SteY. 49. Y Mariboru 4. decembra 1879. Tečaj XIII.
Izhaja vsak četrtek
in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 3gld._kr. „ pol leta I „ 60 „ „ četrt leta - „ 80 „ Naročnina se pošilja opravništvu v dijaškem semenišču (Knaben-seminar.) Deležniki tisk. društva dobivajo list brez posebne naročnine.
List ljudstvu v poduk.
Posamesne liste
prodaja knjigar Novak
na velikem trgu po 5 kr. — Rokopis
se ne vračajo, neplačani listi se ne sprejemajo.
Za oznanila se plačuje od navadne vrstice, če se natisne enkrat 8 kr. dvakrat . 12 „ trikrat . . . 16 ,,
Vabilo na naročba.
Ob bližajočem se koncu leta uljudno vabimo vse dosedanje naročnike „Slov. Gospodarja", da se zopet naročijo za leto 1880 ter nam še skušajo novih naročnikov pridobiti. Kdor ima s čim in hoče nase podvzetje podpirati z majhnim darom, naj pristopi med deležnike tiskovnega društva, da se nadomestijo tisti udje, ktere nam je smrt pobrala; dosedanje deležnike pa prosimo, da nam še naprej zvesti ostanejo in tako mogoče storijo nadalejŠnje prilaganje ,,Cerkvene priloge".
Deležnina znaša za celo leto .5 jI.
Naročnina za celo leto 3 jI.
„ pol leta M. jI. GO kr. „ četrt leta — SO kr. BS* Naročnina se nam naj blagovoljno po poštnih nakaznicah še ta mesec pošlje, da vemo, koliko naj prve Številke tiskati damo. Napisi se naj napišejo razločno in kdor je nov naročnik, naj to pristavi, dosedanji pa naj na nakaznico prilepijo tiskani napis.
Opravništvo „Slov. Gospodarja".
Je li vredno Slov. Gospodarja zopet naročiti?
Preteklo je 13 let, odkar je rajni domoljub in poslanec dr. Prelog spoznal potrebo slovenskega lista v Mariboru, to pa kinetskemu ljudstvu v poduk in obrambo. S pomočjo jednako mislečih domorodcev začel je izdajati list: „Slovenski Gospodar". Ko je pa nemško-liberalno brezverstvo hotelo grabiti po verskih svetinjah slovenskega ljudstva, posebno s pomočjo časopisov, sprevidela je narodna duhovščina škofije Lavantinske, da je treba tudi temu v okom priti z listom, v katoliškem in konservativnem smislu uredovanim. V dosego tega namena osnovali so „katoliško tiskovno društvo" in od dr. Preloga kupili list „Slov. Gospodar". Podvzetje stalo je mnogo denarjev, truda in požrtvo-vanja pa, hvala Bogu, ni bilo zastonj. V kratkih letih učakali smo obilo sadu, da smemo zadovoljni biti. V pojasnjenje le par besedic!
Najprvlje omenimo, da je število naročnikov vedno naraščalo. Prvi urednik dr. Prelog jih je
zapustil 580, drugi velč. g. dr. Ulaga 1245, in sedaj smo dospeli do 2000. Oznanil ali inseratov ni bilo skoro nič, sedaj jih imamo vedno dovolj. To nam je dokaz, da list prodira med ljudstvo, da pridobiva vedno več veljave. Prepričali smo se tega najbolj pri volitvah. Štajerski Slovenci zmagali smo v kmetskih skupinah povsod, letos celó v mariborskem okraju, ter v osebi barona Goe-delna državnemu zboru prvokrat slovenskega poslanca dali za podpredsednika. Brez „Slov. Gospodarja" bi to bržej ko ne bilo — nemogoče. Zadnje dni smo Slovenci zasedli sledujo trdnjavo nemškntarsko — mariborski okrajni zastop. Da se je nesrečni razpor med Slovenci poravnal na mirnem, menda „Slov. Gospodar" tudi ni celó brez zaslug.
Polagoma je se tudi gmotno stanje tiskovnemu društvu zbolišalo. Mogoče mu je bilo poplačati „kaucijo" 1000 fl. tako, da ima „Slov. Gospodar" sedaj lastno- „kaucijo" pri političnej gosposki založeno. Dalje zamoglo je društvo prilagati jako potrebno „Cerkveno prilogo", ki je, kakor slišimo, mnogim jako povoljna in na veliko veselje. „Cerkveno prilogo" bo tudi društvo v novem letu prilagalo, ako najde dosedanje podpore. Ob enem je se prigodilo še nekaj nepričakovanega in veselega. Kmetijska družba štajerska začela je vsled posebne nagodbe s tiskovnim društvom vele-koristno „Gospodarstveno prilogo" dodajati in bode pri tem ostala tudi še drugo leto. „Slov. Gospodar" je tako na mah dobil dve lepi prilogi, stara nizka cena 3 fl. mu pa je ostala. List je torej najcenejši na Slovenskem. Naročnik dobi v leta dnevih, ako liste in priloge zvezati da, za 3 fl. debelo 608 strani broječo knjigo, to pa še po pošti na dom in vkljub temu, da stane samo dača za kolek okoli 1040 fl.
Navedene opazke naj zadostujejo v dokaz, kako vredno je, da se ,,Slov. Gospodar" za novo leto zopet naroči, dalje širi in blagovoljno podpira. Vsaj nam srečni uspehi kažejo, kako se ob skraj-nej meji slovanstva krepko bori za verske svetinje Slovencev, za njih narodue pravice in še ob enem
pospešuje gospodarstveni poduk in napredek kmets-kega ljudstva v milej nam slovenskej domovini sredi lepe Avstrije po znanem geslu: Vse za vero, dom in cesarja.
Gospodarske stvari.
Češplja. (Prunus domestica).
