Jesen prinaSa veliko dobrot. Tudi prihrankel Polo do 244.000 SIT Golf do 374.329 Srr Bora: 312.000 SIT Passat: 316.000 SIT Domînko d.a.o., Zadniinî Irg 8,2251 Ptuj TEL: 02/788-11-50 i T nif Murkova ul. 4, PTUJ DEM AA - CULTURE Jeep AVTOSERVIS in TRGOVIN;^ DOMINKO Dominko A. s.p., nuj, Ob studeninici 4 Telefon: 02/788-11-10 KAVA 100 g GOOD FOOD Caflé Ptuj, 15. novembra 2001, letnik LIV, št. 46 - CENA 190 SIT TA TEDEN / TA TEDEN Treznjenje ^^plošnemu veselju, ki ga že po tradiciji prinaša martino-vanje vinogradnikom, kletarjem in potrošnikom vinske kapljice, se letos znova pridružuje veselje ob napovedih odličnega letnika. Previdni kletarji pa za lažje treznjenje dodajo kanček resnice, da je lahko dobro vino samo iz dobrega grozdja, dobro gorzdje pa lahko pridelamo le v ustrzno obdelanih in oskrbovanih vinogradih. Evforija povečevanja kmetijske pridelave iz sedemdesetih in osemdesetih let se počasi umirja, čeprav največje rezultate v vinogradništvu dosegamo prav v zadnjih letih, ko se otepamo z velikanskimi presežki vina, ki ga moramo prodajati pod ceno. Rezultat neprevidne kmetijske politike zadnjih desetletij so tudi "pregnojeni" slovenski vinogradi in preobremenjeni trsi, ki ne morejo dati dovolj kakovostnega grozdja, mošta in vina, visoki stroški zaščite pridelka in nizke prodajne cene pa spravljajo marsikaterega vinogradnika v obup. Še pred drugo svetovno vojno je bilo v Sloveniji med 40 in 50 tisoč hektarjev vinogradov, ki so dočakali častitljive starosti. Danes imamo med 15 in 20 tisoč hektarji registriranih, dejansko pa okoli 25 tisoč hektarjev vinogradov. Posamezni trsi so obloženi tudi s petimi ali več kilogrami grozdja, zato jih dajejo bolezni, trpinči suša in napada gniloba, uspeh pridelave pa izniči še slaba kakovost in nizka odkupna cena. Rešitev se nakazuje v integrirani pridelavi, zmanjšanem pridelku po trsu in v pridelavi vrhunskih vin, h katerim se že nagiba potrošnja, ki je pripravljena zanje odšteti tudi nekaj več denarja. Kljub polnim kletem je pred Slovenci vendarle čas, ko se moramo strezniti. CAKOVEC / REZULTATI PREVZEMA HRVATSKEGA PODJETJA Perutnina Ptuj tudi v Čakovcu Dr. Roman Glaser, predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj: "Dosegli bomo 17 milijard tolarjev prihodka in ustvarili 550 do 600 milijonov tolarjev dobička." Perutnina Ptuj bo do leta 2005 postala donosno mednarodno podjetje, vodilno v peru-tninarstvu srednje Evrope, je ISSN 7704-0198 zapisano v strategiji podjetja. Kljub velikim vlaganjem v Ptuju so razvojne možnosti Perutnine na tej lokaciji vendarle omejene, zato so možnosti njene rasti v slovenskem in mednarodnem merilu v pripojitvah, nakupih in organiziranju nove proizvodnje. V prvem letu petletnega obdobja so del te strategije že uresničili. Stran 9 Kruh ponoči spi, pravi ljudski rek, ne spijo pa ptujski peki, saj ga vsako noč spečejo okrog 5 ton. Foto: M. Ozmec ORMOŽ / OD PONEDELJKA GIMNAZIJA V NOVI STAVBI Gimnanijd so se preselili Dijaki Gimnazije Ormož so se v ponedeljek preselili v nove šolske prostore. Pozdrav in zadovoljstvo ob prihodu v nove učilnice sta izrazila tudi župan občine Ormož Vili TTofe-nik in ravnateljica gimnazije Marjana Surič, nekaj misli pa sta ob tem veselem in težko pričakovanem dogodku povedala tudi dijaka Valentina Pšak in Andrej Cupar. Uradne slovesnosti ob otvoritvi še ni bilo, zagotovo pa je najpomembnejše, da so dijaki končno v novih prostorih, končno na svojem, kjer se bodo lahko še bolj posvetili učenju in dosegali dobre rezultate. V ponedeljek, 19. novembra, pa v gimnaziji pripravljajo zanimive delavnice, ki bodo trajale tri mesece in so jih poimenovali Zorimo skozi ustvarjalnost. To je obenem prava priložnost za obisk novih prostorov tudi drugim obiskovalcem. mh Ravnateljica ormoške gimnazije Marjana Surič je zbrane nagovorila ob prihodu v nove prostore. Foto: S. Hozyan Od ponedeljka cepljenje proti gripi Na ptujski enoti Zavoda za zdravstveno varstvo Maribor (TTstenjakova 8 - nad lekarni) so v ponedeljek začeli cepiti proti gripi. Cepljenje bo vsak delovni dan med 8. in 13., v ponedeljek in sredo pa do 16. ure. Zdravstveni domovi in zdravniki zasebniki so prav tako začeli cepiti proti gripi. Cena cepljenja stane za kronične bolnike, starejše od 65 let, in kronične bolnike do 18. leta starosti, za katere stroške cepiva poravna Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, tisoč tolarjev, za ostalo prebivalstvo pa dva tisoč. MS, Foto: M.Ozmec TRGOVINA-INŽENIRING-STORITVE d.0.0. PTUJ, Ormoška cesta 14 tel.: 778-10-11, fax: 775-28-61 tel.: 720-66-05, fax: 720-66-34, SVETUJEMO - PRODAJAMO MONTIRAMO - GARANTIRAMO PO NAŠIH OBCINAH JANEŽOVCI / Opte ne jemlje resno sklepov občinskega sveta STRAN 3 PO NAŠIH OBCINAH PTUJ: Policijska postaja končana prihodnje leto STRAN 8 PO NAŠIH OBCINAH KIDRIČEVO: V Apačah bodo gradili vojašnico! STRAN 9 AVTOMOBILSKA STRAN PREDSTAVLJAMO VAM: Peugeot 307 STRAN 22 ŠPORT NOGOMET: Končan jesenski del prvenstva STRAN 25 in 26 9770040197039 PTUJ / NOVOSTI IZ MEDIJSKE MISE RADIO-TEDNIK Radio Ptuj z novo opremo Mediana RM je oktobra predstavila rezultate kontinuirane raziskave poslušanosti radijskih postaj. Radio Ptuj je po tej raziskavi v slovenskem merilu po poslu{anosti na 10. mestu, kar je velik uspeh, ki samo {e potrjuje njegovo pomembno vlogo v slovenskem medijskem prostoru. Radio Ptuj od sredine leto{njega leta oddaja na treh frekvencah: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz. Oddajanje radijskega programa je sicer samo ena od dejavnosti medijske hiše Radio-Tednik, d.o.o., Ptuj. Tednik je doživel v lanskem letu temeljito tehnološko prenovo, od lanskega julija tako celoten izdelek nastaja v ptujskem uredništvu in z elektronsko pošto potuje v tiskarno v Ljubljani. V letošnjem letu je stekla široka raziskava o branosti časopisa, ki se bo nadaljevala v prihodnjem letu, njeni rezultati pa bodo prispevali k bodoči podobi in vsebini štajerske kronike. Leto 2001 je v družbi Radio-Tednik Ptuj leto večjih investicij. V ureditev delovnih prostorov in posodobitev radijskega studia bo vloženih okoli 15 milijonov tolarjev. Kot pravi direktor družbe Božidar Dokl, je bilo potrebno najprej investirati v delovno okolje. Dejavnost družbe poteka 24 ur na dan in zato ni vseeno, v kakšnih prostorih in s kakšno opremo delajo zaposleni. Drugi del letošnje investicije je namenjen posodobitvi radijskega studia. Ta je sedaj urejen tako, da je prijaznejši za zaposlene in številne goste. Do konca leta ali najkasneje do konca januarja 2002 pa bo studio radia Ptuj opremljen z najsodobnejšo računalniško opremo za podporo radijskemu programu. Načrtovana strojna in programska oprema bosta po kakovosti na svetovnem nivoju, radio Ptuj pa se bo tako uvrstil med 15 najbolje opremljenih radijskih postaj v Sloveniji. Cilj investicije je v povezanosti delovnih procesov od uredništva, marketinga do realizacije. Zagoto- V studiu radia Ptuj je vse pripravljeno za prihod sodobne računalniške opreme vljena bo večja kakovost izbire glasbe in večja dinamičnost radijskega programa na področju sodelovanja s poslu{alci in strankami v marketingu. Družba Radio-Tednik posluje zagotavljanju neprekinjenega, 24-urnega obveščanja njihovih občanov in naših poslušalcev. Gre za sodelovanje v projektu nabave opreme za nemoteno delovanje naših oddajnikov in drugih naprav tudi v izrednih razmerah, ko lahko pride do izpada električne energije. To je povsem nekomercialno področje, nemoteno obveščanje in alarmiranje pa so občine in njihove civilne zaščite tako in tako dolžne zagotoviti vsem svojim Direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Božidar Dokl stabilno in je v devetih mesecih dosegla zastavljene načrte tako v prihodku kot ustvarjenem dobičku. "Dobri poslovni rezultati in {e večja vpetost obeh medijev v dogajanje na njunem območju je na{ dolgoročni cilj," poudarja direktor Božidar Dokl. "Pripravljamo se na novo celostno podobo podjetja in skrbimo za kakovostnej{o promocijo. Na{ prispevek okolju, v katerem ustvarjamo radijsko in časopisno vsebino, je v brezplačni medijski podpori neprofitnim in turistično-promocijskim aktivnostim. V zadnjem času je bilo kar nekaj prireditev z na{o medijsko podporo; naj omenim aktivnosti dru{tva Sonček, ptujsko martinovanje in podobno. Občinam na Ptujskem smo ponudili roko sodelovanja v občanom. Danes smo morda do tega problema malce brezbrižni, toda spomnimo se ne tako oddaljenih dogodkov, povezanih z onesnaženo pitno vodo, katastrofo v Halozah in vojno. Takrat so bili radijski valovi edini in nepogre{ljiv vir informiranja in alarmiranja. Kot edina radijska postaja na tem območju se tudi mi čutimo dolžne zagotoviti popolno informiranost in obve{čenost na{ih poslu{alcev. Investicija v opremo bo veljala okoli 7 milijonov tolarjev. Naklonjenost na{i pobudi je pokazala velika večina občin na Ptujskem in upam, da bomo projekt uspe{no pripeljali do realizacije," zaključuje Božidar Dokl. JB PTUJ / NEMSKA VELEPOSLANICA NA OBČINI IN V PERUTNINI Nemiiia po izvozu na devetem mestu Perutnina Ptuj je v leto{njem letu pove~ala izvoz za ve~ kot 7 odstotkov, od tega je bistveno ve~ji tudi njen izvoz na trge zahodne Evrope. Tako se je glede na dosežene vrednosti izvoza perutninskega mesa in izdelkov italijanski trg v izvozu Perutnine Ptuj povzpel na prvo mesto, sledita mu BiH, Makedonija in Hrvaška, medtem ko je Nem~ija po doseženem izvozu na devetem mestu. Te rezultate je vodstvo Perutnine v torek predstavilo Heike Zenker, veleposlanici Zvezne republike Nemčije v Sloveniji, med njenim obiskom v podjetju. "Perutnina Ptuj, ki je pred dnevi razstavljala tudi na največjem svetovnem sejmu prehrane Anuga v Kolnu, ima velike izvozne ambicije na trgih zahodne Evrope, posebej Nemčije. Ta trg trenutno po doseženih izvoznih rezultatih Perutnine Ptuj še zaostaja za švedskim ali na primer angleškim," je veleposlanici ZRN v Sloveniji povedal predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj dr. Roman Glaser. Veleposlanica Heike Zenker se izrazito zavzema za povečanje gospodarskega sodelovanja med Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo. Glede na dejstvo, da ima samo Perutnina med vsemi slovenskimi perutninskimi podjetji že večkrat potrjen certifikat za izvoz v države Evropske unije in da je njen proizvodni program prilagojen sodobnemu življenjskemu stilu, pa tudi prevladujočim prehranskim navadam večine nemške populacije, je povečevanje izvoza v to državo samo še stvar ekonomskih parametrov. Veleposlanica Heike Zenker je med obiskom v Perutnini Ptuj izpostavila prednosti, ki jih je spoznala v tem podjetju in ki so povsem prilagojene potrošnikom; ti na prvo mesto postavljajo varno prehrano. S sistemi kontrole kakovosti in varne prehrane predstavlja Pe- rutnina eno najbolj urejenih živilskopredelovalnih podjetij v Evropi, zato ima podjetje v svojih izvoznih načrtih in pri krepitvi svojega ekonomskega položaja tudi veliko realnih možnosti, da postane izvoz že v kratkem obdobju dohodkovno pomembnejši od prodaje na slovenskem trgu. SLOVENIJA ŠE PREMALO POZNANA Veleposlanica Heike Zenker je v torek obiskala tudi ptujskega župana in njegove sodelavce, pogovoru pa sta se pridružila tudi podžupana Mitja Mrgole in Ervin Hojker. Zupan ji je predstavil mesto ter navezovanje prijateljskih stikov Ptuja z evropskimi mesti. Poudaril je, da si na Ptuju želimo sodelovanja z nem{kim gospodarstvom, zlasti v trgovinski in turistični dejavnosti ter v avtomobilski industriji, ki je tukaj že bila razvita. S tem namenom so v Ptuju opremili industrijsko cono, kjer ponujajo prostor pod ugodnimi pogoji za tuje sovlagatelje. Veleposlanica pa je povedala, da trenutno potuje po Sloveniji, da bi se seznanila z gospodarskim stanjem v različnih slovenskih mestih; obiskala je že Mursko Soboto. Zanimalo jo je, kak{na je strategija mestne občine in lokalne politike na področju gospodarstva. Menila, da je Slovenija zelo bogata in lepa dežela z izredno ugodno geografsko lego in ima strokovno dobro usposobljene ljudi. Vendar pa ima kljub tem in mnogim drugim prednostim veliko tekmic, ki nič kaj ne zaostajajo; omenila je Slova{ko in Ce{ko. Izpostavila je tri ovire, ki jih vidi pri vlaganjih v Slovenijo: nazadovanje gospodarstva v Nemčiji v zadnjih letih, področje Balkana {e vedno velja za krizno območje, po nedavni katastrofi v ZDA Nemci ne potujejo in zato so turizem kot tudi letalske družbe trenutno v krizi. Poleg tega država Slovenija investiranja otežuje z zapletenim birokratskim aparatom, ki velikokrat prestra{i in odvrne potencialne vlagatelje, z nerazvitim trgom kapitala in nepre- poznavnostjo Slovenije v svetu. Slovenija bi morala imeti, kot je izpostavila, izdelan nacionalni program za področje turizma. Tako dežela kot celota kot tudi mesta bi morali ponujati atraktivne turistične pakete in specialne ponudbe za določene ciljne skupine turistov, kot so recimo {tudijske ekskurzije. Bolj bi se morala promovirati v tujini, kajti njene posebnosti in znamenitosti so premalo poznane, ponekod celo nepoznane, čeprav je denimo tako blizu Nemčije in na poti v svetovno znane in množično obiskane Benetke. Slovenija velja v Nemčiji za relativno majhen trg, vendar pa ima turizem tukaj izredne možnosti za razvoj. A najprej je potrebno njegove temelje postaviti na zasebna tla in turistične subjekte ločiti od državnega aparata. Hkrati pa mora na državnem nivoju obstajati turistična organizacija, ki navezuje stike s tujimi partnerji, je zaključila veleposlanica Heike Zenker. JB ILIRIKA - BORZNOPOSREDNIŠKA HIŠA / TEDENSKI KOMENTAR Gorenjski glas naprodaj Tečaj! delnic z ljubljanske borze so v tednu, k! je za nami, v povprečju padali, tako da se je indeks SBI20 v celotnem tednu znižal za 1% in zaključil pri 2019 točkah. Tečaji PID-ov se v celotnem tednu niso bistveno spremenili, indeks PIX pa je v petek dosegel vrednost 1533 točk. Od večjih podjetij so v preteklih 14 dneh najbolj porasli tečaji Pivovarne Union (2,82%) in Mercatorja (1,77%), medtem ko so se tečaji Krke, Leka, Petrola, Pivovarne Laško, Istrabenza, Intereurope, Luke Koper in Save znižali. Na tiskovni konferenci družbe Fructal so sporočili, da so v prvih devetih mesecih letošnjega leta dosegli dobiček v višini 621 milijonov tolarjev, kar je kar 18 odstotkov več, kot so načrtovali za leto 2001, medtem ko je Pivovarna Union, ki je lastnica Fructala, v prvih devetih mesecih prodala za 14,3 milijarde tolarjev izdelkov, kar je prav toliko kot v enakem obdobju lani, dobiček pa je znašal 842 milijonov tolarjev (v istem obdobju lani ga je imela za 551 milijonov tolarjev. PID Nacionalna finančna družba prodaja 30-odstotni delež podjetja Gorenjski glas. Zaradi predkupne pravice ostalih družbenikov so le-tem naslovili ponudbo, v kateri za svoj delež zahtevajo 90 milijonov tolarjev, kar pomeni 2,7-kratnik knjigovodske vrednosti. V Perutnini Ptuj so zadovoljni z nakupom večinskega deleža in dokapitalizacijo družbe PIPO Čakovec. Hrvaško podjetje je namreč do oktobra letos z zapolnitvijo zmogljivosti skoraj podvojilo proizvodnjo in povečalo število zaposlenih. Družba Perutnina Ptuj pa je letos povečala izvoz za več kot 7%. Nakup deleža v hrvaškem časopisnem podjetju Slobodna Dalmacija s strani Dela, d.d., je odvisen od dogovora hrvaške vlade z njegovimi upniki. Zraven Dela, ki se zanima za nakup deleža v časopisnem delu podjetja, se za grafični del zanima Gorenjski tisk, za distribucijski del pa Tobačna Ljubljana. V družbi Intereuropa načrtujejo v prihodnjem letu postavitev logističnih terminalov, za kar bodo porabili 30 milijonov mark. V Srbiji nameravajo postaviti večjo logistično središče s pet tisoč kvadratnimi metri površine, v Makedoniji pa že gradijo logistični terminal v Skopju, s 400 kvadratnimi metri poslovnih prostorov. Naložba je vredna okoli tri milijone mark. Boštian Pliberšek, Ilirika - borznoposredniška hiša, d.d. TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izda{a RADIO-TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Božidar Dokl. Uredništvo: Jože Smigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Majda Goznik, Viki Klemenčič ivanuSa, Franc Lačen, Martin Ozmec (novinarji), Slavko Ribarič (vodja tehnične redakcije) in Jože Mohorič (grafično-tehnični urednik). Naslov: RADiO-TEDNiK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; tel. (02) 749-34-10, mali oglasi 749-34-16, 749-34-37; faks (02) 749-34-35. Oglasno trženje: (02) 749-34-15. Celoletna naročnina: 9.880 tolarjev, za tujino 21.790 tolarjev. Žiro račun: 52400-601-47280. Tisk: Delo Roto. Naklada: 12.000 izvodov. Davek na dodano vrednost je vra~unan v ceno izvoda in se obra~unava v skladu s 7. to~ko 25. ~lena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list 23. 12. 1998, {t 89. Nenaro~enih fotografij in rokopisov ne vra~amo. Celostna podoba: Slavko Ribari~. Strani na internetu: www.radio-tednik.si. E-pošta: tednikeamis.net, nabiralnikeradio-tednik.si POROČAMO, KOMENTIRAMO JANEZOVCI / OBČINA ZAPRLA CESTO DO SUROVINE Opte ne jemlje resno sklepov občinskega sveta Pred časom smo v Tedniku pisali o nesoglasjih občine Destrnik in Opekarne Opte Ptuj v zvezi z izkoriščanjem glinokopa v Janežovcih oziroma izgradnjo nove tovarne keramike na tem območju. Predstavili smo načrte opekarne in tudi zasnovo bodočega turistično-rekreacijskega centra na sedanjem glinokopu v Janežovcih, ki ga želi občina Destrnik. Po zadnjih dogodkih, ko je občina Destrnik na cesti, ki vodi do glinokopa, postavila prometne table, da omogoča cesta zgolj osebni promet oziroma promet z nosilnostjo {tirih ton, je bilo opekarni Opte onemogo~eno dostavljanje gline v tovarno in proizvodnjo so morali ustaviti. @upan ob~ine Destrnik Franc Pukšič je na to temo sklical ti- Zasnova bodočega razglednega stolpa? Foto: Fl skovno konferenco, kjer je povedal: "@e v avgustu leto{njega leta je rudarski in{pektor Anton Pla-ninc na pobudo občine Destrnik izvedel izredni in{pekcijski pregled glinokopa v Janežovcih ter ugotovil, da lokacija ni zavarovana, da ni ustreznih opozorilnih napisov, v opu{čenih glinokopih je akumulirana voda, glinokopi pa niso sanirani. Zaradi vsega tega je takrat rudarski in{pektor izdal ustno odločbo o prepovedi nadaljnjega izkori{čanja glino-kopov v Janežovcih. Občina ni proti eksploataciji gline v Janežovcih in tudi ni proti novi tovarni keramike, zahteva pa kot dober gospodar, da Opte sanira stare glinokope ter z ustreznimi tehničnimi re{itvami zagotovi izpolnitev vseh predpisov, ki so potrebni z ekolo{kega, okoljevarnostnega vidika. Ker se s strani Opte Ptuj v zvezi s sanacijo ni nič uredilo, je občina pri Projekti Maribor naročila izdelavo sanacijskega načrta, ki predvideva sanacijo v vrednosti 43 milijonov tolarjev (to naj bi pla- Izvedeli smo MERCATOR ZA PORODNIŠNICE V letošnji dobrodelni akciji je Poslovni sistem Mercator vsem 14 slovenskim porodnišnicam podaril potrebno in dragoceno opremo oziroma denar. Največji prispevek je dobila ljubljanska porodnišnica - trinajst milijonov tolarjev. Ptujska bolnišnica se je odločila za denar - štiri milijone tolarjev bodo porabili za nakup potrebne opreme, ki jo v tem trenutku v porodnišnici najbolj potrebujejo. Po številu porodov je ptujska porodnišnica med slovenskimi na osmem mestu. PRIZNANJE ZVEZE DRUŠTEV DIABETIKOV Na včerajšnji slovesnosti ob 45-letnici aktivnega delovanja Zveze društev diabetikov Slovenije, ki sovpada tudi s svetovnim dnevom sladkorne bolezni 14. novembrom, so podelili priznanja zaslužnim članom in ustanovam za njihovo vzorno skrb za sladkorne bolnike. Med prejemniki priznanj je tudi ptujska bolnišnica. Priznanje so na slovesnosti, ki je potekala v dvorani Smelta, izročili direktorju bolnišnice Lojzetu Arku. V BROŽU O PRLEKIJI V okviru mladinskih delavnic humanitarnega društva Adra "Blazno resno o življenju" bo danes ob 19. uri v Dravski ulici 18 Ciril Ambrož predstavil knjigo o Prlekiji Te je lustno b'lo. Sledila bo predstavitev diapozitivov pod naslovom Igra barv. V SOBOTO SREČANJE DIABETIKOV ptujsko društvo diabetikov vabi v soboto, 17. novembra, v Narodni dom na Ptuju, kjer se bo 9. uri pričelo srečanje diabetikov s predavanjem o osteoporozi in priložnostnim kulturnim programom, posvečeno svetovnemu dnevu sladkorne bolezni. Ob tej priložnosti bodo zaslužnim članom podelili društvena priznanja in priznanja Zveze društev diabetikov Slovenije. TA KONEC TEDNA NA PTUJSKI TV v Ce ■■■■ • ob 21. uri v filmskem kotičku: Bonanza - Dvorjenje. Sobota ob 21. uri in nedelja ob 10. uri: V informativnem delu se bodo zvrstili prispevki o obisku notranjega ministra dr. Rada Bohinca na Ptuju, srečanju z Lidijo Majnik, poslanko državnega zbora RS, o odprtju razstave risb prof. dr. Sergeja Vrišerja, o uspehih in problemih ptujskih potapljačev, o 10. likovni koloniji Talum, velikem uspehu ptujskih teniških igralk, ptujskem martinovanju in o zaključni akciji Društva Sonček Novčič za sončni jutri. Sledile bodo poljudna oddaja "Kako biti zdrav in zmagovati", o avtomobilizmu in o svetovnem moto športu. MG Iz vsega povedanega lahko zaključimo, da Opte Ptuj "piš-meevuhovskO" upošteva sklepe de-strniškega občinskega sveta pri reševanju sanacije glinokopov v Janežovcih, pri pridobivanju dokumentacije za novo tovarno pa se stvari tudi ne premaknejo, župan oziroma občina pa tudi drži figo v žepu, ko trdi, da se strinja z novo tovarno, če vemo, da njihov projekt sanacije predvideva na sedanjih glinokopih rekreacijsko - turistični center. Rudarskemu inšpektorju Antonu Planincu pa je treba izreči posebno priznanje za ažurnost, saj je dobil pobudo za inšpekcijski pregled od župana Franca Pukšiča 1. 8. 2001, pregled pa je opravil že 2. 8. 2001 (ažurnost, kot da bi šlo za nore krave...). čala opekarna). Opekarni smo poslali tudi pogodbo v zvezi s prekomernim izkori{čanjem ceste do glinokopa (opekarna naj bi prispevala 7 milijonov), pa nismo dobili odgovora." Na tiskovni konferenci so bili tudi predstavniki delavcev (v glavnem krajani občine Destrnik) s predsednikom sindikata Stanislavom Habjaničem; županu so dejali, da jim je z zaprtjem ceste vzel delo, kar se bodočemo pred-sedni{kemu kandidatu ne priti-če, zta pa jim je dejal, da občina ni kriva za slabe rezultate opekarne in da naj v tej zvezi "stresejo iz hlač svojega direktorja", ki je prodal tovarno Petrolu, da je osemdesetodstotni lastnik. V občini ne verjamejo, da bo kaj V tej glineni vodi je prepovedano kopanje hitro pri{lo do nove tovarne v Janežovcih, saj ima Opte na tem območju sorazmerno malo svoje zemlje, večina je v lasti Sklada kmetijskih zemlji{č Republike Slovenije, brez lastni{tva pa se ne da peljati gradbenih postopkov. Občinski svetnik Janez Irgl (pred desetimi leti eden od vodstvenih delavcev v opekarni) je dejal, da je sanacija glinikopov nujna in da v Opte pretiravajo s {tevilkami o trenutni nezaposlenosti, saj v programu, ki je vezan na glino, od petinpetdesetih zaposlenih dela zgolj {estnajst delavcev. 5 Mercator Mercatoijeva Cena Dneva 7 izdelkov za 7 dni ±50 nizje cene od 12. do 18. novembra 2001 Banane 1 kg, Mercator, Ljubljana 149,00 Maslo z jogurtom 250 g, Me^e M ^KM 267,00 Bonboni žele krhlji 500 E,£daKandit, Celje lu mjm 385,00 Slane palčke Salzietten Bahisen 07 nn 150 g, Magistrat Int., Liabliana O # ,UU Napitek Bappy day ^ ananas 1 nn ňn 1 liter, Rauch Slovenija, Ljubljana I llll,IIU ilAiio trdo Neutra . Boberts Bouquet 125 g, Pejo Trading, Koper 82,00 Zewa pap. robčki ^^^ Softis pocket 5x9 i ARC, Kranj I . 32TÍ0 169,00 Ker {e direktor Opte Marjan Pišek ni sklical tiskovne konference, smo ga obiskali in povedal nam je, da je Opte po ustni odločbi rudarskega in{pektorja za{čitil glinokope ter namestil opozorilne table. V zvezi s sanacijo glinokopov v Janežovcih pa je dejal, da je ta predvidena v sklopu nove investicije, tovarne keramike, za ketero imajo že dva ponudnika s strani investitor- jev. Tovarna naj bi stala okrog 23 milijonov nem{kih mark, zagotovila pa bi delo dodatnim tridesetim visokokvalificiranim delavcem. Občini Opte ne more dati za sanacijo glinokopov (ki ne predvideva sanacije za novo tovarno) in za cesto skupaj petdeset milijonov, saj je to osemmesečni osebni dohodek v podjetju, ki ima tristo milijonov prihodka letno. Franc Lačen Vabimo vas v Mercatorjeve prehrambne prodajalne. PTUJ / PREDSTAVNIKI DARS OBISKALI MESTNO OBČINO Prihodnji teden natečaj za Puhov most Ponedeljkov pogovor v ptujski Mestni hiši med predstavniki mestne občine Ptuj in Družbe za avtocesto Republike Slovenije je v bistvu nadaljevanje majskih pogovorov o gradnji odseka hitre ceste od Hajdine do Ptuja s priključno cesto in Puhovim mostom. Tokrat so usklajevali terminski plan gradnje odseka ceste in mostu. S strani DARS so na pogovoru sodelovali vr{ilec dolžnosti predsednika mag. Janez Božič, njegov namestnik Jože Zim{ek, univ. dipl. ing. gradb., mag. Stanko Debeljak, član družbe, Abdon Peklaj, univ. dipl. ing. gradb., in Anton Brodnjak, univ. dipl. ing. gradb. iz DDC Maribor, s strani mestne občine pa župan Miroslav Luci, podžupan Milan Cuček, poslanka v DZ Lidija Majnik, Stane Napast, predstojnik skupne uprave občin, in direktor Cestnega podjetja Ptuj Ferdo Weingerl. Skladno z dogovori bo mestna občina Ptuj izvedla natečaj-no re{itev za most čez Dravo, ki bo osnova za izdelavo idejnega projekta. Natečaj bo v Uradnem listu RS predvidoma iz{el prihodnji teden. Sledila bo izdelava idejnega projekta, lokacij- RADIOPTUJ 89.8°96.E'l04T3m. skega načrta, natečaja za izvedbo projektov in izvedbe mostu. Vse te naloge morajo biti opravljene v letu 2002, da bi se gradnja mostu in odseka hitre ceste lahko pričela v letu 2003. Trasa odseka je bila razgrnjena, pripombe upo{tevane, pridobljena pa so tudi že vsa soglasja razen od ministrstva za kmetijstvo. Ob tem potekajo tudi vse druge aktivnosti, potrebne za začetek gradnje odseka in mostu. Spremembe in dopolnitve prostorskega plana naj bi bile sprejete do konca tega oziroma do začetka naslednjega leta. Kot poudarjajo v mestni občini Ptuj, sprejem prostorskega plana {e letos ali v začetku naslednjega leta v nobenem primeru ne more ogroziti tekočih priprav na začetek gradnje odseka in mostu. MG Družba za časopisno In radiisko dqavnost RAOlO-TEDNIK, d.o.o., RADIO-TEDNIK p.p. 95, Ralčeva 6,2S50 Ptuj, tel.: 0g/74»34-10, 0fi/74M+37, fiiks: 08/74904-35, elektronska pošta: nabiralni k® r9dleM«dnlkji71pIëFnë^r5rïï:Tiap77v^^ -- Sprgjwibte IzzuJ. Latofo foste to&r zOMil \)éàm lÁspáou PTUJU / S SEJE SVETA MESTNE ČETRTI PANORAMA Novi (stari) predlogi Ureditev Vicavske poti in okolja doma krajanov na Vicavi je potekalo pod motom V lepši soseski, kvalitetnejše življenje starih in mladih. Na ponedeljkovi seji sveta mestne četrti Panorama, začeli so jo z ogledom opravljenega dela pri ureditvi Vičavske poti, so ugotovili, da je vrednost opravljenih del več kot osem milijonov tolarjev, čeprav so jih v resnici porabili le nekaj več kot pol milijona. Lani so s pomočjo vojske uredili lesene stopnice od Vičavske poti do Drave, letos pa so izvedli delno sanacijo brežine poti pod lesene-nimi stopnicami na najtežjem delu. Skupaj so vgradili 520 železniških pragov, število prostovoljnih delovnih ur pa je 2480. Kot je povedal predsednik sveta četrti Panorama Jože Štrafela, brez pomoči vojske in izredne zavzetosti sokra-janke Rozike Ojsteršek Vičavska pot ne bi bila obnovljena. Prihodnje leto želijo urediti tudi privez za rafte. Po mnenju Rozike Ojsteršek pa bi Vičavska pot, ki je tudi učna pot za ptujske osnovno-{olce, dobila novo kakovost, če bi jo z brvjo povezali z Gunž-erjevim otokom. S tem bi Ptuj dobil svoj edini naravni park za sprehode. V odsotnosti poveljnika ptujske vojašnice polkovnika Franca Koračina se je seje sveta Panorame udeležil njegov namestnik major Ivan Kos ter se zahvalil za obisk predstavnikov četrti v vojašnici in za priložnostna darila. Ptujska vojašnica bo s četrtjo sodelovala še naprej, je povedal, saj želijo že utečeno dobro sodelovanje še nadgraditi. Pričakujejo pa tudi pomoč četrti pri urejanju problematike parkiranja ob voja- šnici, kjer je kljub številnim prošnjam še vedno nameščen znak o prepovedi parkiranja. Ker denacionalizacijski postopek še ni končan, mestna četrt ne more urediti gramoziranega parkirišča, četudi se prostor v te namene uporablja že dolgo, znak o prepovedi parkiranja pa je glede na razmere lahko le v posmeh. Člani sveta se vse bolj nagibajo k temu, da bi gramozi-ranje izvedli "na črno". V okviru letošnjega programa dela so v mestni četrti Panorama izvedli obnovo oken in vrat v domu krajanov na Vičavi, obnovili pa naj bi tudi še tla. Delna sanacija prostorov je bila izvedena tudi v domu krajanov Bratje Reš. Če četrt ne bi imela najemnikov v obeh domovih, bi zelo težko naredila kaj konkretnega za potrebe krajanov. Sredstva, ki jih dobijo za opravljanje del v četrtih in za materialne stroške iz občinskega proračuna, zdaleč ne pokrivajo potreb. Tudi v četrti Panorama, podobno kot v drugih ptujskih četrtih, niso dodali novih predlogov za sofinanciranje v letu 2002 iz sredstev proračuna mestne občine Ptuj, spremenili so le letnico dopisov, ki jih imajo v mestni občini že iz prejšnjih let. V četrti ne razumejo, kako je mogoče, da se za njihove potrebe ne najde denar, v novonastalih obči- nah pa gradijo ceste, pločnike, kanalizacijo, javno razsvetljavo. Kot primer so navedli občino Hajdino. Če bi imeli svojo občino, kot si nekateri prizadevajo, bi vse to imeli, so prepričani nekateri člani sveta. Pričakujejo, da jih bosta v prizadevanjih za večji in kvalitetnejši razvoj komunalne infrastrukture podprla tudi njihova svetnika v me- stnem svetu Lidija Majnik in Milan Križe, ki na seje sveta bolj poredko prihajata. Srečanje starejših krajanov mestne četrti Panorama bo 22. novembra v prostorih Doma upokojencev. V tej ptujski mestni četrti živi 220 starejših od 70 let. MG Del na novo urejene Vičavske poti, ki je z ureditvijo postala privlačna za sprehode. Foto: Langerholc LENART / RAZSTAVA LJUBITELJSKIH LIKOVNIH USTVARJALCEV Razstavljalo likovniki Spodnjega Podravja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - Območna izpostava Lenart in Galerija Konrada Krajnca organizirata medobmočno razstavo ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev z območij Lenarta, Ormoža, Ptuja in Slovenske Bistrice. Otvoritev bo v petek, 16. novembra, ob 19. uri. Dela za razstavo je izbral akademski slikar Dušan Fišer in na njej sodelujejo: Breda in Andreja Zalokar od Sv. Ane, Teja in Jasna Šosterič, Zvonka in Jože Šomen, Gabrijela Klobasa, Zdenka in Nina Šulin iz Lenarta, Sara Lovrec iz Maribora, Ana Šuster iz Voličine, Ivo Lo-renčič iz Cerkvenjaka, Jožica Šlamberger in Drago Kopše z Zg. Polskave, Miran Novak in Jožica Vinkler s Pragerskega, Bojan Žitnik, Darja Hudin, Silva in Mladen Žmaucer iz Slovenske Bistrice, Elfrida Brenčič s Polenšaka, Olga Zorko iz Mar-kovcev, Rozina Šebetič, Cecilija Bernjak, Gregor Samastur, Mihaela Omladič, Marija Gre-gorc, Oto Mesarič, Boštjan Mlakar in Milivoj Radin iz Ptuja, iz Ormoža pa Vida Rajh, Oto Žni-darič in Bohumil Ripak. V kulturnem programu ob otvoritvi bo Damir Višič odigral del klasične indijske kompozicije Jaman na instrumentu sa-rod. Razstava bo odprta do 30. novembra od četrtka do sobote med 11. in 17. uro. Zmago Šalamun Cart začimb Pozna jesen je čas, ko se nam zaradi mraza spet raje oglašajo želodčki. Z dobrotami smo ga napolnili na Martinovo nedeljo, njegov čas pa bo spet prišel okrog božiča, a kaj ko zahteva dobro hrano tudi na čisto navadne dneve. Na srečo nam iz zagate pomagajo oddaje, kot so Čari začimb. Kako težko se je prvič postaviti pred štedilnik, vedo samo tisti, ki so se kuharskih veščin začeli učiti tudi sami. Mamine dobrote so naenkrat zamenjale jedi nedoločljivega okusa, s katerimi se je treba naučiti živeti. Vendar nam Čari začimb pravijo, da ne gre vreči puške v koruzo: vi poskrbite za sestavine, za recepte in dobro voljo pa bosta Bojan in Grega - in kuhanje se lahko začne! Največji čar njune prav posebne kuharske oddaje je namreč njun odnos do kuhanja: vse jedi pripravljata s posebnim užitkom, zraven plešeta in se šalita, pa še kaj poučnega nam povesta. Čeprav kuhanje ni njuna stroka, na koncu pripravita jedi, ki bi jima jih zavidal vsak profesionalni kuhar. Če je uspelo njima, bo pa morda tudi nam? Vredno je poskusiti! Vsi, ki se še niste spoprijateljili s štedilnikom, se dajte čimprej, da bodo vaš želodček ter želodčki vaših dragih čez praznike siti in zadovoljni. Kajti šele takrat se lahko začne pravo praznovanje, kajne? Nataša Zuran CRESNJEVEC / ME[ANI PEVSKI ZBOR NA MEDNARODNI REVIJI V PRAGI Vrnili so se z zlatima plaketama Nastop mešanega pevskega zbora KUD Štefan Romih iz Črešnjevca na lanskoletnem adventnem petju na Dunaju ni ostal neopazen. Letos so dobili povabilo za sodelovanje na 15. mednarodni reviji amaterskih pevskih zborov, ki je bila 2. novembra v praški dvorani Majakovski. Za svoje petje so si prislužili kar dve zlati plaketi, kar je velik uspeh tako zanje kot za ljubiteljsko kulturo v občini Slovenska Bistrica. Povabilo iz Prage so pevci s Črešnjevca vzelo zares in skupaj z zborovodkinjo Darjo Belic ob strokovni pomoči prof. Mitje Reichenberga do popolnosti izpilili program petih pesmi: obvezne v češkem jeziku, Gallusove Glejte, kako umira pravični, dveh slovenskih ter koroške narodne v priredbi Pavla Ker-njaka Sem se rajtal ženiti, za katero so tudi prejeli eno od dveh zlatih plaket. Drugo zlato plaketo so med 1400 pevci in 33 pevskimi zbori prejeli za prvo mesto v kategoriji mešanih pevskih zborov z oceno več kot 90. Kot so se 3. novembra zvečer vrnili domov na Črešnjevec, jih je pričakalo veliko domačinov, med njimi pa je bil tudi župan dr. Ivan @agar in je zlatim pevcem še posebej toplo čestital. Vesela uspeha je bila tudi zbo-rovodkinja Darja Belič. Trenutno je v oporo sinu Martinu na zahtevnem Rampallovem mednarodnem tekmovanju flavtistov, ki poteka v Parizu. VT DORNAVA / ODBOR ZA OBNOVO DVORCA VABI Okrogla miza o gradu in parku Grajski kompleks v Dornavi je eden najpomembnejših kulturnih spomenikov iz obdobja baroka in zaradi razsežne parkovne zasnove med pomembnejšimi spomeniki pozno-baročne dobe v širšem prostoru. Že več let se govori o novi vsebini gradu, saj je nekaj prostorov že praznih, ker so varovance zavoda dr. Marijana Borštnarja preselili v nove prostore, v začetku prihodnjega leta pa je predvidena končna izselitev. Seveda se odpira vprašanje o novi vsebini gradu in o revitalizaciji parka. Pred šestimi leti so domačini ustanovili odbor, ki je opozarjal na nujnost obnove. Na srečo so se na gradu in v okolici že pričela nekatera obnovitvena dela. Toda še vedno ostaja veliko stvari nedorečenih in med pomembnimi je prav park. Člani odbora za obnovo baročnega dvorca so zato za danes ob 17. uri v dvorani gradu pripravili okroglo mizo, nanjo pa povabili strokovnjake in vse druge, ki lahko prispevajo k napredku tega baročnega bisera v Dornavi. MS TEDNIKOVA KNJIGARNICA S pravljicami do prijetnega razpoloženja November je najmanj privlačen mesec, vsaj takšen je ob~utek, ko ve~ina ljudi toži čez njegovo mrakob-nost. Predzadnji mesec v letu je res nekam dolg in siv, četudi ta mesec zraven dneva mrtvih obeležujemo "jesenski pust", kakor so nekoč radi poimenovali praznovanje Martina. Toda takšno tarnanje o zoprnosti novembrskega vremena in časa je neproduktivno: še nobeno nezadovoljstvo z vremenom ni le-tega izboljšalo. Lahko pa izboljšate svoje sivo počutje z dejavnostmi, ki vam bodo pričarale sonce in nasmeh. Priporočam branje pravljic — kaj pa bi drugega; to je vsestransko neobremenju-joče početje, ki ga lahko izvajate brez posebne opreme in brez stroškov, branje je udobno in zaleže ob vsakem vremenu, času in prostoru. Tako vam te megleno koprenaste dni priporočam dva "knjižna sončka", dve še po tiskarski barvi dišeči slikanici, ki sta likovno nadvse imenitni. Prva, NOE IN NJEGOVA BARKA, kar žari v toplih barvah in dinamičnih podobah svetopisemske zgodbe o vesoljnem potopu. Zgodbo o Noetu in njegovi barki je napisal in upesnil angleški pastor Michael McCarthy. Avtor je nastalo zgodbo temeljil na doslej znanih zapisih, posvetoval se je z vodilnimi svetovnimi teologi. McCarthy je ob raziskovanju priljubljene Noetove zgodbe naletel na več razlag — različna ljudstva so različno pripovedovala zgodbo o stvarjenju in hkrati uničenju sveta. Pisec je za lažje doživljanje in ustvarjanje podob živalskega kraljestva z Noetove rešile barke prepotoval zahodno Afriko in obiskal Gambijo ter se seznanil z mnogoštevilnimi prevodi svetopisemskih zgodb. Ilistrator Giuliani Ferri je ob besedilu ustvaril pravljične podobe, ki bodo navdušile male in velike bralce. Slikanico je založila založba Domus, prevod pa je delo Smilje Štravs. Druga slikanica, SNEŽENI MOŽ, je estetsko dovršena knjiga svetovnega mojstra Raymonda Briggsa. Ta slikanica že dve desetletji navdušuje male in velike na vseh kontinentih sveta. Sneženi mož je v številnih deželah vodeča slikanica po priljubljenosti, predvsem ob novoletnih družinskih praznikih je nepogrešljiv spremljevalec zimskih večerov. Oh, saj je tudi vam, dragi bralci Tednikove knjigarni-ce, gotovo znan ta Sneženi mož: poznate ga z malih ekranov. Sneženi mož sodi med najpogosteje predvajane praznične risanke v decembru. To je tista nebeško nežna risanka brez besed, kjer se deček razveseli snežne odeje in postavi prijaznega senežaka, ta pa oživi in ... Mojstrske pastelne slike - kakor nežne snežinke - tkejo zimsko vzdušje in vzpodbujajo ljubeča praznična razpoloženja. Slikanica, ki ji pravim lepotica, je prvič izšla v Veliki Britaniji leta 1978, za slovenske bralce jo je v tem letu založila založba Educy v zbirki Gugalnica. Liljana Klemen~i~ KULTURA, IZOBRAŽEVANJE VIDEM / V NASLEDNJEM SOLSKEM LETU V DEVETLETKO Tudi v Leskovcu sodobna šola Osnovna šola v Vidmu nudi znanje šolarjem z Dravskega polja in Haloz. Na matično videmsko šolo sta organizacijsko vezani podružnični šoli v Leskovcu, ki je osemletka, in v Selih, kjer je štirirazredna šola. Kot nam je povedala vršilka dolžnosti ravnateljice Marija Smigoc, je na matični šoli v letošnjem šolskem letu 355 učencev. Imajo 18 rednih oddelkov ter dva oddelka podaljšanega bivanja, pa tudi dva oddelka priprave na šolo, kjer je 26 otrok. V Leskovcu je 126 učencev v osmih rednih oddelkih, imajo tudi oddelek podaljšanega bivanja ter oddelek pripravnice z devetimi učenci, v Selih pa je 42 učencev v štirih kombiniranih oddelkih ter v oddelku podaljšanega bivanja. Na šoli ni klasičnega kombiniranega pouka, temveč ta poteka zgolj pri vzgojnih predmetih. Tudi v Se-lih imajo oddelek pripravnice na šolo z devetimi učenci. V sklopu šole deluje otroški vrtec, ki gostuje v zasebni hiši, žal pa ne more sprejeti več kot 20 otrok, saj ni dovolj prostora. Na šoli je zaposlenih 65 delavcev, od tega 53 strokovnih. Matična šola je bila obnovljena 1994. leta, takrat so dogradili tudi učilnice in telovadnico, 1998. so uredili še mansardne učilnice, kljub temu pa še niso imeli pogojev za devetletko, saj so imeli po tri paralelke. V Les- PTUJ / VIKTORINOV VEČER S KRISTINO SAMPERL PURG Pogled v preteklost Tokrat bo gostja Viktorinovega večera mag. Kristina Šam-perl Purg, ki bo predavala o nemčurstvu — fenomenu Ptuja in okolice. Ta tema je bila predmet raziskovanja magistrske naloge, ki jo je uspešno zagovarjala letos spomladi na filozofski fakulteti v Ljubljani. Mag. Kristina Šamperl Purg bo v svojem predavanju poskušala potrditi ali ovreči to trditev, ki se je v zgodovinopisju oblikovala kot stereotip, namreč, da je bil Ptuj "nemški otok sredi slovenskega morja", nem-čurji pa uradno enačeni z Nemci, neuradno pa opredeljeni kot odpadniki. Kljub temu da je bila današnja Štajerska leta 1848 najbolj zaveden in največji zagovornik ideje o Zedinjeni Sloveniji, nas zanimajo razlogi razširjenosti nem-čurstva na našem področju. Predavateljica bo predstavila zunanjo podobo sobivanja večnacionalnega prebivalstva na Ptuju ter v okolici od sredine 19. stoletja dalje, ko Nemci in Slovenci živijo drug ob drugem, in po letu 1900, ko živijo in delajo drug proti drugemu. Poseben poudarek bo namenila problemu razmerja med Ptujem in okolico, predvsem v smislu odvisnosti mesta od okolice ter obratno. Na podlagi ohranjenih arhivskih virov, časopisnih notic tistega časa ter literature bo predstavila problem objektivnosti prikazovanja te problematike. Predavanje bo posvečeno 150-letnici Mohorjeve družbe, prve slovenske