sem se nahajal v Homer Cityju. Ker je ves dan kar naprej deževalo, nisem mogel iti od hiše do hiše, zsto sem imel precej prilike zs razgovore, posebno z ženskami. V nekaterih krajih so bili do-ms tudi moški, kateri delajo na nočnem Šihtu. Pri Želetovih *em izvedel, d s je preminil zopet moj nsročnik ns Prosveto in odjemalec Družinskega koledarja, namreč Fr. Zorman. brat mrs Žele, star 68 let. On jc že prejemal pokojnino, toda ne dolgo. Napotil se je kupit čevlje in pa menjat ček, ki ga je prejel od pokojninskega urada, toda kmalu- potem je bila njegova sestra obveščena, da se nahaja v bolnišnici v Indiani. Na banki se je nenadoma zgrudil na tla, nakar so ga odpeljali v bolnišnico, kjer je kmalu umrl. Pokojnik je bil mnogo let član SNPJ. Naj mu bo lahka ameriška gruda! Pokojnikova sestra je kupila koledar namesto njega. Upam, da bo obdržala tudi Prosveto. V razgovoru z njo sem dobil vtis, da je razumna žena. Louis Perman, ki ima sina v letalskem koru in je po činu sar-žent, je ponovil Prosveto, enako Frank Arch, čigar sin je bil ranjen na bojišču, a sedaj je zopet v boju. Drugim rojakom sem prodal koledarje, rojakinja Boston pa je ponovila Proletarca. Rojakinja Krivic, sestra Franka Finka, v Lucerne Minesu je tudi ponovila Prosveto. Prenočil pa se pri Modicovih, kateri imajo dve hčeri, ki delata v pisarni v bližini njih doma. V tisti tovarni je zaposlenih približno 130 delavcev in delavk. Rojakinja Modic je zelo nadarjena in razsodna ženska. V Homer Cityju je tudi veliko drugih pametnih slovenskih žensk. V tem mestu imajo tudi svoj Dom in pa licenco za točenje pijače, seveda samo za člane kluba. Društvo št. 290 SNPJ šteje okrog 80 do 90 članov. Med njimi je precej tudi Hrvatov. Vračajoč se proti Latrobeju, sem se spotoma ustavil tudi v Blairsvillu in Brenizerju, kjer živi nekaj slovenskih družin. Frank Primozich iz Riltona je kupil sedaj dom v tej naselbini, rojak Debelak pa je kupil farmo v bližini tega rova. On sedaj zopet dela in ga tisti dan nisem našel doma, pozneje pa sem naletel nanj pri Žabkarju v Baggoleyju. Obiskal je Žabkar jevega sina, ki je bil pobit. Žabkar je ponovil Proletarca. V Hostetterju sem obiskal La-movška in Resnika. Zadnji je že odšel na delo, zato sem obiskal njegovo bolno ženo, kateri je zadnje leto zadel mrtvoud. Ona se nahaja v zelo kritičnem položaju in se z veliko težavo vstane in prekorači sobo. Ena roka ji je popolnoma nerabna, prav tako noge premika le za silo. Upam, da se bo njeno zdravje izboljšalo, ko bomo i-meli lepše vreme. Rojakinja Lamovšek pa se je zelo jokala, kajti v vojni ji je padel njen sin. On je bil njen edini sin in pritoževala se je, zakaj vzamejo k vojakom tako mlade mladeniče, ko niso niti pričeli živeti Toda kaj hočemo, pomagati se n£ da, kajti baš mladeniči so najboljši vojaki. Podpisani sočustvuje z vsemi, ki so izgubili svoje sinove v tem strašnem klanju in jih tolažim kakor vem in znam. Kakor sem že izrazil v mojih prejšnjih dopisih, tako pravim ponovno: vsi, ki ste prizadeti v tej vojni, pristopite v delavske vrste in pomagajte odpraviti sedanji krivični red, ki ustvarja vojne. Ne podpirajmo meščanskih in kapitalističnih strank, katere se trudijo, da ostane vse po starem, temveč podpirajmo delavsko politične in strokovne organizacije, ki se bore za boljše in pravičnejše življenje vseh narodov na svetu. Rojakinja Ban iz Latrobeja je ponovila Prosveto. Pokazala mi je pisma njenega sina, ki so pisana v slovenščini. Tudi on piše iz Evrope, kako hude in strašne razmere vladajo v evropskih državah. Med drugim pravi, da je sramota za vse one, ki sO zagovarjali fašizem v tej deželi in trdili, da se niso res godile krivice našemu narodu pod fašizmom. Prav tako ni resnično, da se Američani In ostali svet bori samo za angleški imperializem, kakor je velikokrat trdila zlobna propaganda in razdvajala ameriški narod. Ker prav omenjam razmere v Evropi, naj tudi omenim, da mi je rojakinja Vidmar v Homer Ci-tvju pokazala spis, ki je bil pri-občen v Clevciand Pressu. V dotičnem spisu je povedano, koliko gorja so pretrpeli Slovenci pod lsškim terorjem. List je priobčil tudi sliko groba rojaka Antona Teliča iz Loške doline, katerega so ustrelili Italijani. Dotično pismo je prinesel v Ameriko saržent Joe Ourednik. kt se je nahajal več dni pri Te-llčovi družini, ko je bil njegov teroplan izstreljen nad Loško dolino. Cleveland Press pon*. da je bilo v Loški dol,Ji £ ganih pet vasi, in slCc, Vrhnika, Poljane, Babna pZ m Babno polje. Toda pozgane samo vasi, ampak w pobitih 15% prebivalcev^ iu^L cer 750 oseb samo v Loški dt Sedaj imamo črno na beleni da so nameravali Lahi in Nem' ci popolnoma zatreti slovenski narod in prav tako druge si, vanske narode. V Latrobeju sem se ustavil tudi pri sestrah Fradel in Klop. char. Slednja je tudi veliko magala za jugoslovanski relif in kolektala med tujci. V Wittney-ju pa je stari Ark ponovil Pro. letarca. Naj tu omenim še da sem zadnjič pozabil poročati da je Tone Sadar iz Grindstona po-novil Proletarca in podaril dva dolarja v njegov tiskovni fond Za pozdrav v Majskem glasu je dala Theresa Matko $l, dalje Vine Rešnik is Pleasant Val-leyja in moj stari prijatelj Matt Maurovich iz Greensburga. Slednji je daroval $1 tudi v tiskovni fond, meni pa prenočišče. Tudi njegova žena je bolna in hodi le za silo. Želim ji skorajšnjega okrevanja, kajti stara je komaj 58 let in bilo bi še pre-rano umreti. Dejala ml je, da bi rada dočakala konca vojne in pa tisti čas, ko bo ugotovljeno, ali je bila ta vojna res za osvo^ boditev narodov, ali je vse skupaj samo prevara. Obiskal sem tudi rojaka Palčiča, ki ima gostilno poleg tovarne Woolworth. Tudi on je bil bolan, a sedaj mu gre na bolje. Tudi njegova žena je bila operirana, a