M. Kje je češplja prav za prav doma, se ne da do gotova dognati. Pri nas se nahaja divje ob plotih in v grmovji in na nerodovitnih tleh blizu vasi. Tu raste ko trnjast, tiščat grm, sajena pa in obdelovana po vseh naših pokrajinah v prav različnih zemeljskih razmerah. Nekateri poročajo, kakor da bi jo bili na Nemško ob Renu še le leta 1196 po koščicah iz Moreje na Grškem prinesli in zasadili. Po Slovenskih krajih je gotovo starejša in prej ko ne že z današnjimi prebivavci sem za-plojena. Češplja hoče imeti zavetno lego in skoraj v vsaki zemlji stori. Češplja je prav domače sadno drevo, zato se pa tudi po pravici imenuje J)o latinski „domestica", t. j. domača. Le blizu človeka in blizu človeškega domovanja najbolje stori in rodi. Po odprtih, vetrovnih krajih sicer tudi še raste pa le redkokedaj kaj rodi.
Zaploja se po koreninskih izrastkih, ki se morajo na svojem mestu porezovati, dokler da dosti močni postanejo za presajanje. Pa tudi koš-čice sadé, kar se mora po jeseni goditi. Da koš-čice poženti, se morajo poprej v gnojnici namakati in le prav plitvo jih gre posejati, da morejo zrakovine na nje delovati in koščicam sklepe odpreti. Da si pa tudi nekteri posejanje koščic priporočajo in hvalijo kot dobro in primerno, vendar se pa mora reči, da v obče ne velja dosti. Navadno izrastejo iz koščic trščati in trnjasti debiiči, ki včasih revni drobni sad nesó. Zato ostane zaplojanje po koreninskih izrastkih še vedno najboljše, samo je treba take izrastke podreti in jih v dobro prst v drevesnici posaditi, kjer se potem tako dolgo pusté in obrezujejo in obdelujejo, dokler da so za presajanje na določeno mesto.
Najlepša češpljeva drevesa se izredé, ako se mladi, jedno- ali dveletni koreninski izrastki v drevesnico posadé in tam po drevesničnih naukih in vrtnarskih pravilih vzrejajo. Napaka, da spet koreninske izrastke poganjajo, izvira od krive in napačne posaditve. Laška češplja, kakor tudi druge sorte sploh, se najbolje in najzanesljivejše zaredé po okuliranju na slive, po čem še tudi to dobro lastnost dobijo, da kmalu rodovitne postanejo. Kako se sploh s tem sadnim drevesom ravna, je tako občno znana reč, da ni treba o tem še nadalje govoriti.
Sliva pa je brez vsega ugovora po trsu naj- ; važnejša sorta sadja, ktero imamo. Ona se da prav lahko zarediti, kmalu rodi, njeni sad je dober in zdrav in se da na veliko načinov v hasek obrniti. Na Nemškem ob Renu, Nekarju in Menu
se vsako leto, kedar češplje obrodijo, veliko tisoč centov češpelj posuši in potem na Holandeško proda. Ravno tako se jih neizmerno veliko v sode nabaše in iz njih slivovica žge. Sušiti češplje bi bilo pač tudi našim kmetovavcem nasvetovati in si tako pridelek v boljši denar spraviti. Slivovice se sicer tudi pri nas dosti iz češpelj nažge.
(Dalje prih.)
Kako podgane (štakore) loviti? V prazen polovnjak se položi na sredino opeka (cegelj) po koncu. Potem se prilije toliko vode, da gornji konec opeke le malo iz vode moli. Polovnjak se pokrije z debelim papirjem, kten se v podobi križa razreže in papirni konci kvišku pripognejo. Na te konce se dene piča, ktero podgane rade imajo, in da zamorejo do nje priti, se k polovnjaku prikloni vozka deska; po tej deski pride podgana do nastavljene piče, in pade v polovnjak. Tukaj splava na suhi konec opeke. V kratkem pride druga podgana, ktera se tudi v polovnjak spolzne. Te dve podgani se zdaj v polovnjaku začno grizti, ker vsaka bi rada na suhem koncu opeke se zdržala, vendar pa je le za eno prostora. Vsled nasprotne borbe ena mrtva obleži, pa tudi druge so med tem privabljene, ktere ravno tako v vodo popadajo, in borba za suhi konec opeke se znovič prične, dokler se podgane med seboj ne pokon-
čajo.