knjižne založbe, ki jo predavateljica omenja tudi v nalogi. Zgodovinski arhiv Ptuj kot založnik je izdal skrajšano magistrsko nalogo v knjižni obliki, ki jo bomo predstavili na predavanju. Knjigo bo moč tudi kupiti. Ker je tematika specifična, bo specifičen tudi glasbeni utrinek tokratnega Viktorinovega večera. Večer bodo popestrili vokalna skupina Spominčice ter plesni par folklorne skupine Bolnišnica, ki delujejo pod okriljem DPD Svobode Ptuj, kot predstavniki meščanske kulture in Folklorno društvo Lancova vas, ki nam bo s pesmijo ter plesi predstavilo podeželje. Viktorinov večer bo v petek, 16. novembra, ob 19. uri v refe-ktoriju minoritskega samostana na Ptuju. Prisrčno vabljeni! Nada,Jurko^ič PTUJ / DANE ZAJC IN JANEZ SKOF V KOLNKISTI Strastni ogenj poezije in glasbe V četrtek, 8. novembra, je v Kolnkišti potekal svojevrsten literarni spektakel, ki je literaturo iz intimnejših pogovorov z avtorjem prenesel v duh veseljaške razigranosti. Priča smo bili nastopu pesniško-harmonikarskega para Dane Zajc in Janez Škof, ki sta s kombinacijo pesmi, glasbe in recitala razširila moč poezije do skrajnosti. Pesniško-harmonikarski tandem Dane Zajc in Janez Škof se je pravzaprav rodil že ob nakupu Škofove "frajtonarice", ob kateri je igralec začel sestavljati in vaditi melodije na Zajčeve zgodnje pesmi. Na pesmi, ki imajo trdno strukturo, primerno za petje, nato pa jih je izoblikoval v poskočne pesmi, v katerih sta melodija in glas v enakopravnem dialogu z diatonično harmoniko, tako da je vse skupaj v stalnem gibanju. Srečanje med introvertnim Zajcem in ekstra-vertnim Škofom je v začetku 90. rodilo pesniško-glasbene recitale, predstave, s katerimi sta pred leti pripravila nastop za francoski Strassbourg, nato pa sta obiskala vse kraje, kjer se je dalo nastopiti, do zadnjih kavarn, be-znic in klubov. Glasba je podprla besedo, poetične metafore so dobile večjo moč in kar nekajkrat se je njun nastop končal v popolni evforiji. Poezija Daneta Zajca je izrazito tosvetna. Zajc verzov ne kuje v oblake. Vranu reče vran, poljubu poljub in smrti smrt. Iz besed za bližine in oddaljenosti ustvari hladnost in toplino, ki veje čez prepade med ljudmi, iz besede za smrt naredi spremljevalko življenja željnega. Zajc je v Škofu in njegovi harmoniki našel tako rekoč svojo svetlo polovico. Škofova mladostna zagretost in fizična moč njegovega glasu dajeta Zajčeve-mu vrhunskemu umetniškemu govoru brezčasnost, ki je bistvo prave poezije. Njegova interpretacija Zajčevih pesmi pa je brez dvoma samostojno umetniško delo. Velika posebnost njunega nastopa je tudi, da Zajc vse svoje pesmi govori na pamet, z izjemnim občutkom za interpetacjo. Pred dobrim letom je pri zbirki Beletrina izšla zgoščenka Ogenj v ustih, na kateri so izbrane pesmi pesnika Daneta Zajca. Ogenj v ustih je zvočna knjiga, zbirka uglasbene poezije in enkraten posnetek Zajčevega in Škofovega skupnega projekta, katerega priča so bili tudi obiskovalci Kolnkište v četrtek. S tem literarnim večerom se nadaljuje nova sezona literarnih nastopov, ki bodo vsakih štirinajst dni. Pred tremi tedni je novo sezono odprl Zdenko Ko-drič, čez dva tedna, 22. novembra, pa bodo vsi, ki so željni poezije, lahko prisluhnili pesniku Petru Somoliču. Ozren Blanuša kovcu so v soboto položili temeljni kamen za dograditev šole, in če bo gradnja potekala po programu brez zapletov, bodo imeli v naslednjem šolskem letu pogoje, da celotna šola (z obema Marija Šmigoc, vršilka dolžnosti ravnateljice osnovne šole Videm. podružnicama) preide na devetletni program, saj bodo v Selih zadostili prostorskim pogojem zgolj z adaptacijo. Strokovni delavci na šoli so se že usposobili za delo v devetletki, tako da so na nove izzive že pripravljeni. Občina Videm skrbi za nadstandard šole in nudi učencem v četrtem razredu pouk tujega jezika, na višji stopnji pa fakultativno drugi tuji jezik, v celoti pa krije tudi prevoze za šole v naravi in plavalne tečaje. Šole plavanja in naravoslovja se udeležijo vsi učenci, smučanja pa nekaj nad polovico, kljub temu da šola vsako leto dokupi nekaj smučarske opreme; smučanje je pač drag šport. Šola je odprta tudi za društva, ki delujejo v kraju, tako da je športna dvorana vsak dan zasedena od 16. do 22. ure za vi-demske športnike. Telovadnico uporablja tudi šola za svoje prireditve, pri čemer z razpolovitvijo dosežejo dobro akustičnost. Vodja podružnične šole v Leskovcu Štefan Murko, ki je obenem pomočnik ravnateljice, sicer pa učitelj biologije in kemije, je povedal, da bodo z novogradnjo v Leskovcu pridobili telovadnico in štiri nove učilnice in se v naslednjem letu vselili v sodobno šolo, pri čemer bo potrebno staro šolo adaptirati. Za konec samo še vprašanje! Kdo bo odprl novo šolo: videm-ski ali leskovški župan? Franc Lačen PTUJ / RAZSTAVA DR. SERGEJA VRISERJA Dr. Sergej Vri{er - spreten risar Prejšnji četrtek so v Knjižnici Ivana Potrča na Ptuju odprli razstavo risb in ilustracij dr. Sergeja Vrišerja, umetnostnega zgodovinarja, kostumologa in ilustratorja. Na ogled so številne risbe najrazličnejših uniform, od vojaških do civilnih, kostumi filmskih likov ter različne ilustracije. Kot je zapisala dr. Marjeta Ciglenečki, je dr. Sergej Vrišer ena največjih avtoritet slovenske umetnostne zgodovine, cenjen predvsem kot poznavalec baročnega kiparstva. Je eden prvih slovenskih kostumologov, pri čemer so ga najbolj pritegnile uniforme in je v času ravnate-ljevanja v mariborskem muzeju zasnoval edino slovensko zbirko uniform. Tokratna razstava je preneše-na iz mariborskega pokrajinske- ga arhiva, ki jo je ta postavil v počastitev osemdesetletnice dr. Sergeja Vrišerja. Ob odprtju razstave se je z avtorjem pogovarjala Tjaša Mrgole Jukic. Povedal je veliko zanimivega s področja baročnega kiparstva (veliko svojega znanja je naklonil tudi raziskavam ptujskih baročnih spomenikov), kostumologiji in kostumografi-ji (nekaj časa je delal kot risar kostumov pri Triglav filmu v Ljubljani) ter o svojem delu v Dr. Sergej Vri{er. Foto: Fl mariborskem muzeju in na filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je predaval muzeologijo. Franc Lačen PROGRAM 15.11 -29.11.01 V morali enako kot v umetnosti govorjenje ne pomeni nič, dejanje vse. Emest Renan, francoski pisatelj NASLOV URA DATUM VSEBINA MARJETKA, STR. 89 gostovanje v Mengšu 19.30 15. četrtok Najboljša komedija leta 2001!!! Slovensko ljudsko gledališče Celje V OZVEZDJU POSTEUE 9.30 11.00 16. petek Predstava za šole in izven TA PRESNETA UUBEZEN Predstava za šole in Izven 9.30 11.00 19. ponedeljek Igra o ljubezni in spolnosti! TA PRESNETA UUBEZEN Predstava za šole in Izven 9.30 11.00 20. torek MARJETKA, STR. 89 gostovanje v Ljubljani (KD Španski borci) 20.00 21. sreda Uprizoritev za provinco In dva mestna Igralca! PRINCESKA IN ČARODEJ Predstava za šole In Izven MARJETKA, STR. 89 gostovanje v Ljubljani (KD Španstá borci) 9.30 20.00 22. četrtek PRINCESKA IN ČARODEJ Predstava za šole In Izven MARJETKA, STR. 89 gostovanje v Ljubljani (KD Špansifi borci) 9.30 11.00 20.00 23. petek ...Muhasta razvajenka pa spozna, da lahko na nekatera življenjska vprašanja najdemo odgovor, le če prisluhnemo svojemu srcu... MARJETKA, STR. 89 gostovanje v Desideh 20.00 24. sobota TA PRESNETA UUBEZEN gostovanje v Novem Mestu 11.00 12.30 15.00 26. ponedeljek Prva zalJublJenost...prvl polJub...prvi seks... TA PRESNETA UUBEZEN gostovanje v Novem Mestu 10.00 11.30 15.00 27. torek MARJETKA, STR. 89 gostovanje v Kranj 18.30 28. sreda PRINCESKA IN ČARODEJ gostovanje v Ljubljani (KD Španski borci) 11.00 HAJDINA / TRETJI OBČINSKI PRAZNIK v Številne prireditve in dosežki V občini Hajdina so konec tedna svečano proslavili že tretji občinski praznik, ki ga praznujejo v soboto pred martinovo nedeljo. Pripravili so bogat program prireditev. Osrednje dogajanje je bilo v soboto, 10. novembra, ko so pripravili 6. prireditev Iz mošta vino - pridi na Hajdino! in osrednjo občinsko proslavo s podelitvijo občinskih priznanj, priznanj za urejeno okolje in {portnih priznanj. V slavju so se Hajdinčanom pridružili župani sosednjih občin (Ptuja, Dornave, Kidričevega, Destrnika, Trnovske vasi, Maj- šperka, Starš, Svetega Andraža, Podlehnika ...), drugi predstavniki občin, poslanka državnega zbora Lidija Majnik, predsednik Turistične zveze Slovenije dr. Marjan Rožič, direktor ptujske bolnišnice Lojze Arko in številni drugi gostje. Slavnostni govornik župan občine Hajdina Radoslav Simonič je spomnil na najpomembnejše dosežke v dosedanjem razvoju občine, pri tem pa izpostavil nekatere prednostne naloge, ki občino čakajo v naslednjih letih - od gradnje kanalizacije, ureditve križišča pri Skolibru na Zgornjo Hajdini, ki kljub številnim dopisom ministrstvu za promet oziroma direkciji za ceste ostaja neurejeno, pri čemer računajo tudi na pomoč poslanke Lidije Majnik, in ureditve občinskega središča do vrtca - saj po njegovem ni prave občine, če nima svojega vrtca in urejenega centra občine. Po sklepu videm-skega občinskega sveta se bo haj-dinska občina do konca leta 2002 povečala za enajst hišnih številk oziroma za naselje Lancova vas pri Ptuju, ki se bo priključilo naselju Draženci. Hajdinski župan pričakuje, da bo podoben dogovor dosežen z mestno občino Ptuj za del naselja Spodnja Hajdina od Roka do trgovine Sparavček. Slednje je tako vznejevoljilo ptujskega župana Miroslava Lucija, Kletar letnika 2001 Ivo Rajh pri "delu". Ko je bil sodček poln, je kletar s svojim spremstvom dobil dovoljenje za vstop v cerkev, kjer je potekala že 6. tradicionalna prireditev "Iz mošta vino -pridi na Hajdino!" s priložnostnim kulturnim programom, imenovanjem kletarja letnika in svečano zaobljubo. da je prireditev predčasno zapustil. Hajdinčani takšnih zahtev namreč doslej na pristojnih mestih še niso uradno postavili, proslava občinskega praznika pa ni priložnost za začetek takšnih pogovorov, meni M. Luci. Na osrednji slovesnosti ob 3. občinskem prazniku so prvič podelili občinska priznanja in priznanja za urejeno okolje. Občinska priznanja so prejeli PGD Gere-čja vas, LD Boris Kidrič Hajdina, Matevž Cestnik, Ivan Ogrinc, Maks Kampl in Marta Sitar, zlato plaketo članice PGD Hajdoše ter priznanje župana Ivan Brodnjak. Prvič pa so podelili tudi priznanja za urejeno okolje. Vaška skupnost Gerečja vas je prejela priznanje za najlepše urejeno vaško skupnost, hotel Roškar Hajdoše za vzorno urejen poslovni objekt, kmetija Gajkošek iz Dražencev 66 za vzorno urejeno kmetijo, za vzorno urejeno stanovanjsko hišo pa je družina Purg iz Skorbe 24 prejela bronasto, družina Stager iz Gerečje vasi 2/b srebrno in družina Vrbnjak s Spodnje Hajdine 66/a zlato vrtnico. MG Pri pripravi letošnjega občinskega praznika so se zelo potrudile tudi članice Društva gospodinj iz Dražencev, ki so napekle veliko peciva in kruha. Foto: Črtomir Goznik 108 slovenskih občin je predstavilo svoje občinske grbe in zastave ter druga občinska obeležja; zaman pa smo na razstavi iskali grb in zastavo mestne občine Ptuj Podžupan Martin Turk in župan Radoslav Simonič v pogovoru z direktorjem ptujske bolnišnice Lojzetom Arkom; hajdinska občina se je med prvimi odločila, da bo gradnjo ptujske dialize podprla z nakupom enega dializnega aparata. Družba za časopisno In radOsko dqavrost RADIO-TED NI K, d.o.o,, RADIOTEDNIK p.p. 95, Rai&va 6, SS50 Ptuj, tel,: 02/749-34-10, LESKOVEC / TEMELJNI KAMEN ZA NOVO SOLO Le dejanja poženejo korenine Za krajevno skupnost Leskovec v ob~ini Videm je za~etek gradnje nove in obnove dosedanje {ole velik dogodek. Zato so na Martinovo soboto pripravili množično prireditev, in čeprav so gradbeni stroji stekli že pred tedni, simbolično položili temeljni kamen, pozneje pa se ob pomembnem dogodku po Martinovo poveselili. čani zbirajo v ta namen. Župan je med bodočimi investicijami v Potreba za dozidavo in obnovo osnovne šole v Leskovcu je že precej stara, ideja pa je v krajevni skupnosti in občini Videm dozorela leta 1995. Gradnja je torej kar šest let visela v zraku, zatikalo se je pri pridobivanju dovoljenj, najbolj pa seveda pri denarju. Župan Franc Kirbiš je v svojem govoru opisal potek investicije, ki je razdeljena v dve fazi; v prvi bo zgrajena telovadnica in štiri nove učilnice, gradbena dela te faze bodo končana v junijo prihodnjega leta. Sledila bo obnova sedanjega šolskega objekta, ki bo končana v letu 2003. Predračunska vrednost celotne investicije znaša 470 milijonov tolarjev, od tega mora občina zagotoviti 40 odstotkov, nekaj tudi s pomočjo krajevnega samoprispevka, ki ga Leskov- šolstvo omenil še obnovo podružnične osnovne šole Sela. Ravnateljica zavoda OS Videm Marija Šmigoc je še enkrat spomnila, da so otroci naše največje bogastvo in temelj bodočega razvoja. Da bo tudi v celotni vi-demski občini zaživel devetletni program osnovnega šolanja, je potrebno najprej zagotoviti pogoje. Tako je temeljni kamen v Leskovcu pomemben, ne pa zadnji korak v smeri posodabljanja osnovnega šolstva. Poudarila je, da so zaposleni v videmskem osnovnošolskem zavodu na devet-letko pripravljeni, saj so se vse od začetka prenove šolskega sistema dodatno izobraževali. Pomen položitve temeljnega kamna in Ploščo sta na temeljni kamen "vzidala" župan Franc Kirbiš in vodja podružnične OŠ Leskovec Štefan Murko Za sedanjim šolskim poslopjem že brnijo gradbeni stroji začetka gradnje pa je ovekoveči-la z besedami, da "besede odpihne veter, le kar storiš, požene korenine". Vodja podružnične osnovne šole Leskovec Štefan Murko je poudaril, da je Leskovec kraj delavnih ljudi, in obžaloval preteklost, ki je premnoge zvabila v mesta in v industrijo. Vendar so se za tak korak odločali zlahka, saj doma ni bilo ne vode, ne elektrike, ne urejenih cest, ne telefona. Toda "današnji dan kaže, da Haloze niso več ob boga in države pozabljen del Slovenije". V zgodovini šole je zapisano, da so njene korenine že v letu 1769. Dolgo časa je bila enoraz-rednica, ob odprtju sedanje šolske zgradbe leta 1912 pa se je šolstvo v Leskovcu razširilo na šest razredov. Tistega leta je bilo na tem območju 377 otrok, od katerih pa vsi niso hodili redno v šolo. Danes obiskuje šolo v Le-skovcu 120 otrok in samo upamo lahko, da jih bo čez leta, v boljših življenjskih razmerah, več. Zadovoljstvo ob sobotnem do- godku je izrazil tudi predsednik KS Leskovec Jože Zavec. Zahvalil se je občinskemu svetu, ki je podprl želje in potrebe Les-kovčanov, prav tako županu ter krajanom KS Leskovec, ki že štiri leta zbirajo sredstva za novo šolo, ob tem pa se morajo odreči razvoju na številnih drugih, življenjsko pomembnih področjih. Na kratko je udeležence slovesnosti nagovoril tudi Andrej Ba-juk, ki je skupaj s soposlancem in strankarskim kolegom Aloj-zem Sokom martinoval v Halozah. Domačinom, krajevni skupnosti in občini je čestital, da so v dolgem seznamu potreb dali prednost prav izobraževanju. S kulturnim programom so prireditev obogatili učenci OS Leskovec, cerkveno-prosvetni zbor pod vodstvom Srečka Zav-ca ter domače ljudske pevke. Položen temeljni kamen, položila sta ga župan Franc Kirbiš in vodja podružnične šole Leskovec Stefan Murko, je blagoslovil še farni župnik Edi Vajda. J. Bračič PTUJ / OB SVETOVNEM DNEVU SLADKORNE BOLEZNI Sladkorne bolezni se ni potrebno sramovati Drago Plečko je diabetik in se zdravi z inzulinom. Sladkorno bolezen so mu odkrili pri dvajsetih, ob pregledu za po-dalj{anje vozni{kega dovoljenja. Bolezen se je napovedala s huj{anjem in veliko žejo. Kljub zelo visokemu sladkorju, nad 24 ga je bilo, se je {e sam pripeljal do bolni{nice, kjer je ostal le nekaj dni. V tem kratkem času se je moral spo-prijazniti z novo življenjsko "spremljevalko" - sladkorno boleznijo, ki se žal ne da pozdraviti, a če človek upo{teva nasvete, se drži diete, se {portno udejstvuje in jemlje potrebna zdravila, omogoča dokaj normalno življenje. Med bivanjem v bolnišnici se je Drago naučil, kako se dajejo injekcije in kako meri sladkor. Injekcije ga ni bilo strah, bolj strah ga je bilo merjenja sladkorja, ker si je moral za merjenje stopnje krvnega sladkorja vzeti kri iz prsta. Prvič je trajalo kar pet minut, da mu je uspelo, sedaj pa težav ni več. Šok, da je zbolel za sladkorno boleznijo, je prišel za njim, dobra dva meseca po ugotovljeni bolezni. Pred tem so bili šokirani in pretreseni vsi drugi, od domačih do prijateljev, sosedov, še najbolj pa babica. Življenje se mu je dobesedno postavilo na glavo. Nenadoma je bilo konec veseljačenj ob petkih in sobotah, ker telo ne prenese več naporov in alkohola ter zahteva dieto v prehranjevanju. V družini nihče ni bolehal za sladkorno; bolezen sicer ni dedna, lahko bi jo prinesla kombinacija virusa in stresa. Ampak Drago je v tistem času bil študent, študentsko življenje pa je najlepše. Kakšen stres neki! Največji stres je bil v tistih časih, kam zjutraj na kavo, kje še ni- smo bili, pravi Drago. Po vseh letih je ugotovil, da je v družbi lepo tudi brez alkohola, pri kavi še zmeraj pretirava, pravi, sladkarije, ki jih je imel pred boleznijo tako rad, pa je odpisal. Ko je bil še zdrav, je imel za rojstni dan vedno dve torti: eno je pojedel sam, ena je bila za goste. Še vedno ga "zgrabi", ko gre mimo slaščičarne, vendar se zna zaustaviti, pregreši se z ledeno kavo. Drago je optimist, vesele narave in se z boleznijo pretirano ne obremenjuje. Vse bolj tudi njega prevzema ugotovitev, da sladkorni bolniki niso bolniki, so le ljudje, ki so zboleli za sladkorno boleznijo. Kot samostojni podjetnik se ukvarja z računovodsko-knjigovodskimi storitvami. Delo zahteva bolj psihični kot fizični napor. Stresne situacije si skuša ublažiti z delom v dramski skupini Simona Gregorčiča v Veliki Nedelji, kjer je v glavnem statist, s petjem v mešanem pevskem zboru Ruda Sever Gorišnica, dvakrat tedensko se ukvarja z rekreacijo, s prijateljem pa se, če je le mogoče, s kolesi odpravita v Avstrijo ali na Madžarsko. Svoj čas je bil dejaven tudi v župniji, vendar se je temu delovanju moral odpovedati. Za dokončanje študija ekonomije mu ne manjka dosti, le izpit iz nemščine, pa se nekako ne more spraviti zraven, je povedal. mora dobiti čimprej sladkor v ustno votlino, v treh minutah mora priti do reakcije, če ne, je potrebno poklicati zdravnika. Še vedno pa so ljudje, ki te ne razumejo, ne poznajo narave tvoje bolezni, je povedal. V eni od ptujskih gostiln si je nekoč moral dati inzulin, in ker je to eden od gostov opazil, ga je obtožil, da je narkoman. Ker se približuje 30. letu starosti, vedno bolj razmišlja o družini. Tudi za moške velja, da če želijo potomce, morajo imeti dobro urejeno sladkorno. Sladkor si Drago meri 4 do 5 krat dnevno. Čeprav je Drago še mlad, trezno razmišlja o življenju nas- Drago Plečko. Foto: Črtomir Goznik Zadovoljen je z ravnijo zdravstvene oskrbe pri sladkorni bolezni v Sloveniji, prav tako tudi z vedenjem širše družbe o sladkorni bolezni. V zadnjem času se je na tem področju veliko spremenilo, tudi po zaslugi delovanja Društva diabetikov Ptuj in Zveze društev diabetikov Slovenije. Drago je vse svoje domače in prijatelje poučil, kako naj ravnajo, če pride do hipoglikemije - nenadnega padca sladkorja v krvi. V tem primeru ploh, v starosti pa še posebej. Že zelo zgodaj se je odločil, da se bo življenjsko in nezgodno zavaroval. Ker pa diabetiki sodijo pri zavarovalnicah med rizične skupine zavarovancev, so morala preteči štiri leta, da se je uspel zavarovati in da je zavarovalnico prepričal, da ni nič manj rizičen primer kot drugi zavarovanci, ki so trenutno še zdravi. Pred 14. novembrom, mednarodnim dnevom sladkorne In memoriam Francu Ivanuši (25. 4. 1948 - 6. 10. 2001) Franca Ivanuša sem poznala vse od osnovnošolskih let, ko smo dan za dnevom po poti v šolo in iz nje hodili mimo njihove hiše v Budini pri Ptuju. Srednješolska leta je preživel v Mariboru v Srednji gradbeni šoli, študentska pa v Ljubljani, kjer je leta 1967 vpisal gradbeništvo na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. V Ljubljani je bil med številnimi aktivnostmi duša Kluba ptujskih študentov. Nepozabne so bile ekskurzije, dobro organizirana in izpeljana brucova-nja, obiski gledaliških predstav v Drami in nato v gostilni Pri Mraku obvezen klepet študentov ... Bil je aktiven udeleženec problemskih konferenc. Skupaj smo protestirali proti ameriški agresiji na Kambodžo ... Vezi iz študentskih let so ostale. Po končanem študiju ni ostal v Ljubljani, ker ni želel, čeprav je imel možnost. Vrnil se je na Ptuj, v nasprotju s takratnimi pojmovanji posameznikov, da boljši študentje tako in tako ostanejo v Ljubljani. Sledila so leta dela na Ptuju. Začel je v gradbenem podjetju Gradis, nadaljeval leta 1980 v Stanovanjskem servisu, 1983 v SIS materialne proizvodnje, 1985 na Komunali, gradbeništvu in prometu -Projekta, 1988 Občina Ptuj -področje gradbeno komunalnih zadev. Leta 1990 je bil povabljen za člana IS za področje urbanizma in ekologije. Z vso zavzetostjo, znanjem in ustvarjalnostjo se je lotil posla. Njegova vedrina, strokovna podkovanost, ljubezen do tega našega mesta, lojalnost do funkcije in nadrejenih, predanost delu, neizmerna toleranca ter odprtost so botrovali številnim uspešno izpeljanim projektom, vendar ne le na njegovem področju, temveč tudi na vseh drugih - ni namreč poznal ozkosti v smislu reševanja problemov samo na svojem področju, podprl je vsako idejo, če je videl končni, pozitivni cilj in nikoli ni držal fige v žepu. Od 1995 je bil vodja oddelka za okolje in prostor na upravni enoti Ptuj. Franc je znal poslušati in prisluhniti, vendar ni prenesel besedičenja in dolgovezenja. Spominjam se, da sem na dolgo in široko razpredala o problematiki ptujskega gledališča. Prekinil me je in hudomušno zahteval bistvo. Odgovor je bil kratek - uresničitev ideje profesionalizacije ptujskega gledališča na tak in tak način in s toliko sredstvi. Dobila sem njegovo podporo in tudi podporo vseh ostalih članov IS s predsednikom na čelu. Po štirih letih sodelovanja v isti službi so se najine službene poti razšle, vendar le prostorsko, kajti projekti so ostali, ideje je bilo potrebno uresničiti, sodelovanje je ostalo, srečanj je bilo manj, čeprav je Franc kljub številnim obveznostim imel vedno čas za prijatelje. 29. junija, za petrovo, je Franc prisostvoval polaganju temeljnega kamna za rekonstrukcijo med drugo svetovno vojno porušene minoritske cerkve na Ptuju in ob tej priliki se je zgodilo nekaj, kar je bilo zanj neobičajno: odpovedal se je srečanju s prijatelji in samostanski večerji ter odšel domov. Z žalostjo mi je dejal, da se ne počuti dobro. V tistem trenutku nisem dojela bistva, morala sem biti na razpolago tudi drugim in Franc je odšel. Rad je imel naravo, a hkrati je želel ljudem olajšati delo, poti ... Zraven službe je sodeloval v številnih klubih, bil je tudi član Planinskega društva na Ptuju, skupaj smo hodili po Haloški planinski poti, sam pa je vzljubil tudi Notranjsko in njene planote - od tam je doma njegova soproga. Franc je očitno znal združevati ljudi tudi zunaj svoje službe, kar je bilo najlepše vidno v skupinski osmrtnici GP Gradnje Ptuj, Projekte Ptuj, VGP Drava Ptuj, CP Ptuj, Komunalnega podjetja Ptuj, Talum Kidričevo, GMG Ptuj, Čisto mesto Ptuj, Podjetje za stanov, storitve Ptuj, OPTE Ptuj in po številni množici znancev, prijateljev, sodelavcev in po nagovorih prijatelj J. Belšaka, sodelavke N. Kotar, klubskega kolega Lions Ž. Markoviča in predstavnika proštijske cerkve p. J. Kmetca na njegovem pogrebu. Franc, kar ti je bilo namenjeno v življenju, si opravil dobro, z občutkom za prostor in ljudi in s humorjem, pogrešamo te, sočustvujemo s tvojimi najbližjimi, vendar naj nam bo vsem v uteho npr. tudi to, da vsako jutro, ko poslušamo vremensko napoved, slišimo tudi omembo Ptuja, predvsem po tvoji zaslugi. Mirno počivaj v domači zemlji, na pokopališču, za katerega si se tudi ti zavzemal, da bi dobil eminentnejšo podobo, da bi bil vreden mesta in našega časa, upam, da bo tudi ta ideja v celoti izpeljana, sicer brez tvoje fizične podpore in aktivnosti, vendar duhovna obveza ostaja. Mag. Kristina Šamperl Purg bolezni, je Dragovo sporočilo vsem, ki imajo sladkorno bolezen, da naj živijo normalno, življenje diabetika je kot vsako drugo, naj se bolezni ne sramujejo, to jim lahko bolj škodi kot koristi. Člani Društva diabetikov Ptuj bodo svetovni dan sladkorne bolezni - letošnji poteka pod geslom "Vzemi si k srcu" - počastili s srečanjem, ki bo 17. novembra ob 9. uri v Narodnem domu na Ptuju. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja društva in Zveze društev diabetikov Slovenije, v kulturnem programu bodo nastopili ljudski pevci iz Cirkulan s harmonikarjem, v zdravstvenem predavanju pa se bodo seznanili s preventivo pri osteoporo-zi. Predsednica društva Marija Velikonja bo predstavila tudi kratko poročilo o delu v letošnjem letu in osnutek programa dela za leto 2002. MG ... PA BREZ ZAMERE (Ne)Sre€a SREČA JE SILA SAMOSVOJA STVAR No. Končno smo enkrat mi tisti, ki jim je sreča naklonjena v izdatni meri. Vsaj zaenkrat. In vsaj v fuzbalu. Vendar vsi vemo, kako je s sre~o. Na primer: danes je nedelja in lahko smo vsi zadovoljni z izkupičkom v~eraj{njega fuzbalskega Dneva D. Kaj zadovoljni, presrečni smo lahko. Uber srečni. Nobena skrivnost ni, da smo bili slab{i nasprotnik. Da smo igrali pod na-{imi zmožnostmi. Da bi jih lahko pokasirali mali milijon. Zahovič in Knavs gor ali dol. In seveda ni nobena skrivnost, da so bili Romuni bolj{i. Na vseh področjih. No, razen na enem. Zabijanju golov, namreč. Vsa čast Simkeju, branil je odlično. In kot smo rekli, v soboto je torej pri{el čas za nas, ko nam sreča ni obrnila hrbta. Dala nam je dve {ansi in ti dve smo dobro izkoristili. Pravzaprav odlično. Sicer je res, da je Osterc pri drugem golu pravzaprav hotel zgolj podati ali nekaj takega, morda je res celo imel v glavi, da bi bilo dobro dati gol, ampak zagotovo ni imel v glavi tega, kar je naredil. Ampak {e dobro, da je na tak odličen način narobe vžgal po žogi. Osterc, iz vsega srca ti želimo, da bi se {e dostikrat takole zmotil. Zelo dostikrat. Ampak s srečo je tako, da kakor hitro pride, tako hitro lahko tudi odide. Tako rekoč čez noč. Recimo. Rekli smo, da je danes nedelja. In z na{o srečo smo lahko zadovoljni. Ko pa boste to brali, pa bo vsaj četrtek, če ne kak{en {e poznej{i dan. In s sedanjega, nedeljskega stali{ča je vpra{anje, kako bomo kaj na srečo gledali v četrtek, se pravi, kak-{no je torej sedanje (četrtkovo ali {e poznej{e) stanje s srečo. Seveda vsi močno upamo in si želimo, da bi tudi po sredinem drugem delu fuz-balskega Dneva D bili vsi tako fino zadovoljni, kot smo sedaj, v nedeljo, ampak ... Kdo ve. Lahko samo upamo. Na srečo kaj prida vpliva nimamo. Seveda je vam sedaj že vse jasno, namreč, kdo gre na Japonsko in v Korejo in kdo ne, ampak morate imeti pred očmi dejstvo, da je sedaj (čas tega pisanja) nedelja in da se je s tega stali{ča hudo pameten delati skoraj nemogoče. Kot smo rekli, nam sedaj preostane samo {e upanje. S srečo je pač tako. Uh. Dobro. Dokler nimamo večjih dilem in skrbi, kot so take in njim podobne, nam {e ni hudega. Povsem drugače pa se s srečo ubadajo na drugi strani na{ega planeta. Tam dobiva sreča povsem nove, eksistencialne dimenzije. In tam jih za fuzbal prav malo briga, saj imajo svojih, drugačnih skrbi vrh glave. Ce dobro premislimo, lahko celo postavimo, da jim skrbi dobesedno padajo na glavo izpod neba. Kot da jih že prej ne bi imeli dovolj. Govora je seveda o Afgastanu. Kako že pravi tamkaj{nja legenda? Ko je Alah ustvarjal svet, je tja nametal stvari, ki so mu ostale. Staro {aro, tako rekoč. Smeti. Kložje. Odpadni material. In tako je nastal Afgas-tan. To pravzaprav pove vse. Nikoli v življenju vam ni potrebno iti tja pogledat, pa vseeno veste, kako naj bi Afgastan izgledal. Nič. Kamenje in nič. Ampak jenkiji se z zgodbico o Afgastanu ne strinjajo. Po njihovem mnenju je očitno stvarnik tja nametal {e premalo kložje. Se premalo smeti. Zato so si jenkiji rekli, da bodo pa pač oni dokončali tisto, kar je stvarniku sfalilo. In so seveda lepo po teksaško začeli na Af-gastan metati še tone in tone bomb. Tudi kasetnih, ki naj bi menda bile prepovedane ali pa vsaj hudo sporne. Ja, z napalmom v bistvu ne bi dosegli nič, tako da Vietnam varianta odpade. Kaj boš požigal, če pa imaš samo kupe kamenja? Kamen ne gori, ne? Torej so se jenkiji odločili za drugo varianto. Nažgi-mo jih z vsem drugim, kar imamo. Bomo pač kvaliteto m,alce prezrli, ampak saj jih bomo pa zato s kvantiteto, ne? Tako, fino, bombastično, po ameriško. Četudi s kasetnimi bombami. In tukaj sedaj stopi na sceno sreča. Zakaj? Jenkiji so se namreč, da bi izpadli pač zelo človekoljubno, odločili zraven bomb tu in tam zmetati tudi kakšno pošiljko hrane. Paketek. Saj razumete? Zraven bomb izpod neba tu in tam pade še kakšna piksna z golažem ali pač nekaj podobnega. Kako lepo. Bombe in hrana. No, ampak ironija je v tem, da so piksne s hrano baje izredno podobne neeksplodiranim kasetnim bombam. ????!!? Ja, prav ste prebrali, neeksplodirane kasetne bombe so tako rekoč identične s piksnami s hrano. Zdaj si pa predstavljajte tole: recimo, da ste doma iz Afgastana. Živite torej na božjem, Alahovem smetišču, kar že samo po sebi ni kaj preveč stimulativno. Ne vem kako dolgo so vas maltretirali Rusi oziroma Sovjeti. Ampak ste nekako preživeli. Potem so prišli Talibani, ki se jim je itak že zdavnaj odpeljalo. Ampak ste tudi to preživeli. In da bo mera polna, so se sedaj spravili na vas še jenkiji, ki vam na glavo mečejo vse možno. Ampak do zdaj ste tudi to preživeli. Očitno imate srečo. Ste torej, to lahko mirno trdimo, vajeni že vsega hudega. In tako se nekega dne podate iz svojega begunskega šotora na krajši sprehod, ker začuda jenkiji s svojimi vojnimi igricami počivajo. Naenkrat ob poti zagledate piksno hrane, o kateri ste slišali, da jih baje jenkiji mečejo dol poleg bomb. Ker niste že tri dni ničesar jedli, se vam seveda zmeša od sreče. Njam, njam. Ha. Ampak štos je v tem, da ne veste, da je to v bistvu neeksplodirana kasetna bomba. In tako vaše mizerno življenje, ki ga niso uspeli končati niti Rusi, niti Tali-bani in tudi ne jenkiji, na koncu ukine piksna golaža. Ali ni svet čuden? PO NAŠIH OBČINAH PTUJ / NA OBISKU NOTRANJI MINISTER RADO BOHINC Policijska postaja končana prihodnje leto župan Mestne občine Ptuj Miroslav Luci je po pogovoru z ministrom za notranje zadeve Radom Bohincem, direktorjem policijske uprave Maribor Jurijem Fermetom ter komandirjem Policijske postaje Ptuj Darkom Najvirtom povedal, da bo gradnjo policijske postaje v Ptuju možno dokončati po zahtevah evropskih standardov, svečano pa naj bi jo odprli prihodnje leto ob dnevu policije, ki naj bi ga praznovali prav v Ptuju. Objekt nove policijske postaje v izgradnji si je minister Rado Bohinc ob svojem obisku v Ptuju v sredo, 7. novembra, tudi ogledal, na pogovoru z župani občin iz ptujskega območja oziroma spodnjega Podravja pa je dejal, da so bili izredno koristni tudi pogovori o gradnji bodoče južnoevropske meje s sosednjo Hrvaško po standardih, ki izhajajo iz shengenskega sporazuma, pri čemer ima posebno težo vključitev v evropski informativni sistem. O tem je med drugim povedal: "Gre za dva izredno pomembna slovenska nacionalna projekta, nosilci obeh pa smo v ministrstvu za notranje zadeve. O graditvi 670 km dolge meje s sosednjo Hrvaško - tako imenovane južnoevropske meje po shengenskih standardih smo imeli že nekaj sestankov, tudi z župani obmejnih občin. Predstavili smo tudi shengenski akcijski načrt - dokument, ki ga je sprejela slovenska vlada na predlog ministrstva in smo ga poslali v Bruselj, saj je eden od dokumentov našega predpristo-pnega prizadevanja. V Bruslju so ga potrdili in v bistvu predstavlja načrt naših korakov za graditev meje tja do leta 2004. Posebej bi rad poudaril, da je prizadevanje za vključitev Slovenije v shengensko skupino držav časnovno razporejeno nekoliko Minister Rado Bohinc (v sredini) med pogovorom v Mestni hiši no Ptuju; desno župan mestne občine Miroslav Luci, levo direktor policijske uprave Jurij Ferme Župani obmejnih občin so opozorili ministra Bohinca na težavno življenje ob meji; na fotografiji od leve župan občine Videm Franc Kirbiš, občine Gorišnica Slavko Visenjak in občine Žetale Anton Butolen drugače, kot so naša pričakovanja in prizadevanja. Načrte za vključitev v shengensko skupino moramo izpeljati do konca leta 2004, da bi lahko leta 2005 dobili pozitivno oceno, da uresničujemo standarde varovanja evropske meje na tak način, da lahko postanemo članica shen-genske skupine. Pri tem gre za dva velika projekta. Prvi je prilagajanje naše zakonodaje pravnemu redu shengenske skupine članic na področju varovanja meje, azila za tujce, vizne politike in podobno. Kar zadeva to vprašanje, smo v veliki večini že usklajeni z ustreznimi zakoni in podzakoni, tako da nam je za leto 2002 ostal le en sam zakonski projekt - zakon o nadzoru nad državno mejo. Druga skupina vprašanj pa se povezuje z uvajanjem standardov za neposredno varovanje bodoče juž-noevropske meje. Evropa je na to vprašanje zelo pozorna, še posebej po 11. septembru, zato je varnostna politika v ospredju DESTRNIK / SREČANJE S KOROŠKIMI SLOVENCI Nova kvaliteta odnosov med evropskimi regijami Prejšnji teden so se na Destrniku sestali predstavniki Alpsko-jadranskega centra za čezmejno sodelovanje (AACC) z župani in predstavniki občin ter razvojnih institucij z območja Podravja. Tema tokratnega snidenja je bila predstavitev programa za podporo čezmejnega sodelovanja. Največ govora je bilo o ekologiji in uporabi alternativnih energij (lesna masa), varovanju voda, pitne vode in čiščenju vodnih odplak. AACC je ustanovljen kot društvo z namenom pospeševati povezanost Avstrijcev - zlasti Korošcev - s prebivalci sosednjih držav, ne glede na politične prednosti posameznih dežel. Želijo dobre odnose s sosedi in ustvarjanje novih povezav. Kot je povedal predsednik AACC Bernard Sadovnik, ki je tudi predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, koroški Slovenci želijo pri sodelovanju med Avstrijo in Slovenijo biti enakopravni partner in ne zgolj most za povezavo, kot se to čes- Na posnetku z leve: Franc Pukšič, Bernard Sadovnik, mag. Filip Warasch in mag. Stefan Lasjak. Foto: Fl tokrat dogaja. Končno so tudi na avstrijskem Koroškem presegli medsebojne prepire znotraj slovenske skupnosti in s konstruktivnim dialogom pridobili pogajalska izhodišča pri slovenski in avstrijski vladi. Sadovnik je pozval slovenske občine k večjemu povezovanju s koroškimi občinami, pri čemer je in pohvalil Štajerce za dosedanje predvsem kulturno sodelovanje (Sadovnik je tudi podžupan občine Globasnica), ki je večje kot s slovenskimi koroškimi občinami. Ob Sadovniku so se srečanja udeležili še mag. Filip Warasch, generalni tajnik AACC, mag. Stefan Lesjak, finančni referent, in mag. Igor Roblek, član. Gostitelj tokratnega srečanja je bil Franc Puk{i~, destrniški župan in predsednik komisije državnega zbora za Slovence v zamejstvu in po svetu. Poudaril je, da bo komisija konkretno delovala na področju povezovanja zamejcev (v petek je obiskala društvo 7. člen na avstrijskem Štajerskem), prisotne župane pa je pozval, da navežejo stike z občinami v zamejstvu. evropske pozornosti. Gre za več pomembnih vidikov, eden teh pa je tehnično-tehnološki, v katerem gre za zelo sodobno opremo za neposredno kontrolo meje, vključno s helikopterji, termovizijo in podobnim. Vse te nabave so v naslednjih letih proračunsko podprte. V letu 2002 in 2003 so v načrtu nabave novih helikopterjev, različne tehnične in informacijske opreme, tu je nov digitalni radijski komunikacijski sistem, namenjen vključitvi v shengenski informacijski sistem. To je eno od ključnih vprašanj naše sposobnost, saj gre za usposobljenost za nadzor nad dokumenti, ljudmi in vozili, ki prestopajo mejo na način, ki je uveljavljen v celotni skupini shengenskih držav. Z veseljem rečem, da na nekaj mejnih prehodih že izpolnjujemo te kriterije, saj nadziramo mejne prehode na način, ki je določen v shengenskih pravilih. Seveda pa smo še daleč od tega, ko bomo to sposobni opravljati na celotni mejni črti. Drugi zelo pomemben pa je kadrovski vidik, saj bo treba zelo hitro usposobiti od 400 do 500 policistov in jih zaposliti na varovanju bodoče južnoevropske meje. Za to so določena sredstva v državnem proračunu. Sicer pa je izpeljana natančna razdelitev teh kadrov po posameznih občinah oziroma policijskih upravah. Prepričan sem, da bodo dodatne zaposlitve razmeroma velikega števila ljudi vplivala na vaša razvojna razmišljanja, zato je prav, da to vključite v svoje razvojne plane. Dokaj zajetna in velika naloga pa je sama izgradnja mejnih prehodov oziroma objektov, ki so povezani z zagotavljanjem shengenskih standardov ter z zagotavljanjem režimov maloobmejnega prometa, ki izhajajo iz ratificiranega sporazuma s Hrvaško. Obe zadevi sta na videz kontradiktorni, a samo na videz, kajti vzpostavitev maloobmejnega režima s Hrvaško pomeni vzpostavitev vseh 24 maloobmejnih prehodov, kar je pogoj, da se nam ta režim prizna kot naša pravna dediščina ob vstopu v Evropsko unijo. To pa je eden od pogojev za priznanje specialnega režima, ki je možen znotraj shengenskega sporazuma. To je seveda velikanski finačni in siceršnji zalogaj, zato zahteva veliko angažiranost države in tudi obmejnih občin, še posebej pri odpravi nenadzorovanih oziroma ilegalnih prestopov meje na sedanjih cestnih in drugih komunikacijah s sosednjo državo. Zato je izredno pomembno so- delovanje županov obmejnih občin tudi zato, da zaznajo vse spremembe, ki nas čakajo s postavitvijo južnoevropske meje. Mislim na najrazličnejše tržne in druge pobude pri izgradnji zmogljivosti. Navsezadnje gre tudi za stanovanjsko izgradnjo za novozaposlene in podobno." PREOBLIKOVANJE POLICIJSKIH ENOT Direktor policijske uprave Maribor Jurij Ferme je postregel tudi z nekaterimi konkretnimi podatki o novih zaposlitvah policistov: "Za območje, ki ga pokrivata Upravni enoti Ptuj in Ormož, bo zaradi zagotavljanja shengenskega programa do leta 2004 potrebno dodatno zaposliti in usposobiti 334 policistov in drugih kadrov. Nekaj enot bo oblikovanih na novo, sicer pa se bistveno ne spriminja sedanja postavitev policijskih enot. Nekaj enot bo spremenilo status, tako recimo sedanji oddelek policije v Podlehniku postaja mejna policijska postaja, Zavrč ostaja mejna policija, Gorišnica bo postaja mejne poklicije ipd. Praktično bo policija uradovala na vseh dosedanjih mestih, s tem da bo ponekod kadrovsko bistveno okrepljena. do. Izpostavili so pomembnost projekta regionalizacije Slovenije, pri čemer zahtevajo, da bi Spodnje Podravje kmalu postalo samostojna regija. Župana občine Videm Franca Kirbi{a je zanimalo, ali bo država poskrbela tudi za ureditev infrastrukture ob meji; na hrvaški strani so bojda za to že poskrbeli, pri nas pa še ne. Zanimalo ga je tudi, kaj bo z maloobmejnim prehodom Leskovec, predvsem če bodo uredili ceste, opozoril pa je tudi na dejstvo, da ni rešeno plačilo razsvetljave na mejnih prehodih, saj so to naprtili obmejnim občinam. Po nekaterih vaseh v videmski občini denimo še vedno nimajo javne razsvetljave, plačujejo pa jo tam, kjer ni nikogar. Videmskemu se je pridružil tudi župan občine Žetale Anton Butolen, ki je opozoril, da je tudi v njihovi občini meja težko prehodna, saj cest skorajda ni ali pa so v zelo slabem stanju. Zato je nujno potreben projekt modernizacije cest in druge infrastrukture. Opozoril je tudi na drastično upadanje števila prebivalstva ob meji, kar tudi z varnostnega stališča ni dobro. Gorišniški župan Franc Vise-njak je povedal, da za maloobmejni prehod Meje že sodelujejo s hrvaško stranjo in državo. Zanimalo ga je, kaj bo s postajo mejne policije Gorišnica, ki je že sedaj preutesnjena, ter kaj bodo storili s Paradižem v Halozah, ki je postal eden od perečih nekontroliranih mejnih prehodov. Nedokončano poslopje nove policijske postaje na Ptuju še vedno sameva Seveda brez novogradenj in dograditev ne bo šlo, zato bo na našem območju potreben dodatni vložek države v višini 1,2 milijarde tolarjev, pri čemer niso zajeti glavni mejni prehodi v Gruškovju, Zavrču in Središču ob Dravi. Po naši prognozi bi bilo potrebno za novozaposlene delavce zagotoviti od 30 do 40 dodatnih stanovanj. Pri tem niso zajeti trije maloobmejni mejni prehodi Meje, Drenovec in Središče I na območju Ormoža, ki naj bi nastali do leta 2003, neposredno pred vstopom v shen-gensko skupino. V policiji si prizadevamo, da bi svoje delo približali občanom območja obmejnih občin, da bi z nami lažje sodelovali, zato smo izdali posebno zloženko in jo razdelili občanom ob meji. Vsekakor si prizadevamo za čim tesnejše sodelovanje z ljudmi, ki živijo ob meji." TEŽAVE ŽIVLJENJA OB MEJI Župani občin s ptujskega območja so v pogovoru z ministrom Radom Bohincem zahtevali, da država poskrbi tudi za ureditev obmejne cestne, komunalne in druge infrastrukture, pri čemer pričakujejo boljše sodelovanje z ministrstvi in vla- Tajnik uprave občine Žetale Miran Krajnc pa je opozoril na nezadostno sodelovanje ministrstva z občinami ob meji. Minister Bohinc je pojasnil, da je ureditev cestne infrastrukture medresorski državni projekt, zato bo zanj država tudi poskrbela, čeprav so finančne možnosti utesnjene. Ko so razpravljali o reginali-zaciji Slovenije, so župani poudarili, da država pri tem ne sme mimo volje in želja lokalnih skupnosti. Minister Bohinc se je z njimi načelno strinjal ter pojasnil, da je za področje ustanavljanja pokrajin pripravljenih kar pet zakonov, opozoril pa je na dejstvo, da je razkorak med razvitimi in nerazvitimi pokrajinami vse očitnejši. Državni poslanec in destrniš-ki župan Franc Puk{i~ je bil v razpravi zelo kritičen do vlade in države ter poudaril, da so bili že ob obravnavi statističnih regij dovolj jasni in glasni, da želimo na tem območju svojo pokrajino. Glede urejanja mejnih prehodov in območij je ministra vprašal, kaj bi bilo, če bi bila mejah pri Ljubljani - ali bi bila tudi takrat država tako skopa? CAKOVEC / REZULTATI PREVZEMA HRVAŠKEGA PODJETJA Perutnina Ptuj tudi v Čakovcu Perutnina Ptuj bo do leta 2005 postala donosno mednarodno podjetje, vodilno v perutninarstvu srednje Evrope, je zapisano v strategiji podjetja. Kljub velikim vlaganjem v Ptuju so razvojne možnosti Perutnine na tej lokaciji vendarle omejene, zato so možnosti njene rasti v slovenskem in mednarodnem merilu v pripojitvah, nakupih in organiziranju nove proizvodnje. V prvem letu petletnega obdobja so del te strategije že uresničili. Sredi prejšnjega tedna sta vodstvi Perutnine Ptuj in podjetja Pipo Čakovec, d.o.o., predstavili rezultate dokapitalizacije in odkupa večinskega deleža v tem hrvatskem podjetju s strani Perutnine. Potek združevanja obeh podjetij je bil hiter in že daje pozitivne rezultate. Jeseni lanskega leta so stekli dogovori o strateškem povezovanju med zainteresiranima družbama s ciljem kapitalskega povezovanja in doseganja sinergijskih u~in-kov na vseh podro~jih gospodarjenja obeh podejtij. 