si ji polagoma tudi njej vrača zdravje. V Herminieju ni posebnih novic. Nismo še prišli do zaključka, ali naj popravimo staro dvorano ali kupimo kaj drugega. Končam in če pojdem v Ohio in Detroit, bom pa zopet poročal o potovanju. Anton Zornik. SLOVENSKI DAN , V WINDSORJU Windsor, Kanada. — Na zadnji konvenciji Zveze kanadskih Slovencev v Torontu (Kanada) je bil predlog, da se održi slovenski dan po svej Kanadi, soglasno sprejet. Ta sklep delegatov na konvenciji je v počast prvega slovenskega parlamenta, ki se je vršil v Kočevju dne 19. — 20. februarja 1944. Včasih smo Slovenci sebe i-menovali narod — hlapcev, a osvobodilna borba nas je pre» oblikovala v narod — borcev. Kanadski Slovenci kažemo to » svojimi društvi, s svojim listom Edinost, s svojim požrtvova-njem narodu v stari domovini, s svojim obnašanjem pri delu in pogovoru. S pomočjo društev in svojec lista smo tudi postali in zaslužili kot slovenski narod priznanje pri vseh narodih tukaj in v^ drugih driavah. Iz vseh poročil- iz Slovenije sklepamo, da je narod v domo-veni zedinjen, da ima samoupravo, da ima najboljša demokratična načela, da si s tem sam sebi ustvarja pristno ljudsko demokracijo. Izjave, odloke, sklepi in de kleracije odposlancev slovenskega naroda na kočevskem zboru so temelji nove svobode, nove bodočnosti slovenskega na- ; roda, nove pravice in odgovornosti o dejanskem stanju u ljudsko kontrolo nad delom ljudskih predstavnikov in predstavništev. Kakor očenaš moramo to ponavljati in globoko premisliti, kaj vse to potne«1» nas in ves slovenski narod. Ker smo tudi mi del slovenskega naroda, čeprav v Kana» smo pa v mislih pri naših tK' cih, pri odposlancih, na skem zboru, med katerimi* tudi naši bratje, sestre, bltznj in daljni sorodniki. , Slovenski dan v Wiodsoru nj bo nam dan zedinjenja. bratstva, dan prijateljstva. ^ in napredka, dan zaupanja m nami. dan ¿poštovanja P" sklepov in odlokov odposlal na kočevskem zboru Slovenski dan v Uinfl*^ vabi in kliče vse Sl-ven« Slovenke Windsorja in oko"£ Slovence in Slovenke n ita in okolice, ns slsvnost m r čast prvega slovenskega P» m en ta. - Slovenski dan v W.ndv>rj« ^ vrši V soboto dne 24 rr»rn Jugoslovenskem domu n® ' illard Rosdu. I-o»»* zdriT' torek, 20. marca Slovenija v borbi za svobodo Mirko G. Kuhel, tajnik SANSa (Nadaljevanje) i XII. Položaj na Štajerskem in Koroškem politično delo v teh pokrajinah je bilo posebno otežkočeno, kajti Nemci so jih priključili k tretjemu raihu. Vzlic temu pa tudi tukaj vlada med narodom edinstvo in zedinjenje za Osvobodilno fronto. Agenti bele garde so bili poslani v Celje, Maribor in Celovec. pa niso uspeli. V primeri z drugimi pokrajinami so Nemci domačini ravnali precej dobro in jih vzpodbujali za delo v ,remogovnikih in tovarnah. So--azmerno z ostalimi deli Jugoslavije je ta del Slovenije indus-trialno najbolj razvit. Toda Nemcem je pričelo primanjkovati moške sile in so že meseca junija 1944 pričeli pobirati vojake tudi v teh krajih. Toda delavci, ki so v Hitlerjevih tovarnah, premogovnikih in ža gah že tri leta prenašali vse težave napornega dela, so se uprli vojaški službi in pobegnili v hribe. Tu so jih čakali partizani in jim preskrbeli vse potrebno za johod v Belokrajino. Tam se •adij'o v vojaščini in se oboro ujejo. t Po dve in tri trume ubežni-ov so lansko poletje odkoraka-vsako noč proti Belokrajini in vobodi. Ti novinci se zelo bra-lijo priimka "begunci", ker se matrajo za "prostovoljce". Sa-110 junija in julija 1944 je do ¡000 teh fantov in mož pristopi-v vrste slovenske narodne irojske. Po končanem treniranju » porazdeljeni med razne bri-ade in veliko je poslanih nazaj domače kraje, da se borijo z omačimi štajerskimi in koroš-jmi skupinami proti sovraž-liku. V teh okrajih Štajerske, Go-enjske in Koroške vlada veliko edinjenje naroda za borbu pro-Nemcem. Dokler jih je oku->ator pustil pri miru, so bili za-lovoljni delati v njegovih rud-ikih, žagah in tovarnah; ko pa zahteval od njih vojaško služ-K), niso dolgo premišljevati: k drtizanom! Toliko Slovencev teh krajev je pobegnilo, da iemci niti na represalije niso nislili in so ženske in starejše judi pustili pri miru. Važna »sledica partizanskega gibanja la spodnjem štajerskem je bil »opoln zastoj premogovnikov v agorju, Hrastniku, Trbovljah, ti so največji v Jugoslaviji, in Im^ih manjših rudnikov. Pre-nogarji so vsi v slovenski voj-ki. Tudi to je bil velik dopri-v korist zavezniške vojne ►roti Hitlerju. Politična sušnost Slovenci so dosegli svojo kul-Uro na račun svobode. Še ni- ioli niso bili svobodni. Nad 1200 K 80 služili kot sužnji tujim »podarjeni. Skoraj je ni hiše Sloveniji, kjer bi ne visela na tem slika kakega člana družile. oblečenega v "avstrijsko uni-ontio". Rodili so se in umirali a tuje vladarje. Vsled te sta-odavne tradicije politične suž-so Slovenci težko pojmo-'a'i pomen prave politične svo-lode. Največji čudež Osvobodilne f""< 1'' partizanitva je, da so prebudile tudi težnje naroda politični svobodi, in to v tre-utku, ko ^a je hotel sovražnik ejansko uničiti in iztrebiti. Nbolj znamenito geslo na P'gih letakih je: VEČNO SU-fN - DANES JUNAK! Ta [rodni podvig k svobodi, ki jo ftvarjajo sami v svojo aloven-P vojsko in slovensko civilno Plastjo. je pomagal narodu do-1 Vl "ko stopnjo edinosti. Tito je velik realigt osebno vprašanja. Zaveda se, da je tradicija politične suž nosti zelo nevarna za narod, ki se bori za svojo svobodo. Ker imajo Srbi dolgo in slavno tradicijo kot borci za svobodo, je pozimi 1942 poslal v Slovenijo osemindvajset srbskih in črnogorskih oficirjev, da slovensko komando in njeno moralo pod-vignejo, in Tito sam je prevzel vodstvo vojaških kadrov. Mnogo teh oficirjev je že padlo številnih bojih, toda koliker jih je še