„Pr. Ldwrt"

Iz Maribora. (Okrajni z as t o p) še se ni znebil svojega Seidla in jegovih mnogoletnih prijateljev v odboru, čeravno so novoizvoljeni zastopniki dne 27. nov. 1879. skoro vsi prišli v Maribor na poziv okrajnega glavarja. Bila je občutljiva zima. Zato smo se res čudili, da so razun grofa Nugenta vsi od Slovencev nasvetovani in voljeni zastopniki prišli: g. Mihelič iz sv. Lovrenca v puščavi, g. Korman iz Kumena, g. Karničnik iz Ruš, g. Robi č iz Lembaha, g. Vajksl iz Cvetkovec, g. Mohorko iz Orehove vesi, čeravno je še nekoliko reva bolehal, g. Gert iz Frajhama, g. Ramuta od sv. Martina, g. Fluher od sv. Petra, g. Vračko od sv. Marjete, g. Jožef Vajngerl iz Gačnika., g. vitez Tarnawiecky od Mure, g. Lorber od sv. Ilia, g. Ferlinc iz Svičine in g. Sikar iz Selnice ob Dravi, skup 15, katerim so se pridružili v Mariboru stanujoči g. Kodela, g. Simon Paul, g. dr. Sernec, g. dr. Radaj in g. Bindlehner, skup 20, tedaj ravno polovica. Vkljub tolikej akrbljivosti pa vendar niso skoro ničesar opravili. Kdo je bil temu kriv? Zagrizeni sovražniki vsakega porazuma in spraved-ljivosti med nemškim in slovenskim narodom na Štajerskem, mariborski nemci in nemškutarji, med temi na prvem mestu znani državni poslanec g. dr. Duhatsch, ki, namesto da bi v državnem zboru se potegoval za koristi svojih volilcev, doma v Mariboru starej Seidlovej gardi dvori in jo hrabri v
jalovem in naposled celó otročajskem napora zoper Slovence. Bilo je pa tako: vpričo okrajnega glavarja so izvolili sprva v večini navzoči nemškutarji dr. Schmiedererja v komisijon kot prad-sednika, dr. Radaja kot podpredsednika in dr. Duhatscha kot zapisnikarja. Prvo je, da se volitve novih zastopnikov kot veljavne pripoznajo, kar se tudi hitro in brez ugovora zgodi- gledé onih, ki so izvoljeni v mestu, v skupini velikih posestnikov in velikih obrtnikov. Toda gledé itak ubogih in zbeganih kmetov je dr. Lorber, eden izmed najbolj znanih dohtarjer mariborskih, našel velikansko dlako ter poudarjal, daje izvolitev vseh 10mož iz kmetske skupine neveljavna in da morajo kmetje zopet voliti. (No, dohtarji, kakor so dr. Duhatsch, dr. Lorber itd. se še niso navolili večnih volitev, a kmetje smo jih uže do grla siti). Zakaj bi pa bila neveljavna? Zato, ker predstojnik v Rančah ni utegnil iti volit in je namesto sebe poslal srenjskega odbornika Domadenika, in ta je volil narodno. Ali bi g. Lorber jednako ognjevito bil zoper Domadenika, ako bi bil ta oddal zeleni listek in volil nemčurski, morebiti „voterja" Wretzelna? Dosedanje skušnje nasproti govorijo! Znamo, da so nemškutarji velikanske kamele mirno in hladnokrvno požrli, med tem, ko so pri Slovencih nrušice precejali. Tako je tudi sedaj dr. Lorber dalje ugovarjal rekoč: da je nekdo izmed komisijona vzel volilnemu moževi beli listek iz rok, namesto da bi ga bil sam na mizo položil. Volitve v skupini kmetskej so torej neveljavne, dejal je dr. Lorber. Temu je na prošnjo dr. Serneca ugovarjal okrajni glavar sam, ker je rekel, da je prišlo 131 mož volit; če odštejemo glas Domadenikov, ostane še 130 veljavnih in je torej izvolitev g. Ramute in g. Ferlinca, ki sta dobila vsak po 67 glasov, vsakako veljavna, ker imata vsak 66 veljavnih glasov, torej 1 glas več nad polovico vseh. Za-stran drugega ugovora opomnil je okrajni glavar, da postava veleva vsakega volilca po imenu iz-klicati in ga opomniti, naj voli, ne veleva pa, da bi moral vsak svoj volilni listek lastnoročno na mizo djati. Toda dr. Lorber s tem ni bil zadovoljen in je stavil predlog: naj se volitve v kmetskej skupini kot neveljavne zavržejo. Dr. Duhatsch je še tirjal naj se glasuje po imenih. To se zgodi in dr. Lorberjev predlog je bil zavržen z 20 proti 17 glasov. Nemškutarji so se sedaj tako razsrdili, da so jezni pobrali sila in kopita in hajdi skoz dveri mahnili tavun iz dolgo jim znane in priljubljene „trdnjave" imenovane: „Marburger-Bezirksvertretung". Zaostalo je v dvorani 20 narodnih zastopnikov. Ti so sedaj hoteli izvoliti novega načelnika (namesto Seidla) in jegovega namestnika (namesto Girstmajerja staršega) iu novi odbor. Ali postava tega ne dopušča prvokrat. Ta veli, da prvokrat mora več, kakor polovica vseh biti navzočih; naših pa je bilo samo 20 zbranih. Zakrivil je to grof Nugent, ki ni prišel, ampak odložil posel okrajnega zastopnika. Naznanil
je to okrajnemu glavarju. To pa ni prava pot. Marveč grof Nugent ima to, da se brani izvolitev sprejeti, okrajnemu zastopu naznaniti. Grof Nugent ni naznanil svoje odpovedi postavno in velja še zmiraj kot izvoljeni ud okrajnega zastopa in torej je trebalo 21 navzočih zastopnikov. Drugače ne smejo sklepati. To so nemškutarji znali in so — pobegnili. Najnaprej so bežali sami dohtarji: dr. Duhatsch, dr. Schmiederer, dr. Lorber, za njimi pa Seidl, Pfriemer itd. Skoro vsi izmed njih so taki, kateri v svojih pisarnicah, štacunah itd. prav radi Slovenca vidijo in so večji del svojega bogastva zaslužili in prejeli od slovenskega kmeta. Zato pa je ovi pobeg nemškutarjev z namenom Slovencem prvokrat izvolitev okrajnega odbora za-braniti, močno razžaljiv. Mestnej gospodi so take komedije po ceni, kmeta pa stane daljna in težavna pot mnogo denarja in žrtve. Tega mestni gospodje ne pomjslijo, kmetski moževi pa bodo to dobro pomnili. Se pri odhoda je djal star mož: „računi okrajnega zastopa morajo vendar čudni biti, da se nam tako na vse kriplje brani jih v naše roke dobiti". No, prvokrat se je mestnim gospodom posrečilo, drugokrat ne velja več §. 71 postave za okrajne zastope, ampak §. 38. srenjske postave in torej je v Mariboru dosta, ako pride polovica vseh, t. j. naših 20 zastopnikov. Prišlo pa bode na opetni poziv okrajnega glavarja vseh 20 zastopnikov in bo čista pomelo okrajni zastop ostankov „stare garde". Vrlega g. Bindlehnerja so mestni gospodje zarad tega, ker je od Slovencev izvoljen s Slovenci glasoval, kazniti menili s tem, da so ga pri volitvi v mestni zastop izpustili, se pa varajo; g. Bindlehnerju je za to jezo toliko mar, ko za predlanski sneg!