14. decembra 2000 je Perutnina predstavila projekt združitve, nakupa ve~inskega deleža in dokapitalizacije podjetja Pipo Čakovec, v katerem je pridobila 59,45-odstotni lastniški delež. Že marca letos je za~elo novo podjetje Perutnina Ptuj - Pipo Čakovec, d.o.o., pošiljati na trg prve izdelke z blagovno oznako Perutnine. Letošnjega avgusta je sledila združitev trgovskega podjetja Perutnina Zagreb, d.d., in Pipo Čakovec v enotno podjetje s sedežem v Čakovcu, pri~ali o precejšnji podobnosti delovnih procesov v obeh povezanih podjetjih, seveda pa je tehnološki nivo v Perutnini Ptuj na bistveno višjem nivoju. Ne nazadnje se Perutnina pri svoji slovenski proizvodnji ponaša z izvoznim certifikatom Evropske unije in številnimi standardi kakovosti, kot so ISO, HACCP in HALAL. Licenco za izvoz na trge EU in ISO Standard nameravajo po besedah predsednika uprave in generalnega direktorja Perutnine Ptuj dr. Romana Glaserja do leta 2003 pridobiti tudi za proizvodnjo v Čakovcu. Nekajmese~ne izkušnje poslovanja pod okriljem Perutnine Ptuj je predstavil predsednik uprave Perutnine Ptuj - Pipo Čakovec, d.o.o., Krešimir Lo-vrencic, dr. veterine. Poudaril je, da gre za primer uspešnega vlaganja kapitala in znanja, ki omogo~a u~inkovitejši nastop na trgu in zagotavlja boljšo prihodnost. "Z mati~no ptujsko firmo smo dobili tudi prijatelje, s katerimi lahko dnevno komu- Krešimir Lovrenčič, dr. veterine, predsednik uprave Perutnino Ptuj - Pipo Čakovec: "Z matično firmo smo dobili tudi prijate-Ije." v katerem ima Perutnina Ptuj 63,6-odstotni lastniški delež. Večinski lastniški delež podjetja Pipo Čakovec je Perutnina Ptuj prevzela z nakupom 15-odstotnega deleža in doka-pitalizacijo v skupni vrednosti 9 in pol milijona mark. Pipo Čakovec ima na hrvatskem trgu perutninskega mesa in izdelkov 15-odstotni delež, skupaj s Perutnino Ptuj pa trenutno obvladujeta 20 odstotkov trga; že v naslednjih dveh do treh letih pa naj bi se skupni delež povečal na trideset odstotkov. Pipo Čakovec se bo v sodelovanju z matično firmo usmeril tudi na tuje trge, predvsem na trge biših jugoslovanskih republik. Sicer je Pipo Čakovec podjetje s tridesetletno tradicijo, z zelo dobrim tehnološkim nivojem proizvodnje, s perspektivnimi kadrovskimi potenciali in velikimi rezervami v proizvodnji, pre-dvem na področju finalizacije proizvodnje, ki jo bodo uresničili z novo generacijo izdelkov. Pri ogledu proizvodnega procesa podjetja Perutnina Ptuj -Pipo Čakovec smo se novinarji iz Slovenije in Hrvatske pre- niciramo in izmenjujemo izkušnje." Povedal je, da je prišlo prejšnje podjetje PIPO VS Čakovec v položaj, ki ni omogo~al nadaljnjega razvoja in prilagajanja stanju na hrvatskem in svetovnem trgu. Poseg Perutnine Ptuj je v 11 mesecih sodelovanja uspel prese~i desetletni razvojni zaostanek, saj je bil za nadaljnji razvoj nujen dotok svežega kapitala. V tem ~asu so v skladu z interesi mati~ne hiše optimizirali proizvodnjo, temeljito oklestili stroške in zastavili jasno razvojno vizijo. U~inek povezanosti obeh podjetij se že pozna na hrvatskem trgu, kjer se ponudba dopolnjuje. Pozitivna je bila tudi odlo~itev o združitvi dveh hrvatskih podjetij v ve~in-ski lasti Perutnine Ptuj in prenosu vseh poslovnih funkcij na Pipo Čakovec. V 10 mesecih letošnjega leta so uspeli bistveno pove~ati proizvodnjo, ki bo v primerjavi z letom 2000 kmalu podvojena in bo dosegla 7 tiso~ ton piš~an~jega mesa. Število zaposlenih se je s prejšnjih 180 pove~alo na 350, kar je izrednega pomena za regijo z visoko stopnjo brezposelnosti. Poziti- ven vpliv na okolje ima tudi kooperacijska vzreja perutnine, ki zagotavlja okoli 85 odstotkov surovinske baze in se širi na ob-mo~ju oddaljenosti do 200 kilometrov. Pri okoliških kmetih je veliki interes za vlaganje v gradnjo novih vzrejnih objektov, zato na~rtujejo, da bodo proiz- vodnjo pri kooperantih v treh letih podvojili. Krešimir Lov-ren~i~ je govoril tudi o finan~nih rezultatih poslovanja Perutnine Ptuj - Pipo Čakovec. Zagotovil je, da je finan~na konsolidacija podjetja kon~ana, da je šlo v letošnjem letu za "~iš~enje" poslovanja, da bo prihodek podjetja Denis Zadravec, dr. vet. med., direktor klavnice v Perutnini Ptuj - Pipo Čakovec, ob enem njihovih izdelkov - mini klobasi Del proizvodnega procesa v Perutnini Ptuj - Pipo Čakovec, d.o.o. dosegel 55 milijonov mark in da izgube ob koncu leta ne bo. Dr. Roman Glaser je prisotnost številnih novinarjev in urednikov hrvatskih medijev izkoristil za temeljito predstavitev Perutnine Ptuj, njenih uspehov in na~rtov. Med drugim je omenil stretegijo Perutnine Ptuj, ki je v uvajanju novih proizvodov, sledljivosti mesa od rejca do potrošnika, v uporabi genetsko nemanipuliranih surovin v proizvodnji krmil, kar morajo dobavitelji zagotoviti z ustreznimi certifikati. Poudaril je prednost mati~ne firme in Perutnine Ptuj - Pipo Čakovec v sposobnih kadrih, ki znajo, ho~ejo in morejo uresni~evati smelo zastavljene na~rte na vseh podro~jih. Povedal je tudi, da Perutnina Ptuj v letošnjem letu posluje po zastavljeni poti, da bo dosegla 17 milijard tolarjev prihodka in ustvarila 550 do 600 milijonov tolarjev dobi~ka. Pri koraki v napovedano internacionalizacijo so narejeni. Ker se bliža novo leto petletnega obdobja, pri~akujemo v tej smeri nove poteze Perutnine Ptuj. J. Bračič KIDRIČEVO / SVETNIKI TOKRAT ZA PISMO O NAMERI V Apaiah bodo gradili! Svetniki občine Kidričevo so na torkovi 8. izredni seji razpravljali in sklepali le o dveh pomembnih občinskih dokumentih: o dopolnjeni vsebini pisma o nameri o gradnji vojaških objektov v Apačah, ki naj bi ga prihodnji teden vendarle podpisali z ministrstvom za obrambo, ter o rebalansu občinskega proračuna za letos, ki naj bi bil po novem težak okoli 740 milijonov. Čeprav so nekateri pri~akova-li še bolj razvneto razpravo kot pred dvema tednoma na 24. redni seji, se je izkazalo, da ministrstvo za obrambo jemlje zahteve krajanov zelo resno, saj je v novem predlogu pisma o nameri prakti~no upoštevalo vse tedanje pripombe svetnikov. Ti so v torek, 13. novembra, na 8. izredni seji po slabih dveh urah pojasnjevanj in na ~ase tudi negotove razprave vendarle prisluhnili prepri~ljivim in argumentiranim obljubam sekretarja v ministrstvu za obrambo Janka Deželaka ter - razen enega -sklenili, da konec prihodnjega tedna kidri~evski župan Alojz Sprah in minister za obrambo dr. Anton Grizold pismo o nameri o nameravani gradnji vojaškega kompleksa v Apa~ah vendarle podpišeta. V omenjenem pismu "ki ga dogovorita in skleneta" Ministrstvo za obrambo republike Slovenije in Ob~ina Kidri~evo, je zapisano, da namerava Ministrstvo za obrambo na obmo~ju streliš~a in vadbiš~a v Apa~ah zgraditi novo sodobno vojašnico z vso pripadajo~o infrastrukturo. Kompleks bodo~e vojašnice v Apa~ah naj bi poleg bivalnih prostorov zajemal še vežbališ-~e, moderno urejeno streliš~e, pripadajo~e logisti~ne objekte z delavnicami za vzdrževanje in popravila vojaške tehnike ter športne in rekreacijske objekte, ki jih bo lahko uporabljalo tudi okoliško prebivalstvo. Celotni vojaški kompleks bo zajemal okoli 120 hektarov zemljiš~ in se bo razprostiral na desni stra- ni Polskave, v njem pa naj bi se usposabljalo skupaj okoli 1.700 vojakov, ~astnikov in pod~astnikov razli~nih rodov slovenske vojske. Predvsem motorizirano-oklepnih in tan-kovskih enot, artilerije, pripada-jo~e logistike, enot protizra~ne obrambe, pehote ter enot za zvezo in komunikacije. Tja sodijo tudi pripadajo~e enote za poveljevanje in vodenje oziroma poveljstva. Ob~ina Kidri~evo, na ob-mo~ju katere leži zemljiš~e, predvideno za izgradnjo nove vojašnice, s podpisom pisma o nameri sprejema in upošteva potrebe Slovenske vojske in se na~eloma strinja z gradnjo vojašnice na tem obmo~ju pod pogojem, da bo ministrstvo za obrambo kot investitor gradnje vojašnice na tem obmo~ju pri gradnji upoštevalo zahteve in pri~akovanja vaške skupnosti Apa~e in ob~ine Kidri~evo, pa tudi sosednjih zaselkov Lovrenc in Trnovec v ob~ini Videm. Ob~ina Kidri~evo se tudi zavezuje, da bo takoj po podpisu pisma o nameri pristopila k uskladitvi prostorskih sestavin dolgoro~nega in srednjero~ne-ga družbenega plana za obmo~-je ob~ine Kiri~evo z obveznimi izhodiš~i s podro~ja obrambe, dolo~enih v prostorskih sestavinah dolgoro~nega družbenega plana RS ter da bo odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoro~-nega in srednjero~nega družbenega plana za obmo~je ob~ine Kidri~evo sprejela skupaj z drugimi spremembami, ki so v pripravi. Vse omenjene spremembe na bi bile sprejete in potrjene v rokih, ki bodo omo-go~ali potek projekta Apa~e do pomladi 2002. Ministrsto za obrambo se s podpisom pisma o nameri kot investitor zavezuje, da bo pri projektiranju in izgradnji nove vojašnice v Apa~ah upoštevalo vse tehni~ne in ekološke standarde in bo zagotovilo, da bo ne samo funkcionalno v popolnosti ustrezalo standardom Slovenije in drugih razvitih držav, ampak se bo tudi Sekretar v ministrstvu za obrambo Janko Deželak. Foto: M. Ozmec arhitekturno-krajinsko ujemala z okoljem kot njegov sestavni in integralni del. Pri tem bo Ministrstvo za obrambo spoštovalo in upoštevalo dolo~ila in temeljne cilje, zapisane v integralnem razvojnem programu ob~ine Kidri~evo. Da bi zagotovili ustrezne ravni sodelovanja in koordinacije poslov pri izvajanju projekta Apa~e, se Ministrstvo za obrambo zavezuje, da bo imenovalo predstavnike Ob~ine Kidri~e-vo v projektni in nadzorni svet omenjene naložbe. Ministrstvo se tudi zavezuje, da bo pri izgradnji nove vojašnice in odpi- ranju novih delovnih mest pod enakimi pogoji prednostno obravnavalo vloge za zaposlitev prebivalce iz ob~ine Kidri~evo in okoliškega prebivalstva. Prav tako se zavezuje, da bo skladno z veljavnimi predpisi, ki urejajo na~in vsakodnevne oskrbe Slovenske vojske, prednostno obravnavalo ponudbe za storitve, ponudbe prehrambenih in drugih artiklov iz tega okoliša. Ob vsem tem se Ministrstvo zavezuje tudi, da bo pri izgradnji nove vojašnice upoštevalo potrebe in pri~akovanja ob~ine Kidri~evo in vaš~anov Apa~ in bo temu prilagodilo tudi projektno dokumentacijo ob izgradnji vojašnice. Tako bo upoštevalo potrebe po oskrbi z elektri~no energijo, telefonijo, javno razsvetljavo, plinsko postajo, vodovodom, dovozno cesto in razširitvijo obstoje~e ceste do vojašnice, kanalizacijo in komunalne infrastrukture ter ~is-tilne naprave. Sekretar Janko Deželak je v Kidri~evem poudaril, da je pismo o nameri, ki ga bodo podpisali konec prihodnjega tedna v prostorih ob~ine Kidri~evo ob prisotnosti vseh svetnikov in predstavnikov krajevnega odbora Apa~e, "izraz dobre volje obeh podpisnikov in ni pravno zave-zujo~ akt". Vojaški kompleks v Apa~ah je prvi projekt, ki pomeni prakti~en pristop k reorganizaciji in prestrukturiranju Slovenske vojske, ki v bistvu pomeni spremenjeno vojaško doktrino. Aktivirali naj bi ga spomladi prihodnje leto, investicija pa bo predvidoma trajala tri leta ter bo za državo in za Ministrstvo velik zalogaj, saj naj bi veljala ve~ kot 10 milijard tolarjev. Vsekakor pa je Deželak pre-pri~an, da je to velika razvojna možnost za same Apa~e, ob~ino Kidri~evo in širšo okolico. ORMOŠKA STRAN SV. TOMAŽ / OBISK POSLANSKE SKUPINE NOVE SLOVENIJE Konkretneje pri ustanavlianiu obiine Na Martinovo soboto, 10. novembra, so krajane Svetega Tomaža obiskali poslanke in poslanci poslanske skupine Nove Slovenije. Krajevna skupnost Sveti Tomaž se namreč želi odcepiti od matične občine Ormož in postati lastna občina, zato so si želeli poslanci na kraju samem ogledati stanje in oceniti problematiko v krajevni skupnosti ter se prepričati tudi o dobrih plateh samostojne občine. Tomaževčane so obiskali dve poslanki s soprogi in štirje poslanci s soprogami, med njimi tudi prvi mož stranke dr. Andrej Bajuk. Poslankam in poslancem so se pridružili še drugi sodelavci v stranki. Najprej so si ogledali cerkev pri Svetem Tomažu, spoznali delo na kmetiji z mlečno proizvodnjo, v vaseh Trnovci in Ruc-manci so se seznanili s težavami glede infrastrukture ter s pomanjkanjem vode, obiskali pa so {e nekaj ve~jih kmetij. Obisk pri Svetem Tomažu so zaklju~ili v gasilskem domu v Savcih. Med udeleženci je bil tudi Alojz Vozlič iz ormo{ke Socialdemokratske stranke Slovenije, s katero Nova Slovenija sodeluje v Koaliciji Slovenija. Obiskovalcem in drugim zbranim krajanom je govoril Mirko Cvetko, predsednik sveta KS Sveti Tomaž. Poudaril je, da se za~enjajo konkretnej{a dejanja na podro~ju ustanavljanja lastne ob~ine; pomemben uvod v to je obisk poslanske skupine Nove Slovenije. Predsednik ob-~inskega odbora stranke N.Si Alojz Sok je izrekel dobrodo-{lico obiskovalcem, predstavil samo krajevno skupnost in povedal, da je tomaževska krajevna skupnost ena najmanj razvitih v ob~ini, zato se je treba na refe- rendumu odlo~iti v korist nove ob~ine, saj je le tako mogo~e stvari obrniti na bolje. Govorili so tudi poslanke in poslanci: Marija Ana Tisovic, Majda Zupan, dr. Jožef Ber-nik, mag. Janez Drobnič in Ivan Mamič. Vsi so podprli osamosvojitev krajevne skupnosti Sveti Tomaž in spregovorili o možnostih, ki se pojavljajo na poti k lastni ob~ini. Poudarili so, da je v manj{i ob~ini lažje odlo~ati o stvareh, ki se neposredno ti~ejo prebivalcev kraja. Navdu{eni pa so bili predvsem nad prisr~no dobrodo{lico in odprtostjo doma~inov v krajih, ki so jih obiskali. V gasilskem domu v Savcih se je zbralo tudi lepo {tevilo do-ma~inov, ki so prisluhnili poslancem in ve~er preživeli v prijetnem druženju. Po uradnih nagovorih so poslanci in doma-~ini nazdravili z mladim vinom, pokramljali o bolj ali manj prijetnih stvareh, doživeli pa so tudi krst mo{ta. Poslanci so s seboj v Ljubljano ponesli prijetne vtise o Svetem Tomažu, v kratkem pa naj bi se v državnem zboru za~elo razpletati glede osamosvajanja te in {e 49 drugih krajevnih skupnosti v na{i državi. mh ORMOŽ / SREČANJE PRIDELOVALCEV SLADKORNE PESE Nagrade najbolišim Minuli petek je v prostorih Tovarne sladkorja Ormož potekalo srečanje pridelovalcev sladkorne pese. Na njem so 45 pridelovalcem podelili priznanje in nagrado, pet pa jih je dobilo tudi vrednostni bon za trgovino Jurkovič na Hardeku. Najboljši pridelovalci sladkorne pese v lanskem letu so Alojz Jamsek iz Vodice, Franc Puklavec iz Frankovcev, Viki Marovt iz Braslovč, Tibor Ha-saj iz Murske Sobote in Franc Cigula iz Dornave. Pridelovalce in druge zbrane je pozdravila pesem moškega pevskega zbora iz Dobrave, pozdrav pa jim je izrekel tudi direktor Tovarne sladkorja Ormož Jurij Dogsa. Povedal je, da so se že uspeli dogovoriti o odkupni ceni sladkorne pese v prihodnjem letu. Menil je, da so glede na tržne razmere, ki vladajo, in glede na trenutne pogoje gospodarstva dosegli maksimalno racionalno ceno, to je 8,3 SIT/kg pri 16-odstotni sladkorni stopnji. Poudaril je, da ima sladkorna pesa nenadomestljivo mesto med poljščinami in tako bo ostalo tudi v prihodnje. Prihodnost pa je v veliki meri tudi v rokah pridelovalcev. Zahvalil se jim je za dobro delo in izrazil upanje, da bo tako tudi v prihodnje, ter čestital najboljšim pridelovalcem. Novosti pri transportu je predstavil vodja surovinskega sektorja Vinko Stefančič. V prihodnosti namreč želijo čim več sladkorne pese prepeljati neposredno v tovarno in čim manj preko odkupnih postaj. Po besedah Franca Jurse, predsednika Zveze združenja pridelovalca sladkorne pese, so letos uvedli veliko pozitivnih sprememb. Pridelava sladkorne pese je bila sicer včasih bolj donosna, vendar pa se bo z vstopom v EU to spremenilo, saj bo tržni red ugodnejši. Nekdanji direktor Vinko Stefančič starejši pa je izrazil željo po čim boljših rezultatih tudi v prihodnje. Med zbranimi je bil tudi višji svetovalec na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Matjaž Grkman. Pridelovalci in predstavniki združenja so si ogledali tudi predelavo v tovarni; na ogled jih je popeljal vodja proizvodno-te-hničnega sektorja Zdravko Za-dravec. Po ogledu so srečanje zaključili s skupnim kosilom. ORMOŽ, MIKLAVŽ, SV. TOMAŽ / MARTINOVANJA 2001 Martin obiskal vinske kleti Turistično društvo Ormož je tudi letos pripravilo pestro večdnevno martinovanje, ki je združevalo ocenjevanje mladih vin, predstavitev knjige o Prlekiji, nastop kulturnih skupin in ponedeljkov sejem. Prireditve so se pričele v petek dopoldne s turnirjem mladega vina. Ocenjevanje mladega vina je potekalo v hotelu Ormož, pripravilo ga je društvo vinogradnikov ob pomoči turističnega društva Podgorci. Strokovna komisija je ocenila 12 mladih vin. Vodja komisije Matija Kociper je poudaril, da so vina v primerjavi s prejšnjim letnikom bolj sveža, zagotovo pa se bodo razvila v značilna harmonična vina. Odlično oceno so dobila naslednja vina: beli pinot Stanka Curina iz Vuzmetincev in Alojza Krajnca iz Ormoža, kerner Luskovič. V kulturnem programu so sodelovali ~lani gledali{ko-literarnega dru{tva Ormož Barbara Kranjc, Blanka Erhatič, Zvonko Besvir in Ales Kosec; predstavili so dela prle{kih ustvarjalcev, ki jih je mo~ najti tudi v novi knjigi. Te je luštno blo je zagotovo velika pridobitev tega podro~-ja. Martinovanje se je nadaljevalo tudi v soboto. Ves dan je potekal bogat kulturni program, ki ga je pripravil Javni sklad za kulturne dejavnosti - obmo- reditev, ki so jih povezali pod naslovom V odprte kleti v Martinovem tednu; njen organizator je bilo turisti~no dru{tvo Miklavž pri Ormožu. Druženje ob martinovem so zaklju~ili v nedeljo, ko so se ob 13. uri zbrali pred gasilskim domom v Miklavžu ter se nato podali na pohod po krajevni skupnosti po poti, ki so jo pred nedavnim ozna~ili. Da k Martinu in mo{tu sodi tudi kostanj, ~etudi je zdaj že malce pozno zanj, vedo tudi ~lani Turisti~-nega dru{tva Miklavž pri Ormožu, zato so pestro ponudbo vina in drugih dobrot sklenili s kostanjevim piknikom. Odli~-na ponudba, ki so jo izpopolnili s prijaznim pozdravom in iskreno dobrodo{lico, bo zagotovo v Ob martinovanju so članice aktiva kmečkih žena pripravile kulinarično razstavo. Foto Štefan Hozyan Aleksandra Stamparja s Kaj-žarja in zvrst (mešane sorte vina) Danila Nierdorferja iz Ormoža. Franc Lah iz Podgorcev je dal na ocenitev zelo dober laški rizling, zelo dobro vino pa je tudi renski rizling Alojza Ivanusa iz Ormoža, rizvanec podjetja Jeruzalem Ormož, sauvignon Martina Kukovca iz Podgorcev in Franca Puklavca iz Obreža ter zvrst Aleksandra Stamparja. Se v istem večeru je fotograf z ormoškega konca Ciril Ambrož predstavil svojo drugo knjigo o Prlekiji; prvo je izdal pred nekaj leti, pred dnevi pa je v nakladi 3000 izvodov izšla druga z naslovom Te je luštno blo. Knjiga obsega veliko fotografij s tega področja s prelepimi motivi, ki jih še dopolnjujejo misli in verzi domačih prleških avtorjev, ki jih je z vso skrbnostjo izbral Franc Krnjak Podravski. Na predstavitvi je knjigo predstavil avtor sam, govorila pa sta tudi Milivoj Zemljič in Anton Ciril Ambrož ob predstavitvi svoje knjige Te je luštno blo ~na izpostava Ormož. Najprej so se predstavili godba na pihala iz Ormoža in mažoretke. Na grajskem dvori{~u so v programu sodelovali ljudski pevci s Huma, podgorske va{ke pevke, ormo-{ki oktet, dekli{ki pevski zbor Okarina iz Ormoža, me{ani upokojenski pevski zbor iz Ivanj-kovcev, mo{ki pevski zbor iz Ivanjkovcev, zaplesali pa so tudi folkloristi folklornih skupin iz Podgorcev in Ivanjkovcev. Predstavili so se tudi {tirje mladi harmonikarji iz Glasbene {ole Ormož. Krst mo{ta so opravili Janko Klanjčar ter Milan in Franc Lukman. Program je povezovala Vesna Danilovič. Obiskovalci so si lahko ogledali tudi vinsko galerijo in poku{ali odli-~na vina. Martinovanje se je zaklju~ilo v ponedeljek s tradicionalnim Martinovim sejmom po mestnih ulicah. Letos je bila udeležba nekoliko slab{a, verjetno tudi zaradi hladnej{ega vremena. Tisti, ki pa so se ta konec tedna podali na martinovanje, so vseeno uživali v dobri volji, nazdravljanju z mladim vinom ter v pozdrav prihodu Martina v vinske kleti. MIKLAVŽ / V MARTINOVEM TEDNU V ODPRTE KLETI Martina so se spomnili tudi pri Miklavžu pri Ormožu. Po-ro~ali smo že o tem, da so vinogradniki - tokrat že tretje leto - odprli svoje vinske kleti in predstavili svoja odli~na vina, s kulinari~no ponudbo pa so se predstavili tudi drugi ponudniki. Pripravili so veliko pri- Miklavž in njegovo okolico privabila veliko obiskovalcev tudi v prihodnje. SVETI TOMAŽ / KRST MO[TA NA RADIJSKIH VALOVIH Tudi pri Svetem Tomažu so proslavili prihod vinskega svetnika, sv. Martina, vendar malo druga~e. Kulturno dru{tvo Frana Ksavra Me{ka Sveti Tomaž je v sodelovanju z RTV Slovenija pripravilo veliko radijsko oddajo Krst mo{ta pri Svetem Tomažu. V programu, ki si ga je ogledalo veliko obiskovalcev, so se predstavili doma~ini in kulturniki iz drugih krajevnih skupnosti ob~ine Ormož. Iz KD Frana Ksavra Me{ka so nastopile ljudske pevke, mo{ki kvartet pod vodstvom Stanka Psaka in mo{ki septet pod vodstvom Marka Vihra. Krst mo{ta so pripravili ~lani etnografskega dru{tva iz Podgorcev, Tilika Kolarič pa je govorila o vinu neko~ in danes. Predstavili so se tudi doma~i godci, ki so vzdu-{je {e popestrili, svojevrsten pa je bil tudi nastop ljudskega godca Albina Žganca s Koga. Prireditev, ki je bila prepletena z mislimi o mo{tu, vinu in marti-novanju neko~ in danes, je vodil Janez Dolinar, neposredni prenos pa je bil tudi na prvem programu Radia Slovenija. Veliko petja, smeha in dobre volje je v soboto napolnilo telovadnico v osnovni {oli pri Svetem Tomažu; vzdu{je je bilo torej tak{no, kot se za martinovo spodobi. MMlImtmi SREDIŠČE OB DRAVI / 115 LET GODBE NA PIHALA V soboto je bilo v Središču ob Dravi slovesno, saj je godba na pihala proslavila 115-letnico obstoja, slovesnost pa so združili z Martinovim koncertom, kar je tudi obuditev svojevrstne tradicije. Godbeniki so se predstavili z igranjem in tudi s poveto-valnim tekstom voditeljice. Ob tej priložnosti je dolgoletni vodja Branko Panic po 13 letih predal dirigentsko palico sre-diške godbe novemu dirigentu Radu Mundi. Ob slovesnosti so godbenike in druge Središčane obiskali župan občine Ormož Vili Trofenik ter člani godb iz Ormoža, Ljutomera in Ptuja. Več o zgodovini godbe in o slovesnem koncertu v prihodnji številki Tednika. ORMOŽ / O NEIZKORI[CENOSTI CLOVE[KIH virov Ljudska univerza Ormož že od junija vodi projekt Leonardo da Vinci: Iskanje neizkoriščenih človeških virov na demografsko ogroženem območju. Za dosego zastavljenega cilja so združili mnogo znanja, želje in energije. V petek so tako v ormoškem hotelu pripravili 3. srečanje partnerjev projekta Leonardo da Vinci. Projekt so predstavili partnerjema iz Avstrije in republike Irske, ki sta se srečanja udeležila prvič. ORMOŽ / 100 LET SLOVENSKE [OLE Osnovna šola Ormož že nekaj časa proslvalja 100-letnico slovenske šole v Ormožu in na Hardeku. Pripravili so že večer nekdanjih in sedanjih učencev, v avli občine Ormož postavili razstavo in izdali zbornik, zanimiv je bil tudi rokometni večer, na katerega so povabili rokometni klub Celje Pivovarne Laško. V petek, 16. novembra, ob 18.00 uri pa bo v športni dvorani OŠ Ormož zaključna slovesnost ob praznovanju z bogim kulturnim programom. ORMOŽ / PREVERJALI SVOJO KONDICIJO Lokalna preventivna promocijska skupina iz Ormoža je minuli torek na stadionu v Mestni grabi pripravila preizkus hoje na dva kilometra. V primerjavi z lanskim letom je bilo testiranje bolje obiskano, saj se je preizkusa udeležilo kar 43 občanov. Gre za preverjanje svojega zdravja v okviru programa CINDI, ki skrbi za ozaveščan-je ljudi v skrbi za telesno pripravljenost, predvsem o tem, kako pomembno je gibanje pri preprečevanju bolezni srca in ožilja, kar je bil tudi namen testiranja hitre hoje. Po besedah dr. Vesne Mele so občani, ki so se testiranja udeležili, v zelo dobri formi. Vsi bodo v prihodnjih dneh domov dobili rezultate testiranja, vzpodbudno pa je tudi dejstvo, da občani in občanke Ormoža kljub obilici drugih obveznosti skrbijo za svoje zdravje. Rezultati so delavce Zdravstvenega doma Ormož, ki so testiranje opravili, prijetno presenetili. PO NAŠIH OBČINAH MAJSPERK / NOVA SLOVENIJA SPOZNAVA SLOVENIJO Ribniiani so prijazni ljudje člani stranke Nova Slovenija iz Majšperka so se nedavno tega odločili, da se odpravijo na izlet, spoznavat Slovenijo. Pripravili so ve~ programov, odlo~ili pa so se za Ribnico in njene znamenitosti. Povabili so vse ljudi dobre volje in v nekaj dneh napolnili kar tri avtobuse. Prva postaja je bilo Vransko, kjer so si ogledali proizvodnjo kotlov in peci za kurjavo z biomaso, lesnimi in drugimi odpadki. Nato so se odpeljali proti Dolenjski - Novi [tifti, kjer jih je pričakal brat Marjan ter razložil zgodovino te čudovite cer- kve. Ogledali so si tudi najstarejšo lipo na dvorišču z domiselno narejeno razgledno hišico v njeni krošnji, do katere vodijo stopnice. Ob njej so se fotografirali, nato pa se napotili proti Ribnici in si ogledali eno največjih cerkva na Slovenskem. Pričakala nas je vodička Leila. Ob pogledu na zbrano družbo je radovedno vprašala: "Med vami vidim mlade in stare - kakšna družba pa ste to?" Nekdo izmed udeležencev je izjavil: "Radi se imamo," in pri tem je tudi ostalo. Izletniki so si ogledali ribniški grad z muzejem suhe robe in lončarstva ter spominski park. Nato so se odpravili v vas Sa-jevec k mojstru Jakliču, izdelovalcu suhe robe. Predstavil je svoje delo, nato pa pripovedo- Stara lipa z razgledno hišico v svoji krošnji val o svojem konjičku - polha-riji. Pokazal je pasti in sušenje kož, zraven pa ni pozabil dodati, kako okusno je polšje meso. Ob kosilu je gostitelj odigral vlogo Ribničana in na šaljiv način predstavil prodajo suhe robe nekoč. Ob njegovem zabavnem monologu udeleženci izleta niso ostali praznih rok, saj je vsak s seboj odnesel kuhalnico. Dva udeleženca izleta sta imela s seboj harmoniko in sta veselo zaigrala, da so se nekateri tudi zavrteli. Zal se znočilo in Majšperčani so se morali posloviti od lepot Ribnice in prijaznih Ribničanov. Pot je bila dolga, pa venda-rizletniki niso bili utrujeni, saj so vodiči Rado, Pavla, Anica in predsednik Franc kot koordinator z dobrim programom in humorjem poskrbeli, da na utrujenost ni nihče niti pomislil. Organizator izleta - Nova Slovenija iz Majšperka in člani organizacijskega odbora - so bili izredno veseli, ni jim bilo žal časa, še manj pa dobrot, ki so jih prostovoljno prispevali za prijetno počutje (jabolka, kava, sok, vino, pecivo in drugo). Razšli so se z besedami: "Ostanimo prijatelji, da bomo naslednjič skupaj spoznali nove lepote Slovenije!" Valica Beranic ISCETE SVOJ STIL / ISCETE SVOJ STIL Rdeie-irna kombinacija daje energijo Tjasa Lešnik je stara 13 let in obiskuje O[ Olge Megli~ na Ptuju. O srednji šoli še ne razmišlja, a ker ima rada živali, ji je zelo blizu poklic veterinarke. V prostem času bere stripe, kolesari, rola, igra kitaro, tudi v kino gre rada, še posebej če je na programu dober film. Od letošnje jeseni je tudi članica šolske odbojkarske ekipe. Za akcijo "Iščete svoj stil" se je prijavila iz radovednosti. Tjaša je že bila pri kozmetičarki. Njena koža je mastna, zato jo bo potrebno večkrat temeljito očistiti, da se bo vzpostavilo uravnovešeno delovanje želez lojnic, kar pa ni odvisno samo od kozmetičarke, ampak tudi od pravilne prehrane. Kozmetičarka Neda Tokalic ji je Tjaša prej ... svetovala, kako naj kožo pravilno naguje doma, priporočila pa ji je tudi pogostejše obiske v kozmetičnem salonu. V frizerskem salonu Stanka je za Tjašino pričesko in make up poskrbela Nina Skerlak. Glede frizure ni imela posebnih želja. Lase ji je gradirano skrajšala in jih zmehčala z drsnim striženjem, da mehkeje padajo v svojo obliko. Prameni v bakreno rde- či barvi so jih dodatno razgibali. Posušila jih je navzven z veliko krtačo in jih oblikovala z wet gelom. Tjašin make up je bil skromen tudi zato, ker je še premlada za močno ličenje. Nina ji je naredila le rahlo podlago iz tekočega pudra, s črno maskaro ji je poudarila trepalnice, na ustanice pa ji je nanesla lip glos. V modnem salonu Barbare Plavec so za Tjašo izbrali oblačila iz nove kolekcije v ptujski prodajalni Naf Naf v Murko-vi ulici, ki lepo pristojijo njeni polti, starosti in postavi. K dvodelnemu kostimu iz debelejšega velurja v živo rdeči barvi je oblekla črn puli, črne nogavice in črne čevlje. Letošnja moda še posebej ceni rdeče-črno kombinacijo, ki tudi potencira energijo mladih. Glede na Tjašin značaj in barvo kože ji priporočajo , in pozneje Tjaša v oblačilih iz najnovejše kolekcije Naf Naf za jesen-zimo. Foto: Črtomir Goznik žive barve, pristojijo pa ji tudi vsi aktualni toni letošnje jesenske mode. Njen stil je športni tudi zaradi mladosti; za resno modo bo časa še dovolj. V športnem studiu Olimpic je strokovni vodja prof. Vlado Čuš za Tjašo izbral že standardni program Olimpic, ki ga je v okviru prizadevanj za oblikovanje želene postave obiskovala večina udeleženk akcije. Pri večini so bili rezultati že kmalu vidni. MG PTUJSKA GORA / 95. ROJSTNI v' v DAN MARTINE BOZICKO Ponosni na najstarejšo obianko V nedeljo, 4. novembra, je praznovala visok življenjski jubilej Martina Boži~ko s Ptujske Gore, ki je v knjigi življenja obrnila 95. list. Pred leti sta z možem, s katerim sta imela dve hčerki, praznovala zlato poroko, oba zdrava in čila, a je mož nato umrl in gospa Martina je ostala sama. Pred dvema letoma je tudi njo obiskala bolezen in jo priklenila na posteljo, a ji odslej pomaga hčerka Karlina, pri kateri sedaj živi, mnogokrat pa jo obišče tudi druga hčerka Martina. Ob jubileju so gospo Martino obiskali člani organizacije Rdečega križa Ptujska Gora s predsednico Martino Vicic, ji izročili skromno darilce ter ji zaželeli še mnogo zdravja ter lepih dni v jeseni življenja. Gospa Martina je ponos Ptujske Gore, saj je najstarejša občanka. Ur PTUJ / 70. OBLETNICA REALNE GIMNAZIJE Popoldne obujanja spominov Letos avgusta je osmi razred realne gimnazije v Ptuju, letnik 1931, praznoval 70. obletnico mature. Ob ~astitljivem jubileju so se v prijetnem gostiš~u Ribi~ (ki je rojstna hiša ene od maturantk letnika 1931 Zlate Košar Juvanec) sestali štirje jubilanti. Pričakal jih je kavalir z vrtnicami, sošolec Mirko Kosta-njevec, dame na fotografiji pa so (od desne) Eli Sorman, Hedi Starkelj in Zlata Juvanec, ki se je pripeljala iz Ljubljane. Popoldne je bilo prekratko za obuditev spominov in pripovedovanje o življenjskih poteh v dolgih letih po maturi. Foto in tekst: Marija Fodransperg BUKOVCI / OB PRAZNIKU SV. MARTINA Vesela jesen v Bukovcih V Bukovcih so v nedeljo, 11. novembra, pripravili že četrto martinovanje, ki sta ga pripravila občina Markovci in vaški odbor Bukovci v sodelovanju s KD Bukovci, PGD Bukovci, TD občine Markovci ter Društvom podeželskih žena občine Markovci. Na prireditvenem prostoru pred gasilskim domom v Bukovcih so obiskovalcem ponujali mošt in domači kruh, pečene kostanje, golaž in Martinovo trgatev. Prireditev, ki so jo Bukovcani poimenovali Vesela jesen, se je pričela s programom za najmlaj{e. V otro{ki delavnici z jesenskimi sadovi so otroci s pomočjo star{ev in vzgojiteljic ter {ole pokazali svojo domi{ljijo in ustvarjalno žilico. Izpod majhnih prstkov so tako nastale različni izdelki, podobe in skulpture iz jesenskih plodov, ki so si jih obiskovalci lahko tudi ogledali. Ko so otroci zaključili delo, pa se je dogajanje preselilo na prosto, kjer so va{ki pevci zapeli pesem o Martinu, nato pa sta zbrane pozdravila Jože Bezjak, predsednik va{kega odbora Bukovci, in Franc Kekec, župan občine Markovci, ki je bil vesel, da bukovsko martinovanje presega meje vasi Bukovci in postaja občinska prireditev. Va{ki kletar Franc Brodnjak pa je gostom razložil pomen martinovega in opisal življenje sv. Martina. Mo{t je krstil farni župnik Janez Maučec, zabava pa se je zavlekla v noč. Mojca Zemljarič OD TOD IN TAM KIDRIČEVO / TALUM PRAZNUJE 47 let proizvodnje aluminija V kidričevskem Talumu, kjer so sredi ene največjih investicij, gradnje nove elektrolize D, ki bo veljala ve~ kot 106 milijonov dolarjev, te dni praznujejo 47 let proizvodnje aluminija. Danes pripravljajo srečanje upokojencev, jutri bo podelitev zlatih metuljev, v soboto pa dan odprtih vrat. Obsežna investicija poteka po predvidenem terminskem planu, po besedah glavnega direktorja mag. Danila Topleka naj bi prvo pe~ v novi elektrolizi pri-kljucili že februarja, polno kapaciteto nove elektrolize naj bi dosegli aprila, nova livarna pa naj bi bila dokončana septembra prihodnje leto. Kot smo poročali, so v Talumu za eno svojih največjih investicij pridobili okoli 76 milijonov ameriških dolarjev iz sredstev konzorcija bank, ki ga vodi Nova Ljubljanska banka, preostanek pa so zagotovili z lastno akumu- lacijo iz prejšnjih let. Z izgradnjo nove elektrolize bodo letno proizvodnjo primarnega aluminija povečali s sedanjih 75.000 ton na 117.000 ton, celotna proizvodnja Taluma pa bo povečana na 155.000 ton aluminijevih izdelkov letno, pri čemer je treba upoštevati tudi pretapljanje kupljenega primarnega in sekundarnega aluminija. V Talumu so ponosni, ker celotni izvajalski inženiring in nadzor nad investicijo izvajajo z lastnim strokovnim timom, kar pomeni vsaj 10-odstotni prihranek pri investiciji, obenem pa je Staro se umika novemu; v ospredju ena prvih elektrolitskih peči iz elektrolize A, v ozadju je že pod streho najsodobnejša elektroliza D. Foto: M. Ozmec najbolj zanesljivo zagotovilo za kvaliteto opravljenih del, saj delajo sami zase. Letošnje prireditve v počastitev tovarniškega praznika so pričeli že v petek, 9. novembra, z odprtjem razstave del, ki so nastala na 10. likovni koloniji Ta-luma. Ta četrtek pripravljajo v dvorani restavracije tradicionalno srečanje upokojenih članov kolektiva - vseh je 1055. V petek, 16. novembra, se bodo od 15. ure dalje družili na tradicionalnem srečanju zaposlenih, kjer bodo podelili tudi Talumo-va najvišja priznanja za delovne dosežke zlati metulj. Letos jih bodo prejeli Silvo Kokol iz delovne enote Vzdrževanje za dolgoletne delovne dosežke v družbi Talum; Peter Bombek iz DE Kontrola kakovosti ter Srdan Mohori~ in Viktor Zamuda iz DE Vzdrževanje za uspešno delo zadnjih nekaj let. Izredno pa bo zlatega metulja prejela članica uprave Taluma Brigita Aci-movi~ za inovativne pristope k varovanju zdravja zaposlenih in socialno sprejemljiv način razreševanja starejših presežnih delavcev. Letošnje praznovanje bodo zaokrožili v soboto, 17. novembra, ko pripravljajo dan odprtih vrat TALUMA. Na stežaj jih bodo odprli ob 9. uri, ko bodo obiskovalce pod strokovnim vodstvom popeljali po obratih. Ob 9.30 bodo vrata tovarne zaprli, saj so na tovarniškem dvorišču številna velika in majnša gradbišča, zato samostojnih ogledov ne bo. M. Ozmec SEDEM (NE)POMEMBNIH DNI '"Skupna'" zgodovina? Nenadoma se spet neverjetno veliko ukvarjamo z zgodovino. Doma in v bližnji soseščini bi radi nekaj na novo "vrednotili", revidirali, minimizirali, popravili, tudi prikrili. Predsednik državnega zbora Borut Pahor je pozval vse parlamentarne stranke k skupnemu dogovoru glede odnosa do polpretekle zgodovine v Sloveniji. Delo začenja avstrijsko-slovenska zgodovinska komisija, ki naj bi pripravila nekakšen skupen pogled na pretekle odnose med državama, še zlasti v zvezi s spornimi vprašanji. Vendar pa se je že pri startu zapletlo, saj nekateri ne vedo, ali naj komisija streže predvsem trenutnim političnim željam (in potrebam) ali čemu drugemu, trajnejšemu. Po drugi strani pa je podobna slovensko-italijanska komisija pravkar končala svoje delo in skupne dosežke predstavila v razmeroma drobni knjigi... "ODPIRANJE" ZGODOVINE Pravzaprav ni povsem jasno, kaj kdo hoče z vedno novim (v glavnem kampanjskim) odpiranjem zgodovinskih tem - in zlasti problemov. Včasih se zdi, da politična floskula, da je treba "ukvarjanje z zgodovino prepustiti: zgodovinarjem" vse bolj tudi zgodovinarje potiska v dnevno politiko in površnost, še zlasti, če se od njih zahtevajo hitri in "skupni" odgovori tudi glede zadev, ki ta čas iz najrazličnejših razlogov še ne morejo biti medsebojno usklajene in poenotene. S tega vidika se zdi, da je bolje, če se kakšno skupno dogovarjanje med zgodovinarji različnih držav ali med politiki različnih političnih orientacij ne konca po vsej sili z nekakšnimi kompromisi ali polovičnimi razlagami bistvenih vprašanj. V tak{nem primeru je vsekakor bolje, da vsaka stran jasno naznači, kje še naprej ostajajo razlike, kje pa je doseženo zares produktivno poenotenje in soglasje. Bistvo vseh sedanjih zgodovinskih razprav tako s strani zgodovinarjev kot politikov bi potemtakem moralo biti strpno soočanje z dejstvi, z novimi spoznanji in skupno preprečevanje, da bi se to kakorkoli zlorabljalo ali celo falsificiralo v tekoči politični praksi. Ni povsem jasno, kakšen pomen in kakšno mesto ima denimo poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije o slovensko-italijanskih odnosih 1880-1956 v odnosu do drugih zgodovinskih raziskav in ocen tega obdobja? Ali tekst, ki je pred nami, predstavlja nekakšno "vrhunsko" resnico, tako da o njem v glavnem ni mogoče ali pa vsaj zaželeno razpravljati, kaj šele polemizirati? Z vprašanjem seveda namenoma pretiravam, ker se zdi vendarle čudno, da rezultati dela skupne italijansko-slovenske komisije (za zdaj) še niso doživeli kakšne resnejše (in kritičnejše) presoje. Priložnostni ocenjevalci so se v glavnem zadovoljili z ugotovitvijo, da so zdaj (tudi) italijanski zgodovinarji pristali na nekatere ocene, kakršne za italijansko stran doslej niso bile ravno običajne. Opozarjajo tudi na "umir- jen" ton v dokumentu, seveda pa je vprašanje, komu takšna "umirjenost" bolj koristi ... Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je skupno poročilo pospremil z ugotovitvijo, da je to "poročilo za prihodnost". Po njegovem mnenju "prinaša spoznanje, da zgodovinska nasprotja ne smejo prerasti v nasprotja sedanjosti in obremenjevati odnosov v prihodnosti. Če sprejmemo preteklost, bodo odnosi bolj sproščeni in prijateljski." Dr. Rupel je tudi poudaril, da "zgodovine ni mogoče prirediti ali podrediti volji aktualne oblasti. Skupno slovensko-italijansko poročilo vsebuje podatke, ki marsikomu ne bodo všeč. V Sloveniji se ugotovitev v zgodovinskem poročilu ne branimo. Sprejemamo jih kot zgodovinska dejstva ... " Škoda, da se skupno slovensko-italijansko poročilo ne ukvarja podrobno z mednarodnimi vidiki in deležem ter odgovornostjo tretjih držav, zlasti velesil za vsakokratno stanje odnosov med Slovenijo in Italijo v obravnavanem časovnem obdobju in tudi sicer. Zelo nedvoumno bi se namreč pokazalo, da so nenačelne politične igre in strateški interesi posameznih držav usodno vplivali na italijansko-slovenske oziroma nekdanje jugoslovanske odnose in obe državi kar nekajkrat pripeljali na rob vojnega spopada, v hude politične in vojaške napetosti in krize. Zakaj v poročilu niso posebej opozorili, da je prišlo do pozitivnega razpleta v italijansko-jugoslovanskih odnosih šele po hudi krizi leta 1953, ko so Angleži in Američa- MARKOVCI / 26. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Tokrat o programu CRPOV in strategiji podjetni{tva Svetniki ob~ine Markovci so na ponedeljkovi 26. maratonski (skoraj 7-urni) seji osrednji del razprave namenili vsebini razvojnega programa Celostnega razvoja vasi in podeželja (CRPOV) ter obravnavi strategije podjetništva v občini Markovci. Poleg nekaterih nujnih sprememb in podražitev pa so se lotili tudi obravnave proračuna v prihodnjih dveh letih, ki naj bi bila težka okoli 838 oziroma 779 milijonov tolarjev. Sicer pa so se po vprašanjih in pobudah svetnikov seznanili s poročilom občinske volilne komisije, ki ugotavlja da je mandat člana sveta Dragana Mikša iz LDS prešel na naslednjega kandidata s te liste Viktorja Klin-gerja iz Borovcev. Novega svetnika so soglasno podprli in mu zaželeli uspešno delo. Z zanimanjem so prisluhnili snovalcem obsežnega poročilu o poteku izvajanja celostnega razvoja podeželja in vasi - CRPOV: strokovni skupini podjetja Jasama iz Lenarta, ki ga vodi Vida [avli, ter članom občinskega projektnega sveta, ki ga vodi Marjan Horvat. Razvojne možnosti za področje družbenega prostora v občini je predstavil prof. Vladimir Koro{ec, za področje kulturnega prostora prof. Ale{ Arih, za področje delovnega prostora Slavica Strelec in Vida [avli, o možnostih razvoja na področju naselitvenega prostora pa prof. dr. Borut Juvanec, ki je predstavitev dopolnil z bogatimi barvnimi diapozitivi posnetkov naselij iz zraka. Sklepno poročilo o programu uvajanja programa CRPOV so svetniki soglasno potrdili, za njegovo realizacijo pa imenovali 7-članski izvedbeni odbor, ki ga bo vodil Marjan Horvat, podpredsednica odbora je direktorica občinske uprave Darinka Kolenko, člani za posamezna področja pa Slavica Strelec, Konrad Janžekovič, Branko Kostanjevec, Karolina Pičerko in Milan Gab-rovec. Po krajši razpravi so sprejeli predlog prednostnih projektov programa CRPOV v letu 2002, katerih vrednost je okoli 36 milijonov tolarjev. Polovico sredstev naj bi prispevala resorska ministrstva oziroma država, drugo polovico, torej okoli 16 milijonov, pa občina Markovci. Tako naj bi se na področju družbenega prostora prihodnje leto lotili projektov Mladi na podeželju in Starejši med nami. Na področju kulturnega prostora naj bi uskladili letni program vseh prireditev v občini, lotili naj bi se celostne turistične podobe občine, objavili razpis za izdelavo izvirnega turističnega spominka, uredili konjeniško jahalno pot, zaščitili vse pustne maske na območju občine, ob jezeru pa uredili sprehajalno pot. Na področju naselitvenega prostora naj bi se lotili celostne grafične podobe občine, ureditve okolja in gramoznice v Prvencih, pa tudi sanacije divjih odlagališč, ločenega zbiranja odpadkov in sodelovali pri ureditvi regijske deponije odpadkov. Na področju življenjskega prostora naj bi se lotili obnove travišč in steljnikov v krajinskem parku Šturmovci. S področja delovnega prostora pa naj bi poiskali možnosti za organizirano prodajo kmetijskih pridelkov in izdelkov (projekt naj bi predstavili na prihodnjem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni), lotili naj bi se izdelave poslovnih načrtov za kmetije ter programa izobraževanja v podporo kmetijstvu. V nadaljevanju seje so mar-kovski svetniki prisluhnili obsežni predstavitvi strategije podjetništva v občini Markovci, ki jo je pripravil domač strokovnjak in raziskovalec Janez Pi-~erko, univ. dipl. org., special. ing. stroj. Ena glavnih ugotovitev študije je, da je podjetništvo v markovski občini sicer dobro razvito, saj premorejo 133 samostojnih podjetnikov, pri katerih je zaposlenih 253 oseb in ustvarijo letno 2,5 milijarde tolarjev prihodka, ter 21 gospodarskih družb, pri katerih je zaposlenih 91 oseb in letno ustvarijo okoli 1,7 milijarde tolarjev prihodka. Cilj študije je ugotoviti, s kakšnimi ukrepi in posegi občine je možno razvoj podjetništva še povečati. Ce jim bo vse, kar so predvideli, uspelo, potem naj bi denimo v letu 2006 imeli okoli 210 samostojnih podjetnikov in družb, pri katerih bo zaposlenih vsaj 480 oseb, ki bodo v letu dni ustvarili kar 7 milijard prihodkov. To pa so zagotovo izredno pomembna sredstva, saj gre za občino, ki je sicer izrazito kmetijska. Svetniki so predlagano strategijo podjetništva z navdušenjem in v celoti sprejeli, strinjali pa so se tudi s predlaganimi cilji, ki jih bodo poskušali realizirati sproti glede na razpoložljiva sredstva. V ta namen bodo v kratkem imenovali 3-članski odbor, ki bo skrbel za izvajanje. Po krajši obrazložitvi so se svetniki strinjali s spremembami in dopolnitvami odloka o nadomestilu stavbnega zemljišča ter v zvezi s tem in z majhnimi dopolnitvami tudi z 8,5 odstotnim povišanjem vrednosti točke za izračun tega nadomestila v prihodnjem letu. Strinjali so se tudi z okoli 8-odstotnim povišanjem cen za grobnine ter priključnine na kabelski TV sistem. S sklepom so določili proge in cene za izvajanje zimske službe ter določili cene vzgojno-varstvenih programov vrtca, ki so sicer med najnižjimi v regiji. Lotili so se tudi delovnega gradiva odloka o občinskem proračunu za leti 2002 in 2003, ki predvideva okoli 838 oziroma 779 milijonov prihodkov ter okoli 800 oziroma 753 milijonov odhodkov. Ob obravnavi zazidalnega načrta obrtne cone Novi York, predstavil ga je projektant Miran Murovec, pa so sprejeli nekatere spremembe. Predvsem gre za to, da bodo za potrebe podjetnikov zgradili samostojno čistilno napravo in samostojno transformatorsko postajo. Iz prvotnega predloga pa so črtali izgradnjo plinske postaje, ker med obrtniki ni zanimanja za uporabo plina. M. Ozmec ni nameravali enostransko - brez soglasja Jugoslavije - prepustili Trst in pretežni del cone A svobodnega tržaškega ozemlja Italiji, Jugoslavija pa se je temu uprla tudi z grožnjo vojaškega spopada? Takšno opozorilo bi bilo koristno kot opomin vsem tistim, ki so poskušali (in poskušajo) svetovne razmere urejati samovoljno, brez upoštevanja volje in mnenj neposredno prizadetih. TUDI SLOVENCI ŽRTVE KRIVIC Predsednik Milan Kučan se je moral ob svojem nedavnem obisku na Dunaju kar nekajkrat ukvarjati z "zgodovinskimi temami". Predvsem je skušal nekaterim avstrijskim politikom dopovedati, da je čas, da se "zgodovino prepusti zgodovinarjem". Povsem umestno bi bilo, če bi k temu dodal, da zgodovinarjev ne kaže obremenjevati s trenutnimi političnimi željami ali zahtevami, kar menda za nekatere v Avstriji ne bi bilo povsem nepomembno. Kučan je moral nekemu avstrij- skemu novinarju kot na kvizu odgovarjati tudi na vprašanje, kaj so po njegovem mnenju krivice, ki so nastale na podlagi (za nekatere Avstrijce) spornih avnojskih sklepov. Pravzaprav je neverjetno, s kakšno potrpežljivostjo naši politiki kar naprej Avstrijcem razlagajo in dopovedujejo, kako smo pripravljeni na "popravljanje morebitnih individualnih krivic", Avstrijci pa tega nočejo in nočejo razumeti. Ali ne bi bili učinkovitejši (in razločnej-ši), če bi tudi sami pripravili spisek krivic, ki jih je v vseh teh letih prizadejala (demokratična) avstrijska oblast slovenski manjšini z nedoslednim izpolnjevanjem obveznosti iz avstrijske državne pogodbe? Prav tako je nenavadno, da se mora predsednik države sam braniti pred Haiderjevimi napadi, da se z zavzemanjem za pravice slovenske manjšine vmešava v "avstrijske notranje zadeve". Ali ne bi bilo prav in nujno, da bi proti takšnim Hai-derjevim očitkom takoj z ostrim protestom reagiralo slovensko zunanje ministrstvo, pa tudi kdo na avstrijski strani?! PAHORJEVA AKCIJA, KUČANOVO PISMO Na domačem "zgodovinskem" področju je zdaj najbolj aktualna Pahorjeva akcija in želja, da bi "postopoma oblikovali nujno potrebno enotnost glede obravnave slovenske polpretekle zgodovine in tako morda le dosegla želeno pomiritev, ne pa poglobitev starih političnih delitev". Pahor upa, da bi zdaj v državnem zboru lako oblikovali izjavo oziroma skupni dokument o tem. Predsednik države Milan Kučan pa je predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju posredoval pismo, v katerem poudarja, da je zdaj nova priložnost, "da politično končno zaključimo zgodovinski čas slovenskega naroda med drugo svetovno vojno in takoj po njej". V pismu Kučan poudarja: "Ne moremo popravljati tistega, kar se je zgodilo, lahko pa sklenemo, da ne bo politika pisala zgodovine. Pieteta do mrtvih nam nalaga, da mrtvi ne bodo zlorabljeni za politične obračune ... " Jak Koprive PO NAŠIH KRAJIH POBREZJE / SLOVESNOST PRI DRUŽINI GRABROVEC Šestletni Uroš dobil svoje hišno dvigalo V Pobrežju pri družini Grabrovec smo se minuli petek lahko znova prepri~ali, da v na{em okolju {e živijo dobri ljudje, pripravljeni pomagati drugim v težkih življenjskih situacijah. Štiri~lanska družina Grabrovec je kljub mnogim težavam sre~na, a njena najve~ja skrb je zadnja {tiri leta invalidni sin Uro{, {estletnik, ki je priklenjen na invalidski vozi~ek. Doma~i so se odlo~ili, da mu bodo ob hi{i zgradili osebno dvigalo, ki bo odsko~na deska za njegovo lažje gibanje po doma~i hi{i; v nekaj mesecih so uspeli. Po pomoč so se obrnili na domačo občino Videm, krajevno skupnost Pobrežje, na podjetji, kjer sta zaposlena starša, na mnoge domače obrtnike in dobre ljudi, ki jim pomoči niso zavrnili. Uroš že ima svoje dvigalo in ga nekaj dni zavzeto uporablja, družina pa je s tem želela odpraviti ovire, ki so osnova za neodvisno življenje invalidov. Življenjska zgodba šestletni-ka iz Pobrežja 46 A je nekoliko drugačna od vsakdanjih v naši okolici, a tako zelo življenjska, da človeku seže do srca. Težko je starše invalidnega otroka spraševati o tem, kako sta se soočila s težko življenjsko resnico, da je njun sin od nekega dneva naprej invalid in priklenjen na invalidski voziček. A tudi starši so med seboj zelo različni. Uroševa mama Jožica in oče Jože sta drugačna od mnogih staršev, odprta in pripravljena trdo delati, samo da bo Uroš imel vse tisto, kar imajo njegovi vrstniki. Pot, ki sta jo skupaj prehodila, je bila velikokrat težka, na čase boleča, pripoveduje mama Jožica, vendar nista se ustavila, hodila sta naprej in skupaj z Urošem iskala najboljše rešitve. Uroš zdaj že nekaj časa obiskuje enoto Vrtca Ptuj, otroci so se ga privadili, prav tako sose- Uros že pridno uporablja svoje hišno dvigalo Dvigalo so Grabrovčevi postavili v prizidku ob hiši. Foto: TM dje, krajani, znanci, saj je fant z nasmehom in odprtostjo osvojil že marsikatero srce. Zadnja {tiri leta svojega otro{tva je preživljal po bolni{nicah, kar nekaj mesecev je bil na In{titutu za rehabilitacijo v Ljubljani, ampak zdaj je že doma v Pobrežju in se navaja na svoje novo hi-{no dvigalo. Pred dnevi so se z dvigalom že popeljali njegovi "donatorji", blagoslovil pa ga je pater Andrej Feguš iz domače župnije sv. Vida. Petkov dan, 9. novembra, je bil za Grabrovčeve nekaj posebnega, v goste so povabili vse tiste, ki so jim pomagali pri nakupu hi{nega dvigala za Uro{a, in se jim na tak način želeli zahvaliti. Mama Jožica ob tem dogodku ni skrivala solza; bile so delček veselja, za katerega pa tako vsak dan poskrbi Uro{, najmlaj{i član družine. Povedala nam je, da je Uro{ čudovit fant, navdu{en nad marsičim: rad ima {port, glasbo (tako kot njegov oče), zato mu bo verjetno {e kako prav pri{la kitara, ki mu jo je v dar prinesel videmski župan Franc Kirbi{. DRUGAČNO ŽIVLJENJE SE JE ZAČELO PRED ŠTIRIMI LETI Družina Grabrovec se je v novo hi{o vselila leta 1996, ko je bil Ur{ {e zdrav, leto kasneje pa so se začele težave. Uro{ je re- DORNAVA / SPREJELI ODLOK O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNIH ZEMLJIŠČ V zaietku decembra ponovno enoizmenski pouk Svetniki ob~ine Dornava so se na sredini seji najdalj ~asa ustavili pri obravnavi odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemlji{~. Z zakonom jih je seznanil Anton Kogo-v{ek, direktor podjetja Krim iz Grosuplja. Po dolgi razpravi so se svetniki odločili, da bodo občino razdelili v dve območji. Večino naselij bo v prvem območju, zaselki ali posamezne hiše, ki se od večine precej razlikujejo v komunalni infrastrukturi, pa bodo v drugem območju. Strinjali so se, da zakon ne bo obremenjeval lastnikov kmetijskih stavb, farm in rastlinjakov ter gasilskih domov. Sprejeli so sklep o razglasitvi domačije Cušek kot etnološkega spomenika. Svetniki so podali predloge za nove člane sveta za osnovno šolo Dornava. Franc Šegula, župan občine Dornava, pa je svetnike seznanil z delom pri tamkajšnji osnovni šoli. V začetku decembra naj bi končali obnovitva dela in tudi na novo opremili šolo. Takrat bi v šoli ponovno stekel enoizmenski pouk. Povedal je tudi, da so pridobili gradbeno dovoljenje za izgradnjo kanalizacije; delo na terenu naj bi pričeli spomladi. Med pobudami in predlogi svetnikov so ponovno opozorili na problematiko črnega odla- gali{ča smeti, ki nastaja v že sanirani gramozni jami v Mez-govcih. Odločili so se, da bodo jamo očistili ter uvedli nekatere dodatne ukrepe, ki bi preprečili črno odlaganje smeti. MS sno zbolel, nekaj dni je preživel v bolni{nici Ptuj, nato pa kar dva meseca na infekcijski kliniki v Ljubljani. Diagnoza se je glasila: mielitis, kar pomeni vnetje hrbtenjače. Šest mesecev je nato preživel na infekcijski kliniki v Ljubljani, ki jo obiskuje {e danes, a kljub velikemu trudu zdravnikov in zavzetosti domačih Uro{u niso mogli pomagati. Tudi v alternativni medicini, kamor so se obrnili kasneje, jim niso dali kak{nega posebnega upanja. Za družino je napočil trenutek soočenja z resnico, pri čemer niso izgubljali časa in energije z vpra-{anji o tem, zakaj se je to morali zgoditi prav njim, temveč je bilo potrebno organizirati življenje v družini, katere član je invalid. Uroš je v štirih letih precej zrasel, postaja vse težji, v hiši je zanj vse preveč ovir, dvigalo pa je bila najboljša rešitev. Po pomoč so se obrnili tudi na Zvezo paraplegikov Slovenije, tam so jim narisali potrebne načrte za ureditev klančne steze, ki bi Urošu omogočila lažji dostop v hišo. Vendar se je družina odločila za osebno dvigalo, s katerim bo Uroš lahko prišel v vsak kotiček hiše, na podstrešju pa mu bodo v prihodnje uredili še bivalne prostore in posebno kopalnico, prilagojeno invalidu, ki bo velik finančni strošek. S prošnjo za denarno pomoč za nakup dvigala se je družina Grabrovec obrnila na kar nekaj naslovov in zelo kmalu so dobili odgovore, ki so jim vlili še več upanja. Nekateri so se od- ločili darovati zajetno vsoto denarja, mnogi so se ponudili z delom, a tudi starša sta se morala zadolžiti, saj je bila dokončna cena novega objekta z dvigalom kar 3,5 milijona tolarjev. Talum Kidričevo je prispeval milijon tolarjev, Box Mark Leather iz Kidričevega 200 tisoč tolarjev, prav toliko občina Videm, s svojim delom in sredstvi pa so pomagali {e Ale{ Horvat, Robert Hamer{ah, Jože Šprah in Franc Narat. Želja vseh, ki so pomagali Uro{u in njegovi družini, pa je bila, da bi dvigalo dobro delovalo, predvsem pa, da bi ga Uro{ lahko koristno uporabljal pri svojem delu in uresničevanju življenjskih ciljih. Ko pa bo imel na podstre-{ju {e svojo kopalnico in sobo, potem bo izpolnjena {e ena velika želja njegovih star{ev, brata in Uro{a. Tatjana Mohorko PTUJ / NOVI ODLOK PRIJAZNEJŠI DO NAJEMNIKOV POVRŠIN ZA TERASE Obraiun le za sezono Ptujski mestni svetniki bodo na novembrski seji odlo~ali tudi o sprejemu predloga odloka o komunalnih taksah, ki je v mnogo~em prijaznej{i do gostincev - uporabnikov javnih povr{in za potrebe poletnih teras. Ne le da bodo po novem odloku pla~evali nižjo takso, javne povr{ine bodo gostinci za te namene lahko uporabljali celo leto, pri tem pa se jim bo uporaba skladno z odlokom obra~unala za {estmese~no obdobje - od 1. aprila do 30. septembra, za preostalo obdobje (~e bodo zaprosili za celoletno uporabo), pa bodo pla~ali le pav{alni znesek 3000 tolarjev (250 to~k pri vrednosti 12 tolarjev za to~ko). Na podlagi tega bo s strani uporabnikov za poletne terase v mestni proračun občine Ptuj na leto priteklo manj denarja kot do sedaj: po sedanjem odloku so takse od poletnih teras prinesle okrog tri milijone tolarjev letno, po novem pa le okrog milijon in 700 tisoč tolarjev. Po novem se taksa po kvadratnem metru tudi več ne bo obračunavala glede na opremljenost gostinskega vrta (senčnik, ograja, podest ...), temveč glede na fiksno {tevilo točk. Za kvadratni meter vrta bo taksa zna{ala eno točko na dan. V mestni občini Ptuj pravijo, da so po najbolj{ih močeh sku-{ali upo{tevati želje gostincev v mestu, prispevali pa naj bi tudi k revitalizaciji starega mestnega jedra, ki vse bolj umira, čeprav je na drugi strani res, da bo lahko samo ponudba pritegnila več obiskovalcev v ta del mesta. Revitalizacije starega mestnega jedra bi se moralo mesto lotiti celoviteje, ne samo skozi komunalne takse oziroma poletne terase. Poletnih vrtov oziroma gostinskih vrtov je na območju mesta 25. Večina je manj{ih, zavzemajo do 10 m2 povr{ine. Novo v odloku o komunalnih taksih je tudi, da je v času tradicionalnih javnih prireditev (kurentovanje, poletna noč, martinovanje) možna uporaba javnih povr{in v skladu z dogovorom z organizatorjem le-teh, da komunalne takse v času tradicionalnih ptujskih sejmov ne bodo plačali obrtniki, ki prodajajo lastne izdelke domače in obrtne obrti, kar bodo dokazovali z odločbo pristojnega organa, plačila komunalne takse pa bodo opro{čene tudi objave neprofitnih organizacij in dru{tev. MG Za poletne terase oziroma gostinske vrtove bo poslej veljala nižja komunalna taksa. Foto: Črtomir Goznik RADIOPTUJ '96.e'l04,3MH< .mm Družba za časopisno ir radysko dejavnost RADIO-TEDNIK, d.o.o., RADIO-TEDNIK p.p. 95, Ralčcva 6,2250 Ptuj, tel.: 0a/74W4-10, 02/74W«7, faks: 02/749-3«5, elektronska pošta: nabiralnlkeradte-tedňUčiTš^e $tlirïï:Tiep7?wvw.rBaiôïëariTE5r oi / w-UAb. m^tsms^ Oí / W-U--^. âisS^M^iMi) Lahkota prihodnosti TALUM, d.d., KIDRIČEVO Dan odprtih vrat Vsako leto ob tovarniškem prazniku v Talumu odpremo vrata vsem, ki želite videti, kako nastaja aluminij. Na ogled tovarne vas vabimo v soboto, 17. novembra 2001. Ob 9. uri vas bodo v upravni zgradbi pričakali naši sodelavci. Prosimo vas, da pridete najkasneje do 9.30, ker bomo takrat vrata zaprli, saj vas po naših obratih lahko popeljemo le v manjših skupinah in pod strokovnim vodstvom. Dobrodošli Prodaja keramičnih ploscic iz opuščenega proizvodnega programa Skrbimo za udobnejše bivanje. V enem tednu popolnoma obnovimo vašo staro kopalnico! Ogrevalna tehnika « Kotel RIELLO 4RCT 91.924,80- Kotel CTC 280 Gemini Pius 473.930,10- "Kombinirani kotel z dvojnim kurIS&em Kotel Feroterm FKB 25ICV 190.673,70- Bojler Lentherm OWL 200L 100.215,- Radiator AKLIMAT Aluminijski radiatorji AKLIiVIAT so izredno l(akovostni Izdeiki, ki vam bodo v raziičnih oblikah in dimenzijah, prinašali toplino v vaš dom najmanj 15 let kolikor zanje garantira proizvajalec. Kot dodatno možnost si izberite radiatorski obešalnik, za odlaganje blrsač. Radiator Tehnični podatki: Dolžine: 500-3000 mm Višine: 300-400-500-600-900mm Priključna višina: 54mm Priključek: 4 priključki-po 1/2" Debelina pločevine: 1,25mm Preizkusni tlak: 9 bar Delovni tlak: 6 bar Toplotna moč: po DIN 4704 Montiramo in dobavijamo različne vrste materialov za vodovod in ogrevalno tehniko! I ' Za vse blago, kije na zalogi, velja 5% gotovinski popust pri nakupu v naši trgovirii. Izvajamo vodovodne instalacije, plinske instalacije in centralno ogrevanje, ter polagamo keramične ploščice. Plačilni pogoji: 6 mesecev brez obresti. Kredit na 2 do 4 leta preko banke. Vse cene so v SIT in vključujejo DDV. Za morebitne napake se opravičujemo. Pridržujemo si pravico do spremembe cen. Akcijske cene na keramiène plošélce Iz posebne ponudbe veljajo samo do razprodaje zalog. 15. - 21. novembra 2001 RADIO PTUJ 89,8 • 98,2 • 104,3 FM Četrtek, 15. november SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Mostovi 9.00 Pod klobukom 9.50 Zgodbe iz školjke 10.30 Avstralska kronika, pz. serija, 2/12 # 11.20 Obiskali smo..., dokumentarna serija, 9/17 11.50 Prezrta okolja, 4/5 12.20 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 13.00 Poro~ila # 13.10 Vremenska panorama 13.25 Intervju: Prof. dr. Jože Toporiši~ # 14.15 Mario, nedeljski ve~er v živo # 16.00 Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV 16.30 Poro~ila # 16.45 Izgubljeno in najdeno, kratki igrani film za otroke 17.00 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 17.45 Modro 18.20 Dosežki 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Tednik 21.00 Prvi in drugi 21.20 Osmi dan 22.00 Odmevi # 22.55 Oddaja o filmu 23.25 Modro, ponovitev 0.00 Dosežki, ponovitev SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.35 TV prodaja 15.05 Videospotnice 15.40 Sovražnik vsega človeštva, dokumentarna oddaja 16.30 Rad Imam Lucy, nanizanka, 118. epizoda 17.00 Sylvia, nanizanka, 13/15 17.50 Izgubljena hči, ameriška nadaljevanka, 1/2 1 9.25 Videospotnice 20.00 Evroliga v košarki 20.00 Ljubljana: Union Olimpija - Opel Skyliners, prenos 20.30 Podgorica: Budu~nost - Krka Telekom, prenos 22.20 Kam gredo divje svinje, nadaljevanka, 9/10 23.20 Poseben pogled: Zbogom, ljubi dom!, francoski film 1.10 Akcija!, nanizanka, 4/14 2.00 Videospotnice, ponovitev POP TV 9.00 Oprah show, ponovitev 10.00 Vsiljivka, ponovitev 21. dela 10.55 Črni biser, ponovitev 163. dela 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 33. dela 12.40 TV prodaja 13.10 Lepo je biti milijonar, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, 133. del nanizanke 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah show, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 34. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 164. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 22. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 Popolni ~etrtki: Raztresena Ally, 11. del nanizanke 20.55 Prijatelji, 11. del nanizanke 21.30 Seks v mestu, 11. del nanizanke 22.00 Zahodno krilo, 11. del nanizanke 22.50 Udarci pravice, 9. del nanizanke 23.40 M.A.S.H., 46. del humor. nanizanke 0.10 24 ur, ponovitev KANAL A 8.55 TV prodaja 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Show Jerryja Springerja, ponovitev 11.00 TV prodaja 11.30 Begunec, ponovitev 11. dela 12.30 Obala ljubezni, 168. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 34. del nadaljevanke 14.15 TV prodaja 14.45 Dvakrat v življenju, 13. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, 14. del nanizanke 17.30 Princ z Bel Aira, 19. del humor. nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 2. del humor. nanizanke 18.30 Korak za korakom, 2. del humor. nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Show Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Colum*riški film 21.50 Will in Grace, 7. del humor. nanizanke 22.20 Tretji kamen od sonca, 4. del humor. nanizanke 22.50 Noro zaljubljena, 21. del humor. nanizanke 23.20 Ekstra magazin, ponovitev 23.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 6.00 Videostrani 7.00 TV prodaja 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 10.00 TV prodaja 11.00 Notredamski zvonar, film 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.45 TV prodaja 14.15 Videostrani 15.15 Vera in ~as 15.45 Naš vrt 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz doma~e skrinje 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 20.00 Policist s petelinjega vrha, 3. del serije 21.00 Dorotej, zgodovinska drama 23.00 TV razglednica 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Wai Lana joga 0.45 Video strani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, dokum. Serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Žito je zeleno, film. 15.00 Novice. 15.05 Bitka za Berlin, pz. serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsako-dnevnica. 18.30 PP 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Izbrisani prostor, magazin. 21.05 Željka Ogresta z gosti. 22.10 Poslovni klub. 22.45 Odmevi dneva. 23.05 Šport danes. 23.15 Znanstvena sre~anja. 0.15 Miljoni, am. film. 2.00 Sodnica Amy, serija. 2.45 Kraljestvo divjine. 3.10 Na zdravje!, humor. serija. 3.35 Od prijema do sojenja, dokum. serija. 3.55 J.D.Salinger, dokumentarni film. 4.45 Žito je zeleno, film. 6.15 Glasbeni program. HTV 2 8.30 Sidney: SP v tenisu, prenos. 13.15 TV intervju. 14.05 Euro-magazin. 14.35 Pol ure kulture. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Nana, serija. 16.40 Hugo, Tv igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sre~e. 19.05 Na zdravje!, humor. Serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, dokum. serija. 20.10 Sodnica Amy, serija. 20.55 Polni krog. 21.15 Good Night, Mister Tom - angl. film. 23.05 Seinfeld, humor. serija. 23.30 Samotni izme~ki, serija. 0.15 Na meji mogo~ega 4., serija. HTV 3 9.30 Zasedanje Hrvaškega sabora, prenos. 16.20 Sidney: SP v tenisu, posnetek. 19.20 Glasbeni program. 20.00 Taksi, fr. film. 21.25 Hit-depo. 23.25 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.35 Čarobni šolski avtobus, risana serija, otroški program. 7.55 Caroline v mestu, serija. 8.15 Sabrina, serija. 8.40 Čarovnica, serija. 9.25 Beverly Hills 90210, serija. 10.05 Mese~nica, komedija, 1987. 11.45 Confetti tivi. 13.20 Grad ugank, kviz. 14.05 Triple Z, risana serija. 14.30 Papyrus, risana serija. 14.55 Mladi Herkul, serija. 15.20 Princ z Bel-Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90201, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija, 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Posebna enota Kitzbuhel, serija. 21.05 Alarm za kobro 11, serija. 22.00 Kaisermuhlen Blues, serija. 22.50 De Luca, show. 23.20 Umetnine: Dolga no~ glasbe: Radiohead, prenos koncerta; Underworld, prenos koncerta. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija (1395). 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 George Washington je spal tukaj, komedija, 1942. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Milijonsko kolo. 12.30 Alpe-Donava-Jadran, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Gorski zdravnik, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Meje dojemanja, dokumentarec. 21.05 Vera, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Euroaustria, magazin. 23.00 Primer za dva, krimi serija. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Veronikine skrivnosti, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Univerzum: Meje dojemanja, dokum. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Milijonsko kolo. 3.00 Alpe-Donava-Jadran, magazin. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk pri televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Pri Kallwassovi. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Sodnik Alexander Hold. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Bolnišnica Lichtenberg, doku. serija. 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici. 19.40 Kviz. 20.15 Victor, angel varuh, fantazijska serija, 2001. 21.15 Alphateam - Reševalci življenj v OP zdrav. serija, 2001. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Poro~ila. 0.35 Frasier. 1.05 The Making Of - novo v filmskih stu-dijih. 1.35 Kviz. 2.05 Nakupovanje doma. 3.00 Sodnica Barbara Salesch. RTL 6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 To~no ob devetih. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank, serija. 11.00 Družinski dvoboj. 11.30 Dvoboj samcev. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti! 16.00 Mladinsko sodiš~e. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dober ve~er 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi. 20.15 Alarm za Kobro 11, akcijska serija. 21.15 Balko, krimi serija, 2001. 22.15 Straža, policijska serija, 2001. 23.10 Geslo: Eternity - Nevarnost iz vesolja, zf. serija, 2000. 0.00 Polno~ni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Veronica, serija. 1.30 Mož v sebi. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 No~ni žurnal. Petek, 16. november SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Prisluhnimo tišini # 9.00 Fra~ji dol, lutkovna nanizanka, 5/23 9.25 Izgubljeno in najdeno, kratki film za otroke 9.40 Enajsta šola, oddaja za radovedneže 10.10 Oddaja za otroke 10.35 Modro 11.10 Dosežki 11.30 Alpe-Donava-Jadran, podobe iz srednje Evrope # 12.00 Dr. Quinnova, nanizanka, 11/29 13.00 Poro~ila # 13.10 Mladi virtuozi: Pihalni kvintet Korfej 13.45 Čari za~imb: Raca s hrenom, 3/20 14.15 Prvi in drugi 14.35 Osmi dan 15.05 Vsakdanjik in praznik 15.55 Mostovi 16.30 Poro~ila # 16.45 Afna Friki, 2. oddaja 17.05 Iz popotne torbe, 7. oddaja: Psi~ka Pika 17.45 National Geographic, ameriška dokumentarna serija, 1/10 # 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Vrti~karji: Beli zajec, nadaljevanka # 20.35 Deteljica 20.45 Poljub v Glasgowu, angleška nadaljevanka, 1/6 21.35 Zabava z glasbo 22.00 Odmevi # 22.55 Polno~ni klub 0.05 National Geographic, ponovitev SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.35 TV prodaja 15.05 Videospotnice 15.35 Stoletje odkritij, dokumentarna nanizanka, 4/10 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 119. epizoda 17.00 Sylvia, nanizanka, 14/15 17.55 Izgubljena h~i, nadaljevanka, 2/2 19.30 Videospotnice 20.05 Sloves, dokumentarna serija, 8/11 20.55 Bliš~ in beda kurtizan, nadaljevanka, 5/9 21.55 Brez sledu, islandski film 23.25 S srcem pod krinko, nadaljevanka, 6/6 0.15 Iz slovenskih jazz klubov 1.15 Videospotnice, ponovitev POP TV 9.00 Oprah show, ponovitev 10.00 Vsiljivka, ponovitev 22. dela 10.55 Črni biser, ponovitev 164. dela 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 34. dela 12.40 Lepo je biti milijonar, ponovitev 14.10 Zakon v Los Angelesu, 134. del nanizanke 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah show, pogovorna oddaja 16.20 Prepovedana strast, 35. del nadaljevanke 17.10 Črni biser, 165. del nadaljevanke 18.00 Vsiljivka, 23. del nadaljevanke 19.00 24 ur 19.30 Miss sveta 2001, prenos izbora 21.40 Privid zlo~ina, 3. del nanizanke 22.30 Udarci pravice, 10. del nanizanke 23.30 M.A.S.H., 47. del humor. nanizanke 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 8.55 TV prodaja 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Show Jerryja Springerja, ponovitev 11.00 TV prodaja 11.30 Pop'n'Roll, ponovitev 12.30 Obala ljubezni, 169. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 35. del nadaljevanke 14.15 TV prodaja 14.45 Dvakrat v življenju, 14. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, 15. del nanizanke 17.30 Princ z Bel Aira, 20. del humor. nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 3. del humor. nanizanke 18.30 Korak za korakom, 3. del humor. nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Show Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Horor: ~arovnice, 11. del nanizanke 21.00 Izganjalka vampirjev, 11. del nanizanke 21.50 Ljudje z jezera, ameriški film 23.40 Ekstra magazin, ponovitev 0.00 Pop'n'Roll, ponovitev TROJKA 6.00 Videostrani 7.00 TV prodaja 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz doma~e skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 10.00 TV prodaja 11.00 Dorotej, film 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.45 TV prodaja 14.15 Videostrani 15.15 Automobille, ponovitev 15.45 Reporter X 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz doma~e skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 20.00 Raketa pod kozolcem, zabavnoglasbena oddaja 21.30 Navzkrižni ogenj, ameriški triler 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Wai Lana joga 0.45 Videostrani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, dokum. serija. 10.00 Novice. 10.05 Otroški program. 12.00 Novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Film. 15.00 Novice. 15.05 Izobraževalni program. 16.15 Televizija o televiziji. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Serija. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Za srce in dušo, glasbena oddaja. 21.00 Smrt jin dobro pristoji, am. film. 22.40 TV leksikon. 22.45 Odmevi dneva. 23.05 Šport danes. 23.20 Darkman III.: Die, Darkman, Die -am. film. 0.45 Telesni stražar, fr. film. 2.15 Begunec, serija. 3.00 Od prijema do sojenja, dokum. serija. 3.20 Divjanje hormonov, dokumentarni film. 4.10 Film. 6.10 Pravi ~as. HTV 2 6.30 Sidney: SP v tenisu, prenos. 13.10 Izbrisani prostor, magazin. 14.00 Željka Ogresta z gosti. 15.00 Otroški program. 16.00 Novice. 16.05 Serija. 16.40 Hugo, Tv igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sre~e. 19.05 Zakonske vode, humor. serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, dokumentarna. serija. 20.10 Begunec, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Mese~ina. 22.05 Svet zabave. 22.40 Cafe Cinema. 23.20 Novice. 23.25 Pravi ~as. HTV 3 9.30 Zasedanje Hrvaškega sabora, prenos. 14.25 Sidney: SP v tenisu, posnetek. 17.25 Namizni tenis, prenos. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Divjanje hormonov, dokumentarni film. 21.00 Show Michaela Richardsa. 21.20 Veronikine Skrivnosti III., humor. serija. 21.45 Na zdravje!, humor. serija. 22.10 Maggie, humor. serija. 22.30 ~as je za jazz. 0.20 Remek. 0.30 Košarka NBA magazin. 1.00 Košarka NBA: Indiana - Minnesota, prenos. AVSTRIJA 1 6.45 Čarobni šolski avtobus, risana serija, otroški program. 8.05 Caroline v mestu, serija. 8.25 Sabina, serija. 8.50 Čarovnice, serija. 9.35 Beverly Hills 90210, serija. 10.15 Robin Hood, serija. 11.00 Alarm za Kobro 11, serija. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Confetti tivi. 13.55 Triple Z, risana serija. 14.30 Papyrus, risana serija. 14.55 Mladi Herkul, serija. 15.20 Princ z Bel-Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90210, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Prijatelji, serija. 19.00 Will in Grace, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Dan domin-poskus postavitve novega svetovnega rekorda v podiranju domin (3,75 milijona domin). 23.05 Januarski mož, triler, 1988. 0.40 Prodajalci smrti, vestern, 1973. 2.00 NFL Blast, ameriški nogomet, magazin. 2.30 Januarski mož, triler, 1988. 4.00 Past na Snake Riverju, vestern, 1958. AVSTRIJA 2 6.05 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Špionaža, drama, 1955 (Ewald Balser). 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Vera, magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Gosrki zdravnik, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Primer za dva, krimi serija. 21.20 Veliki zapeljivci-skrivnosti znanih blagovnih znamk, dokumentarec. 22.10 Čas v sliki. 22.35 Modern times, magazin. 23.10 V imenu zakona, serija. 0.30 Nogomet, avstrijska liga. 0.45 Doma~e kraljestvo, serija. 1.10 Zlata dekleta, serija. 1.35 Veliki zapeljivci-skrivnosti znanih blagovnih znamk, dokumentarec. 2.20 Pogledi s strani. 2.25 Modern times, magazin. 3.00 TV kuhinja. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik, serija. 11.00 Franklin, tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Pri Kallwassovi. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Sodnik Alexander Hold. 17.00 Kviz. 17.30 RR. 18.00 Bolnišnica Lichtenberg, doku serija. 18.30 Poro~ila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Kevin - sam doma, komedija, 1990. 22.20 Kaj zijaš?! 22.50 Banzai. 23.20 Harald Schmidt Show. 0.20 Poro~ila. 0.40 Frasier. 1.10 Sodnica Barbara Salesch. 2.00 Nakupovanje doma, pon. RTL 6.30 Dobro jutro Nem~ija. 7.00 Med nami, ponovitev. 7.30 Dobri ~asi, slabi ~asi, ponovitev. 8.05 RTL trgovina. 9.00 To~no ob devetih. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank, serija. 11.00 Družinski dvoboj. 11.30 Dvoboj samcev. 12.00 To~no opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti, kviz show. 16.00 Mladinsko sodiš~e. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dober ve~er 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poro~ila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri ~asi, slabi ~asi. 20.15 Dan domin 2001, posku novega rekorda z 3,750.000 dominami, prenos. 23.00 7 dni - 7 glav. 0.00 Polno~ni žurnal. 0.30 Susan. 1.00 Veronica. 1.30 Mož v sebi. 1.55 Mladinsko sodiš~e. 2.50 No~ni žurnal. video-foto-avdio-katv studio Silvo LEŠNIK s.p., p.e. Nikova ul. 9, 2230 LENART Beta SF> DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net ■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. ■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. ■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. ■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. Sobota, 17. november SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Zgodbe iz školjke 9.05 Gulimišek, 4. oddaja 9.30 Radovedni Taček: Konj 9.40 Pod klobukom 10.35 Kino Kekec: Nenavadna varuška, francoski film 12.00 Tednik, ponovitev # 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 13.25 Mostovi, ponovitev 14.25 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 15.00 20 000 milj pod morjem, ponovitev filma, 1/2 16.30 Poročila # 16.45 Mogočna reka, risani film 17.10 Trnovo robidovje, lutkovna nanizanka, 2/8 17.45 Na vrtu, oddaja TV Maribor 18.10 Ozare 18.15 Z vseh koncev sveta, angleško-japonska dokumentarna serija, 1/13 # 18.40 Risanka 19.00 Danes # 19.05 Utrip 19.30 Dnevnik # 20.00 Vrti~karji: Pokaži kaj znaš, nadaljevanka # 20.35 Vikend pri Berniju, ameriški film 22.15 60 let kričača 23.00 Poročila # 23.35 Sopranovi, nadaljevanka, 10/13 0.20 Dve potovanji Jacquesa Lecoqa, francoska dokumentarna oddaja, 1/2 1.10 Z vseh koncev sveta, ponovitev SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 8.35 TV prodaja 9.05 Videospotnice 9.40 Raymonda imajo vsi radi, nanizanka, 9. epizoda 10.00 Murphy Brown, nanizanka, 21/24 10.30 Jasno in glasno: Profesor - prijatelj ali sovražnik?, kontaktna oddaja 11.25 Alfi Nlpič In muzikanti Evrope, oddaja TV Maribor, 2. del 12.25 TV prodaja 13.00 Šport 14.30 Evroliga v košarki: Union Olimpija - Opel Skyliners, posnetek. 16.00 Sport 17.45 Liga prvakov v rokometu (m): Celje PL - Banik Karvina, prenos 19.30 Videospotnice 20.05 En svet - eno upanje, posnetek koncerta Unicefa 21.45 Praksa, nanizanka, 58. epizoda 22.30 Sobotna noč 0.30 Videospotnice, ponovitev POP TV 8.00 TV prodaja 8.30 Slonček Benjamin, risana serija 9.00 princesa Sissi, 10. del risane serije 9.30 Črni pirat, 23. del risane serije 10.00 Možje v črnem, 27. del risane serije 10.30 Jezdeci senc, 10. del risane serije 11.00 Hroščeborgi, 31. del mladinske serije 11.30 Mladi Herkul, 28. del mladinske serije 12.00 Šolska košarkarska liga 12.55 Preverjeno, ponovitev 13.40 TV Dober dan, ponovitev 9. dela 14.30 Zakon v Los Angelesu, 135. del nanizanke 15.20 Miss sveta 2001, ponovitev izbora 17.30 Prvi koraki, ameriški film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Sobotni filmski hit: Ugrabitev, ameriški film 23.20 Domnevno nedolžen, nemško-ameriški film 1.00 24 ur, ponovitev KANAL A 8.50 TV prodaja 9.20 Obala ljubezni, ponovitev 165. dela 10.10 Obala ljubezni, ponovitev 166. dela 11.00 Obala ljubezni, ponovitev 167. dela 11.50 Obala ljubezni, ponovitev 168. dela 12.40 Obala ljubezni, ponovitev 169. dela 13.30 Metulj, ameriški film 16.05 Tako pač jel, 5. del humor. nanizanke 16.30 Matlock, 11. del nanizanke 17.20 Goodyear liga: KK Budu~nost - KK FEAL Široki, košarka, prenos 19.30 Domače kraljestvo, 8. del humor. nanizanke 20.00 Irska brata, ameriški film 21.40 Ledeno hladni, 7. del nanizanke 22.30 Spolni izobčenci, ameriški film 0.15 Rdeče petke, 9. del erotične serije TROJKA 6.00 Videostrani 7.00 TV prodaja 8.30 Wai Lana joga 9.00 Risanke 10.00 Štiri tačke 10.30 TV razglednica 11.00 Popotovanja z Janinom, ponovitev 12.00 Družinska TV prodaja 12.15 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.00 Catchfire, film 15.00 Motor Show Report 15.30 Nemška nogometna liga, prenos 17.30 SQ Jam 18.30 Spidi in Gogi Show 19.30 Glasba 20.00 Športne stave 20.30 Italijanska nogometna liga, prenos 22.30 Nemška nogometna liga, posnetek 0.30 Videostrani HTV 1 7.55 Novice. 