ostalo pri življenju, držijo danes visoka mesta v jugoslovanski narodni vojski. Poveljnik največjega korpusa v Sloveniji, sedmega na Dolenjskem, je bil tiste čase polkovnik Pero Popivoda, Črnogorec. V četrtem operacijskem okrožju, ki uključuje Štajersko, Gorenjsko in Koroško, je bli glavni komandant Milo Kilibarda, Srb iz Šumadije. Sedemnajsta divizija, ki se je borila s hrvaškimi vred na jugu, je pod komando majorjev Čubriča in Brajeviča, ki sta oba Črnogorca. V glavnem štabu slovenske vojske, kjer je bil komandant do svoje smrti novembra 1944 general-major Franc Rozman, namestni komandant general-lajtnant Jaka Avšič, politkomisar Boris Kraigher, namestni politkomisar Viktor Avbelj, načelnik pa polkovnik Dušan Kveder (sedaj general), je bil šef" za operacije črnogorski polkovnik Rajkovič. Skoraj neverjetno je, kako Slovenci, ki imajo svoje poveljnike nad temi oficirji, občudujejo in visoko cenijo te Srbe. Edinstvo med Srbi ln Hrvati Ker so dosegli edinstvo med slovenskim narodom, v katerem ni četnikov in so samo še drobci belogardizma, čakajo Slovenci sedaj na. pravo zedinjenje in skupnost med seboj in svojimi sosednimi brati Hrvati in Srbi. Dne 4. julija 1944 so dospele tri brigade v Metliko: slovenska, hrvaška in srbska, da proslavijo to edinstvo. To so bili ganljivi prizori in vešeli trenutki. Toda praznovanja se je spremenilo v tragedijo. Uštaška in nemška posadka južno od Metlike na Hrvaškem je zvedela za zbiranje partizanskih brigad in jih je napadla. Bitka je trajala pet dni in sovražnik je bil končno odbit in poražen. Toda v Metliki je pogorelo nad sto poslopij. Porast partizanskega •entlmenia Razen par majhnih okrajev na Notranjskem in nekaj vasi na Dolenjskem ni bilo med narodom nobenega protipartizanske-ga sentimenta. Par takih vasi je bilo ob južnem robu Ljubljane. Pa tudi te so danes v partizanskih rokah in narod je pričel ceniti njihovo vrednost. Spremembo v sentimentu navadno dosežejo mlajši partizani, ki tovarišujejo z mladino. Roditelji kmalu opazijo, da partizani res niso take živine, kakor jih klerikalni voditelji slikajo. Leta 1941 ni bila Belokrajina partizanom posebno naklonjena. Danes je ta del Slovenije središče osvobojenega ozemlja in glavni stan narodne osvobodilne vojske se navadno nahaja v tej okolici. Ljudstvo je tako radi- kalno spremenilo svoje mišljenje o Osvobodilni fronti, da partizanske čete vriskajo od veselja, kadar koli so na poti v Belokrajino. In to ne samo radi be-lokrajinskega vina, temveč tudi radi prijaznosti in gostoljubnosti naših rojakov napram Osvobodilni fronti. Čete so bile nekoč tihe in čemerne, če so bile poslane v Suho krajino, toda tudi to se je spremenilo. Vse spričuje o veliki spremembi narodnega sentimenta napram osvobodilni fronti. Meseca februarja 1944 je bil obdržan v Črnomlju ljudski shod, katerega se je udeležilo nad šest tisoč ljudi. Tu je bila prilika, da je slovenski narod slišal tudi srbske, hrvaške in moslemske govornike, člane AVNOJ-a, ki so bili na obisku za časa prvega slovenskega parlamenta. Nekaj izrednega je bilo videti in slišati sobratski sprejem, ki je prihajal spontano iz zbrane množice ln izraženo željo po edinstvu in bratstvu Slovencev, Hrvatov in Srbov. Neštetokrat je bila poudarjena odločno zahteva naroda glede nove, federativne, demokratične Jugoslavije. Bračo Srbi, Slovenci, Hrvati, pojmo rodu svom. Jugoslovanska jedna nam mati, jedan mili dom. Vse informacije o slogi in harmoniji pretežne večine slovenskega naroda jasno govorijo, da ;je ogromna večina naroda zedi-| njena za Osvobodilno fronto ter da to edinstvo sloni na trdni in Široki podlagi, — na principu elementarnih pravic vsakega posameznika — kot tukaj v Ameriki. Kaj takega slovenski narod še nikoli prej ni imel. • (Se nadaljuje) Tekstilni delavci v Bedfordu. Mass.. so nedavno lnacenlrall malo revolucijo, ko Jo pokrajinski urad sa delovne alle (War Manpower Commission) ukaaal podjetnikom, da morajo odalovttt večje št«. vUo lsurJenih delavcev ln Jih poslati v druge vojne tovarne. De-lavci so ao temu uprli, ker bi pri novem delu Imeli manjšo plačo ln tudi IsgublU starostne pravica. Pri tem Jih podpira tudi teka-tllna untja CIO. Slika kaše aceno v uradu vladne komisije, kjar Laureant Fauteux. agent unije, argumentira proti odredbi komisije. Izjava ameriškega časnikarja o borbi v Jugoslaviji Dnevnik "Cleveland Press" je v izdaji 7. marca 194A priobčil zanimivo poročilo o borbi Jugoslovanov zu svobodo. Poučilo je napisal William Miller, korespondent za "Cleveland Press" in "United Press", ki se je delj časa mudil v Evropi in se je pred kratkim vrnil v Cleveland. Poročilo predstavlju delovanje četni-Škega vodje Mihajloviča in delo- ' Zaprite g a regentov Btlgrad (ONA) — Landrum Boiling, ki se nahaja kot korespondent Overseas News Agency v Belgradu, poroča naslednje o zaprisegi jugoslovanskih regentov: V mali sprejemni dvorani jugoslovanskega parlamenta so danes (15. marca) prevzeli trije regenti oblast kralja Petra. Svečanost je bila kratka, toda slikovita. Zaprisego so izvedli najvišji kraljevi predstavniki srbsko-pravoslavne in rimsko-katoliške cerkve. Predsedoval je dr. Ivan Šubašič, ki je v teku popoldneva potem predal regentom svojo de-misijo. Istočasno je tudi narod-no-osvobodilni odbor maršala Tita, ko je do zdaj izvrševal funkcije vlade, podal svojo ostavko predsedništvu AVNO-Ja, provizoričnega partizanskega parlamenta. Takoj nato je dobil maršal Tito nalogo, da sestavi novo vlado. Svečanost zaprisege regentov, ki je bila prvi korak na t|j poti, se je začela s tem, da je bivši ministrski predsednik londonske jugoslovanske vlade dr. Šubašič prečital kraljev ukaz, s katerim je Peter predal oblast regentom. Patrijarh-poslovodja Josif Rose je nato izvedel ceremonijo zaprisege Srdjana Budisavljevl-ča, pri čemer je gorela sveča, dočim so prepevali pevski zbori svečane pesmi. Rimsko-katoliški škof Ujičič jc potem prečital prisego tudi Ante Mandiču in Dušanu Sernecu, ki sta oba katolika. Med navzočim občinstvom so se nahajali predstavniki ameriške, britanske in ruske voiaške misije, štirje člani bivše Suba-šičeve vlade in člani AVNOJa. Oba najvažnejša Igralca te velike drame—Tito ln Peter—pa sta bila odsotna. 