Iz Vojnika. (+ Najstarejši naš farni k). Kdo pri nas nI poznal krepke osebe, o kterej so srebrnobeli lasje razodevali, da se po nemirnem morju časnega življenja plavajoča ladjica približuje blagemu zavetju brezkonečne večnosti! Ta častni starček, to je oče Jurij Gajšek. Dne 25. nov. ga je Gospodar nebes in zemlje poklical na račun, da mu denar neminljivega bogastva izroči kot zasluženo plačilo. Luč belega dneva je pokojnik zagledal pri sv. Juriji blizu Celja. Dolga nit njegovega življenja sega do 8. jan. 1794, in če si ga kedaj vprašal po njegovej starosti, to ti je navadno odgovoril: „Ko sem se ženil, bilo mi je 25 let, a pisalo seje 1818". Njegov sin, vlč. gosp. župnik Dobrnski, bi ga rad dobil k sebi, toda oče je ostal zvest svojemu izreku: „K totej hiši sem se pripeljal, od iste me bodete nesli". Poslednje zgodilo se je 27. nov. po poludne. Jurijeva ljubeznjivost in veselost mu je pri sosedih priskrbela splošno ljubezen in spoštovanje. Delal je dobro na tihem, ne zahtevajoč časti in pohvale; rad je opravil vsako daritvo, kar bi mu bilo le mogoče. Življenje pokojnikovo je bogato blagoslovom; lepe lastnosti njegovega srca spravljene so pod gomilo hladnega groba. Bolezni njegovo telo
ni poznavalo; predhodnik blede smrti ga je prikoval na posteljo le toliko, daje kristjan pripravil se za bližnje potovanje. Kita njegovih prijateljev in znancev (med ostalimi 11 duhovnikov) izkazala mu je rečenega dne zadnjo čast, da se za ta svet poslovi od njega ter zemske ostanke izroči krilu matere zemlje. Vsemogoči bodi mu blag in milostljiv sodnik, podeli mu večni mir v svojem kraljestvu. S pokojnikom zasuli smo truplo tržana po volji božji.
Iz celjske okolice. (Kmetijska podružnica) nas je po zanimivem načrtu povabila k seji dne 22. nov. 1879. Sošlo je se precej udov. Predsednikov namestnik g. dr. Ipavic nam je naznanil odstop dosedanjega predsednika g. viteza plem. Berksa. Zatem je g. Julij Hanzel, adjunkt na ma-riborskej vinorejskej šoli, obširneje govoril o kletarstvu, kakoršno sodi za naše razmere. Med celim govorom pa ni bilo besede, ki bi merila na umetno vino, koje nekateri časniki, posebno vinorejski, čudno izvrstno zagovarjajo, in celo trdijo, da ga sploh ni. Spretno nam je g. adjunkt razložil vinske dele in jihove raznotere lastnosti -, prepričal nas je, da dendenes se ne da več misliti umno kletarstvo brez termometra in barometra. Ta imata biti nam glavno kazalo, prvi med kisanjem, drugi pred pretakanjem. Pokazal nam je, kako se po celo naturaej poti najhitrejše priredijo najboljša vina. Želeti bi pač bilo, da bi kmetje po od g. adjunkta razloženem načinu svoja vina za prodajo sposobna delali. Omenim, da nas je g. adjunkt letos že edenkrat obiskal ter razlagal o sadjereji. Tudi je obl jubil skoro zopet priti, da nam pojasni razumno rezanje trsa. Do sedaj je govoril nemški, a trdno se nadejamo, da bo prihodnjič zamogel razlagati slovenski, ker je itak češčine dobro vešč. G. dr. Langer bil je zadržan, ker je imel pri sod-niji kot zagovornik opravka, in torej je g. dr. Ipavic govoril o tem, da se tekoče vode onesna-žavajo z žaginjem, ki se v nje spušča in tori. Dalje se je razgovarjalo o prošnji do vlade, naj bi se po od goveje kuge obiskovanih krajih dače ne iztirjevale po sili, in naposled o predlogu, naj bi se med ljudstvo razširile knjižice s podukom o govejej kugi v nemškem pa tudi slovenskem jeziku. Zadnji dve zadevi so enoglasno sklenoli izročiti v izvršitev slavnemu odboru družbe kmetijske v Gradcu. Dostavek uredništva: o predlogu g. dr. Kočevarja zastran uravnavanja Savinjske struge blagovolijo cest. bralci pogledati v dopis iz Celja!
Iz Celja. (Raznoterosti). V poslednji številki „Slov. Gosp." ste naznanili, da bo novo celjsko pokopališče stalo na 2500 fl. To sporočilo potrebuje sledečega dostavka. Za celjsko faro se napravlja dvoje novih pokopališč, in sicer za občino celjske okolice v Gaberji, na prijaznem homcu „gavge" imenovanem, in to pokopališče se ima prirediti za 2500 fl. Celjsko mesto pa dela svoje pokopališče za sv. Jožefom, že v teharski župniji;
ta mirodvor pa bode stal 12.000 fl. V ta namen je celjska hranilnica posodila mestu 12.000 fl. in sicer brezobrestno. Oboje pokopališč se utegne kmalu dogotoviti. Ovo za okolico se bode blagoslovilo; kajti odločil sejenanjem poseben prostor, kjer se imajo pokopavati drugoverci. Negotovo pa je, bodeli mesto odločilo na svojem pokopališču tudi tak prostor, ali se bodo tu mrliči vse križem brez razločka na svoje veroizpovedavanje pokopavali; skoraj se nam zdi, da sekaj takega namerava; v tem slučaji pa se tudi pokopališče ne bo blagoslovilo. — Pretečeni teden je spremilo 11 duhovnikov h pogrebu rajnega Jurija Gajšek, tržana vojniškega in očeta velespoštovanega gosp. župnika na Doberni. Pokojni starček je bil v 86. letu svoje starosti, pa do zadnjega črstve postave. Naj počiva v miru!