8.00 Otroški program. 10.00 Novice. 10.05 Parla-onica. 10.55 Risanka. 11.10 Življenjska šola, serija. 11.55 TV leksikon. 12.00 Novice. 12.30 Glasbena oddaja. 13.00 Prizma, magazin. 14.00 Hrvaške manjšine v Evropi. 14.35 Oprah Show. 15.25 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 16.00 Novice. 16.10 Zlata dekleta, humor. serija. 16.35 National Geographic. 17.35 Turbo Limach Show. 19.05 Biblija. 19.30 Dnevnik. 20.10 Film. 22.25 Družina Soprano 3., serija. 23.20 Novice. 23.30 TV dvoboj. 23.50 Audrey Hepburn Story, mini-serija. 2.50 Moške svinje, humor. serija. 3.20 Maggie, humor. serija. 3.40 Obstanek. 4.30 Poletni prazniki, angl. Film. 6.15 Oprah Show. 7.00 National Geographic. HTV 2 11.40 Poletni prazniki, angl. film. 13.25 Glasbena matineja: Tenori. 14.55 Hišni ljubimci. 15.40 Življenjska šola, serija. 16.30 Beverly Hills 9., serija. 17.20 Briljanteen. 18.15 Dekleta v trendu, serija. 19.05 Maggie, humor. serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, dokum. serija. 20.10 Obstanek. 21.00 Novice. 21.10 Hit HTV-ja. 22.00 Glamour Café. 22.55 Moške svinje, humor. serija. 23.25 Peter Frampton Live. HTV 3 8.30 Sidney: SP v tenisu - polfinale, prenos. 13.00 Košarka NBA: Indiana - Minnesota, posnetek. 14.50 Sidney: SP v tenisu, posnetek. 17.50 Rokometna liga prvakov. 19.30 TOP DJ MAG. 20.30 Vesoljski otok, serija. 21.15 Romance 20. stoletja. 21.40 Filmski portreti. 22.25 Šport danes. 22.40 Filmi Rajka Grliča. AVSTRIJA 1 6.20 čebelica Maja, risana serija, otroški program. 7.55 Helmi, otroški program. 9.10 Confetti TV, otroški program. 10.05 Pika Nogavička, serija, otroški program. 11.05 Disneyjev festival, klasične risanke. 12.00 Drew Carey, serija. 12.25 Življenje in jaz, serija. 12.45 Simpsonovi, risana serija. 13.10 Dvojčici, serija. 13.30 Nimaš pojma, serija. 13.55 Jesse, serija. 14.15 O3 Austria Top 40, glasbena lestvica. 15.30 Kiddy Contest 2001. 17.00 Srčece, show. 17.50 Nogomet, avstrijska liga. 19.30 čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Stavimo da, show in igre s Thomasom Gottschalkom, prenos iz BOblingena. 22.35 Mestne legende, triler, 1998. 0.10 Hladen kot kamen, akcijski film, 1991. 1.35 Trgovci s smrtjo, vestern, 1973. 2.55 Srčece, show. 3.40 O3 Austria Top 40. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Poročila. 9.05 TV kuhinja. 9.30 čudovite tete v akciji, komedija, 1971. 11.05 Moby Dick, pustolovska drama, 1956. 13.00 čas v sliki. 13.10 Sedem let nesreče, komedija, 1940. 14.40 če bi to vedel moj veliki brat, komedija, 1959. 16.10 Podobe Avstrije, magazin. 16.25 Dežela in ljudje, magazin. 16.55 Religije sveta: glas islama. 17.00 čas v sliki. 17.05 Pogled v deželo, magazin. 17.35 Živalski magazin. 17.55 Konflikti, magazin. 18.25 Bingo, igrica. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Gorje tistemu, ki laže, gledališka drama, 2001. 22.20 čas v sliki. 22.25 Zabava in glasba iz Hernalza, oddaja izvirne dunajske glasbe. 23.10 Svet Suzie Wong, drama, 1960. 1.10 Pogledi s strani. 1.15 TV kuhinja. 1.40 Dežela in ljudje, magazin. 2.10 Pogled v deželo, magazin. 2.40 Živalski magazin. 3.00 Konflikti, magazin. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Bolnišnica Lichtenberg. 6.00 V bliskavici, pon. 6.35 Otroški program. 13.30 Alf. 14.00 Ljudje v belem. 15.00 Sam proti prihodnosti, fant. serija, 1997. 16.00 Družinski zakon. 17.00 Res je. 17.30 Košarka. 18.00 Preprosto Verona. 18.30 Poročila. 18.45 Šport. 19.00 Nogomet. 20.15_Marvinova soba, druž. drama, 1996. 22.15 Šaljive novice. 23.15 Šaljive novice. 0.15 Novi Centurioni, drama, 1972. 2.10 Kralj v New Yorku, komedija, 1957. RTL 5.30 Otroški program. 11.00 Življenje in jaz. 11.50 Moesha. 12.40 Varuška, po. 13.10 Močna družina. 13.35 Princ z Bel-Aira. 14.05 Tretji kamen od sonca, kom. serija. 14.30 Divja sedemdeseta. 14.55 Beverly Hills, 90210. 15.50 A-Team. 17.45 Top of the Pops. 18.45 Poročila. 19.05 Kdo bo milijonar. 20.15 Dvigalo v onostranstvo, triler, 1997. 22.00 Skrivnostne prerokbe. 23.00 Zapeljevanje v raju. 23.55 South Park. 0.20 7 dni - 7 glav. 1.05 Divja sedemdeseta. 1.30 Princ z Bel-Aira. 1.55 Tretji kamen od sonca. 2.20 Top of the Pops. 3.05 Beverly Hills, 90210. RTL 2 6.00 Vodne podgane - Pristaniški policaji. 6.40 Novo v kinu. 7.05 Prisrčna gospodinja. 7.25 Girl Power. 8.15 Princ z Bel-Aira. 8.40 Polna hiša, pon. 9.05 Nesrečna do konca. 9.30 Bravo TV, pon. 10.50 Mladi policaj, pustolovski, 1995. 13.05 Sliders - Paralelni svet, serija. 15.00 Corrina, tragikomedija, 1994. 17.05 L. A. Heat. 18.05 Teksaški mož postave, serija. 20.00 Poročila. 20.15 Zadnji kitajski cesar, zgodovinski ep, 1987. 23.15 Surviving the Game - Lovci na ljudi, akcijski film, 1994. 1.05 Dirty Showgirl, erotični triler, 1996. 2.50 Nočne fantazije. PRO 7 4.55 Beg iz Alcatraza, triler, 1979. 7.00 Vsi ljubijo Raymonda. 7.25 Waynehead. 7.45 Dragon Flyz. 8.15 Flash Gordon - Nove pustolovščine. 8.40 Z kot Zorro. 9.10 Big Guy & Rusty. 9.40 Highlander. 10.05 Robocop Alpha Command. 10.30 Batman & Robin. 11.00 Extreme Ghostbusters. 11.30 Otroški program. 11.55 Kurja polt -ure strahov. 12.20 Dvojčka. 12.45 Prijazna družina. 13.15 Prijazna družina. 13.45 Dharma & Greg. 14.15 Prijatelji. 14.45 Will & Grace. 15.10 Futurama. 15.40 Sabrina. 16.05 Dawson's Creek-Simpatije, serija. 17.00 Roswell, serija. 18.00 Andreas Turck - ljubezenske zgodbe. 19.00 Pogovor. 19.30 Max TV -Vse življenje. 19.55 Pro7, poročila. 20.15 Oasem glav v torbi, krimi komedija, 1997. 22.00 Double Team-Sanjsko moštvo, akcijski, 1997. 23.45 American Figter III - Krvavi lov, akcijski, 1988. 1.15 Ring of Steel - Jekleno rezilo, kacijski, 1996. 2.45 Zone 39, zf., 1996. EUROSPORT 8.30 Nori športi. 9.30 Bob. 10.30 Skeleton, pon. 11.30 Bob. 12.30 Nogomet, pon. 14.00 Bob. 15.00 Kolesarstvo, pon. 16.00 Bob. 17.00 Kolesarstvo. _ 18.45 Športna poročila. 19.00 Golf. 21.00 Kolesarstvo. 0.00 Športna poročila. 0.15 Boks: Marcus Beyer (ZRN)-Shannon Landberg (ZDA). 1.15 Nori športi, magazin. 1.45 Športna poročila. dSF 5.00 Jutranji program. 7.00 Stoke, pon. 8.45 It's a Knock Out. 9.45 Motorsprot. 10.45 Automagazin. 11.45 Normal, magazin. 12.15 Pogovor o nogometu. 13.15 Nogomet. 14.15 DSF reportaže. 14.45 World Soccer. 15.00 Hokej na ledu. 15.30 Košarka, NBA. 16.00 Ameriški nogomet. 16.30 Stoke. 17.15 Snowboard. 17.45 Futuma. 18.15 Nogomet. 19.00 Boks. 20.00 Šport po svetu. 20.30 Tenis - Masters Cup v Sydneyu. 22.00 Motociklizem. 23.00 Wrestling. 1.00 Speed Zone. 2.15 Monster Trucks. 3 SAT 7.00 Škotske skice: Od Braemara do Ayra, dokumentarec. 7.30 Avec plaisir, tečaj francoščine (23). 8.00 Alpska panorama. 9.00 čas v sliki. 9.05 čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Slovenski magazin. 10.45 Euroaustria, magazin. 11.15 Mesto-dežela-Avstrija, magazin. 12.00 Doris še vedno tiska, dokumentarec. 12.15 Prečno. 13.00 The Very Best Of Freddie Mercury And Queen, videospoti. 14.00 Novo, magazin. 14.30 Štajerski panter: Glasbena dežela Štajerska, dokumentarec. 15.15 Ženska TV, magazin. 15.50 Red Fury, drama, 1984. 17.30 Nasveti: dom. 18.00 Hyperion-titan morij, dokumentarec. 18.30 Nacionalni park Queen Elizabeth v Ugandi, dokumentarec. 19.00 Danes. 19.20 Preddverje, gledališki magazin. 20.00 Dnevnik. 20.15 Vera in domovina, gledališka drama, 2001. 22.10 Martin Kusej, portret. 22.15 Peonski pavilion: Srečen konec (13), gledališka drama. 23.15 Bulevar Bio, pogovor. 0.15 Pogledi s strani, revija. 0.40 Športni studio. 1.40 JazzFestival Bern 1999: Jazz Band Ball, posnetek koncerta. 2.40 Preddverje, gledališki magazin. Nedelja, 18. november 8.00 9.50 10.25 10.55 11.25 11.30 12.00 13.00 13.10 13.30 14.55 15.25 16.00 16.30 16.45 17.35 18.05 18.35 18.40 19.00 19.05 19.30 20.00 21.45 22.40 23.00 23.15 1.10 8.00 8.30 9.05 10.05 11.00 11.50 12.20 12.45 13.15 14.55 15.25 16.20 17.55 19.30 20.05 20.55 21.20 21.55 22.55 1.05 SLOVENIJA 1 Živ žav: Telebajski; Trnovo robidovje; Palček David Promenadni koncert: Orkester slovenske vojske Med valovi, oddaja TV Koper Afrika - pogled s tal, angleška pz. serija, 1/13 # Ozare, ponovitev # Obzorja duha # Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor Poročila # Vremenska panorama Breza, ponovitev filma Izvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi Lingo, TV igrica # Čari začimb: Školjke na rukoli, 4/20 Poročila # Vsakdanjik in praznik Slovenski magazin Prezrta okolja, 5/5 Risanka Žrebanje lota Danes # Zrcalo tedna Dnevnik # Mario, nedeljski večer v živo Pod preprogo Poročila # Zgodbe o knjigah Boston~anke, angleško-ameriški film Prezrta okolja, ponovitev SLOVENIJA 2 Tv prodaja Videospotnice Bliš~ in beda kurtizan, nadaljevanka, 5/9 Kam gredo divje svinje, nadaljevanka, 9/10 Obljubljena dežela, nanizanka, 19/22 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski Imago Sloveniae: Pevski zbor akademije za glasbo TV prodaja En svet - eno upanje, posnetek koncerta Unicefa, ponovitev Športni film Evrogol Evroliga v košarki: Budu~nost - Krka Telekom, posnetek iz Podgorice Pokal EHF v rokometu (m): Mobitel Prule 67 - Kiel, prenos iz Ljubljane Videospotnice Laboratorij v vojni, angleška dokumentarna oddaja Murphy Brown, nanizanka, 22/24 Homo turisticus Končnica Iz slovenske operne ustvarjalnosti - D. Švara: Veronika deseniška Videospotnice, ponovitev POP TV 8.00 TV prodaja 8.30 Slonček Benjamin, risana serija 9.00 Princesa Sissi, risana serija 9.30 Črni pirat, risana serija 10.00 Možje v črnem, risana serija 10.30 Jezdeci senc, risana serija 11.00 Hroščeborgi, 32. del mladinske serije 11.30 Mladi Herkul, 29. del mladinske serije 12.00 Šolska košarkarska liga, ponovitev 13.00 Velika zgodba, ameriški film 14.40 Otroški zdravnik, 9. del nanizanke 15.40 Gorski zdravnik, 9. del nanizanke 16.40 Možje v belem, 16. del nanizanke 17.30 Post mortem, nemški film 19.15 24 ur 20.00 Lepo je biti milijonar 21.30 Športna scena 22.15 Elvis sre~a Nixona, ameriški film 0.10 24 ur, ponovitev KANAL A 8.50 TV prodaja 9.20 Mladi in nemirni, ponovitev 31. dela 10.10 Mladi in nemirni, ponovitev 32. dela 11.00 Mladi in nemirni, ponovitev 33. dela 11.50 Mladi in nemirni, ponovitev 34. dela 12.40 Mladi in nemirni, ponovitev 35. dela 13.30 Richiejeva smrt, ameriški film 15.15 Slavne zvezde, 11. del dokumentarne serije 16.15 Felicity, zadnji del nanizanke 17.10 Beverly Hills, 12. del nadaljevanke 18.05 Melrose Place, 12. del nadaljevanke 19.00 Pop'n'Roll, glasbena oddaja 20.00 Odvečna prtljaga, ameriški film 21.50 Dosjeji X, 7. del nanizanke 22.45 Goodyear liga, ponovitev košarke TROJKA 6.00 Videostrani 7.00 TV prodaja 8.30 Wai Lana joga 9.00 Risanke 10.00 Spidi in Gogi Show, ponovitev 11.00 Vera in čas, ponovitev 11.30 V sedlu, oddaja o konjeništvu 12.00 Raketa pod kozolcem, ponovitev 13.30 Policist s petelinjega vrha, 3. del nadaljevanke 14.30 Sijaj, ponovitev 15.00 Čestitke iz domače skrinje 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Dunlop motocros magazin 17.00 Ekskluzivni magazin 17.30 Ježek Show, zabavnoglasbena oddaja 18.30 Štiri tačke 19.00 TV razglednica 19.30 Glasba 20.00 Reporter X 20.30 Italijanska nogometna liga, prenos 22.30 Italijanska nogometna liga, posnetek 0.30 Videostrani HTV 1 8.30 Otroški program. 12.00 Novice. 12.30 Plodovi zemlje. 13.20 Mir in dobro. 13.50 Klic duha. 14.00 V nedeljo ob dveh. 15.00 Novice. 15.10 Hruške in jabolka - kuharski dvoboj. 15.45 Grun-tovčani, dramska serija. 16.50 Gridlock, am. film. 18.25 Povabilo na čaj, serija. 19.15 LOTO 6/45. 19.30 Dnevnik. 20.05 Vukovar, dokum. film. 21.10 Film. 23.05 TV leksikon. 23.10 Novice. 23.25 Colpo di luna, it. film. 0.50 V nedeljo ob dveh. 1.50 Povabilo na čaj, serija. 2.40 Nevidni človek 2., serija. 3.25 Od prijema do sojenja, dokum. serija. 3.45 Šampijoni narave, pz. serija. 4.10 Danger Signal, am. film. 5.35 Dokum. film. 6.15 Glasbeni program. HTV 2 9.00 Biblija. 9.15 Zavod svetega Jeronima, oddaja. 9.45 AGAPE. 10.45 Portret cerkve in mesta. 11.00 Sveta maša, prenos. 12.05 Danger Signal, am. film. 13.30 Audrey Hepburn Story, mini-serija. 16.15 Ksena - bojevniška princesa 2., serija. 17.00 Dokum. oddaja. 17.30 Šampijoni narave, serija. 18.05 Opera Box. 18.35 Oddaja o kulturi. 19.05 Risanka. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, dokum. serija. 20.10 Nevidni človek 2., serija. 21.00 Novice. 21.05 Svetovna kultura. 22.05 Triler. HTV 3 13.00 Od prijema do sojenja, dokumentarni-igrana serija. 13.25 Ti si moja usoda, serija. 19.55 Amerika - življenje narave. 20.25 It. nogometna liga, prenos. 22.20 Šport danes. 22.35 Rock Club. AVSTRIJA 1 6.00 Confetti tivi, otroški program. 7.15 Disneyjev festival, klasične risanke. 8.50 Ena dva ali tri, kviz. 9.20 Johnny Bravo, risana serija, otroški program. 10.35 Disneyjev festival, klasične risanke. 11.30 Šport. 11.55 Izgubljeni svet, serija. 12.40 Tron, znanstvenofantastični film, 1982. 14.10 Aladin, komedija, 1987. 15.45 Nogomet, magazin lige prvakov. 16.15 Nogomet, avstrijska liga: Sturm-Salzburg, prenos. 18.30 Šport v nedeljo. 19.30 čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Šport. 20.15 Lenya-največja bojevnica vseh časov, pustolovski film, 2000. 21.55 Columbo: Poskusi me ujeti, kriminalka, 1977. 23.10 Kraj zločina: Hazard, kriminalka. 0.40 Nočna mora, triler, 1991. 2.10 Mestne legende, triler, 1998. 3.45 Hladen kot kamen, akcijski film, 1991. AVSTRIJA 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 čas v sliki. 9.05 Zakladi sveta: Ayutthaya-glasvno mesto Siama, dokumentarec. 9.20 Najlonke, swing in Chesterfield, dokumentarec. 9.50 Arhitektova glava-GBuBnther Domenig in njgeova gradbena umetnost, dokumentarec. 10.35 Kulturni tednik. 11.00 čas v sliki. 11.05 Novinarska ura. 12.00 Iz parlamenta. 12.30 Orientacija, magazin. 13.00 Poročila. 13.05 Pregled tedna. 13.30 Tuja domovina, magazin. 14.00 Pogledi s strani. 14.10 Univerzum: Skrivnostni primeri iz živalskega sveta (2), dokumentarec. 15.35 Kralj encijana, domovinski film, 1975. 17.00 čas v sliki. 17.05 Lepše življenje, magazin. 18.00 Milijonsko kolo. 18.30 Podobe Avstrije. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 čas v sliki. 19.45 Vreme. 19.54 Pogledi s strani. 20.15 Divji cesar: Volk, melodrama, 2001. 21.40 čas v sliki. 21.50 Zadeva, pogovor. 23.05 čas v sliki. 23.10 George Tabori-pisatelj kot tujec, dokumentarec. 23.55 Smrtonosno prijateljstvo, drama, 1996. 1.25 Kulturni tednik. 1.50 lepše življenje. 2.40 Pogledi s strani, revija. 2.50 Pogledi s strani. 3.00 Dobar dan, Hrvati, magazin. SATELITSKA TV SAT 1 6.05 Smrtonosni denar, kriminalni, 1994. 7.50 Weck Up, jutranji show. 8.50 C.O.PS. - Best of TV. 9.35 Šaljive reklame. 10.35 Kaj zijaš?! 11.05 Trojica. 12.05 Klinika Rosenau. 13.05 Park Hotel Stern. 14.05 Pensacola - Zlata krila, serija. 15.00 J.A.G., akcij. serija. 16.00 Star Trek - Voyager. 17.00 Farscape - Pogrešani v vesolju. 18.00 V bliskavici, bulev. magazin. 18.30 Poročila. 19.00 Nogomet, nem. liga. 20.15 Krokodil Dundee, pust. komedija, 1986. 22.15 Šaljive reklame. 22.45 Planetopia - reportaže. 23.30 News & Stories. 0.25 Saint Jack, drama, 1979. 2.30 Pensacola -Zlata krila, pon. 3.25 Farscape, pon. RTL 5.30 Otroški program. 9.15 New Spiderman. 9.40 A-Team, pon. 11.45 Džungla tisočih nevarnosti, pustolovski, 1960. 14.05 Domino Day 2001. 16.50 Robin Hood. 17.45 Exclusiv, vikend. 18.45 Poročila. 19.10 Klic v sili. 20.15 Lenya - Največja bojevnica vseh časov, fantazijski, 2001. 22.15 Spiegel TV, magazin. 23.00 Testiranje. 0.00 South Park, pon. 0.30 Prime Time. 0.50 Noč, ko so nas obiskali, fant. triler, 1995. 2.30 Robin Hood, pon. 3.15 Oliver Geissen Show. RTL 2 5.30 Countdown X - Alarm v vesolju. 6.15 Moj zvesti prijatelj Buck, pustolovski, 1997. 7.55 Mladi policaj, pustolovski, 1995. 9.20 Pozor - govoreči pes, komedija, 1998. 11.00 Bravo TV, pon. 12.25 Game Fever. 12.55 Pop zvezde, pon. 15.00 Wild Things, dokumentarec o živalih, 1995. 15.55 Velike stvari. 16.20 X-Factor - Nepojmljivi. 19.00 Robot Wars - Vojna robotov. 20.00 poročila. 20.15 Pop zvezde - to so moje sanje. 21.20 Brodolom. 22.20 Avtopsija - Skrivnostne smrti. 23.20 Redakcija special, bulev. magazin. 0.25 Electric Blue, erotični magazin. 2.20 Nočne fantazije. PRO 7 5.55 Roswell. 6.35 Otroški program. 9.45 Futurama. 10.15 viper. 11.10 CinemaxX TV, kinomagazin. 12.00 Karate Kid, akcijski, 1983. 14.10 Izgubljeni svet, serija. 15.04 Ujeti v džungli. 16.00 Aljaska - sled polarnih medvedov, pustolovski, 1996. 17.55 čudežni svet, dokument. serija. 19.55 Poročila. 20.15 Mesto angelov, drama, 1998. 22.30 Focus TV. 23.30 črna maska, akcijski film, 1996. 0.55 Poslednja priložnost, akcijski, 1994. 2.20 Ujeti v džungli, pon. 3.15 Viper. 4.00 Kurja polt - ure strahov, pon. 4.20 čudežni svet, pon. EUROSPORT 8.30 AdNatura, pon. 9.30 Bob. 10.30 Kolesarstvo, pon. 11.30 Bob. 12.30 Nogomet, kvalifikacije. 14.00 Bob. 15.00 Kolesarstvo, pon. 16.00 Bob. 17.00 Nogomet, pon. 18.15 Športna poročila. 18.30 Golf. 21.00 Športna poročila. 21.15 Motorsport - nascar. 23.00 Športna poročila. 23.15 Watts. 23.45 Nogomet - kvalifikacije za SP pon. 1.15 Športna poročila. dSf 6.00 Jutranji program. 7.00 Potovalni magazin: Utah. 8.45 Nezadržni. 9.00 Nogomet. 9.45 Nogomet, nem. liga. 11.00 Pogovor o nogometu. 13.00 Nogomet. 14.15 DSF reportaže. 14.45 Košarka. 17.00 Nezadržni. 17.30 Nogomet. 18.45 Futuma, pon. 19.15 Potovalni magazin: Nova Škotska. 20.00 Dunlop Drivers Cup 2001 -motorsprot. 21.00 Nezadržni. 21.15 Overtime. 21.45 Nogomet. 22.45 LaOla. 23.30 Tenis. 2.15 Monster Trucks. 3 SAT 7.15 Branje za zabavo in branje za informacijo, pogovor. 8.00 Alpska panorama. 9.00 čas v sliki. 9.05 Lirika za vse. 9.15 Johannes Brahms: trio za klarinet v A-molu, posnetek. 9.45 Seznam uspešnic, literarni magazin. 10.45 Wolf Biermann v Kolnski športni dvorani, posnetek koncerta. 13.00 čas v sliki. 13.05 Pregled tedna. 13.30 100 nemških let: Nemci in združitev Nemčij, dokumentarec. 14.00 Iz oči v oči, pogovor. 15.00 Širni svetovi: Gvatemala, dokumentarec. 15.30 Živalska bolnišnica: Konj z bolečinami v trebuhu, dokumentarec. 16.00 Hitec, magazin. 16.30 čudoviti svet: črni medvedi-desperadosi iz planin, dokumentarec. 17.15 Euro-odštevanje: Finska marka, dokumentarec. 17.30 Nasveti za prijatelje živali. 18.00 Dnevnik. 18.15 Razgled, magazin. 19.00 Danes. 19.10 Markwort, pogovor. 20.00 Dnevnik. 20.15 Ekspedicije: Kralj levje skale, dokumentarec. 21.00 Zakladi sveta: Zaliv Halong (Vietnam)-nenavadni otoški svet, dokumentarec. 21.15 Tuji otroci: ...ker glasba napolni dušo, dokumentarec. 21.45 Pokrajine, ki izginjajo v premogovniških jamah, dokumentarec. 22.45 Pogovor z Jensom Schanzejem. 23.000.00 Prevare, kriminalka, 1990. 1.40 Halo Avstrija. 2.10 Iz oči v oči, pogovor. 3.10 Nasveti za prijatelje živali. Ponedeljek, 19. novembra slovenija 1 8.00 Utrip # 8.20 Zrcalo tedna # 8.40 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih TV Maribor 9.15 Afna Friki, 2. oddaja 9.40 Iz popotne torbe, 7. oddaja: Psička Pika 10.05 Dnevnik velikih mačk, pz serija, 2/10 10.30 National Geographic, dokumentarna serija, 1/10 11.20 Na vrtu, oddaja TV Maribor 11.50 Z vseh koncev sveta, dokumentarna serija, 1/13 # 12.15 Izvir(n)i, oddaja o ljubiteljski kulturi 13.00 Poročila # 13.20 Ljudje in zemlja, oddaja TV Maribor 14.15 Polnočni klub 15.25 Oddaja o filmu 15.55 Dober dan, Koroška 16.30 Poročila # 16.45 Telebajski, 53. oddaja 17.10 Radovedni Taček: Knjiga 17.35 Dober večer # 18.25 Žrebanje 3x3 plus 6 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Komisar Rex, nanizanka, 6/15 20.55 Gore in ljudje: Škotsko višavje, 2. del # 22.00 Odmevi # 22.50 Kulturna borza 22.55 Branja 23.00 Brez reza 0.00 Dober večer, ponovitev slovenija 2 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 15.05 Videospotnice 15.40 Sloves, dokumentarna serija, 8/11 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 120. epizoda 17.00 Sylvia, nanizanka, 15/15 18.00 Tele M, oddaja TV Maribor 18.30 Štafeta mladosti 19.30 Videospotnice 20.05 Parada plesa 20.30 Svetovni izzivi 21.05 Studio City 22.00 Stoletje odkritij, dokumentarna nanizanka, 5/10 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Videospotnice, ponovitev pop tv 9.10 Dragon Ball, 1. del japonske risane serije 9.35 Hroščeborgi, 33. del mladinske serije 10.00 Vsiljivka, ponovitev 23. dela 10.55 Črni biser, ponovitev 165. dela 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 35. dela 12.40 TV prodaja 13.10 Športna scena, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, 136. del nanizanke 15.30 Oprah show, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 36. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 166. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 24. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, 10. del nanizanke 20.55 Sedma nebesa, 12. del nanizanke 21.50 Urgenca, 10. del nanizanke 22.40 Udarci pravice, 11. del nanizanke 23.30 M.A.S.H., 48. del humor. nanizanke 0.00 24 ur, ponovitev kanal a 8.55 TV prodaja 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Show Jerryja Springerja, ponovitev 11.30 Dannyjeve zvezde 12.30 Obala ljubezni, 170. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 36. del nadaljevanke 14.15 TV prodaja 14.45 Dvakrat v življenju, 15. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, 16. del nanizanke 17.30 Princ z Bel Aira, 21. del humor. nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 4. del humor. nanizanke 18.30 Korak za korakom, 4. del humor. nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Show Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Superfilm: Buddy, ameriški film 21.40 Will in Grace, 8. del humor. nanizanke 22.10 Tretji kamen od sonca, 5. del humor. nanizanke 22.40 Noro zaljubljena, 22. del humor. nanizanke 23.10 Ekstra magazin, ponovitev 23.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev trojka 6.00 Videostrani 7.00 TV prodaja 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz domače skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 10.00 TV prodaja 11.00 Roma: Inter - italijanska nogometna liga, ponovitev 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.45 TV prodaja 14.15 Videostrani 15.15 SQ Jam, ponovitev 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 20.00 Popotovanja z Janinom 21.00 V sedlu 21.30 Ekskluzivni magazin 22.00 Reklamni predah z Rory McGrathom 22.30 Dunlop motocros magazin 23.00 Motor Show Report 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Wai Lana joga 0.45 Videostrani htv 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, dokum. serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Živi malo, ljubi malo - am. film. 15.00 Novice. 15.05 Serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 SOS, dokumentarna oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Dokumentarna oddaja. 20.45 Latinica. 22.15 TV leksikon. 22.20 Odmevi dneva. 22.40 Šport danes. 22.55 Filmska noč z Jackom Lemmonom. 0.50 Zopet znova, serija. 1.35 Becker, humor. serija. 1.55 Show Michaela Richardsa. 2.25 Od prijema do sojenja, dokum. serija. 2.45 Counter Force, dokumentarna serija. 3.30 Živi malo, ljubi malo - am. film. 5.00 Amerika - življenje narave. 5.30 Auto-magazin. 6.10 Glasbeni program. htv 2 10.20 Mir in dobro. 10.50 Povabilo na čaj, serija. 11.40 Svet zabave. 12.10 Cafe Cinema. 12.50 Mesečina. 13.35 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 14.05 Glamour Café. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Ogledalce, ogledalce - serija. 16.40 Hugo, Tv igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Show Michaela Richardsa. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, dokum. serija. 20.10 Zopet znova, serija. 20.55 Polni krog. 21.15 Becker, humor. serija. 21.40 Counter Force, dokumentarna serija. 22.25 Seinfeld, humor. serija. 22.50 Skrb za Jojoa, serija. 23.40 Na meji mogočega 4., serija. 0.25 Novice. htv 3 18.50 Auto-magazin. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Petica. 21.20 Home From The Hill, am. program. film. 23.45 ČB v barvi. 0.45 Glasbeni avstrija 1 6.05 Disneyjev festival, klasične risanke, otroški program. 8.05 Divji bratje s šarmom, serija. 8.25 Mladi Herkul, serija. 8.45 Princ z Bel Aira, serija. 9.10 Sabrina, serija. 9.30 Beverly Hills 90210, serija. 10.15 Tron, zf. film, 1982. 11.45 Confetti tivi. 13.20 Grad ugank, kviz. 14.30 Papyrus, risana serija. 14.55 Mladi Herkul, serija. 15.20 Princ z Bel-Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90210, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Kodrasta Sue, komedija, 1991. 21.55 Mesto kriminala, triler, 1996. 23.25 Nikita, serija. 0.10 Anthony Dellaventura, serija. 0.55 Lenya-največja bojevnica vseh časov, pustolovski film, 2000. 2.30 Derby, melodrama, 1995. avstrija 2 6.15 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhjnja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Če bi to vedel moj veliki brat, komedija, 1959. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Gorski zdravnik, serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Grajski hotel Orth, serija. 21.05 Tema, magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj srečanja kultura. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Zloglasna četrt, komedija, 1998. 2.00 Pogledi s strani. 2.05 Kraj srečanja kultura. 3.35 Dobrodošli v Avstriji. SATELITSKA TV sat 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin - tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Pri Kalwassovi. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Sodnik Alexander Hold. 17.00 Kviz. 17.30 Regionalne reportaže. 18.00 Bolnišnica Lichtenberg. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Drama male Anne, reportaža, 2001. 21.15 Kolega, krim. serija, 2001. 22.15 Umor za Quandta, krim. serija, 1996. 23.15 Spiegel TV, reportaže. 23.50 24 ur. 0.20 Poročila. 0.40 Sodnica Barbara Salesch. 1.30 Kviz. 2.00 Nakupovanje doma. 3.00 Drama male Anne, pon. 3.50 Pajdaš, pon. rtl 5.15 Spiegel TV, magazin. 6.00 Točno šest. 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami, pon. 7.30 Dobri časi, slabi časi, pon. 8.05 RTL trgovina. 9.00 Točno devet. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank. 11.00 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti. 16.00 Mladinsko sodišče. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami.1 8.00 Dober večer. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Kdo bo milijonar. 21.15 Za rešetkami - ženska kaznilnica. 22.15 Extra, RTL magazin. 23.30 Denar - gospodarski magazin. 0.00 Polnočni žurnal. 0.35 10 pred 11. 1.00 Veronica. 1.30 Mož v sebi. 2.00 Oliver Geissen Show. pro 7 6.15 Bulevarski magazin, pon. 7.05 Andreas Turck - ljubezenske zgodbe. 8.10 Pogovor. 8.40 Karate Kid, ponovitev filma. 11.00 Krt. 12.00 Vsi ljubijo Raymonda. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Prijatelji. 18.30 Sabrina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Dosjeji X, serija. 21.15 Simpsonovi, risana serija. 21.45 Malcolm, kom. serija. 22.15 TV total. 23.15 Komedija. 23.45 Vsi županovi možje, serija. 0.15 Seinfeld. 0.40 CinemaxX TV, kinomagazin. 1.30 Akti X. 2.20 Johnny Bravo. 2.45 Johnny Bravo. 3.0 Johnny Bravo. 2.25 TV total. eurosport 8.30 Motorsport. 10.15 Športna poročila. 10.30 Bob, pon. 11.30 Golf. 12.30 Bob, pon. 13.30 Watts, pon. 14.00 Kolesarstvo pon.1 5.30 Nogomet, pon. 17.00 Nogomet - portreti moštev Rusije in Portugalske, pon. 18.00 Nogometni magazin. 19.30 Watts, 20.00 Sumo. 22.00 Eurogoals, pon. 23.30 Športna poročila. 23.45 Gol. 0.45 Watts, pon. 1.15 Športna poročila. dSF 5.00 Jutranji program. 7.00 Pago Pago. 8.15 Nogomet. 9.30 Pogovor o nogometu. 12.00 Speed Zone. 13.00 Xapatan. 13.30 It's a Knock Out. 14.30 Xapatan. 15.00 Angleški gladiatorji, pon. 16.00 Boks. 17.00 Speed Zone, pon. 17.15 Košarka, NBA: L. A. Lakers-Sacramento Kings. 18.00 Športna poročila. 18.30 Nogometni magazin. 19.00 Nogomet, pon. 19.45 Nogomet. 22.30 LaOla. 23.30 Ameriški nogomet. 2.15 Monster Trucks. 3 sat 7.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Preddverje, gledališki magazin. 9.45 Hitec, magazin. 10.15 Berlinska srečanja, pogovor. 11.00 Tele akademija. 11.45 B. sreča, pogovor. 12.45 Nedeljski koncert, glasbeni show. 13.30 Lepše življenje, magazin. 14.15 Zakladi sveta. 14.30 Nasveti: dom. 15.00 Podobe Nemčije. 15.45 Izgubljeni raj: Papua-Nova Gvineja, dokumentarec. 16.30 Potovanje na Antarktiko, dokumentarec. 17.00 Umetnost in kič, magazin. 17.30 Podobe Avstrije. 18.00 Internat za divje živali, dokumentarec. 18.30 Nano, magazin. 19.00 Dnevnik. 19.20 Čas za kulturo. 20.00 Dnevnik. 20.15 Važno je, da nismo umrli-prisilni delavci pri Volksvagnu, dokumentarec. 21.00 Povezovanje Evrope: Poljska, dokumentarec. 21.30 Novo, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.25 25. duisburški filmski teden, poročilo. 22.55 Mecklenburg in umetnost, dokumentarec. 23.25 Fips Fleischer, dokumentarec. 23.55 Tohuwabohu, skeči. 0.25 Pogledi s strani. 0.30 Deset pred deseto. 0.55 Nano, magazin. 1.25 Čas za kulturo. 2.05 25. duisburški filmski teden, poročilo. 2.35 Novo, magazin. 3.05 Umetnost in kič. Torek, 20. novembra slovenija 1 8.00 Odmevi # 8.30 Mostovi 9.00 Gulimišek, 4. oddaja 9.25 Radovedni Taček: Knjiga 9.45 Čarobni šolski avtobus, risana nanizanka, 25/39 10.10 Dober večer # 11.00 Naokoli po Nemčiji: Wiesbaden 12.00 Komisar Rex, nanizanka, 6/15 13.00 Poročila # 13.10 Koncert za klarinet in orkester v A-duru 13.40 Obzorja duha # 14.15 Gore in ljudje: Škotsko višavje, 2. del # 15.05 Dve potovanji J. Lecoqa, dokumentarna oddaja, 1/2 15.55 Pod Pekrsko gorco, oddaja TV Maribor 16.30 Poročila # 16.45 Zlatko Zakladko: Sgermanova smreka in kolmež 17.00 Risanka 17.10 Otroci na ladji luna, nadaljevanka, 6/8 17.50 Človek opica, angleška pz. serija, 1/6 # 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Titani, nadaljevanka, 9/13 20.50 Aktualno 22.00 Odmevi # 22.50 Kulturna borza 22.55 Paradiž, nizozemska drama 0.10 Človek opica, ponovitev slovenija 2 8.00 Vremenska panorama 14.25 Videospotnice 15.00 Svetovni izzivi 15.30 Studio City 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 121. epizoda 17.00 Ženska, brazilska nadaljevanka, 1/10 18.00 Let bele golobice, ameriško-angleški film 19.30 Videospotnice 20.05 Športni film 20.35 Liga prvakov v nogometu, prenos 22.35 Ljubezenski primer ali tragedija uslužbenke PTT, film 23.40 Alica, evropski dokumentarni film: Aoi Huber Kono 0.05 Svet poroča 0.35 Še dobro, slovenski kratki film 0.50 Videospotnice, ponovitev pop tv 9.10 Dragon Ball, risana serija 9.35 Hroščeborgi, 34. del mladinske serije 10.00 Vsiljivka, ponovitev 24. dela 10.55 Črni biser, ponovitev 166. dela 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 36. dela 13.10 TV Dober dan, ponovitev 10. dela 14.05 Zakon v Los Angelesu, 137. del nanizanke 15.30 Oprah show, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 37. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 167. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 25. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 Preverjeno 20.45 Resnične zgodbe: Kje so moji otroci?, ameriški film 22.30 Udarci pravice, 12. del nanizanke 23.30 M.A.S.H., 49. del humor. nanizanke 0.00 24 ur, ponovitev kanal a 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Show Jerryja Springerja, ponovitev 11.30 Mladenič v modrem, 154. del nanizanke 12.30 Obala ljubezni, 171. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 37. del nadaljevanke 14.45 Dvakrat v življenju, 16. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, 17. del nanizanke 17.30 Princ z Bel Aira, 22. del humor. nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 5. del humor. nanizanke 18.30 Korak za korakom, 5. del humor. nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Show Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Kung fu: Boj zmajev, hongkonški film 22.00 Will in Grace, 9. del humor. nanizanke 22.30 Tretji kamen od sonca, 6. del humor. nanizanke 23.00 Noro zaljubljena, 23. del humor. nanizanke 23.30 Ekstra magazin, ponovitev 23.50 Dannyjeve zvezde, ponovitev trojka 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz domače skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 11.00 Verona - Chievo - italijanska nogometna liga, ponovitev 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 14.15 Videostrani 15.15 Ježek Show, ponovitev 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 20.00 Čuvaj, ameriški akcijski film 22.00 Naj N - nogometni studio 23.00 Automobille 23.15 Avtodrom 23.30 Kuharski dvoboj 0.15 Wai Lana joga 0.45 Videostrani htv 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, dokum. serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Težki čas, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Govorimo o zdravju. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Glasbena oddaja. 20.55 Forum. 22.00 "M" magazin. 22.40 TV leksikon. 22.45 Odmevi dneva. 23.05 Šport danes. 23.20 Dokumentarna oddaja. 0.10 Filmska noč z Jackom Lemmonom. 1.55 Glavno mesto, serija. 2.35 Seks v mestu 3., humor. serija. 3.05 Veronikine skrivnosti 3., humor. serija. 3.30 Pravica za vse 4., serija. 4.15 Od prijema do sojenja, dokum. serija. 4.35 Težki čas, am. film. 6.05 Glasbeni program. htv 2 9.40 SOS: Siva jutra, dokumentarna oddaja. 10.10 Auto-magazin. 10.50 Zopet znova, serija. 11.35 Hit HTV-ja. 12.20 Counter Force, dokumentarna serija. 13.05 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 13.35 Latinica. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Fant spoznava svet, serija. 16.40 Hugo, Tv igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Veronikine skrivnosti 3., humor. serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, dokum. serija. 20.10 Glavno mesto, serija. 20.55 Polni krog. 21.20 Seks v mestu 3., humor. serija. 21.55 Pravica za vse 4., serija. 22.40 Seinfeld, humor. serija. 23.05 Skrb za Jojoa, serija. 23.55 Na meji mogočega 4., serija. 0.40 Novice. htv 3 17.45 Petica. 18.55 Glasbeni program. 19.35 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 20.35 Nogometna Liga prvakov. 22.35 Monoplus. 23.15 Nogometna Liga prvakov. 23.45 Glasbeni program. avstrija 1 6.45 Čarobni šolski avtobus, risana serija, otroški program. 8.05 Caroline v mestu, serija. 8.25 Sabrina, serija. 8.50 Čarovnice, serija. 9.30 Beverly Hills 90210, serija. 10.15 Aladin, komedija, 1987. 11.45 Confetti tivi. 13.20 Grad ugank, kviz, otroški program. 14.30 Papyrus, risana serija. 14.55 Mladi Herkul, serija. 15.20 Princ z Bel-Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90210, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Medi-copter 117, serija. 21.05 Prepovedano poželenje, drama, 1999. 22.40 Seks v mestu, serija. 23.05 Dober tek, show. 23.30 Nogomet, liga prvakov, posnetki. 0.20 Solitaire-V opoju čutov, triler, 1996. 1.50 Intimna priznanja, serija. 2.20 Mesto zločina, triler, 1996. 3.50 Mesto prekletih, vestern, 1954. avstrija 2 6.00 Teletekst. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Sedem let nesreče, komedija, 1940. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Euroaustria, magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Karlich. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum: Opičje tolpe iz Durbana, dokumentarec. 21.05 Report, magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizorišču, reportaža tedna. 23.05 Po dolgem in počez, magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Domače kraljestvo, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Univerzum: Opičje tolpe iz Durbana, dokumentarec. 2.05 Pogledi s strani. 2.10 TV kuhinja. 2.35 Po dolgem in počez, magazin. 3.30 Dobrodošli v Avstriji. SATELITSKA TV sat 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin - tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Pri Kallwassovi. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Sodnik Alexander Hold. 17.00 Kviz. 17.30 RR. 18.00 Bolnišnica Lichtenberg. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Prepovedano poželenje, ljub. drama, 2000. 22.15 Akti 2001. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Poročila. 0.35 Frasier. 1.05 Ameriški nogomet. 1.25 Kviz. 1.55 Nakupovanje. 3.00 Sodnica Barbara Salesch. 3.50 Vera opoldne. 4.40 Bolnišnica Lichtenberg, dok. serija, 2001. rtl 6.00 Točno šest. 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri časi, slabi časi. 8.05 RTL trgovina. 9.00 Točno devet. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank - Zdravnik, ki mu ženske zaupajo, zdrav. serija, 1997. 11.00 Družinski dvoboj. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti. 16.00 Mladinsko sodišče. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dober večer. 18.15 Aktualne novice. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.10 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Medicopter 117, zdrav. serija, 2001. 121.15 V imenu zakona, krim. serija, 22.15 Nogomet, liga prvakov, posnetki tekem. 0.00 Polnočni žurnal. 0.15 Pokal UEFA. 1.00 Veronica. 1.30 Mož v sebi. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 Nočni žurnal. 3.20 Barbel Schafer. rtl 2 5.45 Otroški program. 8.50 Nesrečna do konca. 9.20 Polna hiša. 9.45 Princ z Bel Aira. 10.10 Radijska postaja. 10.40 King of Queens, pon. 11.05 Vsi ljubijo Raymonda. 11.30 Prijazna hiša. 12.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Nesrečna do konca. 17.30 Polna hiša. 18.00 Princ z Bel-Aira. 18.30 King of Queens. 19.00 Vsi ljubijo Raymonda. 19.30 Dragon Ball Z. 20.00 Poročila. 20.15 Pop zvezde - To so moje sanje. 21.20 Brodolom. 22.10 Exclusiv - reportaže: Mladost pod skalpelom. 23.00 Redakcija, magazin. 0.00 Foxy Fantasies, erotična serija, 1992. 1.05 Electric Blue, erotični magazin. 2.10 Nočne fantazije. pro 7 6.00 Galileo. 6.30 Bulevarski magazin. 7.30 Kdo je tu šef. 7.55 Vsi ljubijo Raymonda. 8.25 Velika družina. 9.00 Alaska - Sled polarnih medvedov, po. 11.00 Prijazna družina. 11.30 Bill Cosby. 12.00 Vsi ljubijo Raymonda. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turck. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Prijatelji. 18.30 Sabrina. 19.00 Simpsonovi. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Urgenca, dram. serija, 2000. 21.15 Seks v mestu, kom. serija. 22.20 TV total. 23.20 BIZZ. 23.50 Outer Limits - Neznane dimenzije. 0.40 Delta Team - Tajno naloga, akcij. serija. 1.40 Življenje na robu. 2.30 Seks v mestu, serija. 3.00 Seks v mestu, serija. 3.30 TV total. eurosport 8.30 Motorsport. 9.00 AdNatura, pon. 10.00 Bob. 11.00 Koelsars-tvo, pon. 12.30 Eurogoals, pon. 14.00 Watts, pon. 14.30 Nogomet, pon. 16.00 Eurgoals. 17.30 Nori športi, magazin. 18.00 Smučarski skoki - pregled letne sezone. 20.00 Nogometni magazin. 21.00 Boks: Boris Sinitsin (Rusija)-James Fenu (Švica). 23.00 Športna poročila. 23.15 Smučarski skoki, pon. 1.15 Športna poročila. dSf 5.00 Jutranji program. 7.00 Pago Pago. 8.15 Overtime, pon. 8.45 Nogomet, 2 liga. 10.30 LaOla, pon. 12.00 Speed Zone, pon. 13.00 Xapatan. 13.03 It's a Knock Out. 14.30 Xapatan. 15.00 Angleški gladiatorji. 16.00 It's a Knock Out. 17.00 Speed Zone, pon. 17.30 Snowboard. 18.00 Športna poročila. 18.20 Dvoboj. 19.00 DSF reportaže. 19.30 Nogometni magazin. 20.00 Športna poročila. 20.15 Motociklistični magazin. 21.15 Automagazin. 22.15 Športna poročila. 22.30 Automagazin. 23.30 Lumberjack. 0.00 Jet Sprints. 0.30 Aquabike. 1.00 Speed zone. 2.15 Monster Trucks. 3 sat 7.00 Alpska panorama. 9.00 Čas v sliki. 9.05 Čas za kulturo. 9.45 Nano, magazin. 10.15 Dokumentarec. 10.45 Zadeva, pogovor. 12.00 Tema, magazin. 12.45 Podobe Južne Tirolske, magazin. 13.15 Veselje do potovanja: Sri Lanka, magazin. 14.00 Podobe Avstrije. 14.30 Njen 106. rojstni dan, drama, 1958. 16.00 Stara pločevina-mlada ljubezen, dokumentarec. 16.15 Zgodovina letalskih poletov: Lažji od zraka, dokumentarec. 17.00 Uživati po nemško. 17.30 Podobe Nemčije. 18.00 Hospic v St. Pauliju, dokumentarec. 