0*Unki rat va lin»—nekoga nemškega meats v ílestjl. katerega čistijo vojski rdeče armade. vanje Osvobodilne vojske pod vodstvom maršala Tita. Glede Mihajloviča trdi naravnost, da je sodeloval z Nemci. To posebno potrjuje ena izmed slik, ki je bl- a priobčena s poročilom, katera kaže Mihajlovičeve četnike, ki s puškami na ramah nemoteno korakajo mimo Nlemcev, ki jih opazujejo od strani. Dotične slike so partizani dobili pri nemških vojakih, ki so jih v preteklem aprilu zajeli v napadu na dalmatinski otok Korčulo. Članek korespondontu Miller-ja je tako zanimiv, da ga v naslednjem priobčamo v prostem prevodu: Glede razmer v Jugoslaviji se je širilo in se Še sedaj širi mnogo krivih informacij. Kot eden izmed onih, ki sem bil skozi šest mesecev v Italiji izredno blizu te slike, sem bil naravnost osupel, ko sem videl, du se najdejo baje dobro -informirani "strokovnjaki" za inozemske zadeve, ki še'danes zagovurjajo gen. Dražo Mihajloviča in kritizirajo Jalto, ker ni storila ničesar, da bi zuvarovulu njegove Interese; Ampak konfereneu v Jalti je imela prav toliko vzroka, da bi se zanimala za Mihbjlovičevo blagostanje kot za Hitlerjevo, kujtl Mihajlovič, ki je bil v začetku srbski patrijot, je končno postal orodje Hitlerja. To ni nobena prazna domnevu, temveč fakt, in v tem članku bom skušal izravnati temeljna dejstva o situaciji, ki je jako zapletena. Vzrok, da ml je to znano, Je ta, ker sem bil od decembra 194.'! pa do srede Junija 1944 poslovodju poročevalske službe za britsko-amerlško agencijo, ki se Je bavl-la s propagando, Izvednlško in posredovalno službo za Jugoslavijo. Tako se nisem samo seznanil s tajnimi poročili zavezniških častnikov, ki so bili poslani v Jugoslavijo, temveč Imel sem tudi priliko osebnega htika s temi častniki. Med njimi so bili Churchillov osebni poslanec v Jugoslaviji, brigadir Rov Fitz Htagh MacLean; njegov pomočnik, podpolkovnik Deakin; major Rnn-dolph Churchill in brigadir Armstrong, ki Je bil v«idja britske misije pri Mlhajloviču. Bila ni nobena tajnost za te ljudi, da je bil Josip Brož Ti t«» komunist, ln da Je bilo partizansko gibanje v začetku po svoji miselnosti in smotrih popolnoma komunistično. Ko je lani zgodaj premier Churchill i.inaknll podporo Mihajloviču In jo dal Titu, tega nI storil, ker »e je zaljubil v modre oči komunista Tita, temveč 'z praktičnega In reall-stičnega dognanja, da so partizani nostali edina onporna sila v Jugoslaviji In da so držali zaposlenih v omenjeni deželi nič manj nemških divi/ij kot brltska o« mi In ameriška |*ta armada v Italiji. V naslednjem Ivčem podati letmico o stvareh, kakor so «e dogodile v Jugoslaviji, v koliko» mi Je bilo to mogoče dognati. Ti»koJ po nemški invaziji spomladi 194), so bili y<«\. Mihajlr. viČ 'n nlegovl četnikl e'!ina od-I orna *H* Mihajlovič je sovrs vtznikom. Umaknil se je v goro in začel napadati Nemce. Nemci so na to odgovorili s takimi grozovitimi maščevalnimi nupudi na srbske vasi, na nedolžne moške, ženske in otroke, da se je Mihajlovič, raje kot bi dopustil, da bi bila njegova dežela decimirana, nehal boriti ln *c umaknil v gore z namenom, du drži svoje sile in čaka, dokler ne bodo prišli zuveznlkl, ko se bo dvignil in Jim pomagal z napadi na Nemce za njihovim hrbtom. Po nemški invaziji Rusijo so Jugoslovunski komunisti pričeli i aktivnimi subotužnimi operacijami ln skušali formiruti odpor med ljudstvom. Nemci so med tem zučeli izrabljati stara plemenska in ver-ddajal iz Zagreba pa so podžigali Hrvate k nadaijnlm musu-krom. Bila je lo situacija, ki je dulu komunistom njihovo prvo oporo med širokimi musaml. Hrvatski komunisti so šil med srbsko manjšino na Hrvatskem, ki je »stala živa ter Jim povedali, da ie morajo zedinitl s patrijotlčnl mi Hrvati za odpor proti Nem cem in ustašem. Srbi, katerim je itak pretil pogin, so bili rade volje pripravljeni na boj. Prvi partlzunski napadi so iz zvali nova nemšku in italijanska nasilju proti prebivalcem v hrvatskih in zavezniških vaseh Izmed žrtev teh grozodejstev so partizani dobili nove pristaše V soglasju z novim programom, ki ga Je sprejel Kremelj, «O komunisti v Jugoslaviji, kakor v vseh drugih okupiranih ieželah, pozabili na svoje stare razredne boje in politične programe in jih nadomestili z gosli,, s katerimi se je lahko strinjal vsak resničen patrijot; namreč, nastopiti združeno proti sovru? niku (n osvoboditi deželo. V ta namen so komunistični voditelji med partizani formirali Nar'Kini svet osvobojenja (Imenovan A V NOJ), ki je resnično zastopat vse narodnosti, vere in ran <«le Iz gibanja, ki Je bilo v začetku komunistično, je nastalo resnično narodno gibanje, v katerem so bili združeni proti sovražni ku Hrvati s Srbi, katoličani s pravoslavnimi In muslimani Vsakdo, ki m* Je hotel boriti proti Nemcem, se Je prldiu? ki so se borili proti njim. Okrog partizanov se je zlasti strnila mladina, fantje kot dekleta. Mi-hojlovič je tedaj pričel odkrivati, da ne more obdržati odpornega gibanju brez odpora; njegove neaktivne čete so pričele razpadati. Bilo je tedaj, da je Mihajlovič moral napraviti svojo usodno odločitev—da se ali priklopi partizanom, uli pu du vodi boj proti njim. Poleg Uga, da je bil antl-komunistlčen, je bil Mihajlovič tudi unti-purtizunski še iz enega