Tukajšnja kmetijska podružnica obhajala je 22. novembra t. 1. svoj glavni zbor, v kterem je natančno poročal cesarski svetovalec gospod dr. Kočevar o pomanjkljivem in krivem popravljanji Savinjske struge. To delo je požrlo že mnogo denarja — pa nikjer se še ni dosegel kakšen uspeh. Zato nasvetuje, naj podružnica sama reč vzame v roke in naj se izbere odsek petero udov, ki imajo vse popravljanje Savinjske struge, posebno pri Petrovčab, preiskavati ter potem staviti primerne nasvete. V ta odsek so se izvolili gg. Maks Stepišnik, Hausenbichler, Ivan Žuža, dr. Nekermann in Jul. Pogačnik. Želeti je zares, da se vendar enkrat nekaj stori, da ne bo Savinja vedno dalje polja spodjedala in posestnikom grozovite škode napravljala ; kajti splavalo je v Donavo že dosta lepih kosov rodovitnih njiv in travnikov. Dotični posestniki imajo pri tem pa še drugo škodo: gruntni davek morajo še vedno plačevati od zemljišča, po kterem zdaj dere Savinja! — Veliko škode je napravil zadnji čas po naših gojzdih sneg; kajti pod njegovo težo se je polomilo in razklalo mnogo celo močnih dreves.
Iz Zdolj. (Letina — cerkev — ura). Letino imeli smo pri nas srednjo; na njivah nam je suša hudo pritiskala, po vinogradih nabrali smo tudi menje od lani, vino je pa veliko boljše. To se vidi uže iz brezštevilnih pijancev. Cena je od 6 do 8 fl. staro vedro. Kupci hodijo okoli tudi v gosposkej obleki pa denarjev nimajo. Varujte se takih! — Pred nekolikimi mesenci si videl tukajšnjo farno cerkev še brez vseh podobšin ob zidu. Sedaj je vse spremenjeno. Znani umetnik g. Fan-toni nam je našo cerkev kaj lepo zmalal. Far-niani se močno veselijo sedaj tako prijazne svoje hiše božje, in so radi pozabili na denarje, kojih so v ta namen blagodušno darovali. Poglavitno skrb imeli so č. g. J. Pajk naš Jjubljeni župnik, vsa fara jim je za to hvaležna! Se nekaj smo pri cerkvi letos dobili — novo uro v zvonik. Naredil jo je g. Urban Aubl pri št. Vidu na Kranjskem. Ura ima kolesa v medenino vkovana in kaže prav
dobro na vse štiri kraje. Bodi vsem, ki enakega dela potrebujejo, omenjeni nrar priporočen!
Politični eglsd.
Avstrijske dežele. V državnem zboru so poslanci sprejeli postavo o goveji kugi. Vsled te postave se bodo meje proti Rusiji in Rumuniji tako zaprle za goveda, da ne bo mogla goveja kuga več k nam. Ta postava bo veliko koristila našej živinoreji, ker bo cena klavnej živini poskočila. Slovenska poslanca dr. Vošujak in Pfeifer sta dognala to, da seje v postavo vzel ukaz, da se mora v vseh deželekih jezikih, tedaj pri nas tudi v slovenskem, prebivalcem naznaniti, če se je kde goveja kuga prikazala, a ne samo nemški, kakor se je bilo letos zgodilo pri ptujskem okrajnem glavarstvu. Slovenski poslanec Obreza je vprašal javno brambov-skega ministra, zakaj je Jud Abendroth, mož pred kratkim še brez denarje?, dobil pravico prevažanja vojne sprave in živeža v Dalmaciji, kamor je več kmetov iz Kranjskega zvabil z vozi in konji, ki so večjidel v zgubo šli, plačal pa malo ali nič: dolžen jim je 160.000 fl.? Jud je sedaj bogataš, kmetje pa so na beraškej palici! Minister še ni odgovoril. Sedaj obravnavajo poslanci o velevažnej vojaškej postavi. Med govorniki je se zglasil tudi slovenski poslanec č. g. Klun. — Novo železnico iz Murzuschlaga v Neiberg so odprli 30. nov. — Slovenski regiment Kuhn štev. 17 došeljenaDn-naj, kder je od tamošnjih Slovencev bi! na kolodvoru častno sprejet in dobil na svojo zastavo krasen venec, kakor v Ljubljani. Tirolci dobili so dva nova škofa. V pismu, po katerem sta bila od cesarja imenovana, podpisan je se minister Stre-majer. Vrlo verni Tirolci niso zadovoljni, tem bolj zadovoljni kažejo se pa dunajski judovsko liberalni listi. V gornjem Avstrijskem je deželno katoliško društvo sijajno obhajalo svoj občni zbor; diuštve-nikov šteje 26.000, dohodkov letos 16.000 fl. Li-neški škof je bral zahvalno sv. mešo ter sam bil navzoč pri zboru. Konservativni g. dr. Rintelen imenovan je za uda višje državne sodnije dunajske vsled priporočbe od strani državnega zbora. Oger-ski minister Szapary je zbolel, t. j. on bo moral ministrovanje odložiti. Obnovljenje nagodbe med Ogersko in Hrvatskim se je razbilo. Hrvati se ne-čejo Magjarom na veke klanjati. Ta razpor utegne za celo Avstrijo imeti velevažnih nasledkov.
