24. stev. Novo mesto, 25. decembra 1911. Letnik. XXVII. i DOLENJSKE NOÏIC Izhajajo 10. in 25. vBaccgR mcseca. Cena jim je s poštnino vreti za celo leto naprej 2 K, za po) leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in dmge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Današnji številki smo prtloiili iMilnžnico is(>«i tistim rdiijeiiiiii iiaioriiikoni, ki ie niso liiitii pliiřali iiiiiircj zii Ifit« 1!>12 in ki pošiljaj (i navadno niirnííníno po pošti. — Vljudno prosimo cenjeno narof.nike, naj bi Mai;ovolili naroř-nino i kroni takoj vjioslati. — Nekaterim dolžnikom smo pa v mesecu n(nemln'ii Še posebej )io pošti poslali račune i)i jKiložnice v svrho takojšnje poravnave zaostale narof;-uin«. i!!tli))Ofr pii, da so nekateri t« našo vljudnost sprejeli kol raz/aljcnje ter krafkoninlo list odpovedali. Mi imamo s jioložnicami itiik (otroške, a i'.ejih pošiljamo, «storimo s tem le uslugo naročnikom, da jim ni treba za denar še poštnine pliirevati, anij vojakov radi reda —. v resnici za omejei^o volivno svobode. Opozicijonalni kandidati niso smeli imeti volivnih shodov,^ bili 80 pod policijskim nadzorstvom, nekatere so zaprli . . . a vkljub vsem nasilnostim ban ni dobil večine. Iz volivnih izidov' se vidi, da jo narod v svoji večini zoper mažarako nadoblast.' Stranka prava, podobna na.ši S. L, S. ima 27 mandatov, koalicija (razne strujo bolj liberalnih Hrvatov in Srbov) Stoje 24 mandatov, vladni mažaroni imajo 21, seljačka stranka 8, razni nasprotni 4 mandate. Poraz banov zabteva tudi njegov odstop, ako bo opozicija previdno postopala, — Uprav med volitvami jo umrl dosodaiyi voditelj pravašev dr, Josip Frank, naslednik Starčevičev. V hosaiiskfîiti zlioru sta dva mohamedanska poslanca očitala skupnomi] finančnemu ministru podku >()cnjc; bila sta izkljuccna h zbornico, a ae nista hotela pokorit. V tripolitaiiski zadevi hočejo baje velevlasti posredovati, da ae čem prej skleno mir med Italijani in Turki. Italija bi plačala Turkom večjo odškodnino. Perzija je odklonila ruski ultimat, da bi se reSila stvar mirnim potom. Rusi prodirajo proti Teheranu. Turška vlada je pa ponudila Perzom pomoč 40.000 vojakov. Zabavi in pouku. Tihotapci. PoTCBt- — Spisal OgnjoBlaT. (Dttlje.) Omamljen, tava Anton jto mokri travi za Pctartkom, in ko je aolnce že visoko stalo na nebu, se s težko glavo prebudi. S prvega ne vo, kje da je, a počasi mu pride spomin, in s spominom podvojen kes, obup in jeza na svoje „dobre" prijatelje. Sam .seboj govoreč, ni opazil, da v drugem kotu na pol propale kočo žarijo nanj Peharčkove oči. „Toraj, moj poslednji up sem uničil nocoj. Nado, zadnjo nado v boÇSo bodočnost, sklep k poštenemu življenju, obljubo Bogu in nesrečni Katarini, vse, vse sem zapravil. Sramujein se v dno duse samega sebe, nič mi nc preostane drugega kot--. Ah ljubo dete, ljuba žena, kako sem nesrečen! — Zapravil sem težko prislužeiio doto svoje žene. katero si je pridobila s pridnim delom, pridnih rok. Zgubil zaslužek, zgubil dobro ime. Ah, kam sem zňbredel. O ta prokleta pijača, ta nesrečna igra, ti hinavski prijatelji, da bi vaa vse skujiaj — !" Zamolklo zaplače, bije se s pestjo po čelu in vije obupno roke. „V mesto no inoroin, domov k ženi ne grem za celi svet, in kaj naj počnem. O, jaz ničvredni nesrečnik!" „Anton, Anton!" zakliče Peharček. Umiri ae, pa poslušaj !" „Ti tukaj! Zaupije Anton ves divji. Skoči po konci, in ae hoče zagnati na Pcharčka. Ta pa sodi mirno se .smehljaje in se ne gane. „Kaj noriS, ali si še pijan V" „Sedi pa poslušaj!" „Tebo nikoli več, ti ei moj zapcljivec, moj hudobni duh, moja nesreča! Zadavim te in storim dobro delo. Koliko mož si že zapeljal k ponočevai^u, igri in zapravljanju. Ti si osat naše vaai, če bi tebe le nikoli videl ne bil. Bog ve odkod si se priklatil, satan peklenski! ZavrSniku so prodali, Hribar Je moral v Ameriko, Jurjevec se klati po svetu, pa koliko je so prikritega, in vsega si ti kriv, ti zapeljivi —I" „Znaš, pa znaš. Kodo bi bil to mislil, î^otovo si so naučil od Katarine." „Sedaj je pa dovolj! Zdrobim ti kosti in te zmečkam kot črva, če Se enkrat spregovoriš o moji nesrečni ženi, O ti zlodej peklçnski, o —" Nagloma stopi Lužar v kočo. „Kaj pa je takSen sodni dan tukaj! Anton vpije, da sem ga čul na polje. Tiho! Mirujta, imamo veÈ pametnejšega govoriti, kot prepirati so za stvari, ki so nc dajo popraviti." „Anton sedi! Tu imam pri sebi kosilo, skupaj bomo použili, pa se pomenili za prihodnost," „VeS Anton, prijatelji smo, tebi hočem svetovati, in če si pameten, ai v nekaj letih premožen gospodar, da ti ne bo treba kot pomočnik alužiti oholemu Podlipniku." (Dalje sledi.) -4+- |Tri snežinke v sv. noči. Boiiúna logon d a. Bilo je O božiču. Leden mraz je vladal in ancg jc padal v gostih kosmih. Tedaj poSlje Bog na zemljo tri angc^je v podobi snežink. Nepoznani naj bi videli, kako svetkujejo ljudjo največji praznik božje in človeške ljubezni. Ob nebeških vratih so se ločili ter leteli, pani od vetra, v razne kraje. Največja snežinka prileti na širok okenski zidec imenitno palače, odkoder je videla skozi avetlo šipo v razsvetljeno dvorano. Blesteči lestenci so razlivali čarobno luč, da je vse lesketalo v bajnem žaru, v žaru, ki jo daleč presegal mnogobrojne svečke na tam razstavljenih zelenih jelkah. Snežinka pa gleda vendar osupnena s skritimi angeljskimi