razloga; čutil je, in to ne brez vzroka, da so njih aktivnosti povzročale, da so Nemci vprlzarja-11 proti prebivulstvu nove napade in pokolje. Mihajlovič je pričel z bojem proti partizanom. Morda je bil njegov prvotni namen, da jih porazi, potem pa zopet čuku na zaveznike in se pripravi zu boj proti Nemcem. Ampak odkril je, da so bili partizani močnejši od njega. Preudaril Je, da ako hoče biti uspešen proti partizanom, teduj mora vprizarjati napade nanje ob Istem času, ko so jih napadali Nemci, Od tega je bil samo korak do ko-ordinirunju svoje strategije z Nemci, in do končnega sprejemunju orožju iz njihovih rok. In to se Je tudi zgodilo. Med zuvezniki je vedno vladal dvom, du-li imajo partizani kako resnično oporo v Srbiji. Vedeli so, da so Srbi bili nezaupni glede partizunov, ker je gibanje imelo izvor med Hrvati, in ker je Tito hrvuške narodnosti. Ali se Srbi po osvobojenju dežele mordu ne bodo dvignili proti partizanom, nakar bi v deželi nu-stalu civilnu vojna? Odgovor nu to vprušunje sem dobil, v kolikor je to sploh mogoče, preteklega julija od hrit-skega letalskega častnika Kcn-nethu Syeursu, ki se je v aprilu padalom spustil v Srbijo in Ne pridružil tumkujšnjemu partizanskemu oddelku. Poročal Je, da čim so purtizuni zučeli dobivati orožje, so se JIitl Srbi zučeli pridruževati v trumah. Tekom njegovega bivanju v Srbiji je mujor Riidosluv DJuiič de-zertlrul od četnikov k partizanom ln prinesel s seboj Mihujlo vičevo tajno Šifro ln kopije povelj, katera je prejel. Syers,-ki zna srbsko, Je tu povelju razvozlal In odkril, du so četniškl poveljniki prejeli povelju, du koordinirajo svoje napade z Nemci in du "nuj pridejo v posest orožju nu nujiažji način, ki je mogoč." MlhajloVlč je v Jugoslaviji do-Igral in njegovi poglavitni pod-pornlkl bodo brez dvoma Istnts-ko kuz.novunl, kakor bodo hrvaški in srbski kvizlinški prvaki, ki niso zbežull i/, dežele z Nemci. Izključeno nI, du Je še precej Srbov, ki ne zaupajo purtlzu-nom. Tega ne vem za gotovo. Vem po, da je »ned Titovimi vodilnimi častniki mnogo Srbov, Miti njimi so: gen Arsa Jovano-vjč, načelnik Alaha; lajtnant ge-nerul Aleksander Hukuvlnu, ki je nu Titovem gl. stunu; gen, Vludimir Veleblt, polkovnik Mi-lentlje Popovič in polkovnik Vlado Dedijer. Srbski svečenik Zečevič Je zapustil Mihajloviča in se pridružil Titu. Naj|M»membneJše dejstvo gle-de partizanov je to, da se je |M>d njihovim vodstvom v tej nesrečni deželi prvič uresničilo v Inir-bl prelskušeno resnično edinstvo Hrvatov, Srbov in Slovencev za skupni cilj narodnega osvobojenju. Ako si? bo to edinstvo ohranilo In dalo podlago pravi demokraciji v Jugoslaviji, bodo njeni narodi Jugoslavije skupno z ostalim svetom imeli vzrok, du so večrio hvaležni maršalu Titu. Niti Jugoslaviji niti Zdiuže-rum narodom ni v interesu, «ko se skušu obujati simliol diski e ditirunega Mihajloviča kot pre-I Ve/o /u napad na jaltskl sj>ui a-/.um Resnični pri ju tel ji teli bodo mesto tega delali z m to, du m deklaracija, sprejeta v Jalti, Iz Zakaj je pomanjkanje živil in blaga Mnogo je ljudi, ki pozabljajo, da st» vojaške zahteve v blagu In živilih tako visoke, kar je glavni vzrok pomanjkanja totu-devnih zalog za civiliste, vsled česar je bilo potrebno odrediti odmerjanje gotovih živil in blagu, du se zagotovi enakomerno poratdelbo za vse prebivalstvo. Potreba odmerjunja pa nI nastala zgolj zaradi vojaških zahtev, pač pa tudi iz vzroka, ker ljudstvo več zasluži in imA tako na razpolago več denarja za nakup blaga. V mnogih slučajih je tudi omajana produkcija, kar tudi pripomore k pomanjkanju gotovih stvari, ki Jih je bilo prej najti nu trgu v izobilju. Vse to torej doprinaša k pomanjkanju civilnega blagu ln omejenim ko-ličlnam nekaterih živil. Vendar moramo pomniti in se zavedati, da armada troši velik«» in potrebuje ogromne količine hrane in drugih stvuri ln tem potrebam ju treba zailostltl nujprej. Vzemimo za primer samo Čevlje. V gotovih predelih bojnih front morajo imeti vojuki vsakih par tednov nove čevlje. Trenutno porabi naša armada do dva milijonu tristo parov čevljev mesečno. Od napada na Peurl Hm bor pu do meseca oktobra lani so naše vojne sile nabavile okrog 110,IRK),000 vseh vrst čevljev zu vojuško uporabo. Ta številka pojasni, zakaj je na trgu omejeno število obuvala za civilno prebivalstvo. Poleg čevljev se za armado itdelujo Iz usnju tudi pasove, rokavice, konjske vprege In druge sllčne prod-mete, kur tudi zahteva velike množine usnja, ki bi se drugače uporabilo /u civilne potrebščine. Zdaj pu poglejmo, kuj vse |k>-trebuje armada v pogledu živil. Povprečen vojnk použije dnevno do en funt več hrane kot povprečni civilist. Meso je gluvnu hrana, zato pa bo tekom mesecu poslanega samo nu evropska bo-iimu .'»'.!•>,000,01 Ml funtov svežega mesa, Istotako bo preko mrtrjtt v Evro|m prepeljanega v tem mesecu 7fl4,000.000 funtov vkti-liunegu sadja in Nudnlh sokov, sočlvja In sllčnih konzerviranih ¿ivii. Nič mc ni torej čuditi, gospodinja ne najde nn trgu stvari, ki hi jih želela nakupiti za vsakdanje potrebe družine, ter se mora zadovoljiti s tem, kar Ji pač more nuditi mesar, grocerist in trgovec s sadjem In sočI v Jem. Ce je katera družina še tuko srečna, da ima avto za prevažu-, nje, se morda čudi, čemu so odredbe glede gumijastih obodov (tires) tuko stroge, Večina civilistov se pač ne zuveda, da po-t r e b u j e j o naše vojaške sile ogromno število gumijastih obodov /o "Jeeps", za tanke, letalu in druga urmadna motorna vozila. Snmo na zupudni fronti v Evropi je zduj v rabi 500,000 motornih vozil, kar pomeni, du se obrablja do 3,000,000 obodov dnevno. Vedeti je treba tudi to, da se |tosehno v bližini IstJIŠČ pokvari mnogo gumijastih obodov vsled koscev granat In šrnpnelov ter druge navlako, ki