18.30 Nano, magazin. 19.00 Dnevnik. 19.20 Magazin. 20.00 Dnevnik. 20.15 Otroci noči, drama, 1996. 21.45 Film. 22.25 Yentl, drama, 1983. 0.30 Pogledi s strani. 0.40 Deset pred deseto. 1.05 Nano, magazin. 2.10 Gotthard, dokumentarec. 3.05 Pogovor. Sreda, 21. november SLOVENIJA 1 8.00 Odmevi # 8.30 Dober dan, Koroška 9.00 Risanka 9.10 Trojčice, risana nanizanka, 6/13 9.35 Mogo~na reka, risani film 10.00 Zlatko Zakladko: Sgermanova smreka in kolmež 10.15 Otroci na ladji luna, nadaljevanka, 6/8 10.45 Lingo, TV igrica # 11.15 Človek opica, poljudnoznanstvena serija, 1/6 # 12.05 Titani, ameriška nadaljevanka, 9/13 13.00 Poročila # 13.10 Vremenska panorama 13.30 Nenavadna varuška, ponovitev filma 14.55 Aktualno 15.55 Mostovi 16.30 Poročila # 16.45 Male sive celice, kviz 17.35 Risanka 17.50 Avstralska kronika, poljudnoznanstvena serija, 3/12 # 18.40 Risanka 19.00 Kronika # 19.30 Dnevnik # 20.00 Sedmi pečat: Sladki poslej, kanadski film 22.00 Odmevi # 22.55 Kulturna borza 23.00 B. Sheng: Kitajske sanje; E. Denisov: Koncert za violo in orkester 23.50 Avstralska kronika, ponovitev SLOVENIJA 2 8.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.20 TV prodaja 14.55 Videospotnice 15.30 Homo turisticus 16.00 Pripravljeni, oddaja o slovenski vojski 16.30 Rad imam Lucy, nanizanka, 122. epizoda 17.00 Ženska, nadaljevanka, 2/10 17.50 Dama z usodnimi uhani, angleški čb-film 19.35 Videospotnice 20.05 Športna sreda: Liga prvakov v nogometu 0.00 Umori, nanizanka, 32/45 0.40 Videospotnice, ponovitev POP TV 9.10 Dragon Ball, risana serija 9.35 Hroščeborgi, 35. del mladinske serije 10.00 Vsiljivka, ponovitev 25. dela 10.55 Črni biser, ponovitev 167. dela 11.50 Prepovedana strast, ponovitev 37. dela 12.40 TV prodaja 13.10 Preverjeno, ponovitev 14.05 Zakon v Los Angelesu, 138. del nanizanke 15.00 TV prodaja 15.30 Oprah show, pogovorna oddaja 16.25 Prepovedana strast, 38. del nadaljevanke 17.20 Črni biser, 168. del nadaljevanke 18.15 Vsiljivka, 26. del nadaljevanke 19.15 24 ur 20.00 TV kriminalka: Kruti dvom, ameriški film, 2/2 21.45 Newyorška policija, 12. del nanizanke 22.40 Udarci pravice, 13. del nanizanke 23.30 M.A.S.H., 50. del humor. nanizanke 0.00 24 ur, ponovitev KANAL A 8.55 TV prodaja 9.00 Ekstra magazin, ponovitev 9.15 Ricki Lake, ponovitev 10.10 Show Jerryja Springerja, ponovitev 11.00 TV prodaja 11.30 Dannyjeve zvezde 12.30 Obala ljubezni, 172. del nadaljevanke 13.25 Mladi in nemirni, 38. del nadaljevanke 14.15 TV prodaja 14.45 Dvakrat v življenju, 17. del nanizanke 15.40 Ricki Lake, pogovorna oddaja 16.35 Zvezdne steze: Nova generacija, 18. del nanizanke 17.30 Princ z Bel Aira, 23. del humor. nanizanke 18.00 Meteor, vreme 18.05 Cosby, 6. del humor. nanizanke 18.30 Korak za korakom, 6. del humor. nanizanke 19.00 Ekstra magazin 19.17 Meteor, vreme 19.20 Show Jerryja Springerja, pogovorna oddaja 20.10 Zločin in kazen: Begunec, 12. del nanizanke 21.00 Na kraju zločina, 12. del nanizanke 21.50 Will in Grace, 10. del humor. nanizanke 22.20 Tretji kamen od sonca, 7. del humor. nanizanke 22.50 Noro zaljubljena, 24. del humor. nanizanke 23.20 Ekstra magazin, ponovitev 23.40 Dannyjeve zvezde, ponovitev TROJKA 6.00 Videostrani 7.00 TV prodaja 7.30 Wai Lana joga 8.00 Iz domače skrinje, ponovitev 9.45 Družinska TV prodaja 10.00 TV prodaja 11.00 Nemška nogometna liga, ponovitev 13.00 Kuharski dvoboj, ponovitev 13.45 TV prodaja 14.15 Videostrani 14.45 Knjiga, oddaja o kulturi 15.15 Naj N - nogometni studio, ponovitev 16.15 Družinska TV prodaja 16.30 Iz domače skrinje, kontaktna oddaja 18.15 Kuharski dvoboj 19.00 Glasba 20.00 Emmy Awards, posnetek prireditve 23.00 Sijaj 23.30 Kuharski dvoboj, ponovitev 0.15 Wai Lana joga 0.45 Videostrani HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, dokum. serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.40 Ti si moja usoda, serija. 13.25 Veliki slonov beg, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.00 Vsakodnevnica. 18.30 Dokumentarna oddaja. 19.00 Kviz. 19.15 LOTO 7/39. 19.20 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.10 Fantomska grožnja. 20.55 Pol ure kulture. 21.25 Trenutek spoznanstva. 22.00 TV intervju. 22.55 Odmevi dneva. 23.15 Šport danes. 23.30 Euromagazin. 0.05 Film- ska noč z Jackom Lemmonom. 1.45 Jack in Jill 2., serija. 2.30 Simpsonovi, risanka. 2.55 Nikita 3., serija. 3.40 Od prijema do sojenja, dokumentarna serija. 4.00 Aviators: The Red Barron, dokumentarni film. 4.50 Veliki slonov beg, am. film. 6.25 Glasbeni program. HTV 2 9.30 "M" magazin. 10.10 čB v barvi. 13.20 Forum. 14.20 Glasbena oddaja. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Flying Liftboy, serija. 16.40 Hugo, Tv igrica. 17.10 Ti si moja usoda, serija. 18.00 Panorama. 18.30 Kolo sreče. 19.05 Simpsonovi, risanka. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, dokum. serija. 20.10 Jack in Jill 2., serija. 20.55 Polni krog. 21.15 Nikita 3., serija. 22.00 Aviators: The Red Barron, dokumentarni film. 22.50 Seinfeld, humor. serija. 23.15 Skrb za Jojoa, serija. 0.10 Na meji mogočega 4., serija. 0.55 Novice. HTV 3 19.30 Glasbeni program. 20.15 Nogometna liga prvakov. 20.35 Prenost nogometne tekme. 22.35 Transfer. 23.20 Nogometna Liga prvakov. 23.50 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.40 čarobni šolski avtobus, risana serija, otroški program. 8.00 Mladi Herkul, serija. 8.25 Caroline v mestu, serija. 8.45 Sabrina, serija. 9.10 čarovnice, serija. 9.50 Beverly Hills 90210, serija. 10.35 Columbo: Poskusi me ujeti, kriminalka, 1977. 11.45 Confetti tivi. 13.20 Grad ugank, kviz. 14.30 Papyrus, risana serija. 14.55 Mladi Herkul, serija. 15.20 Princ z Bel-Aira, serija. 15.45 Beverly Hills 90210, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet, liga prvakov, prenos ene izmed tekem. 23.00 Nogomet, avstrijska liga, poročilo. 23.00 Nogomet, liga prvakov, posnetki tekem. 23.50 Policisti iz El Camina, serija. 0.35 Primer Jessica, serija. 1.20 Prepovedano poželenje, drama, 1999. 2.55 Solitaire-V opoju čutov, triler, 1996. 4.25 Zeleni mož, kriminalka, 1957. AVSTRIJA 2 6.00 Teletext. 7.00 Vremenska panorama. 9.00 čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Sedem let sreče, komedija, 1942. 11.45 Vreme. 12.00 čas v sliki. 12.05 Report, magazin. 13.00 čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Serija. 14.50 Falcon Crest, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow z Barbaro Kar-lich. 17.00 čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji, magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Stella Di Mare, komedija, 1998. 22.00 čas v sliki. 22.30 Mednarodni Report, magazin. 23.15 Dva obraza Afganistana, dokumentarec. 0.00 čas v sliki. 0.30 Domače kraljestvo, serija. 0.55 Zlata dekleta, serija. 1.20 Na prizorišču, reportaža tedna. 1.50 Pogledi s strani. 1.55 Mednarodni Report, magazin. 2.40 Dva obraza Afganistana, dokumentarec. 3.25 Serija. SATELITSKA TV SAT 1 5.30 Zajtrk ob televiziji. 9.00 Nakupovanje doma. 10.00 Halo, stric zdravnik. 11.00 Franklin - tvoja priložnost ob enajstih. 12.00 Vera opoldne. 13.00 Britt. 14.00 Pri Kallwassovi. 15.00 Sodnica Barbara Salesch. 16.00 Sodnik Alexander Hold. 17.00 Kviz. 17.30 RR. 18.00 Bolnišnica Lichtenberg. 18.30 Poročila. 19.00 V bliskavici, bulev. magazin. 19.40 Kviz. 20.15 Komisare Rex, krim. serija, 2000. 21.15 Policaj iz Tulza: Smrt na Petelinjem grebenu, krim. serija, 1999. 23.15 Harald Schmidt Show. 0.15 Noč. 0.35 Frasier. I.05 Sodnica Barbara Salesch. 1.55 Nakupovanje doma. 3.00 Policaj iz Tolza, pon. 4.40 Bolnišnica Lichtenberg. 5.05 V bliskavici, pon. RTL 6.00 Točno šest. 6.30 Dobro jutro Nemčija. 7.00 Med nami. 7.30 Dobri časi, slabi časi. 8.05 RTL trgovina. 9.00 Točno devet. 9.30 Moja poroka. 10.00 Dr. Stefan Frank - zdravnik, ki mu ženske zaupajo. 11.00 Družinski dvoboj. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne 13.00 Oliver Geissen Show. 14.00 Barbel Schafer. 15.00 Najslabši leti! 16.00 Mladinsko sodišče. 17.00 Varuška. 17.30 Med nami. 18.00 Dober večer. 18.15 Aktualne novice. 18.30 Exclusiv, magazin. 18.45 Poročila. 19.20 Explosiv, magazin. 19.40 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Nogomet, liga prvakov, poročilo. 20.45 Juventus-Bayer Leverkusen, prenos tekme. 22.35 Nogomet, liga prvakov, posnetki tekem. 0.00 Polnočni žurnal. 0.15 Nogomet, liga prvakov. 1.00 Veronica. 1.30 Mož sam po sebi. 2.00 Oliver Geissen Show. 2.50 Poročila. RTL 2 5.45 Otroški program. 8.50 Nesrečna do konca. 9.20 Polna hiša. 9.45 Princ z Bel-Aira. 10.10 Radijska postaja. 10.40 King of Queens. 11.05 Vsi ljubijo Raymonda. 11.30 Prijazna hiša. 12.00 Otroški program. 16.10 Pokemon. 16.40 Digimon. 17.00 Nesrečna do konca. 17.30 Polna hiša. 18.00 Princ z Bel-Aira. 18.30 King of Queens. 19.00 Vsi ljubijo Raymonda. 19.30 Dragon Ball Z, risana serija. 20.00 Poročila. 20.15 Andromeda, zf. serija. 21.15 Stargate-Zvezdna vrata, zf. akcijski, 1999. 22.15 The Crow-Vran, serija. 23.05 Nikita, akcij. serija. 0.00 Hujšanje kot bolezen, reportaža. 0.45 Peep, erotični magazin. 1.50 Electric Blue, magazin. 2.50 Nočne fantazije. PRO 7 6.10 Galileo. 6.35 Opoldanski magazin, pon. 7.30 Kdo je tu šef. 8.00 Vsi ljubijo Raymonda. 8.30 Velika družina. 9.00 Jeti za se zaljubit, komedija, 2001. 11.05 Prijazna družina. 11.30 Bill Cosby. 12.00 Vsi ljubijo Raymonda. 12.30 Roseanne. 13.00 Opoldanski magazin. 14.00 Arabella. 15.00 Andreas Turk. 16.00 Nicole. 17.00 Bulevarski magazin. 18.00 Prijatelji. 18.30 Sabrina. 19.00 Simpo-snovi, risana serija. 19.30 Galileo. 19.55 Poročila. 20.15 Buffy - Izganjalka vampirjev, serija. 21.15 Angel - Lovec teme, dram. serija. 22.10 TV total. 23.10 Pro7, reportaže: Med izpušno cevjo in glavo cilindra. 24.00 Sheer Passion-čista strast, erotični film, 1998. 1.40 Buffy - Izganjalka vampirjev. 2.25 Angel - Lovec teme. 3.10 Outer Limits, pon. EUROSPORT 8.30 Motorsport. 9.00 Nogometni magazin, pon. 10.30 Jahanje. II.30 Snowboard. 12.00 Smučarski skoki. 14.30 smučarski skoki, pon. 16.30 Nogometni magazin, pon. 17.30 Automagazin. 18.00 Skeleton. 19.00 Skeleton - svetovni pokal v Innsbrucku. 20.00 Nogmetni magazin. 21.00 Golf, pon. 22.00 Golf. 23.00 Športna poročila. 23.15 Jadranje. 23.45 Skeleton, pon. 1.15 Športna poročila. DŠF 5.00 Jutranji program. 8.30 Nogomet. 9.00 World Soccer. 9.30 Automagazin. 10.30 Motociklizem. 12.00 Normal, pon. 13.00 Xapatan. 13.30 It's a Knock Out. 14.30 Xapatan. 15.00 Angleški gladiatorji, pon. 16.00 It's a Knock Out. 17.00 Speed Zone. 17.15 Stoke. 18.00 Športna poročila. 18.20 Dvoboj. 19.00 DSF reportaže. 19.30 Nogometni magazin, pon. 20.00 Športna poročila. 20.15 Rokomet. 22.15 Športna poročila. 22.30 Boks. 23.30 Ameriški nogomet. 0.15 Wrestling. 2.15 Monster Trucks. 3.30 Lumberjack. 15. - 21. november 2001 ČETRTEK, 15. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 Horoskop. 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.20 NOVA. 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poročila radia BBC, Z ormoškega konca (Majda Fridl). 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Jelovice. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val). PETEK, 16. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 18.15 Napotki za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja Peta noč. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Murski val). SOBOTA, 17. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Saša Einsiedler). 23.00 Mitja in Petja show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj). NEDELJA, 18. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV in ŠPORT. 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Kranj). PONEDELJEK, 19. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA (šport - Danilo Klajnšek). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj). TOREK, 20. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Sredi dneva. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO o projektu Leonardo da Vinci. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Ptuj). SREDA, 21. novembra: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, Po Slovenskih goricah (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 15.10 Poročilo z Ljubljanske borze. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA (Darja Lukman-Žunec). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Celje). KVIZ PIRAMIDA RADIOPTUJ 89,8° 98.2 °I04,3MHZ VSAK PONEDELJEK MED 21. IN 22. URO PRIPRAVljA IN VODI: ^AJVDIMIR KAJZOVAR ^ Mercator TÏL.: 02 / 77122 61 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 Vsak četrtek ob 20.00 uri moćm n 01. Ans. Dinamika Prva lastovka 02. Ans. Ekart Iz mošta vino 03. Ans. Tornado Za to so prijatelji 04. Ans. Gašperji Ko mačke nI doma 05. Ans. Braneta Klavžarja Lažnivček moj 06. Veseli Planšarji Luštno je biti planšar 07. Ans. Svetlin Gospodar na svoji zemlji 08. Harmonikarice Zupan Ljub'ca moja 09. Ans. Eks Vino je krivo 10. Šaleški fantje Sem zaljubljen bil 11. Ans. Mira Klinca Na tujem 12. Ans. Cvet Strah Ima rdeče oči 13. Trio Slavka Plevnika Divji petelin ^mičmm^ "" IX 7 -K 1. Werner Daj ml, srček, daj 2. Ptujskih 5 Katrca 3. Zlatko Dobrič Če zadel bi jaz na lotu 4. Ans. Štrk Ne zanima me 5. Jože Buden Buden sem 6. Družina Galič Reci ml àe enkrat 7. Klavdija Mama, hvala Poskočnih 13 Glasujem za: Veličastnih 7 Glasujem za: _ e pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj Glasov TURISTIČNI TEDNIK S PTUJSKEGA MARTNOVANJA Zlatko Gajšek -tretji princ karnevala Dež in sneg sta krepko zredčila obisk Martinovih prireditev na Mestnem trgu na Ptuju v petek; v soboto se je vreme sicer izboljšalo, vendar kljub temu želenega obiska ni bilo. Se največ Ptujčanov in obiskovalcev od drugod je spremljalo sobotno ustoličenje tretjega princa karnevala. Med gosti so bili tudi predstavniki Evropskega združenja karnevalskih mest iz Slovenskih Konjic; v njihovem imenu je Ptujčane nagovoril Marijan Stramšak. Po dveh ptujskih princih Gašperju I. in Matevžu Zokiju je tretji princ karnevala postal Zlatko Gajšek, predsednik KFD Podlehnik, ki se bo javnosti predstavljal pod imenom Don Zlatko III. Novi princ karnevala 2002 se je zahvalil za zaupanje in obljubil, da bo v ~asu svojega prin~evanja po najbolj-{ih mo~eh predstavljal kulturne in folklorne zanimivosti na{ih prednikov. S pustnim dogajanjem na Ptujskem je povezan že od vsega za~etka, ko so ptujsko kurentovanje pri~eli organizirati v {es-tedesetih letih prej{njega stoletja. Vrsto let je bil poka~, zadnja leta pa nosi korantovo opremo. Za princa je kandidiral, ker se ~uti sposobnega za opravljanje te funkcije. Zaradi službe v mednarodni {pediciji je zelo malo doma, v ~asu odsotnosti pa mu pri opravljanju odgovornih funkcij v KFD Podlehnik zavzeto pomaga žena. Za pustne dni leta 2002 bo imel dopust, sicer svoje vloge ne bo mogel opravljati. Kot se za gostitelja spodobi, je Ptuj~ane in druge udeležence sobotne prireditve povabil k prin~evi mizi na prin~evo malico, ki jo je pripravilo podjetje Meso Žerak iz Podlehnika. Že prvi nastop je novi princ ve~ kot dobro opravil. Sobotno ptujsko Martinovo dogajanje so obogatili s kotaljenjem sodov. Za lepe denarne nagrade se je pomerilo pet ekip, najbolj{a pa je bila ekipa Vinogra-dni{tva Reberni{ek. MG Sedmega novembra se je ptujsko turistično društvo, ki je letos praznovalo 115-letnico, sestalo na izrednem ob~-nem zboru, da bi zadostilo še zadnji formalnosti pri pridobivanju statusa za delovanju v javnem interesu. Po dru{-tvenih pravilih mora namreč program dela in finan~ni na~rt sprejeti ob~ni zbor, ne pa upravni odbor. Na zboru so ocenili, da je tudi letos društvo dobro delovalo, s svojo aktivnostjo je bogatilo turisti~no aktivnost v doma~em okolju in širše ter v mednarodnem merilu. Čeprav je na mednarodnem tekmovanju "Narodi v razcvetu" doslej osvojilo tri prva mesta (v finale tega svetovnega tekmovanja pa se je uvrstilo tudi letos), kar doslej ni uspelo nobenemu mestu oziroma državi udeleženki tega tekmovanja, to za državo ni dovolj, da bi ptujske projekte, s katerimi so kandidirali na nate~aju, konkretno podprla. Za leto 2002 je društveni program ocenjen na skoraj enajst milijonov tolarjev. Iz ob~inskega prora~una lahko društvo ra~una le na okrog 870 tiso~ tolarjev ali dvajset tiso~ ve~ kot leta 2001, vse drugo bo potrebno zbrati iz drugih virov. S projektom kurentovanja (povorko) se je društvo prijavilo za sofinanciranje ministrstva za kulturo. Iz države ra~unajo tudi na sredstva za pripravo razstave ar- NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE V kateri ptujski ulici je na stavbi s številko 7 vzidan relief Sočutne na fotografiji? V kateri ptujski ulici je na stavbi s hišno številko 7 vzidan kamniti relief na fotografiji? Foto: Črtomir Goznik Ime in priimek: Naslov: Davčna številka: Novi princ karnevala 2002 Zlatko Gajšek - don Zlatko III. LENART / 7. TRADICIONALNO MARTINOVANJE Samo štirje Martini? V Lenartu je bilo v soboto tradicionalno sedmo martinovanje, ki so ga organizirali občina Lenart, Zveza kulturnih društev občin Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sv. Ana, Društvo vinogradnikov Lenart, Društvo kmečkih žena in deklet Lenart in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, enota za kmetijstvo Lenart. V kotaljenju sodov se je pomerilo pet ekip. Najboljša je bila ekipa Vinogradništva Rebernišek. Foto: Črtomir Goznik Nagradno turistiino vprašanje heoloških eksponatov, ki naj bi jih prenesli v mestno okolje, da bi jih približali meš~anom in obiskovalcem. Nagrado za predzadnje nagradno turi-sti~no vprašanje bo prejela Janja Ceh, Ulica Jožefe Lacko 24, Ptuj, saj je pravilno odgovorila, da je kamniti relief s fotografije v prejšnjem Tedniku na pročelju hiše v Aškerčevi 1 na Ptuju. Čestitamo! Tudi današnja fotografija predstavlja relief ene od ptujskih stavb. V pročelje vzidani relief je iz 17. stoletja in predstavlja Sočutno. Prvotno je bil polikromi-ran, vendar polikromacija ni ohranjena. Vprašujemo, v kateri ptujski ulici je stavba s hišno številko 7 z vzidanim reliefom Sočutne na fotografiji. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v ptujskih Termah in Mercatorjeva torba za nakupovanje. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 23. novembra. Martinovanje je potekalo pri gasilskem domu v Lenartu. Pričelo se je ob 10. uri s kulturnim programom, v katerem so nastopili pihalni orkester MOL Lenart, folklorna skupina in ljudske pevke kulturnega društva Trojica od Svete Trojice in folklorna skupina kulturnega društva Sv. Ana iz občine Sveta Ana. Krst mošta pa so opravili gledališka skupina "3muteci" iz Kulturno umetniškega društva "Maska" Šentilj. Organizirali pa so tudi srečanje Martin in Martinov - letos so bili med obiskovalci štirje. Obiskovalci so lahko mošt in kasneje mlado vino ter druge dobrote poskušali na 13 stojnicah. Zraven de-gustacij vina se je bilo možno okrepčati z dobrotami kmečkih žena in deklet, suhim sadjem, medicami itd. Za dobro voljo pa je skrbel ansambel Štajerski odmev. Martinovanja so se udeležili tudi predstavniki občine Lenart in sosednjih občin. Pri organizaciji pa so pomagali tudi lenarški gasilci in podjetje Jančič iz Lenarta, ki so še isti večer počistili prireditveni prostor. Zmago Šalamun SV. ANA / OB MARTINOVEM Snemanje klopotca in krst mo{ta Tudi pri Sv. Ani so lani pričeli pripravljati martinovanje. Tako so ga tudi v soboto skupaj organizirali vinogradniško društvo in turistično društvo ter društvo aktiva kmečkih žena in deklet Sv. Ana. Po besedah organizatorjev želijo v pripravo vključiti čimveč društev. Martinovanje se je pričelo s snemanjem Aninega klopotca. Obiskovalci so lahko na stojnicah pokušali mošt, kostanje, dobrote društva kmečkih žena in deklet, čebelarji pa so ponujali čebelje izdelke, med njimi tudi medeno žganje. Prikazali so tudi sodarsko obrt — izdelovanje sodov nekoč. V nadaljevanju so vinogradnikom podelili priznanja. Ocenjenih je bilo 73 vzorcev vina, od teh jih je 35 prejelo medaljo. Nato je sledil tradicionalni krst mošta. Po končani slovesnosti so lahko obiskovalci ob glasbi poizkušali mlado vino, vztrajni pa so lahko nadaljevali martinovanje v Gostilni Eder — Kramberger ali na kmetiji odprtih vrat Senekovič v Frolehu. Zmago Šalamun ZANIMIVOSTI, NASVETI JAVNI RAZPISI Naziv: Javni razpis za subvencioniranje nakupov raziskovalne opreme v letih 2002/2003 Razpisnik: Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo, znanost in šport Rok prijave: do vključno 11. 12. 2001 do 15. ure. Predmet: predmet javnega razpisa je subvencioniranje nakupov raziskovalne opreme, katerih nabavna vrednost enote na dan javnega razpisa presega 10.000 evrov v tolarski protivrednosti. Cilj razpisa je izvedba subvencioniranje nakupov raziskovalne opreme v letih 2002/2003 (Paket 11) v javnih zavodih, kar predstavlja potrebni pogoj za izvajanje programov in projektov v okviru nacionalnega raziskovalnega programa. Višina sredstev: 850.000.000,00 SIT vsako leto. Vir: ULRS št. 82/2001 z dne 19.10.2001; stran 6410, Ob — 56607; številka: 1268/2001; Prijavni obrazci ter razpisna dokumentacija so na razpolago v recepciji na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije, Trg OF 13, 1000 Ljubljana, lahko pa jih dobite tudi na spletni strani ministrstva: www.mzt.si/mzt/tenders/ 2001/razpisi-2001.html pod rubriko "Teko~i in na~rtovani razpisi v letu 2001" od dneva objave javnega razpisa v Uradnem listu RS dalje. Naziv: Javni razpis za zbiranje predlogov za sofinanciranje programov in projektov Slovencev v zamejstvu in po svetu ter sodelovanja z njimi v letu 2002 Razpisnik: Ministrstvo za zunanje zadeve, Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Rok prijave: do 26.11.2001 do 15. ure. Predmet: predmet javnega razpisa je zbiranje predlogov za sofinanciranje programov in projektov Slovencev v zamejstvu in po svetu ter sodelovanja z njimi v letu 2002. Namen javnega razpisa je spodbujanje dejavnosti, ki omogo~ajo utrjevanje in ohranjanje narodne, jezikovne ter kulturne identitete med slovenskimi rojaki, ki živijo v tujini, njihovo medsebojno povezovanje ter ohranjanje vezi s Slovenijo. Vi{ina sredstev: okvirna višina sredstev za programe in projekte avtohtonih slovenskih manjšin v sosednjih državah ter za sodelovanje na razpisanih podro~jih za leto 20021 znaša 1.100.000.000 SIT. Okvirna višina sredstev za programe in projekte Slovencev po svetu ter za sodelovanje z njimi za leto 2002 znaša MESTNA OBČINA PTUJ OBJAVLJA na podlagi 7. člena Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Mestni občini Ptuj (Uradni ve-stnik Mestne občine Ptuj, št. 7/96) in 6. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj št. 6/99 - prečiščeno besedilo in 2/01) RAZPIS za dodelitev sredstev za sofinanciranje manjših agromelioracij v Mestni občini Ptuj za leto 2001 1. SPLOŠNI POGOJI 1. V skladu s 5. členom Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Mestni občini Ptuj (Uradni ve-stnik Mestne občine Ptuj št. 7/96) lahko za dodelitev sredstev po tem razpisu zaprosijo tržni proizvajalci hrane, in sicer fizične osebe s slovenskim državljanstvom, s stalnim prebivališčem v Mestni občini Ptuj, praviloma s statusom kmeta, ter pravne osebe (majhne družbe, opredeljene po zakonu o gospodarskih družbah), ki imajo sedež in pridelovalne površine v Mestni občini Ptuj, razen določb 11. člena točke B6 - vinogradništvo. Upravičenci morajo sredstva investirati na območju Mestne občine Ptuj. II. Navodila in informacije v zvezi z razpisom dobijo prosilci na Kmetijsko gozdarski zbornici , Ormoška cesta 28, Ptuj, pri terenskem kmetijskem svetovalcu Kmetijske svetovalne službe Ptuj. III. Zahtevek za dodelitev sredstev za finančne intervencije po tem razpisu naslovijo vlagatelji na Kmetijsko svetovalno službo pri Kmetijsko gozdarski zbornici Ptuj , Ormoška cesta 28. Vlagatelj zahtevka s svojim podpisom jamči za pravilnost v zahtevku navedenih podatkov. 2. VSEBINA RAZPISA Razpisana sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Mestni občini Ptuj se zagotovijo v proračunu Mestne občine Ptuj za leto 2001 v višini 1.100.000,00 SIT. 3. NAMEN IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV Namen sofinanciranja Manjša zemeljska dela v smislu povečanja proizvodnih zmogljivosti (izboljšanje fizikalnih, kemijskih in bioloških lastnosti tal), izboljšanja dostopa na kmetijsko zemljišče in zaokroževanja površin od 0,50 - 4,00 ha na lastnika, pri čemer je potrebno upoštevati pogoje varovanja okolja. Pogoji za pridobitev sredstev Vloga se daje preko kmetijske svetovalne službe s prilogami: - ureditveno - investicijski program s prikazom pokritja finančne konstrukcije in ekonomske upravičenosti investicije, ki ga potrdi kmetijska svetovalna služba, - posestni list, - katastrska skica z vrisom območja (mapna kopija), - zemljiškoknjižni izpisek, - krčitveno dovoljenje pristojnega organa, če gre za spremembo gozdne površine v kmetijsko, - ustrezno dovoljenje, če se izvajajo dela, ki pomenijo poseg v prostor po predpisih o urejanju prostora. 4. ROK ZA VLO@ITEV ZAHTEVKOV Rok za vložitev zahtevkov je do porabe sredstev oziroma najkasneje do 7. 12. 2001. Obravnavane bodo le popolne in pravočasno prispele vloge. Mestna občina Ptuj 85.000.000,00 SIT Pogoji prijave: Na razpis se lahko prijavijo tako pravne kot fizi~ne osebe (organizacije, samostojni ustvarjalci, društva ter njihove zveze, samostojni avtorji projektov itd.) iz Republike Slovenije in tujine. Pravne in fizi~ne osebe iz zamejstva (z izjemo štajerskih Slovencev) prijavijo svoje programe in projekte osrednjim organizacijam Slovencev v zamejstvu (Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza v Italiji, Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev v Avstriji, Zveza Slovencev na Madžarskem ter Zveza Slovencev na Hrvaškem), le-te pa usklajeno, skupno vlogo (skupaj z vsemi pripravljenimi programi in projekti — tudi tistimi, ki jih niso uvrstile v skupni predlog) pošljejo na Urad. Vir: ULRS št. 82/2001 z dne 19.10.2001; stran 6410, Ob — 56767 Prijavni obrazci ter razpisna dokumentacija so na razpolago v vložišču Ministrstva za zunanje zadeve, Prešernova 25, 1000 Ljubljana, tel. 01/478 22 91 (vsak dan med 9. in 15. uro), na sedežih osrednjih organizacij Slovencev v zamejstvu ter na vseh diplomatsko-konzularnih predstavništev Republike Slovenije v času uradnih ur. Razpisna dokumentacija je na voljo na spletni strani Urada: http://www.sigov.si/mzz/usps/ index.html. Vsa dodatna pojasnila in informacije dobite na Ministrstvu za zunanje zadeve, Urad za Slovence v zamejstvu, in po svetu vsak dan med 10. in 15. uro, tel. 01/478 22 91, faks 01/478 22 96, ter po elektronski pošti z naslovom: Urad.SlovenciŽgov.si. Naziv: Javni razpis za zbiranje predlogov za izdelavo programa sofinanciranja izgradnje objektov in naprav obveznih lokalnih javnih služb varstva okolja iz proračuna Republike Slovenije za leti 2002 in 2003 Razpisnik: Ministrstvo za okolje in prostor Rok prijave: rok za oddajo prijave v predpisani obliki je za leto 2002 — ne glede na vrsto prenosa - do 30.11.2001 do 15. ure. Rok za oddajo prijave v predpisani obliki je za leto 2003 — ne glede na vrsto prenosa - do 03.12.2001 do 15. ure. Prijave na originalnih obrazcih z vsemi zahtevanimi prilogami iz razpisne dokumentacije je treba oddati na naslov: Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, 1000 Ljubljana. Predmet: Predmet javnega razpisa je sofinanciranje izgradnje objektov in naprav obveznih lokalnih javnih služb varstva okolja z nepovratnimi sredstvi proračuna Republike Slovenije na naslednjih področjih: za leto 2002: a) ravnanje s komunalnimi odpadki — izgradnja in sanacija odlagališč, zbiralnic, zbiralnih centrov, sortirnic ter objektov in naprav za predelavo odpadkov, b) čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, c) odvajanje komunalnih in padavinskih voda, d) oskrba s pitno vodo; za leto 2003: e) ravnanje s komunalnimi odpadki — izgradnja in sanacija odlagališč, zbiralnic, zbiralnih centrov, sortirnic ter objektov in naprav za predelavo odpadkov, f) čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, g) odvajanje komunalnih in padavinskih voda, h) oskrba s pitno vodo. Višina sredstev: okvirna višina sredstev za: a) 230 mio SIT, b) 250 mio SIT, c) 250 mio SIT, d) 170 mio SIT, e) 250 mio SIT, f) 300 mio SIT, g) 280 mio SIT, h) 170 mio SIT. Pogoji prijave: Na razpis se lahko prijavijo: - investitorji, lokalne skupnosti ali izvajalci ustrezne gospodarske javne službe, kot njeni pooblaščeni nosilci investitorskih poslov, ki jih lokalna skupnost na podlagi sklepa občinskega sklepa pooblasti za vodenje prijavljene investicije in hkrati zagotavlja, da bodo sredstva za prijavljen projekt zagotovljena v celoti, - lokalne skupnosti pod pogojem, da imajo za področja, za katera bodo porabljena nepovratna sredstva, organizirano javno službo v skladu z zakonom o gospodarskih javnih službah. Vir: ULRS št. 86/2001 z dne 02.11.2001; dtran 6743, Ob — 57491; Številka: 922-00-14/97 Razpisna dokumentacija je kandidatom na voljo vsak delovni dan od 05.11.2001 dalje med 13. in 15. uro, na Ekološko razvojnem skladu Republike Slovenije, javnem skladu, 1000 Ljubljana, Trg republike 3, tel. 01/24-14-856, pri Mateji Cejan, proti plačilu stroškov razpisne dokumentacije v višini 15.000 SIT. Kandidati se lahko pogovorijo tudi za dostavo razpisne dokumentacije po pošti. Za dodatne informacije lahko kandidati pisno zaprosijo Ministrstvo za okolje in prostor. Javni razpis: Javni razpis za izbor programov javnih del v Republiki Sloveniji za obdobje 2002 - 2003 Razpisnik: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Rok prijave: Za programe javnih del, ki se bodo začele izvajati v januarju 2002, je rok predložitve 23.11.2001. Za programe, ki se bodo začeli izvajati kasneje, je rok do vsakega 5. v mesecu. Upoštevajo se vloge s poštnim žigom do vključno dne 23.11.2001 oziroma do vključno 5. v mesecu. Ce 5. v mesecu ni delovni dan, se šteje za rok prvi naslednji delovni dan. Vloge se oddajo osebno ali po pošti pristojni območni službi Zavoda. Centralni službi zavoda se predložijo le vloge za programe nacionalnega pomena. Predmet: Predmet javnega razpisa je izbira programov javnih del za obdobje od 01.01.2002 do 31.12.2003, ki so namenjeni vzpodbujanju razvoja novih delavnih mest in ohranitvi ali razvoju delovnih sposobnosti brezposelnih oseb in se organizirajo zaradi izvajanja socialnovarstvenih, izobraževalnih, kulturnih, naravovarstvenih, komunalnih, kmetijskih in drugih programov. Višina sredstev: Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago za predmet javnega razpisa v letu 2002 znaša 5.200.000.000 SIT, v letu 2003 pa 4.160.000.000 SIT Vir: ULRS št. 86/2001 z dne 02.11.2001; Stran 6760, Ob — 57691; Številka: 731 1/01-12-223 Razpisno dokumentacijo je mogoče dvigniti osebno v vložiščih pristojnih Območnih služb Zavoda v času uradnih ur, v vložišču Centralne službe Zavoda vsak dan v času od 10. do 12. ure. Dostopna je tudi na spletnih straneh Zavoda: http://ess.govsi. RAČUNALNIŠKI KOTIČEK Spletna stran kot dodatna poslovalnica Ali razumete priložnosti, ki se vam ponujajo pri poslovanju s pomočjo svetovnega spleta in internet tehnologije Novopečeni uporabniki vidijo internet kot oglaševanje. Toda poslovna spletna stran je bolj nekak{na poslovalnica. Kraj za opravljanje posla. To je tako, kot bi odprli {e eno poslovalnico, kjer lahko kupci kontaktirajo z vami, z izjemo, da je poslovalnica odprta 24 ur na dan. Vsak dan! Ljudje se lahko ustavijo v vaši poslovalnici ob katerikoli priložnosti, kadarkoli hočejo in pregledajo, kaj imate za njih. Lahko preberejo vse informacije, poiščejo vse odgovore na najpogostejša vprašanja, povezana z vašim poslom, sami rešijo probleme z vnaprej objavljenimi navodili, pogledajo tehnične podatke za vsak proizvod posebej in naročijo izdelek podnevi ali ponoči. Skratka nonstop kupcu prijazna poslovalnica. Koliko znaša mesečna najemnina za tako poslovalnico? Približno 3.500 SIT na mesec za srednje velika podjetja. Govorim o najemu prostora, kjer gostite svojo spletno stran. Najdražja je seveda izdelava strani. Cene za mala in srednje velika podjetja se gibljejo okoli 200.000 SIT. Cena postavitve spletne strani z različnimi aplikacijami za velika podjetja pa doseže tudi nekaj milijonov. Nastop podjetja na svetovnem trgu Preseneča me, koliko ljudi je slepih za drugo priložnost, ki jo ponuja internet - dostop do kupcev s celega sveta. Nedavno mi je vodja oddelka nabave pri srednje veliki firmi povedal: "Moj šef vztraja, da ne pobiramo naročil iz tujine, ki prihajajo z naše spletni strani. Mi se preprosto ne ukvarjamo z izvozom, saj dostava v tujino zahteva dodatno delo!" Ugriznil sem se v jezik, da se ne bi začel smejati. Neumnost! Zakaj? [tevilo ljudi iz celega sveta, ki uporablja internet za kupovanje izdelkov, ki jih ne najdejo v lokalnih trgovinah, je kar zavidljivo! Poleg tega pa {e nara{~a. V Veliki Britaniji uporablja internet 58 milijonov prebivalcev, v [vici 3 milijone ... V Sloveniji je po podatkih RIS dnevnih uporabnikov interneta 234.000. In lista uporabnikov se ve~a iz dneva v dan! Če ste dovolj hitri, imate večjo priložnost, da te ljudi naredite za svoje nove stranke. Ne veste, kako izvajati marketing, prilagojen spletu in tujini? Kar nekaj posameznikov in njihovih podjetij je specializiranih za tovrstno delo. Poleg njih ne pozabite na podatke, ki vam jih ponujajo vlada in njene institucije. (Njihov interes je seveda priliv čimveč denarja v državno blagajno.) Premislite! Internet ponuja vsem podjetjem, tudi majhnim iz zakotnih vasi, priložnost postati multinacionalka z zelo majhnim vložkom denarja. Internet ne pozna meja in geografske ločljivosti. Majhno podjetje je bilo včasih omejeno samo na najbližjo okolico, v kateri se je nahajala njihova poslovalnica. Nič več! Ljudje sedaj kupujejo in pregledujejo ponudbo s celega sveta na internetu in pustijo, da najbolj{a spletna stran zmaga v boju za njih. Direktna prodaja Podjetja, ki delujejo samo na spletu, dobivajo naročila preko spletnih poslovalnic. To so naročila končnih kupcev. In dostava gre prav tako direktno končnim kupcem. Spletni trgovci so se tako izognili stro{kom inventarja, zalog, vzdrževanja poslovalnic ... (Lahko, da nimajo znanja o učinkoviti podpori strankam, ampak to je že druga zgodba.) Izdelovalce skrbi neposredna prodaja direktno kupcu. Strah jih je direktne prodaje in izogibanja kompleksnemu sistemu distributerjev in zastopnikov, ki so ga gradili mnoga leta. Čas je, da vključite spremembe v poslovne procese, ki vam prina-{ajo koristi. Kako se izogniti temu konfliktu? Britanska tovarna avtomobilov je zgradila svojo spletno stran in s tem stopila v direktni kontakt s kupci. Sedaj lahko kupci direktno pri proizvajalcu naročijo avtomobil (in ga tudi plačajo). Pred tem si ga ogledajo na spletni strani, izberejo barvo, materiale, dodatno opremo in {e kaj. Tovarna nato pokliče najbližjega zastopnika in ta odpelje avtomobil na preizkus k stranki. Zastopnik pri tem od vsakega prodanega avtomobila dobi provizijo. Pri tej obliki pridobijo vsi: kupec (z izbolj{ano ponudbo), tovarna (z informacijami, ki jih dobi od kupca) in distributerji (provizijo). Doseganje točno določenega kroga kupcev Natančneje rečeno, internet vam omogoča, da dosežete točno določeno skupino uporabnikov, ki ustrezajo opisu potencialnega kupca za va{e izdelke. Potencialni kupci se zadržujejo na posameznih spletnih straneh. Želite izvajati marketing samo zanje in prihraniti denar, ki ga z drugimi načini ogla{evanja vržete stran? Zakupite oglasni prostor na spletni strani z obiskovalci, ki ustrezajo opisu va{i potencialnih kupcev. Stro-{ki tega so minimalni. Recimo, da prodajate {portno opremo. Va{i potencialni kupci se gotovo zadržujejo na kaki spletni strani, katere tematika se giblje okrog {porta. Kako lahko majhni uspejo med velikimi Moj prijatelj pripoveduje zgodbo, ki se mu je zgodila, ko ga je pred nekaj leti poklical japonski poslovnež. "Smo majhna skupina in bomo v prihodnjem tednu obiskali Ljubljano. Ali lahko poskrbite za ogled poslovnih prostorov va{ega multinacionalnega podjetja?" Ko je prijatelj komaj razložil, da je Ljubljana precej daleč od njegovega mesta, je stopil iz pisarne v kuhinjo in razložil svoji ženi, da si skupina japonskih poslovnežev želi ogledati njegovo "multinacionalno podjetje". Žena se je ustra{ila. "Sem prihajajo?" je izjavila vsa panična. Seveda niso pri{li. Ko sta svojim prijateljem povedala za zgodbo in pokazala svojo pisarno, so bili vsi presenečeni. Sobica, ki služi kot pisarna in jo je japonski poslovnež poimenoval multinacionalno podjetje, je velika 6x5 metrov. Nadaljevanje prihodnjič (O !