očmi navzdoli, kajti tu ne skačejo žvrgoleči otroci radostno okrog božičnega drevesca, presrečna mati ne zre z žarečimi očmi na živahno krdelce — le naliipana družba .seta hladnosrčno mod razsvetljenimi jelkami. Nekateri so dolgočasijo, drugi zabavajo — a na globlji pomen ne misli nihče razun uboge snežinke, ki je vsa iznenađena po obnašai^u takih ljudi. Z zdihljejem : „Tu ao ne obhaja praznik, kakor sem ai jaz predstav^aîa" — so na rahlo razkroji in odleti nevidno kot angolj k nebeškim višavam, da tam naznani vladarju vesoljatva, kaj je videla pri svojem kratkem zemeljskem poletu. Druga snežinka je padla na okno samotne borštnar-jeve hiše v sredi gozda. Začudeno gleda skozi osnažene šipe v prijazno sobo. Marljiva logarica je okna ozališala z ličnimi preprogami in vso sobo počedila, da je videti prav fiubka. V sredi sobe ae vzdigujo bogato ozališana jelka, ki je še pred kratkim gospodovala med gozdnimi drevesi. Z iije visé piaani aladkorčki, rudeča jabolka, pozlačeni orehi, srebrni jelkini storži in kot najlepši kiuč plava voščen angeljček a svitlimi peruti vrh drevesa. Logar, ki se je danes prej kot navadno vrnil iz gozda, da bi s svojimi dragimi ])raznoval mili praznik, ravnokar zažiga mnogobarvene svečice. Vsa giigena zre mala snežinka v prijazno sobo in na-slnfikava odmevom ginljivcga korala, ki prihaja iz čistih otročjih gH. Vrata se odprO in mati vstopi a svojimi otroci. Vsi ojiai^eni po lepoti božičnega drevesca in po mnogih ob igem ležečih darilih obstoje otroci na pragu. A tu se razvije veselje in vsako hiti k sebi namenjenim darovom. Deklice sežejo po punčkah, dečki po pnSkah in bobenčkih, in oče in mati marata na vse strani občudovati prelepa darila. Uih družinske sreče in božične radosti veje po vsem ljubkem stanovanju. — Snežinka bi se bila rada še dalj časa radovala nad to bogo^ubno družino, toda veter jo je potegnil z zida, jo razkrojil, da so je kot angel) vzdignila ter povedala avojim tovarišem, kAko sv. noč je ravnokar občudovala. Drugačno osodo pa je imela tretja snežinka. Veter jo je zanesel v sredi pokopališča na grob nežnega deteta. Na gomili kleči vk^ub snegu in mrazu jokajoča mati; hrepeneiçe po otroku jo je prignalo k počivališču qjcnega jedinoga Se-le pred kratkim umrlega ljubljenca, Majhino božično drevesce je mali postavila na gomilo. Bolestno-sočutno opazuje snežinka žalujočo mater, čije črna obleka se tako razloči od snežne belote, kakor lýena tiha žalost od radosti sv, dne. Kada bi jej snežinka vlila tolažbo; a s čem jej naj pomaga, ko je zgubila svojo jedino življensko radost? Tu kane gorka solza iz materinega očesa na malo snežinko, ki se stopi. V hipu pa stoji, po materini ljubezni z božjo močjo poživljen, angelj ob njeni strani in pokliče svoje nebeške tovari.se. Globok spanec se loti uboge žene, ki meni v saqah, da jo tri svetle prikazni neso čez oblake, in ki ae stoprav prebudi v onem kraljestvu, kjer ni več nobene bolesti, nobeno očitve, nobene tuge, in kjer se zdaj, zjediiçena s svojim otrokom, raduje v večno-srečnem Življcugn. Po nemSilni A. Podgoijanski. Dopisi. z Jhitiiijtt. — Belokranjska železnica. — V državnem železniškem svetu je 9. decembra izjavil železniški minister, da bo dela za izdelavo železniške proge Novo Mesto-Kariovec .še ta mesec oddal, tako da se bo delo spomladi v celem obsegu začelo. Izjavil je tudi, da bo šla nadaljiga zveza te proge po Liki in da za trdno upa, da bo ogrska vlada svojo dogovorjeno dolžnost resno izvršila. Ker pa ogrska vlada doslej tega po navadi ni delala, niso zborovalci tem zatrdilom veliko verjeli in so v veliki večini pritrdili predlogom, stavljenim od dalmfctinskih delegatov (Bič, Borelli, Gjivrič in Medovič), da se naša vlada z vso enoržijo za to zavzame, da se dalmatinske železnice izdelajo in spravijo v zvezo z avstrijskimi in bosanskimi železniškimi progami. Če so bili delegatje neverni Tomaži, ni čuda. da se lahko dvomijo takih obljubah. Smo pač na slovanskem jugu. Smarjeta. — Predrzn a tatvina. — V Šmarjeti je prišel 4. t. m. nekako tričetrt na 12 dopoldne neznan človek v župnišče ter vpraSnl, če je gospod župnik doma. Na odgovor gospodove sestre, da je menda zgoraj, gre i»o stopnicah v prvo nadstropje. Kes je bil g. župnik v svojem stanova^ju, toda pritepenec ae ni pri gospodu nič oglasil, ampak je moško, glasno še naravnost v posojilniško sobo. Tam je predrzno hodil, ropotal, G. župnik je slišal Sum, toda meneč, da je g. kaplan prišel delat v posojilnico, ali da postrežnica kaj jiosprav^a, lepo mimo nadalje izvršuje svoje uradno pisanje. Pred obedom g, župnik vpraša g. kaplanp, če je bil v pisarni? Na odgovor „ne", vpraša postrežaico. Koše ta pove, da ni bila gori, se mn indno zdi, kaj pomeni „flika" na hodniku, pa palica na stopnicah. Kakor je prileten, skoči g. župnik nekam vznemirjen v dotično sobo. Kaj najde? Omara, kjer sta visela dva talarja, ena dobra zimska suknja, ena nova salonska suknja, dobri zimski škorngi, je bila prazna! — Predrzni tat jo vse zbasal v vrečo, srečal z vrečo na rami v veži sestro župnikovo, se zhčndi), da je že poldan — jo namreč ravno zazvonilo — pa jo je odkuril. — Ko g. župnik tatvino zazna, smo precej razposlali ^udi na vae strani — seveda naznanili takoj tudi orožnikom v Škocjan. Po otrocih, ki so šli ravno v šolo, se je izvedelo, da jo maha v smeri proti