Jo pušča za seboj vojno razdejanje—vozila pa moruJo nu vsuk nučln preko VNega dovažuti zaloge naprej za vojaštvom. Čevlji, živež» gumijusti obodi - tn «i samo nekatere od mnogoterih |*»trehščin, s katerimi jo treba zalagati moderno vojsko Civilisti, ki Imujo dovolj ru/u-mevanja za te ogromne |M»trebe, bodo umell, zakaj {stgonto trpi domači trg in zakaj je bilo potrebno uvesti program odmerjanju živil In blaga KL1S polni - nemreč, du bodo Srbi, III vali iti Slovenci imeli priliko, da |>otom *volx»diiih volitev, za-Jutmehih od v¡»eh zaveznikov, is-berejo vlado, kakršno sami želijo. Nova Doba. ¿d Nemce ln bil nuklonj*;ti za- IpaiUzanoo», kor oni to bili edini, NOČEM PLAČATI VEČ KOT NJUVtóiE URAONE CENE! NE SPREJMEM RACIONIMNIH ŽIVIL AKO NE OODAM ZNAMK ! PROSVETA RDEČA KOKARDA Roman iz velike IranroMke revolucije % DEATH AND SHAA^BLES AT MANILA'S CITY HALL fe TOREK, 20. 3ca STANLEY WEYMAN S (Nadaljevanj«) Več ko stokrat sem hotel planiti po koncu, da bi jo rešil teh duševnih muk; toda kolikorkrat so me njene oči obdarile z radostjo, da so se za trenutek boječe srečale z mojimi, so me prosile, naj ne storim ničesar. Sicer pa je pričalo govoričenje pivcev, da so odposlanci iz Castre-za, ki bi bili za vsako najmanjšo besedo zagnali krik: "Udarite po aristokratih!" Ostal sem tedaj miren in to je bilo nedvomno prav; a položaj je bil tako moreč, da bi se bil razveselil celo barona de Geola, če bi bil prišel. Rekel sem, da se markiza ni dosti menila zanje; a kmalu sem opazil, da je narobe. Ko smo povečerjali in je hrup prikipel do vrhunca, me je poiskala v kotu, kamor sem se bil umaknil, in mi je z vsem gnevom in studom, ki sta se tako vidno izražala na njenem obličju, zavpila na uho, da moramo odriniti, kakor hitro se zasvi-ta dan. "Ob zori ... ali še prej," je šepnila s togoto. "To Je ostudno! Kar poginiti mi je v tej krčmi, Kljub mrasu in temi bi se odpravila še to uro, če .. "Poizkusil bom govoriti z njimi," sem dejal in hotel stopiti k mizi. Ujela me je za rokav in me tako besno ušče-nila v komolec, da bi bil skoro zakričal. "Tepec!" je rekla. "Ali nas hočete vse pogu-biti? Samo besedice je treba pa smo izdani. Zdaj gre samo za to, da odrinemo ob zori. Spali ne bomo; in kakor hitro se zasVita — na pot!" Nato je stopila h kočijažu, ki je sedel na našem mestu, in mu je tiho nekaj naročila. Ko je bilo vse urejeno, je hotela oditi za Denizo v al-kovo. Na žalost pa je bila s svojo hojo sem ter tja že vzbudila pozornost pivcev; eden izmed njih jo je ustavil. "Zdravico, gospa zdravico!" ji je rignil v obraz, opotekaje se pred njo in ponujaje ji kozarec vina. "Pijte! Na to zdravico mora piti vsak Francoz, bodi moški, bodi ženska, bodi o-trok, če noče, da ga vzame vrag! Na trpbojni-co — in doli madame Veto (Kraljica Marija Antoinetta.). Pijte gospoda, pijte na slavo tro-bojnice!" Ob bučnem rjovenju svojih tovarišev ji je tiščal kozarec pred usta. "Pijte, pijte! Živela trobojnica! Doli madame Veto!" Začule so se šale in kletvine, ki jih ne morem zapisati. Potrpljenje me je minilo; planil sem na noge, da bi jih kaznoval. Toda markiza, ki si je bila ohranila čudovito prisotnost duha, me je pogledala, Češ, naj mirujem. "Ne!" je rekla in ponosno vzdignila glavo. "Ne bom pila, ne!" "Oho!" je zavpil pijanec in udaril v grd gro-hot. "To se pravi, da ste aristokratka? Pijte, — če ne, vas naučimo mi . . ." "Ne bom pila!" je odvrnila z ošabnim pogumom. "In ko pride gospod de Geol za nami, mu boste odgovarjali za svoje vedenje." Dedec je bil zdajci kakor poparjen. "Ali mar poznate barona de Geola?" je vprašal z izpremenjenim glasom. Razstala sva se v zadnji vasi in zmenjena svs, da se dobiva tukaj," Je odgovorila hladnokrvno. "Svetujem vam, gospod, da pijete svoje zdravice sami in pustite druge ljudi pri miru. Baron ni človek, ki bi komu prizanesel žalitev." Kričač Je skomignil z rameni, da bi skril zadrego. "Nu da, če ste njegov prijatelj," je zagodr-njal, vračaje se na svoje mesto, "tedaj je men-da v redu. Če niste aristokratka . . "Nič bolj od gospodu de Geola," Je odvrnila. Nato je lahno naklonila glavo in stopila v alkovo. Po tem pripetljaju so pivci manj rogovilili, zakaj markiza je bila uganila: Geolovo ime je bilo znano in spoštovano. Kmalu so se zavili v svoje plašče in polegli po tleh. Tudi jaz sem storil tako in prebil noč dokaj bolje, nego sem se nadejal. ^ Ko sem odprl oči, se je nekdo sklanjal nad menoj. V svitu žerjavice, ki je še tlela na ognjišču, sem spoznal gospo de Saint-Alais. Pokazala je na ostale prenočevalce, ki so še smrčali. "Pet!" je rekla in položila prst na ustnice. Pet je proč. Jules že zapreza. Gospodinji sem plačala jaz; čez pet minut bova pripravljeni." "Toda solnce vzide šele čez uro!" sem odgovoril. "Če to ni bil zgodnji odhod! Markiza ni odnehala. "Ali naju hočete spraviti v nevarnost, da se prične istorlja iznova?" mi je srdito šepnila na uho. "Nemara bi naju radi zadržali, dokler ne pride baron de Geol?" ' "Razpolagajte z menoj," som odgovoril. S tem odgovorom se je zadovoljila; brez kake pripombe je izginila za zaveso in jela tam nekaj šepetati. Obul sem škornje, in ker je bilo v izbi zelo mraz, sem sedel k ognjišču, da bi se ogrel. Nato sem si popravil ovratnico in meč. Bil sem nared. Po mojem mnenju je bilo veliko prezgodaj, zlasti ko smo bili že prejšnji dan tako rano krenili na pot. Toda moja vloga je zahtevala, da ustrežem markizi. Čez nekaj trenutkov se je vrnfla; vzlic bledi razsvetljavi sem opazil, da vsa trepeče od nestrpnosti. "Oh," je dejala, "ali tega kočijaža res nikoli ne bo? Ne konca ni ne kraja! Idite ga priga njat, gospod, in recite mu, naj se podviza! Kaj bo, o Bog, če pride de Geol in nas najde tu!" Čudil sem se tej smešni naglici, zakaj o