Í NASVETI Kuharski nasveti Ma/JJnova pojedina Med mesne Martinove dobrote spadajo različna pečena perutnina, včasih le gos in raca, danes pa tudi puran in druge vrste perutnine, razli~ne svinjske pe~enka, najpogosteje iz mlade svinjine s kožico, različno pripravljena in prav tako pečena svinjska rebrca, vse pogosteje pa pripravljamo tudi prekajeno svinjino; najbrž predvsem zato, ker se lepo poda k zelju, ki ga te dni prav tako ne manjka. Gosi najpogosteje tehtajo od 3 do 5 kilogramov in zadostuje za 6 do 7 ljudi. Po kakovosti so veliko bolj razli~ne kot druga perutnina. Pomembni znamenji kakovosti sta bleda mastna koža in mesnate prsi. Meso starejših gosi je precej trdo in po barvi še temnejše kot sicer. Maščobo iz trebušne votline pred peko odstranimo in v odprtino nadevamo različne dodatke, s katerimi izboljšamo okus gosjega mesa. Tako lahko v trebušno votlino nadevamo manjša cela jabolka, suho sadja, kot so krhlji hrušk in suhe slive, v odprtino pa lahko nadevamo tudi surove olup-ljene kostanje, korenje, čebulo in drugo jušno zelenjavo, ki jo imate pri roki. Posebej okusne so tudi dušene jedi iz goske. Te pripravljamo tako, da gosko razrežemo na manjše kose in vsak kos posebej začinimo z mešanico različnih začimb. Od začimb zraven soli in popra uporabimo še timijan in majaron. Tako začinjeno meso pustimi stati vsaj 20 minut. Med tem časom si narežemo čebulo, korenje, zeleno in por. Zelenjavo narežemo na debelejše kolobarje. Nato na manjši količini maščobe opečemo začinjene kose goske, vzamemo iz posode in na preostali maščobi rahlo popražimo narezano zelenjavo. Zalijemo z vodo in vinom in dodamo opečeno meso. Po potrebi začinimo z za- čimbami, ki smo jih uporabili pri začinjanju mesa. Ko so kosi mesa do tretjine zdušeni, dodamo sesekljan česen in manjšo količino kisle zelja. Dušimo do mehkega. Posamezne dele goske lahko tudi nadevamo z različnimi nadevi in tako dobimo jedi, ki jih ponudimo tudi najzahtevnejšim gostom. Nadevamo lahko bedra in stegna ter prsni del goske. Pri omenjenih kosih najprej odstranimo kosti, po želji tudi kožo. Ker je gosje meso temno, ga pogosto nadevamo in polnimo s svetlimi vrstami mesa ali s kruhom in kostanji. Tako nadevane posamezne dele goske lahko pečemo, dušimo in tudi kuhamo. Zraven vedno ponudimo toplo omako ali meso s pomočjo različnih sestavin du-šimo, da dobimo omako ali prilogo. Te dni si lahko pripravimo tudi raco. Tudi kvaliteta račjega mesa je zelo različna in odvisna od pasme. Nekatere pasme, zlasti ameriška long island, imajo izdatno meso in več maščobe pod kožo, ki jo pred peko prav tako odstranimo. Barberijska raca, križanka med domačo in divjo raco, je sorazmerno velika in ima veliko čvrstega mesa. Raco najpogosteje dušimo in pečemo. V primerjavi z gosko je čas toplotne obdelave krajši. Mnogi sladokusci radi uživajo PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 356. NAD. Du{evno zdravje otrok in njJadosjnjkov 68. nadaljevanje Promocija duševnega zdravja - 5. nad. Promocija in preventiva Promocija duševnega zdravja je usmerjena bodisi k posameznikom, skupinam ali celotni populaciji in sloni na razvijanju kompetentnosti, motivacije za krepitev pozitivnega psihosocialnega delovanja, obvladovanja vsakodnevnih in slučajnih težav, na razvijanju dobre samo-podobe in na preprečevanju psihosocialnih ali psihiatričnih problemov. In kakšen je odnos med promocijo in preventivo? Preventiva ima za cilje zmanjševanje tveganja in povečevanje varovalnih dejavnikov, značilnih za model, usmerjen k bolezni, in se nikakor ti cilji ne izključujejo s cilji promocije duševnega zdravja. Strategije in tehnike obeh vrst intervencije se delno prekrivajo. Zato je včasih težko jasno ločiti med preventivo in promocijo. Učinki delovanja na področju preventive se kažejo tudi na področju promocije in obratno. Vendar so med obema orientacijama velike razlike v konceptih in filozofiji. Te razlike določajo, kako ljudje izražajo svoja prizadevanja, zakaj sodelujejo v programih, kaj pričakujejo od programov in pogojujejo podporo programov s strani odloče-valcev. Naslednjič pa se bomo dotaknili programov za boljši psihosocialni razvoj in varovanje duševnega zdravja otrok. meso race, ki na prsnem delu ostane angleško pečeno oziroma rožnato, kar pa pri mastnih pasmah race izredno težko dosežemo. Mastne race najpogosteje razkosane dušimo z različnimi dodatki, kot so sveže in suho sadje ter kostanji. Meso lahko pripravimo tudi s črnim ribezom in česnom. Prsni del prav tako kot pri goski lahko izrežemo, odstranimo kosti, po želji tudi Okusna je tudi dušena s kislim zeljem in gnjatjo. V Španiji jo pogosto dušijo z olivami in sherryjem, lahko pa jo tudi du-šimo z granatnimi jabolkami in tik pred koncem dušenja dodamo še orehe. Po okusu se meso rac in gosk ujema s pomarančo, hruškami, vinom in rumom. Drobovino, ki jo običajno dobimo zraven gosk in rac, najprej skrbno očistimo in odstranimo maščobo, jo skuhamo v slani vodi skupaj z jušno zelenjavo in začimbami, nato fino zmeljemo in uporabimo kot nadev za pod kožo ali pri izkoščenih delih. Seveda pa si lahko iz drobovine skupaj z zelenjavo pripravimo tudi okusne ragu juhe. Ne pozabite na jetra, ki veljajo za kulinarično razkošje. kožo, in poljubno nadevamo ter v pečici spečemo kot mesno ru-lado. Ce pečemo celo raco, na maščobi, ki se izcedi med peko, lahko spečemo krompir, ki ima še posebej fin in dober okus. Iz race si lahko pripravimo še sladko-kislo juho z jabolki in rdečim zeljem ali jo dušimo skupaj s svežo ali kislo repo. Pripravimo si lahko tudi ragu z belim fižolom, slanino in domačo klobaso ali vse naštete sestavine dušimo skupaj z raco. Vse omenjene jedi si lahko umislite tudi pri pripravi piščanca ali purana, sploh če imate težave, kje kupiti dobro raco ali gosko. In seveda si jih lahko pripravite tudi ob drugih priložnostih, ne samo okrog martinovega. Nada Pignar, profesorica kuharstva Krvodajalci 30. oktober: Stojan Šprah, Prešernova 32, Ptuj; Vladimir Štumberger, Spuhlja 52/a; Tadej Lukman, Obrež 117; Peter Kocen, Godeninci 49; Herman Prejac, Sv. Tomaž 35/b; Biserka Brumec, Godeninci 39; Marija Škrinjar, Breg 39; Danica Kocen, Godeninci 49; Michael Wunderling, Godeninci 39; Branka Žibek, Godeninci 39; Mario Ploh, Dolga lesa 2, Ormož; Branko Škrinjar, Obrež 96; Saša Thoma Wunderling, Godeninci 39; Vinko Nemec, Slovenska 77, Središče ob Dravi; Milena Žalar, Obrtniška 6, Središče ob Dravi; Jožica Planinc, Trate 19, Središče ob Dravi; Janez Podgoršek, Slovenska 25, Središče ob Dravi; Silva Horvat, Šin-kova 2, Središče ob Dravi; Matjaž Bed-rač, Kog 107; Anton Horvat, Godeninci 9; Janez Lukman, Partizanska 9/a, Sre- dišče ob Dravi; Boris Kovačič, Dolga lesa 2, Ormož; Anica Kreč, Slovenska 46, Središče ob Dravi; Metka Pišek, Ul. 5. prekomorske 17, Ptuj; Bojan Gavez, Slovenska c. 6, Središče ob Dravi; Ivan Šavora, Poštna 19, Središče ob Dravi; Branko Mlakar, Grajena 46; Anđelo Ma-račič, Volkmerjeva 38, Ptuj; Zvonko Ko-lednik, Ul. 25. maja 3, Ptuj; Veronika Kodrič, Stojnci 31; Branko Sitar, Kungota 158; Renata Paveo, Rogaška c. 41; Ivan Rajšp, Rimska pl. 13, Ptuj; Franc Hoj-nik, Mezgovci 23; Miro Emeršič, Lan-cova vas 56, Videm pri Ptuju; Bojan Kramberger, Arbajterjeva 5, Ptuj; Albin Weingartner, Zagorci 65/a; Slavko Strelec, Granitna ul. 8, Oplotnica; Darko Klaneček, Skorba 19/b; Stanislav Kitak, Prvenci 19; Roman Kaučič, Strezetina 11, Ivanjkovci; Jože Cizerl, Mala vas 11. PREJELI SMO Bog blagoslovi demokracijo Pod besedo terorizem si predstavljam tudi to, če se politiki in drugi nesojeni ali sojeni menedžerji, direktorji dvignejo nad ljudstvo in si povišajo plače tudi za 20 - 30 krat in še več. Za primerjavo: kmečki upokojenec ima 25-29000 SIT, minister, poslanec pa nekje tam okoli milijon; kakšen je to količnik, ne znam izračunati. Vsi ti visoki gospodje se obdajo s številnimi policisti, tajnimi agenti, Sovo, baje pa imamo še več teh služb, in tudi ti služijo. To sicer ni terorizem v navadnem smislu, ampak perfidno izkoriščanje lastnega ljudstva. To pa je vzrok vseh težav ponižanih. Baje imamo celo kontrolirano el. pošto ... Fino ... Ameriški FBI je baje dobil ukaz, da lahko ubijajo "domnevne" teroriste po lastni presoji, brez predhodne sodne obravnave. Lahko se povežejo celo z zločinci. Ti pa so za olajšave sposobni kompromirati vsakogar. Ali ni tako ravnal gestapo, pa druge službe? Cez noč so izginili mnogi ljudje. Za to izvoženo in uvoženo demokracijo se prisršno zahvaljujem. Stanislav Bezjak, Muretinci PISE: ING. MIRAN GLUSIC / V VRTU [e ni kon vrJnjh opravil! Narava je bila z lepim, sončnim in toplim jesenskim vremenom izjemno darežljiva, saj je vse do Martina ostala sveža podoba zelenega okolja in barvitost zore-~ega listja, pa {e obilo cveto~ega cvetja v okrasnih vrtovih in bujno zelenih trat. Vremenski pregovor, da vsakemu lepemu vremenu sledi slabo, se zmeraj uresniči in tako je tudi ob letošnjem Martinu. To pa {e ne pomeni zaklju~ka leto{njih vrtnih opravil. Sledili bodo {e lepi jesenski dnevi, v katerih mora vrtnar {e mnogo postoriti, da bo vrt dobro pripravljen na novo pomlad. V SADNEM VRTU je novembra primeren čas za sajenje sadnega drevja. Drevesnice so že pričele prodajo sadnih sadik. Tudi za njihovo nabavo je najprimernej{i ~as november, ko je izbira sadik glede na sadno vrsto, sorto in podlago dovolj velika ter ustrezna na{im klimatskim, talnim in prostorskim razmeram. V drevesnici bomo v vsakem primeru dobili kakovostno sadiko in le tak{no je priporočljivo posaditi. Uspeh sajenja je odvisen od mnogih dejavnikov, najpo-membnej{i med njimi pa je pravilna odbira sadike in sajenje. Od prevzema sadike do sajenja moramo z njo skrbno ravnati, da se med prevozom ne po{koduje, ne izsu{e korenine in da jo v najkraj-{em možnem času posadimo. Korenine so najobčutljivej{i del sadike, saj so od nastanka in po svoji vlogi kot najbolj zavarovani del rastline vedno v zemlji, zato ne smejo biti izpostavljene toplotnim spremembam, kajti na soncu in vetru ovenijo, v hladnem vremenu pa pomrznejo. Jama za sajenje naj bi bila že predčasno skopana, da se je zemlja do sajenja dobro prezračila. Velikost sadilne jame naj bo tolik{na, da bodo korenine neovirano rastle in da razvoj ne bo oviran. V težjih in slabo odcednih tleh naj bo globina 60 cm, s prerahljanim dnom ter 2 m {irine. Tla, kjer so pred tem že rastle dre-vnine, morajo biti oči{čene ostankov korenin, ker je njihovo trohne-nje {kodljivo za korenine mlade sadike. Pri sajenju je pomembno, da bodo korenine sadne sadike razporejene po najrodovitnej{i plasti prsti, zato v ta namen že ob izkopu jame ločimo zemljo v tri kupe, pri čemer vrhnjo plast, ki je običajno travna ru{a, namestimo na dno sadilne jame, rodovitno plast zemlje namestimo na območje korenin, iz spodnje mrtvice pa na povr{ini izoblikujemo drevesni kolobar v obliki ponve. Korenine sadike razmestimo po sprsteneli kompo-stovki ali s humusom bogati rahli vrtni zemlji, hlevski gnoj pa namestimo v obod sadilne jame, kjer ga bodo korenine dosegle {ele po letu ali dveh, ko bo že povsem preperel. Hlevski gnoj neposredno ob koreninah je zanje {kodljiv. Pe{karjem in sadnim vrstam, ki jih objedajo talni glodavci, zavarujemo korenine tako, da sadiko posadimo v ko{aro iz gosto tkanega žičnega pletiva. Sajenje pa lahko prepreči nenadno sneženje ali zmrzal zemlje. V tem primeru sadike zakopljemo v vrtno zemljo in zavarujemo pred talnimi glodavci, da ne po{kodujemo korenin. Ob nenadnem prvem sneženju s tistih dreves, ki so {e olistana, sneg otresemo, da preprečimo lomljenje vej, listje pa bo z vej osmukal sneg. V OKRASNEM VRTU pograbljamo s trate listje, da preko zime pod kupi odpadlega listja, ki ga nanosi veter, travna ru{a ne bi seg-nila. Leto{nje vremenske razmere v jeseni so omogočile {e bujno pozno rast trave. Če je trata po zadnjem odkosu {e toliko porastla, da bi utegnila poleči, jo pokosimo, pograbljamo in odstranimo. Ob-čutljivej{e okrasne drevnine zavarujemo pred mrazom, ob sneženju pa z olistanih otresemo sneg. V ZELENJAVNEM VRTU prazne gredice, preden zemlja zmrzne in dokler se ne odenejo s snežno odejo, globoko prekopljemo. Po gnojilnem kolobarju pognojimo z organskimi gnojili letno eno tretjino gredic, namenjenih za pridelovanje vrtnin in zelenjave. Če smo namenili za gnojenje z organskimi gnojili hlevski gnoj, ga vdelamo v tla ob jesenski obdelavi tal. Sveži hlevski gnoj je za večino vrtnin oziroma njihove koreninice {kodljiv. Vloga in namen hlevskega gnoja je, da z njim tla obogatimo s humusom, ta pa nastane {ele z zorenjem gnoja ali njegovo presnovo. Humus povečuje zračnost v tleh in aktivnost drobnoživk, ki ob preosnovi pripravljajo rastlinam rudninsko hrano v zanje sprejemljivo obliko. Za te procese je potreben čas; v vrtnih tleh, kjer zemlja ne zmrzuje, so dovolj zimski meseci. Zapozneli sneg, ki mu naivno rečemo, da je siroma{ki gnoj, ali v jeseni odpadlo listje (nekoč so namreč simbolno imenovali mesec listopad tudi listov gnoj) pač nista za vrt nikakr{no gnojilo, zato že v jeseni pognojimo vrtno zemljo z 200 do 300 kg hlevskega gnoja na ar povr{ine, spomladi pa tik pred setvijo gnojimo z drugimi organskimi gnojili, kot so kompost in razna tovarni{ko pripravljena organska gnojila. Belu{e zalijemo s tekočimi gnojili, povr{ino pa pokrijemo z 10 cm debelo plastjo kompostovke. Še je čas za sajenje česna, zimskega čebulčka in sadik spomladanske čebule. Na zavetne lege in v rahlo vrtno zemljo {e lahko posejemo moto-vilec, ki bo v ne prehladnem listopadu {e vzklil, pod snežno odejo pa, če posevek prekrijemo s smrekovim vejevjem, bo pozimi dora-stel v najzgodnej{o pomladansko solato. V vrtovih, kjer se ubadamo s talnimi {kodljivci bramorji, ogrci, strunami, sovkami in koreninskimi u{mi, je sedaj čas za zatiranje s kemičnim pripravkom dursbanom. Pripravek je strupen in se ob uporabi ravnamo strogo po priloženih navodilih. *** Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi plodov, od 17. do 19. novembra, zaradi korenine 15. ter od 20. do 22. novembra, zaradi lista 15. in 16. novembra ter zaradi cveta od 22. do 24. novembra. Miran Glušič, ing.agr. AVTOMOBILIZEM 1-—I m < ÍE > PREDSTAVLJAMO VAM ... Peugeot 307 URADNO JE MODEL 307 NASLEDNIK MODELA 306, A ŽE NA PRVI POGLED JE OČITNO, DA GRE ZA PRAVI KVANTNI PRESKOK. Peugeot 307 predstavlja novi vrhunec v razvoju znamke, ki je v zadnjem ~asu zaznamovan s tržno uspešnimi modeli 206, 607 in 206 CC. Je ve~ kot le naslednik predhodnega modela 306. Z dolžino 4,2 m, popolno varnostno opremo in napredno obliko postavlja nova merila v svojem avtomobilskem razredu. Medosna razdalja 2,61 m zagotavlja nadpovpre~no prostornost potniške kabine, skrbno premišljen koncept notranjosti ja~a. Na zunanjih robovih se razteza podolgovat žaromet, ki združuje vse funkcije, vklju~no s pozicijskimi in lu~mi za meglo. Ma~ji videz je poudarjen tudi s steklom žarometov, ki se bo~no podaljšujejo v blatnik. Izbo~eno vetrobransko steklo daje vtis nadaljevanja pokrova motorja, s ~imer sta poudarjena mo~ in dinamika avtomobila. Zunanji vzvratni ogledali sta odmaknjeni tako, da sprostita okvir stranskega stekla, Mačje luči izdajajo pripadnost levji znamki omogo~a idealne pogoje potovanja in po~utja potnikov. Opti~na pojava nakazuje jasno pripadnost znamki, obenem pa uvaja nove smernice oblikovanja avtomobilov z levjo zna~ko. Veliko položno vetrobransko steklo zagotavlja dinami~en nastop, ki ga spremljajo elegantne in skladne karoserijske poteze. Ob popolni varnostni opremi in obliki 307 svojo dodelanost dokazuje tudi z motorji. Model 307 Hdi 110 je prvi avto kompaktnega razreda, ki je serijsko opremljen s filtrom za trdne sajaste delce (FAP). KAROSERIJA Prototip "Promethee" je na avtomobilskem salonu Mondial de l'Automobile 2000 v Parizu s svojo naprednostjo nakazal nastanek modela 307. Prednji del avtomobila brez dvoma kaže pripadnost znamki Peugeot, zlasti zaradi izrazito ma~jega izgleda. Maska je v primerjavi s prejšnjimi modeli zelo moderna, njena zgornja linija je nadaljevanje srednje linije, ki lo~i pokrov motorja od odbi- s ~imer je zagotovljena dobra vidljivost. Ob bokih avtomobila je prostornina poudarjena z navidezno linijo, ki se za~enja nad prednjimi, se nadaljuje na stenah vrat in obenem poudarja ro~aje, medtem ko se nadaljuje do zadnjih lu~i. Stebri zadnje stene karoserije, ki so razli~ni glede na to, ali gre za model s tremi ali petimi vrati, so prekriti z zadnjim steklom brez vidnega okvirja. Na ta na-~in pridobljena ve~ja površina stekla daje ob~utek ve~je širine avtomobila. Zadnji odbija~ je tako kot prednji poševno "odrezan", njegova spodnja linija, ki je dobro vidna vse do prehoda v zadnja kolesa, pa omili in hkrati obogati zadnji del avtomobila. NOTRANJOST Notranjost 307 daje ob~utek še ve~je prostornosti, kot jo nudijo realne mere. Voznik ima ve~ prostora ob vstopu v avtomobil in boljšo vidljivost. Najbolj opazni sta svetlost in prostornost. Ob~utek prostornosti pove~a še veliko in naprej pomaknjeno Peugeot 307 s svojo obliko prepriča že na prvi pogled vetrobransko steklo (površine 1,46 m2), vendar pa je za ob~u-tek prostornosti najzaslužnejša višina kabine. Tako spredaj kot zadaj je strop visok, kar omo-go~a vgradnjo udobnih sedežev, ki so nastavljivi v vse smeri in zagotavljajo dober pregled nad cestiš~em ter pove~ajo udobje med vožnjo. Volan je nastavljiv tova rešitev, spredaj so dodatno izboljšane. Gre za tako imenovano psevdo McPhersonovo polpremo, katere notranje stranice trikotnih vodil imajo zaradi boljše vodljivosti vgrajeno vmesno os. Zadnja gibljiva oziroma poltoga prema pa omo-go~a ve~ prostora za prtljažnik vozila. Pri vseh razli~icah je na so serijsko opremljene s šestimi zra~nimi blazinami - dve prednji, dve stranski in dve zra~ni zavesi, ki sta namenjeni prepre-~evanju poškodb glave oseb na prednjih in zadnjih sedežih. Na vseh petih sedežih so trito~kov-ni varnostni pasovi, opremljeni s pirotehni~nimi zategovalniki in omejevalnikom zatezne sile pri stranskih sedežih, kar pomeni optimalno zaš~ito v primeru tr~enja. K varnosti prispevajo tudi posebni aktivni vzglavniki prednjih sedežev s sistemom "spinal care", ki prepre~uje poškodbe vratu v primeru tr~enja od zadaj. Sistem je novost na podro~ju varnosti. Varnostno deformacijski volanski drog in aktivni naslon za nogo zmanjšata tveganje poškodb voznika ob tr~enju. Zavore so opremljene s štirimi koluti, prednja koluta sta dodatno hlajena. Osnovo Zadek izžareva moč in šarm. Kvalitetni materiali in skladne linije poudarjajo sodobno obliko. modela 307 predstavljajo še zavorni sistem ABS, elektronska razporeditev zavorne sile, pomožni sistem oja~itve zavorne mo~i (EVA) in avtomatski vklop varnostnih utripalk ob mo~nem zaviranju. MOTORJI IN OPREMA V Sloveniji je model 307 na voljo s petimi motorji, tremi bencinskimi (1.4, 1.6 in 2.0) in dvema dizelskima (2.0 Hdi, 90 in 110 KM). Bencinska štiriva-ljnika z blokom iz litine pri 1,6- litrskem in aluminijastim blokom pri 2,0-litrskem motorju sta opremljena z glavo iz lahke litine z dvema odmi~nima gredema in šestnajstimi ventili. Imata vso napredno tehnologijo za zmanjšanje porabe goriva in emisije izpušnih plinov. Dizelski motor Hdi, prav tako štiri-valjnik z blokom iz lahke litine, ima dvolitrsko delovno prostornino in dva ventila na valj ter neposredni vbrizg goriva pod visokim pritiskom (tehnologija skupnega voda, common rail). Tudi pri dizelskem motorju je bila velika pozornost posve~e-na zmanjšanju porabe goriva in prepre~evanju onesnaževanja okolja. Motor Hdi s 110 KM je opremljen tudi s posebnim filtrom (FAP), ki zadrži trdne ogljikove delce ter tako prepre~i, da bi z izpušnimi plini uhajali v okolje. Glede na raven serijske opreme je model 307 na voljo v štirih razli~icah (XR, XS, XT, XSI), ki so že v osnovi bogato opremljene, naro~iti pa je možno tudi mnogo dodatne opreme, ki je doslej bila obi~ajna predvsem v višjih avtomobilskih razredih. po globini in višini. Armaturna ploš~a se ponaša z optimalno razporeditvijo merilnikov in števcev. Gladki materiali in ergonomska oblika prispevajo k udobju in zadovoljstvu med vožnjo. Pozornosti vredni so tudi velik prtljažni prostor in številne odlagalne površine in predal~ki, vklju~no s hlajenim predalom za dokumente. Glede na razli~ico so na voljo štiri barvne kombinacije notranjosti. PODVOZJE Peugeot 307 uvaja novo podvozje, namenjeno vozilom koncerna PSA. Zgradba podvozja 307 optimalno zadovoljuje kriterije aktivne in pasivne varnosti, pri ~emer je potrebno poudariti odpornost proti trkom in sposobnost absorbiran-ja energije, ki nastane ob trku. Obese so preizkušena Peugeo- Ergonomsko dovršena in prostorna notranjost voljo pomožni sistem krmiljenja vozila s sistemom elektri~ne ~rpalke, ki omogo~a lahkotno spreminjanje smeri. Kolesa so velikih dimenzij, s pnevmatikami 195/55/15, 205/55/16 in 205/50/17. Na voljo je tudi elektronski sistem kontrole stabilnosti vozila (ESP). VARNOST Varnostna struktura vozila v celoti ustreza najstrožjim varnostnim standardom. Prednji glavni nosilec je vgrajen na blažilnike za omilitev posledic trkov. Okvir se nadaljuje nad tlemi in ob straneh kabine, medtem ko se po absorbiranju energije ob mo~nem trku sile razdelijo v štiri stranske linije. Korito, ki podpira trikotna vodila obes, s svojo zasnovo sistema zaš~ite pred vdorom motorja v kabino prav tako varuje potnike. Vse razli~ice 307 (razen XR) ZANIMIVOSTI, ZANIMIVOSTI Peugeot Elan Jeseni je Peugeot Slovenija kupcem ponudil omejeno serijo vozil Peugeot-Elan. Gre za omejeno serijo avtomobilov, modelov 206, 406 in partner kombi. Glavni prodajni adut je boga-tej{a serijska oprema, vsi modeli so opremljeni s klimatsko napravo, kupec pa poleg avtomobila dobi tudi posebno darilo, Elanove smu~i Allround Carving Integra 7.0. Vsem kupcem vozil serije elan ponujajo tudi do 30-odstotni popust pri nakupu dodatne zimske opreme (strešni kov~ek, strešni prtljažnik z nastavki za smu~i ali pnevmatike z litimi platiš~i). Prodaja avtomobilov v ZDA oktobra strmo narasla Po podatkih proizvajalcev je prodaja avtomobilov v ZDA oktobra znašala 1,72 milijona vozil, kar je 24,4 odstotka ve~ kakor lani v enakem obdobju. Vzrok za skokovito rast prodaje so predvsem ugodni nakupni pogoji. Od ameriških proizvajalcev sta se najbolje odrezala Ford in General Motors, medtem ko je Chrysler rahlo stagniral. Evropski proizvajalci so prodajo uspeli pove~ati tudi brez posebnih nakupnih ugodnosti, deloma zelo visoke stopnje rasti prodaje beležijo prav tako ponudniki iz Daljnega Vzhoda. Serijska oprema osnovnega modela Peugeot 307: Sistem Multiplexed Integrated Intelligence (MH), ki usklajuje delovanje avtomobila s trenutnimi razmerami na cesti, variabilni servo volan, zračni blazini za voznika in sovoznika, elelctnonska blokada motorja, ABS z elektronsko porazdelitvijo zavome moči, ojačevalnik zavor v primeru zaviranja v sili, merilnik zunanje temperature, atemnično vetrobransko steklo, tonirana stekla, centralno zaklepanje z daljinskim upra/ljalcem, električni pomik prednjih stekel, bočne ojačitve vrat deljiva zadnja klop, trije vzglavniki zadaj, cena 2.689.000 SIT. SPC TOPLAK s.p. Dežno I d, 2286 Podlehnik, tel.: 02 788 40 50 PEUGEOT STRAN ZA MLADE glasbene novice Na valovih radia Ptuj lahko vsako jutro ob 7.50 prisluhnete glasbeni rubriki V~eraj, v kateri vam predstavljam glasbeno zgodovino. Ob 13.15 je na sporedu rubrika Danes in v njej lahko sli{ite pregled svetovnih glasbenih lestvic. Glasbena rubrika Jutri pa prina{a novost dneva in jo lahko sli{ite ob 15.50. *** Britanska skupina ATOMIC KITTEN je zaznamovalo leto 2001 s hitoma Whole Again in Eternal Flame. Tri prikupne blondinke predstavljajo spevno pop balado YOU ARE (****), ki jo najdete na albumu Right Now. *** S CLUB 7. beležijo kar nekaj uspe{nic, od katerih so najbolj{e Bring it All Back, S Club Party, Reach, Never Had a Dream Come True in Don't Stop Movin. Plesno po-jo~a najstni{ka zasedba prepeva pesem HAVE YOU EVER (***), ki je sentimentalna me-{anica lahkotnega popa in soula. *** Harry Roger Webb je pravo ime britanskega pevca Cliffa Richarda, ki se je rodil 14. oktobra 1940. Legendarni pevec je posnel album priredb in napoved zanj je dvojni združeni single dveh klasi~nih priredb SOMEWHERE OVER THE RAINBOW in WONDERFUL WORLD (***). *** Ameri{ki pevec LIONEL RICHIE je lani izdal solidno zgo{~enko Renaisance in z nje poznamo že {tiri pesmi z naslovi Angel, Don't Stop the Music, Cinderella in Tender Heart. Mojster soul glasbe je v duet povabil mlado nem{ko pevko JULIETTE in skupaj sta zapela pesem THE ONE (***), ki jo dopolnjuje dvopomensko ljubezensko besedilo. *** Britanski band THE CURE sestavljajo Robert Smith, Roger ODonnell, Jason Cooper, Perry Bamonte in Simon Gallup. Kvintet ponuja novo zdravilo v elektronski sintisajzerski energi~ni rock skladbi CUT HERE (****) z albuma Greatest Hits. *** Ameriška pevka JEWEL je zaslovela s skladbo Who Will Save your Soul, ki so ji sledile uspe{-nice You Were Meant for me, Foolish Games, Angel Standing by, Hands, Down so Long in Jupiter. Vrhunska pevka vas bo o~arala s svojim otožnim glasom v skladbi STANDING STILL (****), ki je prijetna srednje hitra pop, rock in folk obarvana skladba. *** PRAGMA je britanska studijska skupina, ki je uspela s komadom Toca Me, nato pa so sledili {e trije hiti: Toca's Miracle, Everytime you Touch me in You are Alive. Ra~unalni{ko-sintisajzerska mojstra sta pripravila nov nabijajo~ ritmi~ni plesni komad SAY THAT YOU'RE HERE (****), ki ga je ponovno zapela Maria Rubia. *** DJ-i in ljubitelji plesne godbe bodo gotovo veseli tehle novosti: Forgiven - SYLVER, Let's Talk About Man - PRECIOZO & MARVIN, The Sun Always Shines on TV - MARIO LOPEZ, Something - LASGO in So I Begin - GALLEON. *** Britanska skupina JAMIROQUAI je pri-{la na glasbeno sceno s hitom Too Young to Die, medtem ko so fantje {e na nekaterih lestvicah s hitom Little L. Kvartet izvaja novo "vijugajo~o" funky plesno pesem YOU GIVE ME SOMETHING (****), v kateri spet blesti pevec Jay K. in je del albuma A Funk Odyssey. *** WYCLEF JEAN na tiho pripravlja nov projekt tria Pugees, ponekod pa je še v modi s komadom Perfect Gentleman. Mega talentiran glasbenik bo izdal novi komad WISH YOU WERE HERE (***), ki je premalo komercialen in na trenutke zatežen rap komad. *** Ameriška pevka PINK je letos blestela v komadu Lady Marmalade, ki ga je s prijateljicami zapela za film Moulin Rouge (ta film igra prihodnji teden na Ptuju). Vihrava pevka je posnela dinami~no, agresivno in zabavno r&b pesem GET THE PARTY STARTED (****). *** Kralj pop glasbe MICHAEL JACKSON je 30. oktobra izdal album Invincible. Naj-bolj{e pesmi na njem so You Rock my World, Cry, You are my Life, Unbreakable, Heaven Can Wait, Invincible, The Lost Children in What Ever Happens. Samo v ZDA pa je pevec izdal pesem BUTERFLIES (***), ki je zelo zahtevna ter moderna pop/soul balada. David Breznik Mladi dopisniki PLANINSKI IZLET Končno je prišla nedelja in z njo čas planinskega izleta, ki smo se ga mladi planinci zelo veselili. Glede na jutranjo vremensko napoved je bila izvedba izleta zelo negotova. Nameravali smo namreč v Kamniške Alpe in se povzpeti na vrh Smrekovec (1763 m). Veselili smo se mace-snovih gozdov, ki so v tem ~asu obarvani v zlato, videli bi Logarsko dolino, Olševo, Raduho ... Glede na vremensko napoved smo se odločili, da gremo raje na Slivni{ko Pohorje. Na avtobusni postaji smo se pridružili veliki skupini planincev. Ko smo razprostiral prelep jasen pogled na Maribor, vse do Ptuja in še daleč naokrog. Na stolpu smo se tudi fotografirali. Ta razgledni stolp stoji ob smučarski progi v bližini cerkvice sv. Bolfenka in gondolske postaje Belvi. Kmalu smo se vrnili k Mariborski koči, kjer sta nas že čakala dva avtobusa. Prijetno utrujeni smo se posedli v avtobus, ki nas je popeljal do Ptuja. Bili smo veseli, ker smo preživeli prelep, sončen dan v naravi. Na našo srečo so se vremenoslo-vci tokrat zmotili. AnejKovacic, 5. c, OŠ Ljudski vrt, Ptuj rjavo rumen ter ima dolg kljun. S svojim kljunckom si je iskal žuželke. Na bližnjem drevesu so se prerivali vrabcki. Zapihal je rahel veter in pregnal veselo družbo. Listje je zašumelo. Naenkrat sem zaslišal lomljenje suhih vej. Za sabo sem zagledal dve srnici, ki sta tekli po svoji poti. Zacelo se je mračiti. S hitrimi koraki sem se odpravil domov, kajti postajalo me je strah. Na travniku, ob gozdu sem se še enkrat ustavil ter se poslovil od gozdnih živali. David Puk{ič, 5. r., OŠ Trnovska vas OTROKA SE IZGUBITA Otorka sta se izgubila, ko sta v gozdu iskala gobe.Ivo se je spomnil, da ni s seboj vzel kompasa. Pocitek in malica ob lovski opazovalnici. Foto: Primož Trop v Rančah pod Pohorjem izstopili iz avtobusa, smo za malico pojedli jabolka in banane. Ob poti smo opazovali iglasti gozd, ki je zelo temen in brez podrasti. Občudovali smo tudi gladko, sivo lubje na bukovih drevesih. Zagledali smo lovsko opazovalnico in krmišče za srne ter solnico. Tukaj smo se ustavili in pojedli malico iz nahrbtnikov. Po poti smo pobirali kostanje. Počasi smo se približevali vrhu. Tik pod Mariborsko kočo (1080 m) smo si ogledali še devetmetrski slap Skalce. Ob njem smo videli dve prečudoviti mavrici, saj nas je ob poti ves čas veselilo sonce. V koči smo se posladkali s kuhanimi kostanji, ki smo jih nabrali med potjo, in pojedli še zadnje zaloge iz nahrbtnikov. Pred kočo smo igrali odbojko in se pogovarjali. Nato smo se odpravili še do bližnjega razglednega stolpa, od koder se nam je KAKO OPAZUJEMO PTICE IN NARAVO V prostem času rad opazujem ptice. Ptice so del živega sveta. Z svojim petjem nam lepšajo dneve. Najprimernejši čas za opazovanje ptic je zgodaj zjutraj ali zvečer, ob sončnem zahodu. Nekega dne sem se odpravil v gozd. S seboj sem vzel daljnogled. Ta mi namreč omogoča, da lahko opazujem ptice, ne da bi jih pri tem motil. Biti moram čim bolj tih in neopazen. Ustavil sem se pri hrastu ob robu gozda. Sonce se je pravkar skrilo za najvišjimi drevesi. Skozi krošnje dreves je prihajala medla svetloba. Mojo pozornost je pritegnil brglez. Usedel sem se na bližnji štor. Po deblu je skakljal droben brglez z glavo obrnjen navzdol. S kljunom je trkal po deblu. Br-glez ima velikost vrabca. Po hrbtu je modrosiv, po trebuhu pa Would you he Happier - THE CDHHS 5. Drowning - BACKBTHEET BDYS B. I'm Heal - JENNIFEH LDF 7. OuBEn of my Heart - WEBTLIFE 'm a Slave for you - BHITNEY SPEAHB ^ 9. Only Time - ENYA /id. What's Gain on - ALL STAHB THIBUTE \ Vsakť? 5o\:>o\:o med 21. in uro Nesrečna sta premišljevala, kaj bi. Ana se je spomnila, da je mah ponavadi na severni strani dreves. Na tem drevesu, na katerega sta se naslonila, je bil res na severni strani. Ana je predlagala, da gresta proti severu. Ivo se je strinjal in rekel: "Če greva proti severu, bova nekje prišla iz gozda." Tako sta šla proti severu. Hodila sta približno pol ure. Nebo so prekrili temni oblaki in začelo je deževati in bliskati. Ana se je stisnila k deblu drevesa, saj krošnja ni prepustila niti kapljice. Ivo se je spomnil, da so se pri tabornikih učili narediti začasen šotor s pomočjo palic in smrekovih vej. Potem ga je res naredil in v šotoru sta lahko udobno ležala. Pa tudi premočena nista bila, ker sta bila pod šotorom in pod veliko krošnjo. Čez nekaj časa se je zjasnilo in nadaljevala sta pot. Hodila sta eno uro. Tako hudo sta bila sestradana, da bi pojedla tudi slona. Hodila sta še pol ure in končno sta zagledala konec gozda. Pohitela sta in se zahvalila Bogu. A sta kaj hitro prepoznala sosednjo vas ter se vesela vračala domov. Ko sta prišla domov, ju je mama vsa vesela objela. Pokazala sta ji gobe in tako so lahko imeli dobro večerjo. Gregor Tumpej, 3.c OŠ Lovrenc na Dravskem polju ZAJČEK Jaz sem zajček, ki ima najraje korenje. V vinogradu imam najljubšo hrano. Zraven imam svoj dom. Ime mi je Tepko. Okrog sebe imam polno prijateljev. Vsak dan se igramo. Skupaj se potepamo. Nino Sorcic, 2. a, OŠ Gori{nica Župnik potuje z letalom v Rim. Med poletom pride k njemu stevar-desa in ga vpra{a: »Boste malo konjaka?« "Kako visoko pa smo, gospodi~-na?' '"10.000 m." "Potem pa raje ne, da me {ef ne vidi.' *** "Katere ženske imaš raje: tiste, ki veliko govorijo, ali one druge?" "Katere druge?" *** "Koliko je devet krat sedem?' vpraša u~iteljica Gregorja. "Ne vem, baterije v kalkulatorju so se mi izpraznile." *** Jože in Franci sta odšla v ribjo restavracijo in naročila večjo ribo. Ko jo je natakar postregel, jo je Jože prerezal na večji in manjši kos in manjši kos postavil na Francijev krožnik. "Če bi jo jaz razdelil, bi sebi postregel z manjšim kosom!' je rekel Franci. "Vem, zato sem ti pa tudi dal manjši kos." *** Moški je prišel s spovedi in povedal duhovniku: "Oče, zelo sem grešil!" "Sinko, kar povej mi!" 'Veste, neki dan je k meni prišla sestra moje žene. Saj veste.... malo sva se zaklepetala, nato pa sem se-ksal z njo!" "Sinko, saj to niti ni tako velik greh!" ga je potolažil duhovnik. "Bog odpušča tudi večje grehe!' "Toda to ni vse!' je nadaljeval moški. 'K meni na obisk je prišla tašča. Malo sva se zaklepetala in tudi z njo sem seksal!" "Tudi to ti bo Bog odpustil!' je rekel duhovnik. "Veste," je nadaljeval moški pri spovedi, 'nekega dne sem šel mimo polja, ki ga je obdeloval sosed. Malo sva se zaklepetala, potem sem pa seksal tudi z njim!' "Prav sinko, tudi to ti bo odpuščeno. Zdaj pa počasi odidi, da se ne bova zaklepetala." *** Blondinka in črnolaska se peljeta z avtom na izlet, ko se ta nenadoma ustavi. "Sigurno sva ostali brez bencina!' ugotovi črnolasa. "Ti si pa res pametna!" reče blon-dina. 'Če te ne bi bilo, bi se še kar naprej peljala.' *** Policist vstopi v knjigarno in vpraša: "Imate morda svinčnike za četrti razred?' "Seveda jih imamo! Želite tiste za dopoldanski ali za popoldanski pouk?' *** "Ali mi posodiš poljub?' je Jure vprašal Majo. "Kako - posodim? se je začudila Maja. 'Ti mi ga posodi, jaz pa ti ga bom potem vrnil z obrestmi!' ZA RAZVEDRILO italijanski pesnik (mario) oteklina v tkivu francoski filmski igralec gabin plazilec brez nog tantal francoski filmski igralec delon hiter tek hrvaški pisateu (ivan) eva irgl iridij ženske prsi gostišče v gorah vodilni belgijski dnevnik velik gorski vrh jugoslovanski nogometaš eli likar pladenj (pogovorno) vrhovna oblast smrekov gozd torba za spise jarnabiral-ka biserov splošne dajatve vlado troha CaCak gozdni polž lazar kamerun. nogometaš aleš mejac francoski tropinovec romulov brat nabit delec tatarska dajatev hlev za živino pripadnik tatarov naš roko-metaš (silvio) plinski raženj vzhod štefan nemeš katran sveta žena iz slovan. mitologije igralka miranda velika količina športna napoved ivana kobilica osje gnezdo radij čebelja tvorba v panju proge v skalovju stara azijska država dete ligenj Rešitev prejšnje križanke: VODORAVNO: Sport, trtar, Raisa, lek, TM, Haludovo, Sn, Svetel, KLM, atletika, koreferat, Ajravata, Orehovo, Uhl, opereta, Romer, Armenci, oris, NIk, Sela, Kal, Oka, kit, Moab, Ast, kritik, Ana, Gabriel, Teresina, nažigalnik, alt, tvar. Ugankarski slovarček: ALARIK = kralj Zahodnih Gotov, tudi Alarih, JASAK = nekdaj naturalna dajatev tatarskim kanom v Rusiji, MARC = francoski tropinovec, N'TOKO = ~rnopolti nogometa{ iz Kameruna v Sloveniji (Roland), PAROTIDA = obu{esna slinavka, obu{esnica, RAPISARDI = italijanski pesnik (Michele, 1822-1886), RIBANA = ime lepe Indijanke v Winnetouju Karla Maya, SOIR = vodilni belgijski dnevnik, TKACENKO = sovjetska atletinja, olimpijska zmagovalka 1980 v peteroboju (Nadežda). GOVORI SE ... ... DA naj bi slovenskogo-riški poslanec kandidiral za predsednika države. Kučan bo menda samo zaradi tega kandidiral za šefa preiskovalne komisije. Znova bo hec. ... DA so Hajdinčani ob občinsko-martinovem prazniku nekoliko popravili zaskrbljujoče stanje na področju vinskih zalog. ... DA je bil sicer občinski praznik dogodek številka ena, nogomet z Romuni pa 1a. ... DA so imeli kletarji v Slovenskih goricah v nedeljo dan odprtih vrat. Kako odprte so bile pipe, še ni poročil. ... DA so pri nas odkrili prvo noro kravo. Sedaj je dokazano, da tista, ki se je pred leti čudno obnašala pri biku, ni bila nora, ampak frigidna. ... DA ima hajdinski župan ključ od občinsko-cerkvene kleti. Na vidiku je nov slogan: Na vino - k županu na Hajdino. ...DA je Andrej Bajuk mar-tinoval v Halozah. Kaj in koliko je pil, ni znano, vemo le to, da je z njim bil Sok. VIDI SE ... ... DA je videmski župan mirno gledal, kako se vodja leskovške šole trudi pri temeljnem kamnu. ''Le delaj, saj boš ti učil v novi šoli - morda tudi v novi Aforizmi by Fredi Kjer ni razuma, ni ni^i razumevanja. *** Lažja je ženska, težje shajaš z njo. *** Politiku, ki pogosto odstopa od svojih stališ~, se ni treba bati, da bi moral odstopiti. *** Eva je naredila majhen razkorak za žensko in velik korak za seks. *** Pred desetletji je bil glavni akcijaš, danes pa je glavni akcionar. *** Resnica je dama, ki so jo največkrat v zgodovini posilili. *** Prvo violino v mednarodnih odnosih še vedno igra vojaški boben. *** Ni vsak, ki se mu vse jebe, spolni obsedenec. LUJZEK Dober den vsoki den, gnes pa na Martinov den! Nedela kak nedela, samo gnes malo bojproznična. Toti, ki si v goricah in kleteh na žalost boj kisli kruh služimo, pač gnes praz-nuvlemo in z nami vsi tisti, ki naš pridelek spoštuvlejo s tistim opozorilom, ki provi: »Le po pameti ga pijmo, da še glave ne zgubimo!« Ker na našem Suhem bregi goske glih neso preveč v modi in je na dvoriših več puronov, puric in drugih pernatih pice-kov, si bomo gnes z Mico in sosedi enega mlodega puriča privoščili, saj vete: tak lepo pečenega, ke koža hrusta med zobmi. Skoro se mi je malo smila, saj je tak kočijo voza med svojimi izvoljenkamipuri-cami. Pa kaj si čemo, če pa mu je bila usoda tak namejena, da bo na godovni den svetega Martina moga smrt storiti in se v nebe{ka puri{~a preseliti. Naj mu bode lehko v na{ih želodcih, saj ga bomo tudi z mlodim vinom doj zalili in se nasploh dostojno od njega poslovili. Glih zaj, ko vam to pišem, že prav vablivo diši iz kuhinje, vun iz šporhetove pečice in se tam za rezervni del peče še tudi en štikl prasice. Včosik so rekli, da je marti-novoje jesenski fašenk in nasploh proznik. Saj celo leto rintamo po poljih, goricah, pivnicah, travnikih in naših drugih zemlorilskih delovnih mestih, ke si te lehko en proz-nični den privoščimo na račun popularnega svetnika Martina, ki je boj čaščen kak kokšna mloda deklina, ki razneži dušo, zmehčo kolena kak najboljša žena. Tejko o vini in Martini, zreli ženi in mlodi deklini, pesi, ki laja po vesi. Pa še eno o našem sosedi Juži, ki že v poletnih mescih snegpluži, pozimi pšenico žanje in seno siši, poleg pa se kislo drži. Vsi svetniki so mu zmešali letne cajte, sprehoja se od bajte do bajte, že sredi leta božične in novoletne proznike voši, si pozimi kopalke obleče, poleti pa v mantlni pleše ... Pa smo na kunci, saj se že tudi meni nekšne možganske frontalne motnje bližajo. Vse vas lepo podavljam in bodite dobri do drugega tjedna, dobro pijte in jejte in se odlično mejte! Lujzek OVEN 21. 3. do 20. 4. Dogajanje v vaši službi vas ne bo navdu{evalo, in ~eprav bodo vsi sodelavci zelo o~a-rani, boste vi še vedno kazali kisel obraz In Iskali stranski izhod, da bi ~imbolj neopazno pobegnili, ampak vam ne bo uspelo. BIK 21. 4. do 20. 5. Vaš najdražji bo vztrajal pri ne~em, v kar sicer sploh ne bo verjel, in to boste kmalu sami ugotovili. Vse to dela samo njegova trma, ki ga v~asih zvle~e na zelo ~udne kraje. Zaenkrat samo potrpežljivo ~akajte. DVOJČKA 21. 5. do 20. 6. Ko boste Izvedeli novico, bodo vsi pri~akovali, da boste besneli, a boste ostali ~isto mirni. Ni~ jim ne bo več jasno. VI pa ste si že pred tem prisegli, da vam zadeva ne pomeni toliko, kot ste si domi{ljali. RAK 21. 6. do 22. 7. Trenutno se bodo dogodki, ki vas zadevajo in zanimajo, odvijali precej po~asneje, kot pri~akujete, predvsem na poslovnem področju. Zaradi tega je dobro, da se že vnaprej pripravite na to. LEV 23. 7. do 23. 8. Sodelavcu ne bo šlo vse po na~rtih; njegov žalostni obraz bo najbolj{i dokaz za to. Sedaj je pravi ~as, da mu priskočite na pomoč, če si to res želite. Pri tem se ne bojte, da bi vas ponosno odbil, ni tako ne~imrn. DEVICA 24. 8. do 23. 9. V tem tednu vam bo vaš V/i \ najdražji nenehno pripravljal iH } rnajhna, a neprijetna presenečenja, zaradi tega boste stalno napeti. Ugotovili boste, da je trenutno zelo muhaste volje in da je najbolj{e potrpeti. TEHTNICA 24. 9. do 23. 10. Glede težav, ki vam grenijo življenje in na~enjajo živce, bi se morali kon~no pogovoriti s prijatelji, saj je povsem očitno, da se ne zavedajo, kak{ne težave vas pestijo, zato vsega ne jemljejo tako resno, kot bi morali. ŠKORPIJON 24. 10. do 22. 11. Splet naključij vas bo pripeljal to~no tja, kamor si želite. Seveda ne boste ~isto ni~ razumeli, kako se je to zgo-dllo. Naj vam bo jasno, da nobeno naklju~je ni zgolj naklju~je, ampak se zgodi, ko pride ~as. STRELEC 23. 11. do 21. 12. Dobro se zavedate, da bo naporno, toda ne bojite, se nove poslovne poti, ki ste si jo izbrali, saj se boste trudili po najboljših močeh In tudi ne boste odnehali v hipu, ko boste za~utili prvo oviro. KOZOROG 22. 12. do 20. 1. Nikakor se ne morete sprijazniti z dejstvi, da je va{a ljubezenska zveza razpadla, saj ste do zadnjega hipa upall, da se bo vse rešilo druga~e, kot se je, Ne preostane vam ni~ drugega, kot da živite naprej. VODNAR 21. 1. do 19. 2. V zadnjem času se vam dogaja vse preveč stvari naenkrat, enostavno se ne morete osredoto~iti na vsako Izmed njih, čeprav bi se radi. Kaj ~e bi se kak{ni stvari odrekli? Boste videli, užitek bo ve~ji. RIBI 20. 2. do 20. 