Vnanje države. Naši prusački nemci so se zopet opekli. Vedno so ragljali o zvezi Avstrije z Nemčijo, a sedaj sami priznavajo neprijaznost te Nemčije zoper nas. Kajti dogovori o kupčijskej nagodbi so se popolnem razbili. Bismark vedno hujše zapira nemške meje našim pridelkom. On bi nas le rad naščuval v boj zoper Rusijo, da bi on potem oslabljeno Avstrijo in Rusijo strahoval. Francoska je dosedaj nedeljo svetila, ni se smelo po nedeljah delati. Sedaj je ta postava v zbornici
poslancev zatrta. Freimaurer Maigne je nasvetoval, naj se omenjena postava odpravi. Jegov predlog je bil sprejet. Katoliška Francija tedaj ne bo več nedelje svetila, ker freimaurerji tako hočejo! Spanj-ski kralj ie sijajno obhajal svojo poroko s avstrijsko princesinio Kristino. Chilenci v južnej Ameriki so iz-barkali svoje vojake in v krvavej bitki natepli Peru-vijance in Bolivijance; kmalu potem se jim je udalo mesto Iquique. Vojska bo menda sedaj končana. Turški sultan je poslal Muktar-pašo v Gusinje in Plavo, da preda to pokrajino Črnogorcem, kakor ! je bilo v Berolinskem miru dogovorjeno. Nekatere ! novine so legale, da je bil Muktar od Albancev j ubit. To ni res in Črnogorci dobijo v kratkem pokrajine, ki jim pripadajo. Ruske novine izražajo željo, naj bi se Rusi in Poljaci porazumili. Bog daj! Angleži so švedrastega Jakub-Khana v Afganistanu dali zgrabiti in v Indijo odpeljati, kder bo zaprt umrl. Tako so Angleži delati navajeni.
Za poduk in kratek čas.
Središčaui in Orniožki grajščaki.
Zgodovinski spominki — posneti iz Središke kronike, ktero spisuje M. SI.
V. Pogodba, ki so njo Središčani z Ormož-kim grajščakom 1. 1654 v Gradcu sklenoli, se glasi:
„Med blagorodnim gospodom Adamom Štefanom Pete, vitezom v Ormožu, gospodom od Hetes in lastnikom Sudvara, in med njemu podložnim županom in svetovalstvom Središkega trga so na-! stali raznovrstni prepiri, ki so bili vzrok dolgotrajnih pravd in splošne razdraženosti. Vse pravde ob enem končati in prepire poravnati, so vsled zapovedi omenjenega gospoda barona župan in svetovalci Središkega trga izmed svoje sredine izvolili Balaža Modrinjak, tačasnega župana, Petra Seinkovič, Marka Lakuš, Mihala Kolarič, Matjaša Bedo, Tomaža Fernik, Ivana Kolarič in vojaka Istvana, naj bi se pogodili in razprtije z dobrim poravnali. Pooblaščenci obeh strank so se potem zjedinili s sledečimi pogodbami:
1. Na Štubenbergovom posestvu zunaj Središkega trga imajo podložni Ormožke grajščine s Središčani vred od sv. Mihala do sv. Jurija pašo; od sv. Jurija do sv. Mihala imajo pa pravico kositi in pasti le Središčani. 2. Akoravno so Središčani tako daleč, kakor Drava meji, si ribičijo celo prisvojili in tamkaj ob meji dozdaj tudi lov imeli, ste vendar obe stranki se tako zjedinile, d't tržani pravico ribičije in lova zgubijo. Namesto tega njim pa milostivi gospod Pete dovoli, da smejo v Črncu in Ternavi ribiti, kolikor le hočejo. Tudi harmico njim prepusti v celó prosto lastnino; izvzeti so samo voli in druga goved. 3. Nav svojem posestvu, —tedaj od trga do potoka Črnca, kakor kažejo mejniki mejo, smejo Središčani za
se mestnino pobirati. 4. Pred novim letom morajo Središčani dve, za župana sposobui, osebi izbrati in na novega leta den grajščaku v Ormožu predstaviti. Izmed teb dveh mora grajščak potrditi enega za župana. K taki predstavi in tudi pri drugih enakih priložnostih morajo — kolikor je le mogoče, priti vsi Središčani. 5. Prva inštan-cija ali sodna stopnja ostane še tudi zanaprej Središčanom; od tam gre apelacija na Ormoško grajščino. 6. Ves Šrediški trg je Ormožki graj-ščini s 45 Pfd. gosposke dače podložen in dača mora biti z vsemi dokladami in deželnimi nalogami popolnoma plačana v dveh obrokih in sicer ob svečnici in ob binkoštib. Če bodo s plačilom zaostali, bodo razun dače morali še plačati primerno kazen. Posebej pa morajo ob veliki noči grajščaku dati še eno tele in 100 jajc. 7. Če bodo Središčani hteli koga za tržana sprejeti, ga morajo poprej grajščaku predstaviti in za dovoljenje prositi. 8. Središčani morajo vsakega Ormožkega podložna, ki bo v Srediaki trg pribežal, preden je od grajščine se odkupil, precej nazaj poslati. 9. V trgu — v lastnem sodnijskem okraju smejo zavolj dolžne dače in zaostalih deželnih nalog Središčani koga tudi rubiti, če bi drugače plačati ne htel. 10. Ako bi kteri Si ediških tržanov htel v Ormožki grajščini stopiti v kako službo, mu tega Središčani ne smejo zabraniti; pač pa glede njegovega posestva ostane Središčanom še zanaprej vsa juris-dikcija. 11. Nič manj mora Središki trg Ormožki grajščini vsako leto odrajtati 18 gld. srebra (Re-manenzgeld in schwarer MUnz). 12. Za vino na gosposko mizo morajo vsako leto plačati 18 gld. in posebej še dati 4 štrtinjake vina. (Namesto vina so vsled pogodbe 1. 1655 tržani plačevali poznej le 10 gld.) 13. Vsako sedmo leto morajo Središčani pregledati in objahovati mejo ali obgradje; dotični den pa morajo osem dni poprej grajščini naznaniti. 14. Ako bi Središčani ali pa tudi Or-možka grajščina koga rubili, ki ni njim podložen, mu morajo vso škode, ki bi njo vsled tega on imel, povrnoti. 15. Središčani morajo vsako leto cerkvi sv. Duha dati 1 gld. za svečavo. 16. Če bi se kteri grajščinski oficir ali podložen na Središkem kaj pregrešil, smejo se Središčani pri grajščini pritožiti, da se dotični kaznuje; grajščina je pa dolžna, stvar kakor najhitrej poravnati. 17. S to pogodbo so končane in poravnano tudi vse druge razprtije, čeravno niso tukaj posebej navedene; vsi prepiri in vse pravde imajo nehati za zmirom in vsikdar. Gospod baron Pete je pri tej priložnosti iz posebne vdanosti in proste volje Središčanom odpustil vse od 1. 1630 do 1. 1652 pri mlinih narasle in še dolžne naloge v vsem 120 fl. Ta pododba se je od obeh strank podpisana in 8 pečati potrjena sklenola v Gradcu 20. in 21. jan. 1. 1654."