Mokrono^ju . . . Kmalu so mu bili za petami, četudi je znal delati ćudne ovinke. Zasledovali 80 ř» ljudje vsi v ogqu, dokler ni prišla in ga sledila tudi žandarmerija. Ko zapazi, da gre zares, začne božati — orožnik za qim. Orožnik vpije ftudem, naj ga primejo. Pa na g-roim'o, da bo mrtev, če ga kdo prime, so so ljudjo bali. Pri mlinu pod Brinjevcem v Škocjanski fari se je skorajžil vrli fant Juvančiča Jurija, ubogal klic orožnikov, skočil za njim, ga pograbil za rokav! Res se jc tat strgal — kos obleke je ostal v fantovi roki — pa omahnil je na tla. Fant skoči na njega z ukazom, naj kar miruje! Prileti očo, prisopiha orožnik in prišel je tičck pravici v roke. Na naznanje, da pojde v Mokronog, rekel je, da peš ne bo hodil, pa ga le niso ubogali — moral je marširati po lakenski dolini pred možom postave! Izgovarjal se je, da je vso to knpil za 6 kron, ćeŠ, da se mu je zdelo vredno. Uoma je ta predrzni človek, orjak po postavi, iz iare Raka in sliáí na ime Éučtmer. Bil jo že kaznovan radi umora. Bog nas varuj v prihodnje takih prikazni, ^takih potepuhov! Iz Ncnt Jerneja. Z vesefjem smo čitali v časnikih, da se bo oddala zgradba železnice iz Rudolfovega na Belokrajino ia Karlovec še konec tega meseca; in nadalje še v januarju prihod-i^jega leta. To je gotovo vse ljudi v tistih krajih razveselilo, koder bo ta železnica tekla. (Glej poročilo z Dunaja.) Tudi mi žc^ao pričakujemo trans verzal ke, ki bi od Brcžic čez Kostanjevico, Sent Jernej imeia vozati Rudolfovo. Pa ker so tako čudne razmere, katero je finančni minister Zaloški v državnem zboru na Dunaju povedal, da ima država toliko dolga, se ni nadejati kmalo izvráitve te tudi potrebne železnico. Morda bodo vojaški obziri povzročili to progo, česar bi se pri nas zelo veselili, ko bi bili bo(j zvezani 8 svetom. — Tudi naš kraj napreduje v duhu novega časa. To spričuje naša hranilnica in posojilnica. Ljudski denar naj daje ljudstvu zopet obresti v dobri izobrazbi. Tej prosveti je hranilnica sezidala lep dom z napisom: „Dru-štvena IJvorana", Ta dom je zares lep in primeren, spredaj sta dve sobi za izobraževalna društva, za dečke ena soba, druga za deklice. — Od teb se v sredi pride v dvorano, ki je do 20 metrov dolga, ima prostoren oder, več izhodov in je jako okusno slikan. Obiskalo nas je vec gospodov, ki so opazovali i drugod take j^rostore, pa tako praktičnih niso našli. Vsi so se laskavo izrazili o zasnovatelju. Tu jo torej dom za narodno izobrazbo: predavanja, igre, zabave . . . Izvolili so novega župana g. Ivana Rcpsel iz Šcnt Jakoba. A glej ! vse to nekaterim ni bilo všeč. Duška so si dali v posebno junaških dejatýih, ki apričujojo o „finem okusu in novodobnem impresijo-nizmu". S posebno barvo so spredaj naslikali mavrico. Prizanesli niso tudi stari šoli na trga, kjer je občinski urad, kakor bi bil on kaj zakrivil. — Naše izobraževalno društvo je kupilo še takrat, ko je bil tukaj Č. g. kaplan Leopold Kolbezen, in predsednik d. g. Janoz Saje, nadučiteij y pok., 9 tamburic, s katerimi so fantje pod vodstvom g. organista Cadoža igrali narodne komade. Sedaj pa, ko smo še bo|j napredovali, se snuje godba na pihala. V to svrbo se pobira za nakup godbenega orodja za 25 oseb. Dobili smo že 14 godal, v kratkem dobimo še druge, Sedajni č. g, predsednik izobr. društva Anton Lesjak je sam daroval 500 K, gg. kaplana pa 50 K; drugo bodo nabrali udje in farani. Sama godala utegnejo stati nad 1290 K. Ko bodo godbeniki izučeni, Vas bomo obvestili, da jih pridete poslušat. — Tamburice so pa zdaj prevzela dekleta, da se izvezbajo v tej jugoslovanski glasbi. Metlika. Kakor po drngib občinah, izvršila se je tudi tukaj volitev občinskega odbora. S, L, S, je posegla letos prvič v borbo in sicer z dokaj upanjem na ugodni uspeh. A liberalna stranka, ko je videla, da je rge gospostvo v resni nevarnosti, je napela vse moči, da bi se še vzdržala na krmilu. Poštena agitacija je sama po sebi umevna, a kar so počenjali liberalci, presega vse mejo. Liberalci so v neotesanosti dosegli vrhunec, pred volitvijo in po voiitvi so kazali svojo naprednost v podivjanosti. Ubogi ljudje, ki padejo v i^jihove kreniptje! Pri voiitvi se je sam g. komisar iz Črnomlja lahko prepričal, kakšna jo ta inteligenca. Se vé, da se bo ta poskrila, in njeno grehe bo podivjana tolpa nosila. Somišljeniki S. L. S. si skoro življenja niso svesti. Ali kaj pomenijo streli v hišo kmetijskega društva; kaj oznanjujnjo pobito šipe? Liberalne pomaranče so priletele celo v okno sodnega predstojnika, ki so volitve niti ni ndeložil. — Iz vse okolice so bili klicani orožniki, da varujejo mirne meščane, katerim so se pri takih dogodkih še bolj odprle oči. Za zdaj jo Se zmagalo nasilstvo. V L razr. je dobila S. L. 3. 38, liberalna 65 glasov, v II. 118 naši in 139 nasprotni, v IIL nasi 184, nasprotni 287, Kaj pa, če 80 še ta liberalna zmaga podere? — Čudno je, da nekdaj ponosni meščani metliški no spoznajo, da bodo po tej poti zlezli pod vlaško komando. Takó oslepi liberalizem. Št, Janž na Dolenjskem. Od 15. do 18. decembra so se vršile duhovne vaje. Na povabilo našega, za vso dobro vnetega g. župnika sta prišla prevzvišeni gospod knezoškof in škofijski vodnik Marijinih družb g. Kalan. Ljudstva je bilo vsaki dan napoligona cerkev, posebno v nodejjo. Govori so bili temeljiti. Verniki so hvaležni domačomu g. župniku, ki so se potrudili za te vajo; hvaležni so pa tem bolj še prevzvišenemu knozoškofu in g. Kalanu, ko sta so trudila za nas. Bog Vam stotero povrni! Ob tej priliki so prvikrat nastopili „Orli" in korakali k zorni sveti maši in popoldne k večernicam. 