tem, da bi prišel de Geol ob tako zgodnji uri, ni moglo biti govora; toda štel sem si v dolžnost, da slušam markizo, ki se mi je videla vsa iz sebe. Oprezno stopaj e preko spečih gostov, sem dospel do vrat. Privzdignil sem zapah, stopil venkaj in zaprl vrata za seboj. Mrzli sneg, ki ga je nosila ostra jutranja sapa, se'mi je za-prašil v lice, da sem kar vztrepetal. Na iztoku se je toliko da že pojavljal prvi jutranji svit; povsod drugod nad obzorjem je ležala še črna noč. Ves nejevoljen na markizo sem drgetaje kre nil proti hlevu, ki je stal poleg hiše sredi ogromnih kupov konjskega gnoja. Bil je zaprt, toda slabotna rumenkasta luč, ki je uhajala skozi okence, mi je povedala, da je Jules na delu. Odpahnil sem vrata ln ga poklical. Ni se odzval. Tedaj sem vstopil in prišel mimo treh ali štirih klavrnih kljus do naših konj, ki so stali drug vštric drugega tik pod leščerbo. Toda Jules« še vedno ni bilo videti. Stal sem in ugibal, kje bi utegnil biti, ko je zdajci prile telo po zraku nekaj črnega ter mi pokrilo obraz butaro nazaj, dobiš cvan_, veš!" - Seveda sein N da se bom skrbno*» navodil. 31 Od vseh strani ^ — so se ^ THKOUOH PIUS Of OCAO JAM, great heaps of debris and the wreckage of motor vehicles, littar carriers rush e wounded Yank to a dressing station in what was ones Manila's beautiful City Hall. It was in this building thst the Jsps mads a room-to-room stand and U. 8. troops blasted them out with TNT. The tumbling walls and general shambles testify to the effectivene* of the blasting. ------ ~----- ubil. V smrtnem strahu sem izluščil iz zavoja žveplenko — ta-čas še nismo imeli vžigalic — jo obdrgnil ob hlačnicah in prižgal naboj v kljuki. — Počilo je, kakor še ne pomnim, odmevalo po gričih in dolinah, pošastne luči so ugasnile, Janezek se je valjal po tleh in vpil na vse grlo: "Asa, asa, moja buča!" Toda zgodilo se mu ni nič, samo sanjal je, kakor je pozneje pravil, da so naju napadli roko vn j ači, ki pa sem jih baš pravočasno prepodil s topovskim strelom. Nekaj Časa sva vlekla sapo vase, potem pa jo pobrala čez drn in strn, da se je kar dračje lomilo pod nogami. Vsa upehana sva naposled prišla do oglarske bajte, ki je bila pa ne-obljudena. Šele tu sva spet krepko zasopla ter se prepustila zesluženemu počitku. Drugega dne sva že zarana čez griče dospela v samotno dolinico, ki jo je prav tako namakal potočič. Zajtrka seveda ni bilo. Pa kaj naju je to brigalo, saj sva bila dobro rejena. Tisti dan sva imela še precej sreče, nabrala sva najmanj šestnajst rakov. Janezek je imel pa smolo. Ko sva namreč privzdigovala kamenje v potočiču, ga je zdajci velik rak uščipnil v nogo. Joj, kako je kričal. Ko sem mu ho- najina uhlja. Ta kožederec na tel pomagati, sem v svoji nerod- ju je enostavno prijel za ušesa nosti culo, kjer so v mahovju in naju bre2 besedice gnal po bivali ujeti raki, položi v v - vo-| brdih nizdol. Culica mu je ma_ do. Učinek je bil, da sem pač hala z rame ter bila ob njega odstranil raka orjaka z Janez-|suha rebra> da nama je pokalo razbobnati vest, da sta se po-.cvetna nedelja, dan butar po- tepla Janezek in Pepček. S ve- maranč in cvancgaric. ščev ata je bil namreč naš so- Že ves teden smo ptikali po se¿ ... koteh ter se tajinstveno pomen- Proti enajsti uri se je ob gr- kovali o uspehih, ki jih bomo menju bobna razlegal po mest- dosegli s čimvečjimi butarami v nih ulicah in osobito na glav- očeh drugih kamniških fantali- nem trgu oni starinski, stereo- nov in — podgorskih pretepa- tipni "Se da na znanje . .Bi- čev. Skrbno smo izrabili naj- nc je storil svojo dolžnost in ugodnejši trenotek, da smo se purgarji so zmajevali z glavami: zatekli v okrilja staršev "Ti paglavci, Bp» se usmili!» Kako goreče smo znali' prositi, Medtem sva pridno rakarila. naj nam napravijo košate in bo- Ujela sva Še nadaljnjih,sedem gato obložene butare -- da jim pitanih kleščarjev. Kako nama ne bomo v sramoto! je poskakovalo srce od radosti Res so se dala omehčati nam in zadovoljstva! Bila sva takrat itak že naklonjena prca. Dobi resnična altruista, saj nama je sem butaro, da je bila vsaj pet- šlo zgolj za dobrobit stare ma- krat tolikšna kakor jaz. mice in njenih gostov. * Stara mamica je butaro skrb- Proti večeru se je vračal iz no olepšala s pentljami, poma- mesta domov- Hmetič, ki je sli- rančami in jabolki. Ob poli sed- šal razbobnani glas:- "Se da na mih zjutraj mi jo je Izročila z znanje, da sta Sveščev Janezek °P<>mbo: "Pepček, gLej, da se in Krištofov Pepček neznano ne boš tepel po cesti, ali Bog va- kam pobegnila in naj se živa za ruj, v cerkvi! Če prineseš celo nagrado takoj zasačita in dove-deta domov." Kmetic je mene poznal. Pa saj ni čuda, da me je takoj spoznal, ko se je pa moja svetlorumena buča svetlikala tam izza grmičevja, kjer sva pravkar obirala zadnjo skor-jico kruha. Ker je možakar poznal moje brze noge, se nama je približal prav oprezno in — bila sva v pasti, prav za prav le vapri glavi trle butare na pfj pred Kecljem. Tam ^ zbrali: Sveščev Jan * T?°, va fanta, Fuks in jaz pH kosti butar smo bili vseLV® premoči v primeri 2 Zj kamniškimi pobi. ** Trščanov Pepek, ki je fena kaka naša predstraži, zdajci živahno zamahnil L butaro * smeri proti ki odkoder so se bližal, i 2? ski fantje. 1 " Nehote nam je zastala in skoraj pobledeli smo c^apJe šla rak°» ¿J Cujte! Podgorcani so nosili tare, ki so segale preko st! purgarskih hiš skoraj do dimnikov. (Dajje prihodnjič) Razni mali ogla$¡ POTREBUJEMO HIŠNIKA stanovflnje in dok plača. Ceh ima prednost. Vprašajte pri:'I ROUMANIAN CONGREGATIOI 1337 So. Millard ___Mr. Uhler in oslepilo oči. Se trenutek in zavedel sem se, °dstraml raka °rJaka z Janez- suha rebra> da nama je p( da so mi vrgli na glavo plašč, izpod katerega I*?