3. V dneh, ki prihajajo, boste zelo opazni in predvsem zelo zapeljivi, saj vas bodo opazili vsi tisti, ki so do sedaj gledali skozi vas ali mimo vas, Zato le izkoristite ugodne planete v tem tednu. Horoskop je za vas napisala vedeže-valka Majda, ki jo lahko dobite na tel. št. 090-43-94 in na elektronski posti: majda.golubovic@netsi.net JUDO Judoisti JK Juršinci so v zadnjem krogu druge slovenske lige potrdili zgodovinski uspeh - uvrstitev v prvoliga{ko konkurenco. STRAN 27 KIKBOKS Zadnje ~ase ima ptujski župan Miroslav Luci veliko dela s sprejemi športnikov in športnic, ki dosegajo odlične rezultate. STRAN 27 KOŠARKA Košarkarji Ptuja, ki igrajo v 3. SKL - vzhod I., so v športni dvorani Mladika gostili mariborsko ekipo Aktual 98. STRAN 27 ROKOMET Najprijetnejše presenečenje 1. B moške lige v tem krogu so pripravili rokometaši Gorišnice, ki so na gostovanju v Kopru proti favorizirani ekipi Ci-mosa osvojili točko. STRAN 26 ^ Si BOKS Minuli vikend so v Oplot-nici organizirali boksarsko revijo. Na njej so nastopili tudi ptujski boksarji in bok-sarka Dominika Kmet, ki je dosegla prvo zmago na uradnem tekmovanju. STRAN 27 NOGOMET 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Rezultati 15. kroga: Drava Asfalti - Aluminij 0:1 (0:0), Ljubljana - Livar Ivan~na Gorica 0:0, Jadran [epi~ - Ren~e Gori-{ka brda 4:1 (2:1), Bela krajina - Tabor Sežana 7:1 (2:1), Triglav Bakovci - Elan 2:1 (2:0), Želez-ni~ar Radio City - Dravograd 1: 2 (0:0) Dravinja - Feroterm Len-term 4:3 (3:1) Nova vas pri Ptuju Marko Perger s.p., Proletarska ul. 5, Kidričevo 1. DRAVOGRAD 15 12 3 0 43:13 39 2. ALUMINIJ 15 11 2 2 39:13 35 3. LJUBLJANA 15 10 4 1 37:6 34 4. LIVAR IVANČNA GORICA 15 8 5 2 31:9 29 5. JADRAN SEPIČ 15 7 4 4 23:22 25 6. ŽELEZNIČAR RADIO CITY 15 7 3 5 23:21 24 7. BELA KRAJINA 15 7 2 6 33:20 23 8. ZAGORJE 15 6 4 5 20:16 22 9. DRAVINJA 15 4 7 4 21:15 19 10. NAFTA 15 6 1 8 32:32 19 11. TRIGLAV BAKOVCI 15 6 1 8 17:39 19 12. DRAVA ASFALTI 15 5 3 7 25:23 18 13. TABOR SEŽANA 15 3 2 10 15:40 11 14. FEROTERM LENTERM 15 3 1 11 22:38 10 15. RENČE GORIŠKA BRDA 15 3 0 12 16:47 9 16. ELAN 15 1 0 14 6:49 3 1. LIGA MNZ PTUJ 1. HOLERMUOS ORMOŽ 11 11 0 0 64:12 33 2. ELTEHŠOP ROGOZNICA 11 6 3 2 24:16 21 3. SREDIŠČE 11 6 2 3 27:22 20 4. DORNAVA 11 5 3 3 27:20 18 5. SLOVENJA VAS 11 5 3 3 21:22 18 6. SKORBA 11 4 3 4 19:18 15 7. PODLEHNIK 11 4 2 5 13:18 14 8. VIDEM 11 3 4 4 18:16 13 9. PRAGERSKO /-1/ 11 4 2 5 18:22 13 10. GORIŠNICA 11 1 5 5 11:31 8 11. BOČ ANCHIINŽINIRING 11 1 4 6 12:25 7 12. TRŽEC 11 0 1 10 13:45 1 NAJBOLJŠI STRELCI: Matija Horvat 22, Boris Prapotnik 16, Sa{o Habjani~ 11 - vsi Holermuos Ormož, Milan Stergar 10 (Dor-nava), Sebastijan Kotnik 9 (Slovenja vas) itd. FAIR PLAY: Holermuos Ormož 35, Sredi{~e 46, Bo~ Anchiinži-niring 57, Slovenja vas in Skorba 63, Tržec in Gori{nica 65, Dorna-va 67, Videm 73, Podlehnik 77, Elteh{op Rogoznica 91, Pragersko 99 to~k. 2. LIGA MNZ PTUJ 1. ZAVRČ 11 8 2 1 26:14 26 2. LOVRENC 11 7 2 2 25:17 23 3. GRAJENA 11 7 1 3 38:16 22 4. BUKOVCI 11 7 1 3 32:20 22 5. PODVINCI 11 6 2 3 32:19 20 6. ZGORNJA POLSKAVA 11 5 2 4 28:26 17 7. APAČE 11 5 2 4 20:25 17 8. SPODNJA POLSKAVA 11 4 2 5 23:28 14 9. HAJDOŠE 11 4 0 7 30:27 12 10. MARKOVCI 11 2 1 8 9:30 7 11. CIRKULANE 11 1 3 7 15:29 6 12. LESKOVEC/-1/ 11 1 0 10 11:38 2 NAJBOLJŠI STRELCI: Denis Strelec 12 (Grajena), Robert Pet-rovi~ 11 (Podvinci), Damjan Polajžer 10 (Zgornja Polskava), Bo{-tjan Zemljari~ in Bo{tjan Bohl 8 - oba Bukovci itd. FAIR PLAY: Apa~e 49, Lovrenc 55, Hajdo{e 57, Cirkulane 60, Bukovci 61, Podvinci 67, Grajena 72, Markovci 74, Leskovec in Zgornja Polskava 75, Spodnja Polskava 78, Zavr~ 88 to~k. NOGOMET NOGOMET Konían jesenski del prvenstva V 15. krogu druge slo-venske nogometne lige sta na Ptuju merila mo~i lokalna rivala Drava Asfalti iz Ptuja in Aluminij iz Kidri~evega. Ponovno se je pokazalo, da ljudi zanimajo tak{ni dogodki in si jih enostavno želijo. Sre~anje je potekalo v hladnem vremenu in marsikateri gledalec je zaradi tega ostal doma. Ve~ kot tiso~glava množica pa je vseeno prišla vzpodbujat svoje. Srečanje je postreglo z vsem, kar se na podobnih tekmah dogaja: veliko gledalcev, dobra igra, zadetek in kartoni. Kdo bo zmagal, je bilo vpra{anje, ki so si ga zastavljali ljubitelji nogometa, in na račun tega srečanja so padale stave, razvila se je žolčna debata itd. Na koncu so slavili nogometaši Aluminija iz Kidričevega, ki so izkoristili igralca več in odnesli tri točke domov, kar jih je zavihtelo na drugo mesto, Drava pa je zdrsnila na dvanajsto mesto in bo kljub porazu imela mirno prezimovanje. Ob tem dodajmo še, da se na podobnih dvobojih zbere veliko gledalcev, ponavadi tudi veliko trenerjev in sodnikov, s tem pa so mišljenja različna. In prav je tako. Vsak gleda s svojimi očmi in vidi tako, kot želi videti. Zal pa nekateri ob tem pozabijo na razsodnost in povedo tisto, kar z realnostjo nima nobene zveze. Zadetkorv in kartonov se ne da izbrisati, spremeniti sodniških odločitev ... Dejstvo pa je, da se je ta derbi končal in ljubitelji nogometa že komaj čakajo naslednjega, ki bo tudi zadnje srečanje v dru-goligaški konkurenci. Do takrat pa Protesti igralcev Drave pri glavnem sodniku bo dovolj časa za analize, razprave, kibice in vse drugo, kar pač sodi k nogometu, ki je tudi v Sloveniji dobil ob vseh eksotičnih športih domovinsko pravico. Zakaj bi naše področje bilo izjema?! Danilo Klajnšek DRAVA - ALUMINIJ 0:1 (0:0) Strelec: Pipenbaher (78 min.) DRAVA: Golob, Emerši~, D. Kranjc, Pekez, Klinger, Zdelar, Zajc, Krepek, U. Krajnc (Poš-trak), Vogrinec (Hojnik), Sluga. ALUMINIJ: [eremet, Koren, Golob (Jevdeni~, Praprotnik, Na tekmi ni manjkalo atraktivnih padcev Strelec edinega zadetka Pipenbaher v akciji, spremlja ga Luka Pekez MEDOBČINSKA NOGOMbINA MEDOBČINSKA 7S/EZA NOGONETM ZVEZA JADRANSKA ULICA 6 PTUJ PTUJ TEL.: 02/748 15 36 Zemlji~, Pu~ko, Gojkovi~ (Pipenbaher), Ceh, Franci ([irec), Don~ec, Raki~. Na hladno Martinovo nedeljo je bilo na stadionu na Ptuju zelo vro~e, zbralo se je nad 1200 gledalcev. Tradicionalni doma~i derbi je bil vedno privla~en za navija~e obeh ekip. Pri~etek je izdajal nervozo med igralci, gostje so bili za spoznanje napadalnejši, obe ekipi pa sta imeli priložnosti, a so ostale neizkoriš~ene. Žal bi dogodki v 31. minuti lahko skalili poteko sre~anja, ko se je sodnik Bohinc iz [kofje loke po grobem prekršku nad vratarjem Golobom zelo nerazumljivo odo~al ter je v gne~i in prerivanju najkrajše potegnil Emerši~, ki je bil izklju~en, morda pa bi moral v sla~ilnico še kdo, ki je v tem sodeloval. Sodnikova odlo~itev je pripomogla, da so gostje z igralcem ve~ pri~eli še mo~neje napadati, gostitelji pa z vso mo~jo uspešno branili svoja vrata vse do 78. minute, ko je v vrstah gostov prišlo do menjave in svež, poln mo~i je Pipenbaher v napadu dobil z leve strani uporabno žogo, ji z glavo spremenil smer in žoga je bila v mreži. Kljub vodstvu gostitelji niso popustili, imeli so priložnosti, a so jih gostje s skrajnimi napori pravo-~asno odklanjali, sami pa tudi zamudili priložnosti. Nad prikazano igro so bili gledalci zadovoljni in so ob koncu z aplavzom izrazili priznanje obema ekipama. anc Nadaljevanje na naslednji strani I AL telefon: 02/779-54-11 • FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE • PROTIPOŽARNO VAROVANJE • SERVIS 6ASILNIK0VIN HIDRANTNEGA OMREŽJA VAR6A5 d.0.0., Tovarniška cesta 10, Kidričevo SPORT ROKOMET / l.A SRL Velika Nedelja - Celje Pivovarna Laško 20:37 (11:17) VELIKA NEDELJA: Kova-cec, Gotal 5, TTofenik 2, Cvetko 1, Potočnjak 1, Marcen, Bezjak 7, Šoštarič 2, Kokol, Belec, Poje, Šantl, Okreša, Kumer 2. CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Kelentrič, Rutenka 4, Vugrinec 6, Oštir 3, Pajovič 1, Stefanovič, Pungartnik, Perič, Tomšič 5, Bedekovič 1, Milosavljevič 10, Žvižej 7. Rokometaši Velike Nedelje so v torek zvečer v prvenstvenem srečanju 1. A lige gostili ekipo državnih prvakov iz Celja. Igralski kader domačinov je tokrat bil še bolj oslabljen, saj zaradi poškodbe ni mogel nastopiti vratar Dušan Podpečan, gostje pa so S tekme Velika Nedelja - Celje Pivovarna Laško prišli z vsemi svojimi zvezdniki. V prvem polčasu so se rokome-taši Velike Nedelje dokaj dobro upirali renomiranim gostom, ki so si do konca polčasa priigrali šest zadetkov prednosti. Drugi del srečanja je bil popolnoma v znamenju Celjanov, ki so igrali trdo v obrambi in učinkovito v napadu. Nekoliko pa so jim k visoki zmagi pripomogli domačini, ki so naredili veliko napak. Zmaga gostov je zaslužena, rokometaše Velike Nedelje pa sedaj čakajo nasprotniki po njihovi meri. Danilo Klajnšek 1. B SRL -MOŠKI nepričakovana točka gorišničanov Rezultati 6. kroga: Cimos Koper - Gorišnica 32:32 (17:11), Ormož - Gorica Leasing 28:32 (15:15) Mitol Pro Mak Sežana -Šmartno 99 25:22 (11:9), Dol -TKI Hrastnik 24:24 (14:13), No-voles Novo mesto - KIG Mokerc NOGOMET / MNZ PTUJ Po jesenskem delu leto{njega tekmovanja Nogomet spada med najpopularnejše športne zvrsti tudi na na{em podro~ju, kljub temu da nimamo nobenega pr-voliga{a, kar se ~lanskih ekip ti~e. Toda 74 ekip v tekmovalnem sistemu MNZ Ptuj, kar pomeni 1350 aktivnih igralcev, k temu pa je potrebno dodati še sodnike, pa dru-goliga{a iz Kidri~evega in Ptuja, {tiri tretjeliga{e, mladince in kadete v 1. državni maldinski in kadetski ligi, pa tudi v 2. mladinski in 2. kadetski ligi — vzhod, pomeni še veliko ve~je število aktivnih udeležencev. Da funkcionarjev, veteranov in ne nazadnje tudi gledalcev, zaradi katerih se nogomet igra, ne štejemo. Vsi skupaj pa lahko upamo na dvig kvalitete in organiziranosti klubov. Sicer pa so vsa tekmovanja potekala pod okriljem MNZ Ptuj, ki je s svojim delom dokazala, da bo v naslednjem obdobju še naprej uspešna in da bo tekmovanje v 3. SNL - sever, ki ga bo vodila v prihodnji tekmovalni sezoni, samo nadgradnja. 1. slovenska mladinska liga Rezultati 14. kroga: Aluminij - Koper 1:0, Maribor - Izola 2:1, Rudar Velenje - Bilje Primorje 2:1, Mura - Slovan 0:0, HIT Gorica - Publikum 1:1; srečanji Olimpija - Factor in GOK Dravograd - Triglav preloženi. Vrstni red: Factor 24, GOK Dravograd, Olimpija, Bilje Primorje in Publikum 23, Maribor 22, Triglav in Rudar Velenje 19, HIT Gorica 15, Aluminij 15, Koper in Slovan 14, Mura 13, Izola 10 točk. 1. slovenska kadetska liga Rezultati 14. kroga: Aluminij - Koper 3:1, Maribor - Izola 5:1, Rudar - Bilje Primorje 2:1, Mura - Slovan 4:1, HIT Gorica - Publikum 2:2; srečanji Olimpija - Factor in GOK Dravograd - Triglav preloženi. Vrstni red: HIT Gorica 35, Triglav 25, Maribor 23, Bilje Primorje in Rudar 22, Mura 20, Olimpija in Aluminij 18, Publikum 17, Koper 16, Factor 15, GOK Dravograd 14, Slovan 9, Izola 0 točk. mladina mnz ptuj 1. SREDIŠČE 10 8 0 2 65:16 24 2. STOJNCI 10 8 0 2 45:12 24 3. VIDEM 10 7 1 2 33:20 22 4. HAJDINA 10 6 2 2 30:9 20 5. ELTEHŠOP ROGOZNICA 10 5 1 4 41:21 16 6. APAČE 10 4 3 3 29:19 15 7. TRŽEC 10 4 1 5 48:29 13 8. LESKOVEC 10 3 1 6 27:23 10 9. GORIŠNICA 10 2 1 7 20:53 7 10. SLOVENJA VAS 10 2 0 8 24:58 6 11. GEREČJA VAS /-3/ 10 1 0 9 17:119 0 NAJBOLJÏI STRELCI: Ivo Milošič 19 (Stojnci), Tomaž Kosec 18 (Središče), Tomaž Fideršek 15 (Videm), Uroš Bedrač (Videm) in Dejan Miljevič (Središče) 13, Simon Veldin 12 (Središče). FAIR PLAY: Hajdina 18, Središče 32, Slovenja vas 35, Eltehšop Rogoznica 43, Stojnci 44, Leskovec 52, Tržec 57, Gorišnica 69, Apače 87, Videm 101, Gerečja vas 153 točk. kadeti mnz ptuj (Podlehnik) 12, Andrej Horvat (Skorba) 11. FAIR PLAY: Hajdina 28, Slovenja vas 29, Podlehnik 48, Grajena in Podvinci 51, Dornava 55, Pragersko 61, Boč Anchiinžiniring 62, Skorba 75, Gerečja vas 145 točk. starejši dečki a mnz ptuj 1. DECO PETROL 9 9 0 0 89:2 27 2. ALUMINIJ 9 8 0 1 70:6 24 3. BISTRICA 9 7 0 2 54:13 21 4. ORMOŽ 9 5 1 3 20:30 16 5. HAJDINA 9 4 2 3 30:19 14 6. SREDIŠČE 9 3 0 6 15:39 9 7. DORNAVA 9 2 1 6 17:30 7 8. ELTEHŠOP ROGOZNICA 9 2 0 7 11:76 6 9. PRAGERSKO 9 1 2 6 20:36 3 10. VIDEM 9 1 0 8 6:81 3 NAJBOLJ[I STRELCI: Uroš Veselič 34 (Aluminij), Rok Berlak 18 (Deco Petrol), Sašo Vertuš 12 (Hajdina), Alen Jevtovič 13 (Deco Petrol). starejši dečki b mnz ptuj 1. BOČ ANCHIINŽINIRING 9 7 1 1 52:7 22 2. STOJNCI-BUKOVCI 9 7 1 1 39:10 22 3. PODLEHNIK 9 5 3 1 46:9 18 4. PODVINCI 9 6 0 3 51:22 18 5. CIRKULANE 9 4 2 3 26:26 14 6. GORIŠNICA 9 3 2 4 27:21 11 7. LOVRENC 9 3 1 5 39:20 10 8. TRŽEC 9 2 3 4 17:25 9 10. HAJDOŠE 9 1 1 7 16:85 4 11. SPODNJA POLSKAVA 9 0 0 9 11:99 0 NAJBOLJ[I STRELCI: Rok Jelovšek 26 (Boč Anchiinžiniring), Denis Brumen 19 (Podvinci), Martin Železnik 16 (Podlehnik), Sandi Kelc 14 (Cirkulane), Tadej Trep in Robert Širovnik 13- oba Lovrenc. mlajši dečki - vzhod mnz ptuj 1. STOJNCI 16 12 2 2 49:19 38 2. ASFALTI PTUJ 16 11 3 2 68:12 36 3. DORNAVA 16 7 4 5 35:24 25 4. ZAVRČ 16 3 1 12 29:53 10 5. MARKOVCI 16 1 2 13 17:90 5 mlajši dečki - zahod mnz ptuj 1. ALUMINIJ 20 19 0 1 149:6 57 2. GEREČJA VAS 20 11 0 9 62:57 33 3. BISTRICA 20 11 0 9 45:46 33 4. SPODNJA POLSKAVA /-2/ 20 10 0 10 62:45 28 5. SKORBA 20 9 0 11 64:60 27 6. ZGORNJA POLSKAVA /-4/ 20 0 0 20 2:170 -4 VETERANSKA LIGA Po prvem delu Markovci Medobčinska nogometna zveza Ptuj je organizator veteranske lige v nogometu. Za tekmovanje se je prijavilo pet ekip, ki so v jesenskem delu odigrale 4. kroge. Prvo mesto 1. PODLEHNIK 9 8 1 0 35:9 25 trdno držijo veterani Markovc. 2. PRAGERSKO 9 8 0 2 46:17 24 3. DORNAVA 9 6 1 3 46:12 19 Rezultati: 1. krog: Tržec - Markovci 1:2 , Dornava - Gorišnica 1:6; 4. BOČ ANCHIINŽINIRING 9 4 0 5 37:22 12 2. krog: Dornava - Tržec 0:1 , Markovci - Videm 4:1; 3. krog: Tržec 5. HAJDINA 9 3 3 3 23:18 12 - Gorišnica 0:0, Videm - Dornava 2:2; 4. krog: Gorišnica - Markovci 6. PODVINCI 9 3 1 5 39:12 10 1:2, Tržec - Videm 2:2; 5. KROG: Videm - Gorišnica 1:1, Markovci - 7. SLOVENJA VAS 9 3 1 5 26:34 10 Dornava 0:0 8. SKORBA 9 3 0 6 26:43 9 1. MARKOVCI 4 3 1 0 8:3 10 9. GEREČJA VAS /-1/ 9 2 1 6 18:44 6 2. GORIŠNICA 4 1 2 1 8:4 5 10. GRAJENA 9 1 0 8 11:86 3 3. TRŽEC 4 1 2 1 4:4 5 NAJBOLJ[I STRELCI: Matej Janžekovič 20 (Dornava), Igor 4. VIDEM 4 0 3 1 6:9 3 Kmetec 15 (Pragersko), Peter Vogrinec (Gerečja vas) in Luka Gajšek 5. DORNAVA 4 0 2 2 3:9 2 Danilo Klajnšek Ig 32:29 (17:13), Dobova - Chio Kranj 23:22 (12:12). cimos koper -gorišnica 32:32 (17:11) GORIÏNICA: Valenko, Gaj-šek 6, Štorman, Fricelj 8, Kumer 3, I. Ivanči 3, Cvitanič, D. Ivan-čič 4, Buzeti, Pisar 4, Štefanič 4, Janžekovič. Najprijetnejše presenečenje v tem krogu 1. B moške lige so naredili rokometaši Gorišnice, ki so na gostovanju v Kopru proti favorizirani ekipi Cimosa osvojili točko in tako bili ponovno uspešni na gostovanju, ko tega niti optimisti niso verjeli. Domačini so sicer bolje pričeli in si do odhoda na odmor priigrali šest zadetkov prednosti, ki so se zdeli neulovljivi. Izredna disciplina in garaštvo rokometašev Gorišnice pa sta pripeljala do tega, da so prednost počasi in vztrajno nižali, v zadnjih trenutkih srečanja pa dosegli še izenačujoči zadetek ter se domov vrnili z zelo pomembno točko, ki jih uvršča v zgornji del prvenstvene razpredelnice. ormož - gorica leasing 28:32 (15:15) ORMO@: Radek, Dogša, Horvat 1, Mesarec 5 (1), Pučko 3, Bezjak 3, Prapotnik 3, Grabovac 4, Ivanuša 1, Kirič 1, Sapač, Luka-ček, Hanželič 3, Hrnjadovič 4(1). Trener: Ivan Hrupič Ormožani so v tekmi 6. kroga še drugič zapored izgubili na domačem igrišču. Za razliko od srečanja proti Koprčanom so tokrat upravičeno izgubili proti ekipi Gorica Leasing, ki je z igro dokazala, da se zasluženo bori za uvrstitev v 1. A ligo. Domači so na začetku povedli 5:2 po zaslugi razpoloženega Me-sarca, ampak gosti so z domiselno igro hitro izenačili na 6:6. Gorica je prvič povedla v 24. minuti, ko so dosegli kar dva zaporedna zadetka z igralcem manj v polju. V teh trenutkih sta v vratih Gorice blestela Turk in Slamnik, ki je na srečanju ubranil tri sedemmetrovke. Razliko so Primorci v zadnjih dveh minutah prvega polčasa še povečali na tri zadetke prednosti, toda domačini so do konca polčasa izenačili na 15:15. Drugi polčas so domači še povedli 18:17, sledila pa je serija gostov 6:0 in vodstvo 18:23, s tem pa je bil zmagovalec odločen. Domači rokometaši niso dosegli zadetka deset minut, ob tem pa niso našli orožja za igro odlične- ga Nahtigala na črti. Pri domačih je v zadnjih petnajstih minutah zaigral še ne 16-letni Bezjak in dokazal da se razvija v vrhunskega slovenskega rokometaša tudi v članski konkurenci. Uroš Krstić Vrstni red: Pivka Perutninars-tvo 12, Gorica Leasing 11, Cimos Koper 9, Dobova in Gorišnica 8, Novoles Novo mesto 7, Ormož 5, Chio 4, Mitol Pro - Mak 3, Šmartno 99 in Dol TKI Hrastnik 2, KIG Mokerc Ig 1 točko. 1. B SLOVENSKA LIGA - ŽENSKE ptujčanke brez tekme Minuli konec tedna je bila pri delegiranjih rokometnih srečanj velika zmeda. Razlog je igranje naših ekip v evropskih pokalih in sobotne nogometne tekme. Bilo je nekaj nesporazumov in med drugim so bile tega deležne tudi rokometašice ptujskega Tenzor-ja, ki so sicer bile v Ljubljani, da bi merile moči z ekipo Polja, vendar srečanja vseeno niso odigrale, ker domačink ni bilo. Te naj bi določile drugi termin igranja. Rezultati preostalih sre~anj 8. kroga: Jadran Hrpelje - Planina Kranj 21:23 (12: 11), Rače - Ce-leia Celje 19:42 (9: 23), VIAS Šentjernej - Vegrad Velenje 24:28 (13:17), Branik Maribor - PUV NIVO Celje 32:32 (18:16), Zagorje - Keting 26:20 (9:10); srečanje Polje - Tenzor Ptuj ni bilo odigrano, prosta ekipa iz Novega mesta. Vrstni red: Celeia Celje 14, Vegrad Velenje 12, Zagorje 11, Tenzor Ptuj, Keting in VIAS Šentjernej 10, Polje in PUV NIVO Celje 9, Branik Maribor 5, Planina Kranj 4, Jadran Hrpe-lje, Novo Mesto in Rače 0 točk. 2. SLOVENSKA LIGA - MOŠKI Tudi v 2. slovenski moški rokometni ligi ni bil odigran popoln 6. krog, saj sta bili srečanji Radgona - Ajdovščina in Grča -Kočevje preloženi. Preostali izidi: Sava Kranj - Drava 30:26 (17:13), Radovljica - Grosuplje 23:30, Fužinar - Sviš 28:35 (10:17), Črnomelj - Krim 29:26 (12:13). Vrstni red: Črnomelj 12, Grosuplje in Sviš 10, Grča Kočevje 7, Krim in Ajdovščina 6, Drava 5, Radgona in Sava Kranj 4, Fuži-nar 1, Radovljica in Atom Krško 0 točk. Danilo Klajnšek PLANINSKI KOTIČEK JESENSKI IZLET V NEZNANO Čas trgatve je za nami in jesensko pisana pokrajina kar vabi, da se podamo na potepanje po hribih in gričih. Seveda smo tudi ptujski planinci ljubitelji izletov med pisanimi gozdovi in zidanicami, kjer je v teh dneh nastalo iz mo{ta vino. In tradicionalni izlet v neznano bo povezan prav z omenjenimi značilnostmi {tajerske pokrajine. Skupne hoje lažje narave bo 3-4 ure, nato pa nas čaka veseli del s kostanjevim piknikom in {e kaj. Zberemo se v soboto, 24. novembra, ob 7. uri na železni{ki postaji Ptuj, od koder se bomo podali na pot s posebnim avtobusom. Opremite se planinsko za lažje poti in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in na cilju izleta. Cena izleta vključuje prevoz s posebnim avtobusom, hrano na cilju ter organizacijo in zna{a 1.650 SIT za člane PD. Prijave z vplačili sprejemamo v pisarni PD Ptuj, do torka, 20. novembra, oziroma do zasedbe 18 prostih mest. Vodil bo Uro{ Vidovič. POHOD K AVGUŠTINU Planinsko dru{tvo Haloze prireja tradicionalni jesenski pohod k Avgu{tinu. Pričel se bo v soboto, 17. novembra, ob 9 uri v Leskovcu. Avtobus bo pobiral pohodnike (pričetek ob 8.30 uri) v smeri Nova Cerkev, Tržec, Pobrežje, Videm, Leskovec (gostilna Leska). Smer pohoda: Velika Varnica - kapela Pernek, Avgu{tin, Leskovec. Med potjo si bodo pohodniki ogledali etnografske znamenitosti Haloz - tradicionalno halo{ko kmetijo (halo{ka kulinarika). Vrnitev z avtobusom okrog 16. ure. SPORT JUDO Juršiniani v prvi ligi! Martinova sobota je bila za judoiste JK Juršinci zelo pomembna. V zadnjem krogu druge slovenske judo lige so bili na pragu zgodovinskega uspeha tega mladega {portne-ga kolektiva - uvrstitve v prvoligaško konkurenco. Prakti~-no so bili že prvaki, vendar pred srečanji z Ljutomerom in Oplotnico niso želeli nič prepustiti naključju in so se pripravili v največji možni meri. Na blazinah, kjer so jim dolgo tekle kapljice znoja so gladko premagali svoje nasprotnike in samo potrdili prvo mesto. Ta mali kraj iz Slovenskih goric je tako dobil prvoliga{ko ekipo. Razumljivo je, da so ljubitelji {porta in vsi Jur{in~ani zelo ponosni na svoje fante. Veliko zaslug za vzpon ima tudi predsednik JK Jur{inci Jože Kram-pelj, ki je bil zelo zadovoljen in ponosen na svoje fante. - Ali ste pričakovali uvrstitev vaših judoistov v prvoliga-ško konkurenco po samo letu dni nastopanja v drugi ligi? J. Krampelj: "V ligo smo {li z namenom, da na{i fantje pokažejo svojo vrednost. Z ničimer jih nismo obremenjevali. Pričakovali smo podobno uvrstitev in smo cilj z velikim prizadevanjem fantov tudi dosegli." - Od ustanovitve do danes ste na čelu JK Juršinci. Kaj pomeni napredovanje vaših judoistov za vašo občino, za vaš kraj? Predsednik Judo kluba Juršinci Jože Krampelj J. Krampelj: "Za na{ kraj to, da smo postali prvoliga{ka ekipa, veliko pomeni, saj je v tako majhnem kraju zelo težko zbrati dobre tekmovalce, ki potem tvorijo ekipo. Nič pa ne pride samo od sebe. V ta uspeh je bilo vloženega veliko truda, veliko treningov, seveda veliko finančnih sredstev in na koncu odpovedovanja." Tudi Andrej Kuhari~ (desno) je prispeval to~ke k uspehom svojega kluba podjetje za prodajo, gradbeništvo in posredovanje na veliko in malo zidanje objektov polaganje keramike Izdelava fasad Izdelava tlakov (estrih) - tesarska dela - strojni izkopi - strojni ometi Jutšinci 65, 2256 Jutšinci; Tel.: 02 / 754 61 11 ; Fax.: 02 / 754 61 10; GSM: 041 / 764 448 - Z nastopi v prvoligaški konkurenci bo verjetno potrebno več denarja, saj se bo program dela razširil oziroma dvignil na še kvalitetnejši nivo. Kako bo to urejeno? J. Krampelj: "Precej sredstev za na{e delovanje dobimo od občine in smo s tem zadovoljni, saj smo skromni ljudje, vendar pa je denarja veliko premalo; če bi ga dobili {e enkrat toliko, bi bilo več uspehov. Toda kot sem dejal, smo skromni in delavni in moramo {e dodatno pridobivati sredstva. Ce želimo ponovno dobre rezultate, bomo morali ponovno zavihati rokave, o čemer po ne dvomim." - Zadnji krog tekmovanja je bil za vas nekaj posebnega, saj ste prvič imeli katerega od uradnih tekmovanj v majhni telovadnici v Juršincih. Kaj bo za vas pomenila nova večnamenska dvorana? J. Krampelj: "Večnamenska dvorana bo vsekakor veliko prinesla za vse {portnike in {por-tnice, seveda tudi za nas. Veliko več bomo lahko vadili, več bo denarja, ker bomo lahko prireditelji raznih tekmovanj. Skratka vsekakor se bo čutil napredek." - Ali računate na okrepitve v ekipi? J. Krampelj: "Na{i fantje so zelo dobri, predvsem pa mladi. Mnenja sem, da se bomo nekoliko okrepili, vendar pa jedro ekipe vsekakor ostaja. Ob okrepitvah med tekmovalci pa si bo vodstvo kluba prizadevalo, da bi pridobili {e več sredstev, ki so potrebna za nemoteno delo, ter mogoče kak{nega sponzorja. Tekmovanje v prvi državni judo ligi je seveda kvalitetno in ne želimo igrati obrobne vloge." Predsednik JK Jur{inci ni ob tem zanje zelo pomembnem trenutku pozabil na nikogar, ki je sodeloval ali vsaj malo pomagal pri njihovem uspehu. Tu je seveda v prvi vrsti trener Jože Marin, njihova občina z županom Alojzom Kaučičem na čelu, pa prej{nja ravnateljica {ole Francka Petrovič, sedanji ravnatelj Slavko Feguš, pa sponzorji in ljubitelji tega {porta, ki so fantom vedno stali ob strani. Slavje ob napredovanjih so sicer sladka, vendar pa čaka do konca leta 2001 judoi-ste iz Jur{incev {e naporni program tekmovanj. Danilo Kla^-nšek KIKBOKS spr^iel o^liine tekmovalce Zadnje čase ima ptujski župan Miroslav Luci veliko dela s sprejemi športnikov in športnic, ki dosegajo odlične rezultate. Tokrat je sprejel delegacijo Kluba borilnih veščin Ptuj. S sprejema pri ptujskem županu. Foto: Langerholc Članica kluba Nadja Šibila je osvojila dva naslova svetovnih prvakov in samo izpopolnila svojo zbirko naslovov, Davorin Gabrove, Matej Šibila in Marcel Fekonja so bili prav tako nosilci zlatih medalj in jim je pripadel naslov svetovnih prvakov na prvenstvu v Mariboru. S tretjima mestoma in bronastima medaljama pa sta uspeh Prujča- KOŠARKA nov dopolnila {e Sebastjan Kri-stovič in Renata Polanec. Da se za uspehe kikboksa na Ptuju ni bati, je dokazal Andrej Bezjak, ki je osvojil naslov svetovnega mladinskega prvaka. Seveda pa je v klubu {e veliko dobrih tekmovalcev, ki bodo v prihodnje poskrbeli, da se ptujski kikboks z velikih tekmovanj ne bo vračal brez odličij. Podoben uspeh bo težko ponoviti, je pa dejstvo, da imajo tekmovalci in tekmovalke {e veliko motivov, kar je v bistvu najpomembnej{e. Zraven tekmovalcev sta se sprejema pri županu udeležila {e predsednik KBV Ptuj Zol-tan Mileta ter trener in selektor slovenske reprezentance Vladimir Sitar. Danilo Klajnšek Ptuj - Aktual98 75:126 (i8:29,20:27,18:35,19:35) Prvo slavje Dominike Kmet Minuli konec tedna so v Oplotnici organizirali zanimivo mednarodno boksarsko revijo za "zlati pas Oplotnice". Na njej so uspešno nastopili tudi ptujski boksarji in boksarka. V svojem prvem nastopu je članica BK Ptuj Dominika Kmet dosegla prvo zmago na uradnem tekmovanju, kar je vsekakor vzpodbudno. Odlično je boksal tudi Viki Car, ki je premagal izku{enega Avstrijca Huberja. Komisija za podelitev laskavega naziva "zlati pas Oplotnice" je bila sicer enotnega mnenja, da bi ravno Vikiju Caru morala pripasti prestižna lovorika, vendar so jo zaradi popularizacije boksa v tem kraju podelili domačinu Slapniku. Rezultati - ženske: Zatlerje-va (Ljubljana) - Kmetova (Ptuj) 0:2, prekinitev v 3. rundi. Moški: do 60 kg: Car (Ptuj) - Hu-ber (Gradec) 2:0; do 71 kg: Vengust (Ljubljana) - Korisek (Gradec) 2:0; do 75 kg: Koma-nesco (Gradec) - Vukajič (Slavonski Brod) 0:2, Pučko (Ptuj) - Slapnik (Oplotnica) 0:2; nad 91 kg: Ničakčič (Dolomiti) -Makovec (Ptuj) 2:0, po{kodba v 2. minuti. Danilo Klajnšek Dominika Kmet (na levi) PTUJ: Peter 4, Požgaj 6, Bek 4, Štumergar 5, Štumberger 15, Dreven{ek 16, Šarinič 2, Šo{-tarič 9, Kukovec, Peternik 12, Radej 2. Ko{arkarkarji Ptuja, ki igrajo v 3. SKL - vzhod I., so v {portni dvorani Mladika gostili mariborsko ekipo Aktual 98. V prvih dveh četrtinah so se mladi domačini {e dobro kosali z go- KK Ptuj sti, žal pa jim ni ustrezal kriterij sodnikov, ki sta pu{čala dokaj ostro igro, v zadnjih dveh četrtinah pa so se Mariborčani razigrali in pri{li do visoke zmage. V naslednjem krogu Ptujčani igrajo v Slovenj Gradcu, kjer bodo merili moči z ekipo Koro{ke. Danilo Klajnšek __a9^S84iJ043i4h___ liEEIEt: Daižba za časopisno in radOsito dqavnost RADIO-TEDNIK, d.o.o., IÎADIO-TEDNIK p.p. 95. Raičeva 6,2250 Ptuj, tel.! 0^749-34-10, pc^ňSBIřálňlI^tiaT&tedříEiiri^ne strim:Tlpi77w^.faaiótia"riTIČil SPORT ODBOJKA - 1. DOL - MOŠKI w Cetrii poraz Granita Strelski klub Ljubo Šercer iz Ljubljane je bil organizator drugega kroga prve državne lige v streljanju z zračno pištolo. Strelsko društvo iz Juršincev je tudi tokrat presenetilo in se uvrstilo na drugo mesto s 1685 krogi. Zmagala je ekipa SD Dušana Poženela iz Rečice s 1696 krogi, tretji pa so bili tekmovalci SD Olimpija s 1669. krogi. Rezultati 4. kroga: Granit - Maribor Stavbař IGM 1:3, Olimpija - Calcit Kamnik 1:3, Fužinar GOK IGM - Šoštanj Topolšcica 3:0, Kekooprema Žužemberk - Salonit Anhovo 1:3, Galex Pomurje -Merkur Bled 3:0 1. FUŽINAR GOK IGM 4 4 0 12:1 12 2. CALCIT KAMNIK 4 4 0 12:12 12 3. SALONIT ANHOVO 4 4 0 12:3 12 4. MARIBOR STAVBAR IGM 4 2 2 6:8 6 5. MERKUR BLED 4 2 2 7:8 5 6. GALEX POMURJE 4 2 2 7:8 5 7. KEKOOPREMA ŽUŽEMBERK 4 1 3 6:10 4 8. ŠOŠTANJ TOPOLŠCICA 4 1 3 5:10 3 9. GRANIT 4 0 4 3:12 1 10. OLIMPIJA 4 0 4 4:12 0 GRANIT - MARIBOR STAVBAR GOK 1:3 (25:17, 23:25, 14:25, 22:25) GRANIT: Kavnik, Bračko, Djukic, Miletic, Gomivnik, Jurak, Knežević, Lampret, Pipenbaher, Jesenko, Koželj. Granitovci so izgubili še četrto srečanje, tokrat na domačem parketu proti mariborski ekipi Stavbarja. Prvi niz ni kazal, da bi se to lahko dogodilo, saj so ga domači odbojkarji dobili prepričljivo. Zelo izenačena sta bili drugi in četrti niz, medtem ko so tretjega gostje dobili z lahkoto. Domačinom je vedno nekaj malega zmanjkalo, da niso dobili igre v svojo korist. 2. DOL - ŽENSKE Rezultati 5. kroga: ŽOK Ptuj - Prevalje 3:0, Gradbeništvo Stane Mežica - 3 S Kamnik 0:3, Mladi Jesenice - Comet Zreče 2:3, Ljubljana II - Mislinja 0:3, Purus Tabor Maribor - Bled 3:0, Benedikt -Kočevje 3:0 Vrstni red: Pourus Tabor Maribor, Benedikt in 3 S Kamnik 13, Gradbeništvo Stane Mežica 12, Mislinja 11, ŽOK Ptuj 9, Kočevje 7, Ljubljana II. 6, Bled 3, Comet Zreče 2, Mladi Jesenice 1, Prevalje 0 točk. PTUJ - PREVALJE 3:0 (25:18, 25:18, 25:22) PTUJ: Nimčeva, Rolova, Kotsayeva, Fištravčeva, Kostanjavčeva, Ornikova, Intiharjeva, Oletičeva, Janžekovičeva, Zajškova, Vidovi-čeva Ob pričetku srečanja je bila pobuda na strani gostij in šele v 11. minuti igre je uspelo domačinkam izenačiti (17:17). Priigrale so si vodstvo in ga nato večale, Oletičeva pa je z efektnim udarcem zaključila niz. V drugem nizu so gostiteljice diktirale tempo in po stanju 8:8 zaigrale sproščeno; z udarci so bile nezadržne zlasti Oletičeva, Kotsayeva in Intiharjeva. Tudi v tretjem nizu se je igra ponovila: gostiteljice so si priigrale prednost 24:17, nato pa popustile in dovolile, da so gostje razliko v točkah omilile. Maloštevilni gledalci so bili prijetno presenečeni nad igro homogene ekipe, ki sta jo ustvarili trenerki Oletičeva in Zenunovičeva. Tekmo pa sta dobro sodila sodnika Grum iz Žužemberga in Novak iz Dvora. V petek ob 18.30 uri Ptujčanke v dvorani Center igrajo z Mežico. (anc), Danilo Klajnšek AIKIDO Polaganje višjih pasov V Judu klubu Drava deluje tudi sekcija aikido, ki jo vodi mojster aikida (I. dan) Bruno Krajnc. Treningi aikida so trikrat tedensko: v torek in četrtek ob 20.30 uri in v soboto ob 10.00 uri, potekajo pa v prostorih Judo kluba Drava v športni dvorani Mladika. Polaganje pasov so uspešno Davorin Pernat, II. kyu Sašo opravili: V. kyu Janez Šel, III. Fenos. kyu Tomaž Majcenovič, III. kyu Čestitamo! Treniranje vodi mojster aikida (I. DAN) Bruno Krajnc. Foto: Kosi STRELSTVO Juršiniani drugi Strelski klub Ljubo Šercer iz Ljubljane je bil organizator drugega kroga prve državne lige v streljanju z zračno pištolo. Strelsko društvo iz Juršincev je tudi tokrat presenetilo in se uvrstilo na drugo mesto s 1685 krogi. Zmagala je ekipa SD Dušana Poženela iz Rečice s 1696 krogi, tretji pa so bili tekmovalci SD Olimpija s 1669. krogi. Med posamezniki je najbolj presenetila Majda Rau{l, SD Juršinci, ki je premagala večino članov in z odličnimi 564 krogi zasedla tretje mesto. Zmagal je Peter Tkalec, Rečica, s 573 kro- gi, drugi pa je bil Ludvik P{ajd, (Ptujčan, ki nastopa za Ruše) s 570 krogi. Odlično sta streljala tudi Simon Simoni~ (561 krogov) in Mirko Moleh (560 krogov), oba SD Juršinci. Člani SK Ptuj Marjan Gril, Franc Bedra~ in Simeon Gonc so s 1589 krogi dosegli solidno sedmo mesto. Posamezno je Franc Bedra~ nastreljal 545 krogov, Marjan Gril 529 in Simeon Gonc 515. Po dveh krogih vodi ekipa SD Dušan Poženel iz Rečice 30 Z obmo~ja nekdanje ob~ine Ptuj so vedno prihajali odli~ni strelci. Foto: Langerholc točk, druga je ekipa SD Juršin-ci 22 točk, tretja pa ekipa SD Olimpija 22 točk. ML. MLADINCI DRUGI V ŠKOFJI LOKI V Škofji loki je potekal tretji krog državne lige v streljanju z zračno pištolo za mlajše mladince in mladinke. Mlajši mladinci SD Juršinci so s 1023 krogi zasedli ekipno drugo mesto; zmagali so strelci iz Velenja s 1038 krogi. Med posamezniki je Simon Simoni~ nastreljal 373 krogov in ponovno dokazal, da je najboljši mladinec v Sloveniji. Odlično sta se odrezala tudi Simon Druzovi~ 329 krogov in Rok Pu~ko 321 krogov, oba sta se uvrstila med najboljšo deseterico. Med dekleti je Nina Pavlin s 316 krogi osvojila tretje mesto, enak rezultat pa sta dosegli tudi prvo- in drugouvrščeni strelki. Na tem istem tekmovanju so mlajši mladinci SD Ptuj v sestavi Bo{tjan Fras, Domen Solina in David Husjak dosegli 903 krogov ter peto uvrstitev. Posamezno je Domen Solina dosegel 317 krogov, Bo{tjan Fras 310 in David Husjak 376. P.D. in SI GOLF Martinov turnir Golf klub Ptuj je bil v nedeljo organizator Martinovega turnirja za člane ptujskega golf kluba, katerega se je udeležilo 55 igralcev in igralk. Rezultati bruto: mo{ki: Vlado Bračko 28; ženske Marija Toplak 25; seniorji: Jože Predi-kaka. Rezultati neto A mo{ki (0-18): 1. Dušan Gramc 38, 2. Anton Mernik 35, 3. Beno Ko-šak 32. Neto B mo{ki (19-35): 1. Mirko Prelog 45, 2. Gorazd Košir 39, 3. Željko Fundak (39). Neto A ženske (0-26): 1. Melita Voh 38, 2. Dušanka Pešec (34), 3. Slavka Gojčič (30). Neto B ženske (27-36): 1. Sonja Cotar 29, 2. Milena Skorobrijin 26, 3. Jožica Prizmič 24. Neto seniorji: 1. Edvard Me-tličar 36, 2. Marta Mršek 35, 3. Zvonko Hajduk 31. Najdaljši udarec pri ženskah je uspel Meliti Voh in je meril 157 metrov, pri moških pa je bil z 257 metri najdaljši Viljem Gerečnik. Najbližje zastavici pa je žogico spravil Vlado Toplak (1,37 metra). Golf center Ptuj pa za svoje člane od 30. novembra do 2. decembra organizira gostovanje v Italiji (Firence - Toscana). Prijave sprejemajo do 20. no-vermbra. Če bo večje število prijavljenih, kot so možnosti, bodo imeli prednost prej prijavljeni člani. TURNIR GC RADENCI V soboto je na golf igrišču na Ptuju potekal klubsko prvenstvo GC Radenci. Nastopilo je 17 igralcev in igralk. Rezultati - bruto: moški: 1. Boštjan Novak 19; ženske: 1. Marina Ivanuša 6. Rezultati - neto: moški (0-36): 1. Primož Starčič 45, 2. Zlatko Mir 43, 3. Mihael Šimon-ka 34; ženske (0-36): 1. Renata Ficko 31, 2. Vida Hojnik 17. Najdaljši udarec je z 230 metri dosegel Primož Starčič, najbližje zastavici pa je s 13,9 metra uspelo Marini Ivanuša. Danilo Klajnšek KEGLJANJE Prva zmaga Drave V 7. krogu 3. slovenske kegljaške lige so kegljači ptujske Drave dosegli prvo zmago v novem prvenstvu. Prepričljivo so s 6:2 (5027:4916) premagali ekipo Marles hiše. Vsekakor bo ta zmaga dala dodatno vzpodbudo ptujskim tekmovalcem v nadaljnjem tekmovanju. DRAVA: Sušanj 849, Vranješ 840, Haladea 804, Ivančič 390, Ber 402, Podgoršek 904, Šeruga 838 podrtih kegljev. Druga ekipa ptujske Drave je v 2. ligi OKZ Maribor enkrat zmagala in enkrat izgubila. V 2. krogu je s 6:2 premagala ekipo Impol As. Posamični izidi: Fridl 404, Kramberger 401, Planinc 383, M. Kozoderc 405, D. Kozoderc 403, Čeh 407. V srečanju 3. kroga pa je druga ekipa Drave izgubila z ekipo KK Invalid z 1:7. Posamični izidi: Fridl 375, Ber 415, Kramberger 394, Bombek 156, Kavčič 229, D. Kozoderc 368, Čeh 385. Danilo Klajnšek HAJDINA / [PORTNA TEKMOVANJA OB 3. OBČINSKEM PRAZNIKU Najvei tekmovalcev v nogometu V okviru prazničnih prireditev ob letošnjem 3. občinskem prazniku je športna zveza Hajdina pripravila več športnih tekmovanj, ki so bila dobro obiskana, je povedal predsednik zveze mag. Stanko Glažar. Udeleženci so se pomerili v sedmih športnih panogah. Kolesarski maraton je potekal na Bolfenk v občino Majšperk. Udeležili so se ga številni rekre-ativci. Najhitrejši je bil Zvonko Hazimali, najmlajši udeleženec pa Nejc Ogrinc. Golfisti so svoje spretnosti merili na igrišču za golf na Ptuju. Tekmovalk je bilo več kot tekmovalcev, kar se je poznalo tudi pri končnih rezultatih. Slavila je Tanja Bed-ra~, drugi je bil Jože Matja{i~, tretja Mira Kampl. V namiznem tenisu se je pomerilo dvajset posameznikov. Tekmovanje je potekalo v telovadnici OŠ Hajdina, najboljši pa so bili Rajko Cartl, Stanko Glažar in Andrej Mlinari~. Med teniškimi pari, ki so tekmovali v Goya centru, sta bila najboljša Franc Hazimali in Miran Ules pred dvojico Glodež - Mohor- ko. Med ekipami kadetov v malem nogometu je slavila ekipa Gerečje vasi pred Hajdino in ekipo Slovenje vasi. V malem nogometu so se pomerili tudi nogometaši veterani. Prva je bila ekipa Skorbe, druga Haj-doše, tretja Gerečja vas. Med članskimi ekipami v malem nogometu so bili najboljši Skor-bljani, drugi so bili Gerečani, tretja pa ekipa Slovenje vasi. Priznanja so najboljši v letošnjih športnih tekmovanjih prejeli na slovesnosti ob 3. občinskem prazniku občine Hajdina, ki je bila 10. novembra. MG KIKBOKS Naši spet odliini V Zagorju je potekal 18. mednarodni turnir v kikboksu v disciplini semi kontakt. Na njem je nastopilo 283 tekmovalcev in tekmovalk iz 44 klubov iz Slovenije, Avstrije, Italije, Madžarske in Hrvaške. Tako kot vedno so se tudi tokrat dobro odrezali tekmovalci in tekmovalke iz Kluba borilnih veščin Ptuj in KBV Ormož. Pri deklicah je prvo mesto osvojila Sabina Kolednik (do 155 cm višine), drugo mesto je pripadlo Viti Štefančič iz KBV Ormož (do 135 cm), tretje mesto pa je osvojila Ariana Ko-rez, KBV Ptuj (do 145 cm). Pri dečkih sta drugo mesto osvojila tekmovalca KBV Ptuj Jurček Horvat (do 165 cm) in Robi Simonič (nad 165 cm). Pri članih je prvo mesto osvojil Andrej Vindiš, KBV Ptuj (do 74 kg), Milan Breg (do 57 kg) in Sandi Kolednik (do 63 kg) sta zasedla drugi mesti, Se-bastijan Kristovič (do 69 kg) pa je osvojil tretje mesto. Pri članicah je Renata Polanec (do 50 kg) osvojila tretje mesto. Vsi ti tekmovalci in tekmovalke prihajajo iz KBV Ptuj. Ob dobrih nastopih si seveda zaslužijo pohvalo, saj je bila konkurenca zelo močna. Danilo Klajnšek POSLOVNA IN DRUGA SPOROČILA MESTNA OBČINA PTUJ Volilna komisija Na podlagi drugega odstavka 74. člena ter prvega odstavka 109. člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 70/95 in 20/98) v zvezi z določbo 61. člena Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 44/92, 60/95, 67/97 — odločba US in 70/00) Volilna komisija Mestne občine Ptuj OBJAVLJA seznam potrjenih kandidatur za volitve člana Sveta Mestne četrti Jezero na nadomestnih volitvah, ki bodo 2. decembra 2001 Volilna enota: 2 (VE obsega naslednje ulice: Belšakova ulica, Brstje, Dornavska cesta h.št. 22 in 22/a, Hermanova ulica, Kerenčičeva ulica, Macunova ulica, Mladinska ulica, Satlerjeva ulica, Severova ulica, Šero- nova ulica, Štrafelova ulica, Ulica Franca Kosca, Wilhelmova ulica, Pu- chova ulica, K jezeru, Ob Rogoznici, Ormoška cesta od h.št. 32 naprej, Ribiška pot.) Ključ razvrstitve (izžrebani vrstni red kandidatur): 1. Ime kandidature: DEMOKRATI SLOVENIJE - DS kandidat: Bojan HOJNIK, roj. 26.6.1962, Štrafelova ulica 1, Ptuj poklic: inženir varstva pri delu delo, ki ga opravlja: vodja službe varstva pri delu predlagatelj: četrtni zbor DS Jezero / Ptuj 2. Ime kandidature: Anton KUHAR in volivci kandidat: Ljubo JURIČ, roj. 18.7.1958, K jezeru 7, Ptuj poklic: pravnik, delo, ki ga opravlja: pravnik predlagatelj: volivci s podpisi 3. Ime kandidature: Alenka BOBAN in volivci kandidat: Vladimir BEZJAK, roj. 15.7.1939, Štrafelova ul. 5, Ptuj poklic: trgovski poslovodja delo, ki ga opravlja: upokojenec predlagatelj: volivci s podpisi 4. Ime kandidature: N.Si NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA kandidat: Peter PRIBOŽIČ, roj. 20.5.1963, Ormoška cesta 89, Ptuj poklic: univerzitetni dipl. inženir kmetijstva delo, ki ga opravlja: svetovalec specialist predlagatelj: Mestni odbor N.Si Ptuj 5. Ime kandidature: LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE - LDS kandidat: Venceslav GALUN, roj. 20.9.1937, Brstje 28/a, Ptuj poklic: pleskar delo, ki ga opravlja: upokojenec predlagatelj: Zbor (delni) članov LDS 6. Ime kandidature: SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE - SDS kandidat: Marijan BEZJAK, roj.3.12.1950, Kerenčičeva ul. 1, Ptuj poklic: ključavničar delo, ki ga opravlja: samostojni podjetnik predlagatelj: Konferenca krajevnega odbora SDS 7. Ime kandidature: Branko VAJDA in volivci kandidat: Stanko HERCOG, roj. 15.4.1941, Hermanova ul. 3, Ptuj poklic: klepar delo, ki ga opravlja: krovno kleparstvo predlagatelj: volivci s podpisi 8. Ime kandidature: SLS + SKD - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA kandidat: Franc STRELEC, roj. 23.11.1943, Ormoška cesta 102, Ptuj poklic: prodajalec - poslovodja delo, ki ga opravlja: upokojenec predlagatelj: Občinski odbor SLS + SKD Ptuj Števi/ka: 006-08-1/01-106 Datum: 12.11.2001 Predsednik Volilne komisije Mestne občine Ptuj Andrej ŠOEMEN, l.r. Mali oglasi DELO ART KAFE zaposli dekle za pomoč ob vikendih in žensko za dnevno čiščenje do 45 let. Tel. 031 350-373, Osenjak, s.p., Pre-žihova 16, Ptuj. ZAPOSLIMO več samostojnih keramičarjev. Inf. na telefon 03 819 19 83, Keramičarstvo Branko Zbil, s.p., Sp. Sečovo 85 a, 3250 Rog. Slatina. ČE ŽELITE delati le nakaj ur dnevno in biti za svoje delo dobro nagrajeni, vam "Slovenske novice" in "Delo" ponujata sodelovanje ob delavnikih kot zastopniku na terenu (tudi mlajši upokojenci). Pisne ponudbe pošljite v 8 dneh: "Dialog, Robert Kosi, s.p., K mitreju 2, 2251 Ptuj. ŽELITE informacijo o dobrem zaslušku, tudi z delom na vašem domu? Pokličite Infokomerc, Danica Malešev, s.p., Šercerjeva 20, Velenja, ali tel. 041 747-121. REDNO zaposlitev dobi dekle v bistroju, za hrano in stanovanje je poskrbljeno. Informacije na tel. 03 /897-18-50. Trgovina in bistro "Pri Ciglerju", Fanika Vrta-čnik, Ravne 103, Šoštanj. IŠČEMO VARSTVO za leto dni starega fantka. Tel. 041 358-986. STORITVE DELNICE po uradnih borznih cenah: Moneta, Infond, Kmečka PID, Sava in vse druge delnice. eBrokers, d.d., poslovalnica Domino, Trstenjakova 5, Ptuj. tel. 78-78-190. ODKUPI IN PRODAJA DELNIC: Perutnina, Telekom, Audi PORSCHE ^ MARIBOR s Šentiljska c. 128 a, 2000 Maribor | Vaš področni prodajalec: g Tel: 02 788 5788, GSM: 041 675 758 S AVTO ŠOLA organizira tečaj cestnoprometnili predpisov v ponedeljek 19.11.2001 - ob 16.00 v učilnici avto šole, Peršonova 1, Ptuj - ob 17.00 vpis pred OŠ CIRKULANE - ob 18.00 vpis pred OŠ ZAVRČ Prijave na dan tečaja ali GSM 041/649-007. ŠTARTd.o.o., CVETKOVTRG 3, PTUJ Vabljeni! KMETIJSKA ZADRUGA "ORMOŽ" z.o.o. Ptujska cesta 12,2270 ORMOŽ Telefon: 02/741-58-00 PRODAJA ODKUP - kmetijske mehanizacije - govedi - rezervnih delov - prašičev - gnojil - poljščin - sredstev za varstvo rastlin - vrtnin - semen - grozdja - hrane za živali - zelišč - vitaminskih dodatkov - mleka V zadrugi Ormož z vami od setve do žetve. Vsem našim kupcem nudimo tudi kvalitetne finančne usluge v Hranilno kreditni službi. ZAUPATI V ZADRUGO ORMOŽ JE DOBRA NALOŽBA TRON PREDATOR 1400MHz mon PREDATOR AMD Athlon 1.4GHz AMDAttllone 1400MHz (266) MB Asus A7A266, Socket A, zvok 6 kanalov Grafična kartica GeForce2 MX400,64MB, Tv izhod pomnilnik DDR 256 MB PC2100, trdi disk 40 GB 7200 o/min, DVD-ROM 16x, disketnikl,44MB, ttiiâia s podlogo, tipkovnica, zvočniki 60W Cena brez monitorja 204.900,^ LGSWdiomriarrSE 17--TCO 99 1280«1024e60Hz H-30-70kHz V-50-160HZ _ i 48.400,!'/ HF DeskJet S45C Loiljivost izpisa: 600il200dpl Hitrost tiska: 89/m ČB, Barvno Priključitev: USB_ / 23.990,S'/ ACER CRW2010A Hitrosti: 20/10/40 Bum Proof tehnologija (seamless link) V paketni CD-RW in CD-R medij / 34.990,^7 Mailbo(4rg«lna-Trg Svobode s, tel.: 02/2523-008, mpmbeixinitran.si Celje -Mariborska86,tel.: 03/490 62 20, ceicomtn>n.sl Muiaka Sobota -SlonOova 17, tel.: 02/53711S0, mseramtron ji Maribomprava/prodala -Tri[i9