17 Orlov jo bilo v kroju. Lepo .število v tako kratkem času. Vseh Orlov je nad 30. Ijjiitt^*uuii. Zveza Orlov izkazuje za leto 1911 po natančni statistiki 150 odsekov in sicer v Ljubljani in okolici 19, na Gorenjskem 30, na Notraigskem 19, na Dolenjskem 28, na Vipavskem 7, torej na Kranjskem 103; na Štajerskem 18, na Goriškom 27, na Koroškem 2. Mladeničev, telovadcev in netolovadcev, je v Zvezi Orlov organiziranih 3750, telovadcev je med temi 2518, uniform jo 2245, na „Mladost" je naročenih fantov 1402, predavanj so imeli Orli 982, podpornih članov pa šteje Orol 1734. Kor je 11 odsekov šele v zadigem časa ustanovljenih, ko jo bila ta .statistika žo izdelana, se lahko približno zračuna, da je dane.s v Orlu 4000 članov, 2700 telovadcev in 2400 uniform. V primeri z lan-.skim (1910) letom so najbolj poskočila prcdavaiija (321 več), članov je v primeri z lanskim letom 334 voč, telovadcev 168, uniform 523, Jako veliko odsekov izkazuje Dolenjska, namreč 28 z 869 člani; Gorenjska ima řiO odsekov s 756 člani. Notranjska 19 odsekov s 535 člani, Ljubljana in okolica 19 odsekov s 630 člani, Vipavska 7 odsokov s 86 člani; zelo napreduje Orel na Štajerskem, ki ima ža 18 odsekov s 343 člani, Goriška, ki izkazuje 27 odsekov s 532 člani, Koroška ima 2 odseka. — To 80 lepo številke, ki dokazujejo vesel napredek krščansko fantovske organizacije na Slovenskem. DomaČe in ptuje novice. DuliuTske vesti. Soupravitolj za župnijo Polom (TObenthal) je imenovan Č, g. Anton Kreiner, župnik v Starem Logu. Kai)ian č. g. Ivan Sesek je s Trebolnega jirostavljen na .lesenit^, č. g, Josip Klopčič od Sv. Križa pri Kostanjevici na Trebolno. V Celovcu je umrl stolni prošt dr. Miiiler, rodom Slovenec iz Koža, ki jo zvosto podpiral slovensko toi-nje. Preiiiemlm posesti. Z novim lotom prevzame kavarno na velikem trgu vjjok. policijski oficijal gosp. Scwoiger v svojo last in oskrbo. Ljudsko »Šolstvo. Na zasobni dekliški ljudski šoli v Novem mestu jo imenovana izprašana učiteljica gdč. Zofija Kerin. — Suplentinja v Vel. La.ščah gdč. Terozija Podboj jo postala prov. učiteljica v Loškem potoku. — Mesto g. nadučitelja Itonrika Lobe, ki je na dopustu, je imenovan izpr. učitelj g. Franc Samec iz Leskovico za trirazrednico na Krki. — V Čadrežu so ustanovi paralelka L razr. ljudske áole v Št. Jerneju. TJmi'1 je na Brezjah tudi dolenjskim romarjem znani gostilničar Anton Gabrijelčič, predsednik Orlovoga odseka in odbornik izobraževalnega društva. N. p. v m.! Uradniško konsumiio društvo v Ljubljani je imelo izredni občni zbor dne 16. dec., na katerem se je konstatiralo neugodno društveno stanje in potreba likvidacijo. To bo uplivalo neugodno tudi na tukajšnjo podružnico. V IJuhljiinski bolnici jo umrl g. I. Scloker, trgovec v Šmartnem pri Litiji. N, p. v m.! Iz l'rei;ine so poroča uradnemu listu, da so našli, ko so prišli glasove štet, sobo in posodo razpečateno in listine poškodovane. Jasnost v tej zadevi bo prinesla še le pričeta preiskava. Iz Toplic so poroča, da jo ondi zmagala pri občinskih volitvah S. L, S. Nr. IL novega kalibra. Pričakujemo pojasnila. Volitvft v trg«Tsko-olM'tiio zbornico so razpisane. Od 21. dec. do 3. jan. 1912 so razpoloženi volilni imeniki pri c. kr. davkarijah. Doba niaadata je potekla tniii za g. Urb. Horvata, ki je edini izmed izstopivàih Dolenjec, Rojaki potrudite se, da izvolite vsaj tejïa zastopnika. O cesiirjftveiii zdravju so li.'iti pretirano pisali, Zdravnik je cesarju Icodsvctoval, naj negre čez praznike k avoji lićeri v Walisee, Prijateljem gltisbe. Dne 1. januarja 1912, to je na novega leta dan ima v gostilni pri Ig, Ko,šaku (prej Brunner) mostne in meščanske f^arde orkester ob 7. uri zvečer glavno skušnjo, K tej ekusnjl vab^f^ni so vsi prijatelji glasbe. HtlulijKko i)ot<)vaiije. Doleiqskî rojak iz St. Rtiprta inženir Pavlin potuje po naročilu avstrijsko vlade po Ameriki, da pioucnjo velike zgradbe priatanišć, kanalov, pomorskih stavb itd. Bil je v New Yorku, ob velikih jezerih, pri Niagara slapovih in se je podal k Panama-prekopii. Usluiiben ])a je pri pomorskem uradu v Trstu. Pozor! Vaakdo naj pri nakupovanja blaga za obleke, ako hoče imeti dobro in trpežno biago, zahteva v vsaki trgovini blago 7. napisom „Zvezdna tkanina" in z znamko „Ziate repaie zvezde". To blago jo najtrpežnejše za moške in ženske obleke, kakor tudi za perilo in se prodaja v korist obmejnim Slovencem. Trgovci, ako so hoùcte prikupiti svojim odjemalcem, naročajte to izborno blago pri podjetju Zvezdnih tkanin Hermes, Ljubljana, Šelen-burgova ulica st. 6, nasproti glavne pošte. Novoletne razglednice, ki jih je založila Slovenska Straža v Ljubljani, so resnično umetni.