™ cule ^*™ ** ™srce od sočutja ~ za rake- ne sva pi narije v Tunjicah. Tam nama i ben.« Pričakovala so naju čisto da so mi vrgli na glavo plašč, izpod katerega . ,, . , . . .. - , se nisem mogel izmotati, tem manje, ker so me P izginila v vodo. Ko so v mestu prižigali prve železne roke držale za komolce in jih pritiskale ~~ ?pold"e 8V[a Prlšla do mez", petrolejke, smo dospeli na Gra k bokom. Obupno sem napenjal vse moči, da ,mmje V TunJlcah- Tam nama.h™* Prifci,*,,.!. bi vsaj zaklical na pomoč,' toda druge roke so mi še tesneje zavile plašč okoli glave. Napol zadušen sem se zvijal in otepal na vse načine, da bi se osvobodil. Zaman! Čutil sem, kako mi brskajo in tlpljejo po vsem telesu in me pre iskujejo. Nato mi je nekdo izpodnesel nogo, da sem padel z obrazom na tla. (Dalje prihodnjič.) Spomini Krištofovega Pepfika Josip Suchy Odiseja v Tunjicah (Nadaljevanje.) Ker je bilo pri moji stari materi tedaj shsjališče vse jare in prave mestne in okoliške gospode, Je seveda morala kuhinja nuditi vsakovrstna Izbrana jedila za slsdkosnedeže in one, ki so to hoteli poststl. Posebnost hlie so bili kuhani raki. Prinašali so jih pa kmetje iz mestne okolice. Posebno tam po tunjiš« klh grapah jih Je baje kar mrgolelo v potokih. Rila pa je nekoč baš velika suša in rakov ie teden dni ni bilo. na mizi. Stara maimca Je tarnala ter si venomer popravljala pečo, znak. da je bila v zadregi. Kar smilila ae ml je. Dolfo sem razmišljal, knko bi ji mogel pomagati iz te stiske. Na vae zadnje se mi posveti v brlhtnl glavi — ln načrt je bil kmalu narejen. Na sv. Psnkraca dan sva jo pobrala jaz in Svetfav Janezek tja v tunjiška brda. Naprtila svs si vsak culo in v«lik kos kruha, pa hajdi v gore. Sveščev Janez Je imel kaj sočutno srce za tuje gorje. Njemu sem potožil zsdrego stare mame in on je bil tisti, ki je kljub strogosti svojega očeta bil takoj pripravljen deliti z menoj skorjlco kruha, napore ln negotovo bodočnost. Ko Je v Podgorju odbila ura tri, sva se zakadila na podgorske griče. Prekoračila sva jih in dospela v prijazno dolinico, kjer je žuborela bistra TunJ-ščica. Tu sva se utaborila. Pod grmičevjem Je Janezek napravil nekak vlgvam, nastlal po tleh mahu, odložil tam svojo in mojo culico s kruhom, odrezsl dve veljki palici ter pred vhodom pritrdil med kamenjem kljuko iz medi, nabito s smodnikom. Ta preprosti minomet naj bi služil kot varnostns priprava zoper divje zveri, katerih Je po njegovem zatrdilu kar mrgolelo v i h hI gorski h hoatah. Od štirih pa do šestih sva prebrodila potočič v vsej dolžini dolinice. Brezuspešen trud. NI- prišla s tukajšnjimi kmeti-rake-lovci. Kdo sva, sva mu pa povedala. Bil je ravno torok in v našem mestu običajni tedenski semenj, u enega raka nisva iztaknila. Seveda so naju doma že davno Povečerjala sva kruh in legla pogrešili. počivat. Janezek je smrčal, me-| Mestni birič je bil stalni gost ne je pa zeblo. Zdelo ae ml je, pri stari matferi. Njemu je si- je dal cerkovnik šolmašter ne- različna čuvstva, hočem reči: kako kosilce ter naju izprašal, mene objemi stare mamice in odkod in kam. Povedala mu si- mastna večerja, ubogega Janez- cer nisva, da sva na lovskih po- ka pa atova šiba? tih, ker bi bila gotovo navzkriž Hake je mama obdržala. U. S. daje dobrim gospodinjam bonu« rdečih točk Patriotične ameriške gospodinje dobijo vsak dan ekstra rdeče točke, ker izvršujejo delo, ki znajo edine izvrišti za to deželo. Za one, ki želijo dobiti bonus rdečih točk, je treba napraviti naslednje. Shranite vsako kapljo porabljene kuhinjske masti. Točno jo nesite k svojemu mesarju. Za vsak funt vam bo dal bonus 2 točk . . . tako zelo nujno potrebujejo porabljene maščobe, do izdelujejo zdravila, smodnik, umetni gumij, milo m na stotine drugfh potrebščin na bojnem polju in na domači fronti. Hranite, dokler ni izstreljen zadnji top! - $50.00 NAGRADE ako nam naznanite nekoga, ki dobro karo na prodaj. Ali pa kupim vaio karo in vam plači $50.00 posebej v gotovini. Tel. 8eeley 0607 Po 6. uri P. M. Juniper 7810 APARTMENT HIŠA le 4 bloke i srede mesta Aurora. Posebno fiu opravljeno, dobri dohodki, prin^ $144.00 mesečno. Proda se $6,000.00. Kličite po 6 P. M J, Brockway—Chicago—llemlock 821 PRODA SE na 6327-29 So. Parne 6 sob. 3-4; 1-5; 2-6 hiša. Parrvi go kota. Cena $17,600.00. Normal53 DELO DOBE HIŠNICE "JANITRESSES Ženske za čiščenje Delovna ura od 5:30 popoldne do 12. ure zvečtr. Vojno nujna industriji. Rabkno tudi pomočnic« V Jedilnici VPRAŠAJTE pri: ILLINOIS BELI TELEPHONE COMPANY "EMPLOYMENT OFFICr ZA ŽENSKE Street Floor 309 W. Washington Street da vidim tam za potokom luči, ki so se bližale. Strah me je bilo, da sem kar trepetal. Janezka sem dregal ln suval, toda mrclna je spal, kakor bi ga bil rota potožila tužno vest, da sem ušel. Birič Jej je svetoval — ta premetena duša je storil to zbog plačila, ki se mu je obetalo — Kmetič-kožoderec pa je dobil Judeževo plačilo. Tudi birič se je drugi dan mastil z raki ter me gladil, rekoč: "Glej ga Pep-čka, kako priden fantiček je, ker tako skrbi za svojo staro mamico!" Poniglavec, ki je za bobnanje skupil kar tri goldinarje in še rake povrhu! Bilo, — prešlo! Na cvetno nedeljo Slednjič je napočil za nas naj da na štirih vogalih mesta i pamže težko zaželjeni dan — NOTE OF APOLOGY DURING U S. DRIVE IN REICH ÄÄH5S; ÄMs Ä22S- r n c.. ameriški družinski koledar Letnik 1945 vaabujo sedemnajst pripovednih spisov, petnajat pasmi, sadamnajst rasnih opisov, nokatari is zgodovina ameriških Slovencev, tri članka ln razprava, rasna koladsrske In druga podatka tar nad štirideset slik. Prva slovanaka knjiga v Ameriki, v kateri so «pW « bojišč osvobodilna fronta v Sloveniji. ■ Koledar «tane $1.25 Naročila sprejemat PR0LETAREC 2301 S. Lawndale Ave. - Chicago 23, III-