Toda ta pogodba ni imela zaželenega uspeha ; kajti prehitro so nastali novi prepiri in tako je iskra mržnje še zmirom dalej tlela. Prevzetni
grajščaki so s svojim brezobzirnim vmez zares nečloveškim postopanjem tlečo razdraženost še bolj podpihovali in sovraštvo je dokipelo do svojega vrhunca. In že takrat, ko je grajščak zavolj neke ciganice, ki je ob binkoštnih^ praznikih 1. 1688 v Središču nekemu platnaru iz Čakovca vkradla 9 fl. in se zategadelj nekaj dni na rotovžu zaprla, Sre-diškemu županu lastnoročno dal par gorkih zaušnic, več tržanov pa vtaknil v smradljivo luknjo, je po Središču vrelo, in den za dnevom se je bilo bati, da razkačeni tržani z orožjem nad grajščaka planejo in se nad njim zinaščujejo. Tako je ogenj, ki je za časa Krucev 1. 1704 Ormožko grajščino in mesto skoraj popolnoma vničil, prižigal skoz stoletja prevzetni grajščak sam.
Smešničar 49. Nek šalivec pove financarjem,
da Jurij N—. na.....slive žge, in gotovo ni
plačal. Fiuancar se hitro napravi in gre iskat; ko pride k Juriju ga vpraša: kje ima kotel in kje slive žge. Jurij mu odgovori, da ima kotel v kuhinji in žena v njem s slivami svinjam repo kuha, on je suhe slive samo posekal in razkalal; fiuan-car videč, da ga je usmešil, takoj pete odnese! Ž.
Razne stvari.
{Svitli cesar) so gasilnemu društvu v Soštanji darovali 80 fi.
{Mariborska hranilnica) je mesenca novembra prejela 123.069 fl. in izplačala 141.171 fl.
(Ve5 razredov) dobi šola pri rv. Juriji pod Tabrom vsled ukaza deželnega šolskega sveta.
{Mladi požigalec) doma v Skokah maribors. okraja obsojen je na 4 mesence v ječo. Dečko ie komaj 11 let star in je posestniku Sim. Krajncu, ker ga je ta malo zlasal, iz jeze hišo užgal z žveplenkami, katere je dva dni v ta namen v žepu seboj nosil; škode je 800 fl.
{Tolovajski napadi) se množijo. V Peklu pri Poličanah sta dva potepuha posestniku J. Kočijašu dvocevno pištolo na prsi nastavila in mu vropala — 2 fl. 40 kr. Več ni imel pri sebi. Jednako je se zgodilo 201etni Uršuli Klasinc, ki je v Rače marib. okraja šla po 20 fl. za prodani bob. Proti večeru napadeta domov k sv. Marjeti vračajočo se deklino 2 ničvredneža, jo oropata denarjev in do borne „kitlje" vseh oblačil. Reva je strahu in mraza na smrt zbolela, ko je domov prišla.
{Pri sv. Lovrencu na Dravskem polju) je dekla Marija Lubaj s svetilnico šla na dile, slamnata streha se užge in upepeli hišo in hlev gospodarjev in še sosedovo hišo. Škoda se ceni na 4000 fl.
(V Laškem) želijo ustanoviti posebno podružnico kmetijske dražbe štajerske, odcepljeno od celjske podružnice.
{Cigani) so v Adrijancih, Kaiaerbergu, Središču pri mnogih hišah vlomili, precej blaga nakradli in ž njim nad sv. Bolfank na Ogersko pete odnesli.
(„Putne uspomene") bo ime knjigi, kojo namerava izdati g. Davorin Trstenjak v Karlovcu ter bo na 14 polah obsegala zanimiv potopis po dalmatinskih, slovenskih in hrvatskih pokrajinah. Tiskala se bo pri R. Desselbrnnnerji. Cena jej 1 fl.
(Nove srenjske volitve) v mariborskem glavarstvu bodo prve mesence novega leta. Okrajni glavar g. Seeder je v posebnej nemško-slovenskej okrožnici gg. predstojnikom to naznanil.
(Zastrupila se je) natakarica v Mozirji iz sramežljivosti, da je 30 fl. gospodinji ukradla, kar je zasačena bila obstala.
(Preveč v krčmi piti) je nevarno; to je skusil nek posestnik, kojemu je v nekej krčmi v Sto-percih sedečemu nek potepuh listnico ukradel s 34 fl. Potepuh je baje doma od sv. Tomaža nad Veliko nedeljo.
(Proračun celjskega mesta) za 1. 1880 kaže 26.477 fl. dohodka, 42.131 fl. potroška, torej 16.654 fl. primanjkijeja. Pokriti ga hočejo raz-pisavši 15n/'o doklade k užitnini pri vinu in mesu, 15°/0 prs pivu in žganju, 2°/o k najemninskim krajcarjem in 35% k direktnemu davku, skup 67%-
(Voz drv zvrnil) se je na posestnika Antona Vidoviča pri sv. Petru pod Mariborom in ga k priči ubij.
(f Č. g. Franc PukŠič) župnik, je umrl 58 1. star.
(Za družbo duhovnikov) so vplačali ČČ. gg. dr. Gregorec 11 fl., Smrečnik 22 fl. (ustn. in letn. dpi.), Sinko 2 fl. (letn.), Pernat 1 fl. (letn.)