ške. V ospodju je vitez v zlatem oklepu, na iskrem konju, vihteč visoko nad glavo meč in ogenj, pod i^im pa leži v snežni odeji slovenska vas, doline in polja, a v ozadju štrleče planino. Izza gora pa sega ogromna grabežljiva roka, hoteč jemati slovensko rodno zom^o, kos za koaom, leto za ietom. Vse spi, nikdo ne opazi nevarnosti, a angeljski vitez — simbol Slovenske Straže zbudi vse, gias buditelja se razloga po gorah in dolinah, ter pripravlja Slovence k odporu. — Zavedni Slovenci, segajte pridno po teh razglednicah, da odvrnemo nevarnost, ki nam preti vsem, ako se je ne ubranimo. UiL/glas. Opazilo so jo, da izdirajo posamezniki na železniški črti, ki pelje iz Kudolfovega do Metlike, namenoma ali vsled malomarnosti v to postavljene kolčke ter odsuanjujejo siceršnja znamenja, postav^ena od c. kr. oddelka za trasiranje železniške proge. C. kr, okrajno glavarstvo prepoveduje na podlagi § 7 cesarske naredbe z dne 20. aprila 1854, drž, zak. St. 96 vsako tako izdiranje ali poškodovanje kolcov in odstranjevanje drugih znamenj ob nameravani progi belokranjske železnice. Tudi pri obdelovanju zemlje (oranju, košnji.) jo paziti, da se ne greši z malomarnostjo proti tej prepovedi. Prestopki zoper to prepoved kaznovali bi se z globo do 200 K odnosno z zajwrom do 14 dni. 0. kr. okrajno glavarstvo Rudolfovo. Še jo fiart, da se vsak preskrbi z Družinsko Pratiko za prihodnje leto. Dobi se za znesek 24 vinarjev v vsaki trgovini v mestu ali na deželi. Naročila po več izvodov se po.siljajo lahko tudi naravnost založništvu v Ljubljano, Katoliška tiskarna, ki dovoli tudi primeren popust. Segajte po tej naši ]»ratiki, dokler je šo kaj zaloge 1 Naj je ne jiogreša nobena naša hiša! Leon Tolstoj. Dne 21, novembra lanskega lota jo umrl Leon Tolstoj, znan ruski pisatelj, j^ dolgo blodel po francoskem uzorcu. Iskal je v svojih spisih sreče, pa je ni našel, ker jo bil zapustil pravo i»ot do sreče in hotel uvesti novo vero brez Boga. Zato ga jo pravoslavna cerkev izključila iz cerkvenega občestva. Prav natančno jo označen Tolstoj v koledarju družbe sv. Mohorja za leto 1912 na strani 29. s tomi-lo besedami: „Tolstoj ne veruje ne v Boga, ne v večnost, Zveličanje išče na svetu, tukaj naj se gradi večni Jeruzalem! V čudeže in prerokovanja, ki jih nahajamo v svetih pismih, ne veruje, Ua pa se ustvari raj na svetu, ni treba no cerkve, ne duhovnikov, ni treba pridig, ne postav. Tako vero je ustanavljal Tolstoj." Tolstoj jo trdil, da ljudstvo no potrebuje sodnih dvorov, ne vojaštva in ne države. Ako bi bil Tolstoj le nekoliko pogledal v zgodovino narodov, bi se bil navzel zdravih načel in modrega pojmovanja, česar pa pogrešamo v njegovih spisih. Tolstojevi spisi so zelo pogubno uplivaJi na razum-ništvo ter je v verskem in nravnem oziru celo pokvarili. Nastala je bila revolucija celo pri vojaštvu. Najbo^ I)a so njegovi spisi pokvarili vseučiliščne slušatelje. Letos jo bilo iz ruskih vseučilišč izključenih 3000 slušateljev in 1200 sluSateljic. Celo ruske mornarske vojake oo Tolstojevi spisi tako pokvarjali, da je ruski mornarski minister Gregorovič 24. okrobra 1911 ukazal, da se odstranijo vsa dela Tolstega iz vseh knjižnic na ladjah, ker kvarijo častnike in moštvo, V nravnem oziru najgrši spis Tolstojev je „Kreuzer-Sonate", ki je poln nenravno gnjilobe in pohotnih iz- bruhov. Koder bodo romali Tolstojevi spisi, bojo vso pokvarili kakor so Rusijo napravili nesrečno. Duh brezbožtva in brezver-stva ter duh nenravnosti Se ni nikdar osrečil ljudi. Pozor lia vžigalice! Prebrisani agentje so v zadnjem času začeli usiljevati in razširjati po Slovenskem užigalice z napisom „Liepa T-a.a domovina". Napis ima prozorni namen, spraviti slovensko občinstvo v zmoto, kakor da bi bile te vžigalice kako narodno blago, V resnici i»a izdaja te vžigalice tuje podjetje, ki hoče pod narodno firmo izkori-ščati slovensko narodno zavednost za svoj lastni dobiček. Opozarjamo torej vse občinstvo, zlasti pa vse trgovce, da prodajajo in zahtevajo vžigalice v korist obmejnim Slovencem, ki so pristne le, ako imajo ta napis. Po nekaterih trgovinah se vžigalice „Slovenske Straže" nalašč prikrivajo, Naši somišljeniki in somišljenice, zahtevajte jih povsod in kupujte pri onih trgovcih, ki Vam s temi vžigalicami postrežejo, Z malo vztrajnostjo bodete v vsakem kraju dobili takega trgovca. Trgovce pa v njih lastnem interesu ojjozarjamo, naj svojim trgovskim pomočnikom naroče, da pri prodaji naših vžigalic ne delajo sitnosti in da si oni trgovci, pri katerih nase stranke kupujejo, a vžigalic „V korist obmejnim Slovencem" še nimajo, te vžigalico takoj naročo. Naročila ajirejema C, Menardi v Ljubljani. Vsak naš somišljenik in vsaka naša somišljenica, ki to bere, naj to pove bližnjemu trgovcu! „Viiterland'^, edini nemški dnevnik dunajski, ki je bil vedno pravičen naproti Slovencem, preneha koncem tega leta. Na njegovo mesto same sebi priporočajo nemški krščansko-socijalni dnevniki, ki so proti Slovanstvu in zlasti nasproti Slovencem često Se bolj «Stramtajč", kakor ostali nemški listi. Mi jtriporočamj nemški dnevnik „Union", ki izhaja v Pragi, Jungmanova ulica 21, in ki krepko zastopa koristi avstrijskih Slovanov. O Slovencih je vedno dobro poučen, marljiv tolmač rrjih težeqj. Prinaša tudi prevode jugoslovanskih in slovenskih del, in ravnokar ima v dovršenem prevodu ]»ripravljenoga plemiča, ki je hotel ustanoviti jugoslovansko kraljestvo, nekak predhodnik novodobnega trijalizma! ■—«K»— Gospodarske drobtine« — Penitniiiarska razstava v Ljnbljaiii. V zgodnji spomladi priredimo peruininarsko razstavo v Ljubljani. Letošího jesen smo bili vsled nezadostnih priglasil primorani razstavo odpovedati in preložiti na ugodnej.šo spomlad. Vnov ič (»oživljamo VBO našo pe-rutninarje in gospodinje in jih prosimo, da so vdeleže v obilnem številu te razstave, da pokažejo, kaj ima naša dežela in kaj še potrebuje, da stopimo tudi v tej i>anogÍ v vrsto drugih naprednejših dežel. Perutninarstvo je v narodnem gospodarstvu silno važna in tehtna stran našega kmetijstva. Avstrija Izvaža za ft6 milijonov na leto, samo jajec za 40 milijonov. Lahko 1)0 pa še več, ako storimo tudi na tem jiolju korak naprej. Hočemo biti Slovenci na Kranjskem zadnjiV Poglejte naše sosede na Štajerskem, poglejte mnogoštevilna društva po naših deželah! Komur je količkaj mari napredek našega jierutninarstva, naj se nam pridruži in naj se vdeleži razstave. Za jirovažaiye perutnine preskrbimo znižane cene jio železnici in tudi sicer ne bo posebnih stroškov za razstavljanje. Lepe in dobre živali se bodo tudi pre-movale. Kurnik je vsak dober, ker bo zadruga nabavila posebne kurnike za razstavo. Vse poSi^atve bo nasloviti na: Porutni-narska razstava v Ljubljani. Natančne programe objavi odbor v časopisih. Podpirajte nas, da priredimo nekaj dobrega in potrebnega tudi v korist na,šega perutninarstva. Odbor perutninarsko zadruge v Ljubljani. — Kletarski tečajev Metliki. Kmetijska šola na Grmu priredi v pomleljek dne 22. in torek dne 23. januarja dvodnevni klotarski tečaj. Predavalo se bo o sestavi vin» in njonein uplivu na dobroto vina, O umnem klotarjenju, pretakanju, čiščeigu in filtriranju vina, O ravnanju z vinsko posodo. O boleznih vina in zdravljenju pokvarjenega vina. Pouk bode teoretičen kakor tudi v zvezi s jiraktičnimi vajami v kleti. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj se priglasi po dopisnici do 10, januarja pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu (posta Kandija). Pristop k praktičnim demonstracijam se bo dovolil le omejenemu Številu udeležencev. — Kmetijski tečaji na líolenjřtkein. Meseca januarja priredi deželni oilHor več kmetijskih tečajev tudi po Dolenjskem in sicer dne 6. in 7. januarja v Suhorju in v Radovici, dne 14. in 15. januarja v Tržišču in dne 21. in 22, januarja na Raki in v Studencu. Ti tečaji trajajo jio dva dni. Učna tva-rina bo obsegala: gnojenje, pridelovanje krmo, živinorejo, sad- jarstvo in vinarstvo, razentcga pa tncli kmetijsko zadružništvo. Vabimo naše gospodarje in gospodinje, da sc teh tečajev po imenovanih krajih udeležujejo v velikem številu, do samo ob nedeljah ampak tudi ob pondeljkih. Sedaj po zimi se dobi že toliko čaaa, da sc lahko tudi v pondeljek za nekaj časa odtrgamo od domačega dela. — Slad It ornata močna kniiila^ ki se primešavajo drugi krmi, je začela c. kr. kmetijska družba prodajati in sicer v celih vrečah po 60 kg. Cena jim je po 19 do 21 K za 100 kg. Ta močna krmila se dobe posebej za koqje, govejo živino in prašiče. Po-kladajo se v malih množinah kot pribopek k drugi krmi in sicer pri goveji živini po 1 do 3 kg in pri prašičih po Va do iVa kg-Sladkorna močna krmila obstoje iz melise^ sladkega gostega soka, ki odpada y sladkornih tovarnah in iz raznih tropin, zlasti pivovarskih. — ŽiviiKtnijski tečaj za kmečke jioseNtiiikc in njih sinove. Deželni odbor kranjski priredi od 15, januarja do 16. aprila 1912 na mlekarski šoli na Vrhniki tečaj za kmečke posestnike in njihove sinove v svrho izobrazbe za prvo pomoč pri poškodbah in za pomočnike pri porodu goveje živine. Sprejemajo se samostojni kmečki posestniki in igih sinovi, ki so prekoračili vsaj 20. leto. Prednost imajo oni, ki so obiskovali deželno kmetijsko šolo na Grma, kak mlekarski ali pa živinorejski tečaj. Hrano bo preskrbovala gospodiigska šola na Vrhniki za znesek 1 K od dneva in osebe. Sprejme se k večjem 10 učencev, katerim bo deželni odbor za oskrbo dajal mesečno po 16 K. Učenci bodo stanovali v mlekarski šoli, v kolikor je tam prostora na razpolago. ProSigc je vlagati na deželni odbor v Ljubljani do najkasneje 31. doc, 1911. — lîstanoTO letnih 6W) K za slušatelje visoke šole zii živinozdravništTO na Dunaju ima c. kr. kmetijska družba od c. kr, kmetijskega ministrstva za enega dijaka s Kranjskega na tej visoki Soli. Ta ustanova bo koncem tekočega zimskega semestra 1911/12 prosta in jo tedaj družba odda pričenši s poletnim semestrom. Prosilci, ki so že vpisani kot revni slušatelji na visoki šoli za živinozdravništvo na Dunaju, ki so rojeni Krarijci in sc zavežejo službovati kot živinozdravniki na Kraigskem, naj svoje prošije vlože do 15. januarja 1912 pri glavnem odboru c. kr. kmetijske družbe kraijrjske, — lirezilavčni sladkor za spomladno pitanje čehcl. — Čebelarska podružnica na Grmu naznanja svojim članom, da se bo dobil tudi letos brozdavčni sladkor za pitale čebel. Kdor želi tak sladkor naročiti, naj se obrne do tajnika čebelarske podružnice g. A. Lapajneta. Naročeno množino je treba zaarati, sladkor sam pa pri razdelitvi plačati. Dražbeni oklic. E 819/11 14 Dne 28. grudna 1911 dopoldne ob II, url bo }iri npodftj ostntinieDjcai BOdniji, v izbi řt. 8, dražba zemljiSi, vi, fit. 83, 64, BĎ kal. občine Kandija, obstojeSih iz hiSo St. 17 z ledoniM, iz hiSo St, 38, iz vrtov, hoKle, ki se bodo prodala parpclcima v Bkupinab in Jo v »luinju, da ni takih kiijicev, ukupno. NepTCtniùninmn, kl 60 prodali na dražbi, j c dol oicc a vrednost na 8807 K 80 v, ]5.729 K 12 v in 2000 K. Najmanjši jionudek znnSa Ka vso skujjaj 17.693 K; pod tem znoskoni so nc prodajo. Draibeno pogojo in listine, ki bû tiíejo nopromifnîn (zcmljiSko-knjižni iïpisek, hipotekami iziiiaok, izpinek iz kataslra, cenitveno zapisnike itd.) Bmojo tisti, ki želu ku|jiti, pregledati pri Bpodaj oznainenjeni Hodniji, v izbi fit. 6, med opravilnimi urami. C, kr. okrajno sodišče v Rudolfovem oddelek I., dne 24. novembra llill. 