Dražbe 9. dec. Alojz Felber 25.126 fl. 10. dec. Štefan Vrečar 600 fl., Janez Maurer 3520 fl. 11. dec. Helena Sima 14.493 fl. 12. dec. Johana Čep 230 fl. Marija Golob 1025 fl. Matej Dolšak 4642 fl. Janez Vrenko 120 fl. 13. dec. Adam Wiesinger v Mariboru 31-366 fl. 22. dec. Marija Kraner 1515 fl.
Prostovoljna prodaja.
Zidana hiša s 3 sobami in kletjo, zraven je zidan hlev za konje in krave, svinjak in ko-zolc, setve in travnika je 3, in 2 orala zavoda v Št. Juriji pod Tabrom blizu Vranskega. Na tej hiši je tudi konjederski posel.^ Cena je 1500 gld. Kaj več se zve p t i lastniku Štef. Lesjak-u v Št. Juriju pod Tabrom.	2—3
Vinograd na ¡irodaj.
G. Nagy-jevo vinogradno posestvo, v krasnej legi na hribu sv. Urbana blizu Podčetrtka, obstoječe in 4 oralov vinograda, potem sadunosnika itd. se proda pod sodnijski nastavljeno ceno; polovica zamore na posestvu vknjižena ostati. Pred kratkim prostorno pozidani gosposki hram ima veliko prešo s prikladno in izvrstno stiskalnico, 3 sobe in 1 sobo pod strešjem, kuhinjo, obokano vinsko klet za 30 štrtinjakov.
Oglaša se in več poizve pri hranilnici mesta Celjskega.	1—3
KiOterljne številke:
V	Trstu 14. novembra 1879: 57, 64, 58, 51, 89.
V	Lincu „ „	70, 64, 21, 52, 77.
Prihodnje srečkanje: 13. decembra 1879.
Mlin se 7 najem (ali v stand) da
V Šibeneggu hiš. št. 1., 8 minut od železniške postaje št. Julijske, ima 4 tečaje, stope po-sebič, vse v dobrem stanu zdaj, kar bi zanaprej manjkalo, se bo čisto popravilo. Ima nad 2 orala zemlje, travnik in njive, atelje, kolikor nje potrebuje.
Prejšnja mlinarja sta bila vsak po 9 let; sedanji pa 15 let, zdaj že premožen, gre na svoje posestvo. Zeli se priden in posten mlinar, da bi večkrat po 3 leta v zastopnosti z lastnikom skupaj ostal.
Najem se prične 24. aprila 1880.
Kdor želi, naj se oglasi pred Božičem pri lastniku.	Janez Kranjc p. d. Gorjup
2—3	v Verbnjem.
LIVARNA,
Badgasse Nr. 9 blizo si. cerkve.
zvonarna in livarna
g. Janeza Dencel-na in sinov
v VI A K 1II O H 1
zliva posebno izvrstne zvonove iz najcenejše zvono-vine v vsakej velikosti s iz nova izumljenimi pregibnimi kronami (ki se naj ne jemljejo za navadne debele, lite tečaje) na vsakojaki glas, katerega koli kdo želi, bodi v popolnih, vbranih akordih ali kot spolnilo že obstoječih starih zvonil z jasnim in čistim glasom pod poroštvom; zvonove, ki se s starim nebi vjemali, vzememo zopet nazaj. Zvonilno spravo priskrbimo iz razne robe, kakoršno pač kdo želi: iz kovanega, iz litega železa ali iz bese-merskega jekla in iz hrastovega lesa in sicer po novem načinu z blazinicami na perotih takd, da se zelo lehko zvoni in v zvoniku nič ne trese.
Ilustrirane obrazce dopošljemo, kdor jih želi, brezplačno po pošti!	11—12
privil.
Številnih priznaj il
za zlite zvonove je prlredjenih za ogled.
)C
Oznanilo.
Podpisano generalno zastopništvo naznanja uljudno, da je pri gosp.
Maks Vallentschag-u v Celji
W nastavljena glavna agentura z denešnjim dnevom razpuščena ter da gosp. ]tfak.S Valleiltschag' nima več pravice za društvo
„JANIJ S«
sprejemati naročil, nadavkov ali denarjev kterih bodi.
One stranke pa, ki mislijo, da imajo kakšne opravičene tirjatve pri
glavnej agenturi društva „Janus" v Celji,
te se naj precej oglasijo pri podpisanem generalnem zastopništvu, ker na poznejše ugovore in tirjatve se ne bode oziralo.
V Gradcu dne 18. novembra 1879.
Generalno zastopništvo
društva za vzajemno zavarovanje življenja v GRADCU. General-Repräsentanz der wechselseitigen Lebensversicherungsanstalt „Janus" in Graz, Salzamtsgasse 4.)
Ml
'MZ
»n:
l
Desek se potrebuje.
(Ponudba.)
Za leto 1880 se bodo pri deželskem kopalisčnem zavodu v Slatini potrebovale naslednje zaznamovane deskine sorte, namreč okoli
11.000 desek 31-6 centim. ali 12 colov širokih 7.000 „ 26-34 , „ 10 „ 7.000 „ 21-07 „ „ 8 „ 5.000 „ 15-8 „ „ 6 „
3'793 metre ali 12 črevljev dolgih, in 1"31 cm. ali 1/2co\a debelih za kište ali zaboje.
Kdor hoče ovo prispravljanje desek prevzeti, ta je s tem povabljen, da napravi pismeno ponudbo, ki pa mora imeti kolek ali štempelj 50 kr. pritisnen. Na zavitku (adresi) bodi zapisano, da je v njem pismena ponudba za pošiljanje desek. Tako pri-redjene ponudbe naj se vložijo do 26. decembra 1879 pri ravnateljstvu deželskega kopališča v Slatini (Direktion der Landes-Kuranstalt in Rohitsch-Sauerbrunn.)
Ponudbenski pogoji zamorejo se pogledati pri omenjenem ravnateljstvu ob navadnih uradnih urah.
V Gradcu dne 21. novembra 1879.
Deželni odbor štajerski.
_^eeeeeeeeeeeeega