239 Dražbeni oklic. E 982/11 Dne 28. decembra 1911 dopoldne ob 10. url bo pri spodaj oznatne-njeni eodniji, v izbi St. 8 v Novem mestu, dražba zemljiSč vi, fit. a) 22, b) 4(5, C) 47, d) C5 in WW kat. obi, Golobinjek: a) ObBtffljeíe iz hifie, gospodarskih poslopij, gozda, 2 vinogradov, 2 pašnikov, 2 Badnib vrtov, 2 travnikov in 2 njiv. b) ObBtojeĚe iz hiâe, gospodarskih poBlopij, pašnika, 2 sadnih vrtov in gozda, c) ObfitojeGe Iz pašnika in dveb njiv. d) ObHt.ojeĚo iz kleti, 4 travnikov, 2 jia-inikov, gozda in nekaj rigola-ncga vinograda. > 0) ObfltfljeĚo iz eno njive s pritiklino vred, ki soBtoji iz raznoga goai»-darskcga orodja. Nepremiíninain, ki jo prodati na dražbi, je določena vrednost ađ a) B pritiklino vred 21 K S« v, znusek K 32 v, ad b) 7Í18 K v, ad e) 15t;8 K 5f> v, ad Ú) 18.54 K 45 v, ad o) aa K 75 v. Najmanjši ponudek znaía ad a) 8107 K, ad b) 682 K, ad c) 104S K, ad d) 123« K, ad c) 22 K; pod tem zneskom «e no prodajo. Drftžbene pogoje, ki eu ë tem odobre in listine, kí «o tiiíejo ti cp rem i Sni n, ecnitveno zapitinike itd., smejo listi, ki žele kupiti, pregledali pri »ipodaj ozna-menjeni sodniji v izbi fit, 5 med opravilnimi urami, C, kr. okrajno sodišče Rudolfovo, oddelek II., dne 9, novemtjra 1911, 240 Stanovanje Raznoterosti. * Slov.stveno. Nedavno jo iz,šla v tiskarni sv, Cirila v Mariboru knjiga, katero je priredil c, in kr. vojaški kurat Valentin Rozman, g-laseča se „Krščanski vojak" v pouk slovenskim mladeničem, ki so poklicani v vojaško službo. Ki^jiga jo potrjena od mariborskega Skofijstva in od apostolskega vojaškega vikarijata na Dunaju. Vsebina: Vojaški poklic, Prisega, Pomen zastave, Ljubezen do domovine, Svetost kraijeve krone. Pokorščina, Izpolnjevanje dolžnosti. Tovarištvo, Bratovsko o])ominjanje, Vera, Mol tev, Pijančevanje, Pobotnosti, Samomor, — Kigiga je zelo poljubno in ros lepo spisana. Želeti bi bilo, da bi sc ona mej našimi slovenskimi vojaki razširila. Ttidi tjudstvu — posebno novincem — bila bi zelo koristna. Stane s poštnino vred lo 90 h in obsega 119 strani. Mladeniči segajte pridno po cgej! * Glasba. Znani glasbenik č. p, Hugolin Sattner jo dovršil oratorij „Assumpta", Po svetopisemskem tekstu se opeva v treh delih smrt. vnebovzetje in kronaiqe B, M. IJ, To je dozdaj prvi Marijin oratorij in sicer s slovenskim besedilom. Bog daj, da bi kmalo slišali izvajati ta glasbeni biser, ki bo širil slavo slovenskega imena. Ustnica uredništva: G. I. S. Toplice; Vaie izjave ne moremo objaviti, ker ate v zmoti. V resnici so se tudi dobri možje vsedli na limaniee, ki jih je nastavil prekanjeni liberalizem. Listnica upravništva; Gospod Georg Favic v Rcgonsbiirgu: Denar prejeli. Hvala lopa! — Gospod stotnik D, v Getju; Zaželjenih listov žalibog nimamo vei v zalogi. Loterijske številke. GRADEC, 9, decembra 79 10 7 86 70 TRST, 16, decembra 84 63 24 30 21 se odtla pri Itožjem fï'"«'"' v liiSi ří, Olivo-ta, ohstojere iz (Jveli sol) iti kuhinje — s 1. jaiiuni-Jr^m 1912. — Več se izve v iijiraviiištvu Dol'. Novic. ' Q4i Grajščina Rakovnik p. Rupert na Dolenjskem oilda ]to nizki ceni 231 : več veliki Ji in malih prcSižcv : Jni-kširske;:!;» in «iolgonlief,'» nemškega jilenutiia. Lahek zaslužek za na dom, za fante in doKieta že od 14. leta naprej, kdor želi delati za mene predmete, jiri katerih sc lahko zaslužijo 20 do 40 vin, na uro in to brez posebne učenosti. Kdor želi pojasnila in vzorec od dela, naj pošlje 60 vin. v znamkab, katere se mu pa vrnejo, ako delo sprejme, — Izi-ezljnrska trgovina, trg Lemberg, Šmarje pri Jelšah. 234-3-1 Posestvo na prodaj! Posestvo, ki obstoji iz hiše z dvema sobama, dveh kleti, svinjaka, dveh njiv in enega dela boste. J« iz proste roke tia produj. — Več so poizve pri lastniku Matiju Brišar, ^^m-i v Dolenrji Stari vasi pri Št. Jerneju, Dolenjsko, Hiša pet minut od sole in cerkve, jako pripravna, z vrtom, sadnim drevjem, trtami in lyivo, jo zaradi selitve 23a-0-i jako po ceni na prodaj. Več se izve pri Ivanu liuntai-a v Šmihelu pri Rudolfovem, liavnotam so na prodaj tudi lVaiit;oske iřlemeiiske kokoSi. Najbolje urejena knjii^oveznica - - na Dolenjskem - - za cerkTfinc, občinske iii šolske uradp ter za M izobi-ftí!. ill braïiiJi (h uštvn, Řolske knjižnice itd., TO ki dajo pri Vdííjili naroiMlili izdjiteii poitust, iS je pri podružiiici Katoliškega Tiskovnega društva M J. Krajec nasi., Novoinesto. In in Unnfini - dekoratnlk : IVUII nUlllUrU, v âmihelu pri Rudolfovem se priporoča slavnemu občinstvu in gfj. g-rascakom okolice v izvršitev vsakovrstnega v stroko BpadajočBga dela in sobnega tapctovanja. — Za naročilo zadostuje dopisnica. — Ravnotam so proda iiaf;robna svetilnica. 15-23-23 ■v ■ ■ I I ■ v 21Í1-3-3 ZopeKozidanahisa v dva konca, z vrtom, zohiikom in vodnjakom, se proda v Podgori, fara Prečina pri Rudolfovem. Več se izve pri I vani Terlep v Podgori. Naznanilo. Slavnemu )). n. občinstva tu v mestu in okolici uljudno naznanjam, da imam v svoji delavnici najboljše delavsko moči, vsJed česar jamčim za elegantno, lepo in niodenio izvršitev cenenih naročil, kakor tudi zato, da so vsaka v moji delavnici narejena obleka tepo prilega. — V zalogi imam vedno storjene obleke razno vrste po najnižjih cenah ter tudi nopremoéljive pelerine domačega izdelka, kakor tudi lepe suknje za ženine po najnižji ceni. Jakob Mikolič. krojaški mojster v Eudolfovcm. 237-0-2 Naznanilo. s tromi tečaji in stopami, se da z novim letom z jako ugodnimi pogoji v najem. — Oženjeni mlinar ima prednost; ima veliko stanovalec in hleve za prašičorejo na razpolago. :::::: Obrniti se je jiismeno na: Franceta Knaflič, tovarna, .Šmartno pri Litiji. r - ■ -= Razglas. z dnem l.jannarja 1!H3 «o se določile uradne nre za stranke od 8. nre dopoldne do 2. nre popoldne. Okrajna bolnišna blagajna v Rudolfovem, dne 1. decembra 1911. 228-2-a Načelnik: M. Tetrič. Drva s trdega lesa na drobno sekana v butaricah, i»rii)oroca : oskrbništvo Ruprčvrh. : Cona na dom postavljenih drv pri odvzotju celog-a voza po 32 Ii buiarica. Posamezno butarice se dobe za isto ceno v graščinskem skladišču na kolodvoru v Rudolfovem. i8S>-0-7 Hiša Z gospodarskim : : poslopjeiii in njivo ae odda v najem, deset minut od Novega mesta jiri Rasenski cesti, pripravna je za vsako obrt, posebno za kantino, ker se zraven v kratkem gradi bdokrargska železnica in kolodvor. Ako pa želi kdo kujiiti, se tudi lahko takoj proda. — Več se izve V prodajalni g. C. Germa v Novem mestu. Prostovoljna prodaja v Kandiji pri Rudolfovem ležečih poslopij Niiju(judnoje naznanjam, da presolim s 1. januarjem 11)12 : Hvojo delavnico pri Starem mostn : v lastno liiSo na Florjanskeni trgu ter se najuljudneje priporočam slavnemu p. n. občinstvu nadalje za cenjena naročila vseh v mojo stroko spadajočib dol. Spoštovanjem 242-3-1 ključavničar in vodovodni instalater. Posestvo na prodaj! v Regerči vasi poleg Šmihcla pri Rudolfovem proda se posestvo, obstoječo z domačije, s sadnim vrtom in njive za dva mernika posetvo poleg hišo, nadale z lope njive «a 40 mernikov posetve, lepega travnika, na katerem se nakosi pet voz mrve in tri parcelo mlado hoste, — Cena se izve pri .ložefu Itriilc v Regerči vasi št. 12 pri Rudolfovem. 233-3-1 ob državni cesti in tik reke Krke, kjer je bila »vojčas pivovarna, torej pripravna za tovarno ali večje podjetje se vrši dne 27. grudna 1911 W ob 2. uri popoldne. Prodati so tri hiše solidno zidane, katere obrestujejo po 57o nad 60.000 kron. Opozori »e, da se bo v tukajsni bližini v najkrajšem času gradila železniška proga proti Karlovcu, torej lepa prihod n j ost. Nikar zamuditi priložnosti! K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudnejse Franjo Kovač, 238 lastnik posestva. Edino pristno domače TROPINSKO ŽGANJE 236-3-1 prodaja se t trgovini „Pegan" v Novem mestu. Popolnoma varno naložen denar Hranilnico in posojilnica za Hanđijo in Mu reg:. zadrnga z neomejeno zavezo V lastnem domu v Kandiji sprejema hranilne vloge od vsacega, če je m'en nd ali ne, ter obrestuje po Da leto brez od!)itka rentnega davka, katerega aama iz svojeg-a plaùuje. Za hranilno vlogo kakor za TBe posojilu i fino obveznosti — jamC-i polog rezervnega zaklada in deležev (;cz 2300 zmlružoikov s vsem svojim promoAenjem. Iz tej^a se razvidi, da maiokatori deuami zavod nudi toliko varnosti kakor kandijacska branilniea. i*- t I Ht S- m- Hi-H«- i«- S* H!- mat* Mrtvaške tapecirane ftrste (truge) p« G kron — pri Jem. Sitarju v Šniilielu. 197-21-5 V Zalogu - Breitenau naznanja, da je obče priljubljena, sedaj žgana ^ zarezana ^ najnovejši in nojbolj^i šioalni straji 2D. stoletja! Dobe se le v naèih prodajalnah ali od njih agentov. SINGER Ko., - (loltiiška timžlia šivaliiili strojev ss: Novomesto, Glavni trg št. 45. 181-7-7 Milijoni zdravijo Kašalj hripavost, katar, zasli-ženje, dušijivi in oslovski kaielj S Kalserjeulmi prsnimi jtaramelami „s tremi smreitomi". fîO'lO poverjenih izpričeval od zdravnikov in pri- - - - vatnih oaeb dokazajo gotov uspeli. - - -Bonbončki jako dobro prijajo in so ugodnega okusa, Pakot 20 iu iO TÍiiai-jev, ovojťíek (iO viiiai-jev, se dobiva pri lekaruarjili: iflG-20-5 Kari Andrijanič in J. Bergmann v Rudolfovem. in stavbena opeka v veliki množini na razpolago in se zamore takoj dobiti. Cena najnižja, kakovost izborna. Naročuje se lahko po dopisnici. i48-oii 5E5a5a5E5E5H5H5E5H5H5Ž ŠSasaHHŠESaSBSHSBŠOŠiS 220-4-3 se takoj odda v najem. v hisi Ro je nahajala tudi več let trgovina z niešanini blagom ter leži ob cesti nove zgradbe Belokranjske železnice. Veô BO izve pri Juriju Koširju na Brodu pošta Kandija (Dolenjsko.) HsasHsaHHsassgasasá^Bgg^HsisESBsmsEsOilí Bukova drva iz Hmelniških gozdov od Koprivea in <1rug, se dobivajo pri Ivanu Košaku v Novem mestu. STENSKI KOLEDAR za leto 1912 je izšel v lepi izpeljavi v tinkarni J. Krajec nasi, v Novem mestu, s : Cena 40 vinarjev, s poštnino 10 vinarjev več. : : : : Za Ljubljano in okolico ima zalogo ^^Prodajalna s : : Katol. tiskovnega društva (Ničman) v Ljubljani", s : Izdajatelj in založnik Urban Horvat. Odgovorni urednik Anton Žlogar. Tisk J, Kratac nasi. 'J * • • *•*.»', • 1 ' . • > L •• ' . J -r. •• . S . ' . -, 4 . ' « . . • ' * ; > ■ •V,:. m v " -i • . v^ * 'j . < H •x- _ '>"', • •••V.'".' _ • . . • ' . ^ ' ' 'm V \ > 1 ' \ —- - > v r. ■ . -..M .• , Pp"-« J- ■ ./ ' , ' .J^.'^MHH^H ■•.M .• . -N.. » - • III ^^.....• • i'^ ■•i-»^-- . • y . >* ■S ■r^ -