NAROČNINA
Celoletna........
Polletna.........$1-25
Chicago celo leto -$2.50 Inozemstvo......
SUBSCRIPTION
One Year - ......$2.oc
Half Year ........
Chicago one Year .2.5c Europe .........$3-0c

PISARNA iS49 W. 22nd St. Chicago, HL
Telephone: Canal 98,
Jnč do zmage je edin—1
LI 51 ZA SLOVENSKI NAROD + GESLO + ZA RESNICO IN PRAV I PO
Slogajači
VOLUME VI. LETO
ENTERED AS SECOND CLASS MATTER OCTOBER 11. 1919.. AT POST OFFI CB AT CHICAGO ILLINOIS. UNDER THE ACT OF MARCH 3rd i8?q
SOBOTA 25. SEPTEMBRA 1920.
Naslikal J. J. JERICH
ŠTEV. (No.) 53
Published and distributed under permit (No. sao) authorised by the Act of October 6> iqi7, on file at the Post Office of Chicago. PL — By the Order of the President A. S. Burleson, Postmaster General.
TEDENSKI POLITIČNI PREGLED

VELIKO ZBOROVANJE DRŽAV
Prvič po vojski se bodo prihodnji teden sešli zastopniki vseh vlad v Bruselnu v Belgiji in sicer sami fi-nancirji, ki se bodo posvetovali o finančnih razmerah evropskih držav in celega starega sveta in kako jih zboljšati. Na tem shodu bodo zastopane vse države in vsi narodi, iz-vzemši Rusije. Gotovo se bode šlo v prvi vrstii kakor bi se zboljšala valuta posameznih držav in kako bi se ta valuta zjednačila mednarodno. Nek poznavalec financ v Evropi trdi, da kakih trideset ali štirideset let ni misliti, da bi se denarne razmere veliko spremenile in da bi se denar spravil na prejšno veljavo.
ŽENA IN OTROK ZADAVLJENA.
V Muskegonu* Mich., je bil zaprt zdravnik O. W. Sedgwick, ker ga sumijo* da je v zvezi z umorom svoje žene in svojega otroka. Na njegovem dvorišču so namreč našli ženo in tri letno hčerko zadavljeno. Kakor so zdravniki dognali* zgodil se je tu umor.
Socialist v Albany.
V Albany so in;ell burne sejo v . t rdeljex, ko j^ prišel v pretres predlog glede izključenja petih socialističnih assemblymanov. Trije so bili izključeni, dva sta pa potem sama odstopila in nista hotela ostati v zbornici.
4'Ti možje naj bi rajši bili v ječi za mrežamii, kot nevarni javnemu bla-gru in javnemu življenju, ne pa da jih imamo tukaj v zbornici* kjer naj zastrupijo še zakonodajo s svojim neamerikanskimi in izdajalskim nauk", je zaklical assemblyman Cul-lier.
Nemiri v Chicagi.
med padlimi, katerih veliko je ustreljenih, drugi so pa zabodeni, skoro samo voditelji narodal
Italija.
Italijansko delavstvo je zavrglo predlog vlade, da bi vrnilo tovarne lastnikom.
Delavstvo vstraja pri svojih zahtevah in je odločno proti vladi.
RUSIJA.
Rusija si hoče pomagati z zvijačo.
Ko vidi, da ne doseže nič s ponudbami pri Poljski, ki vrača Rusiji kakor ji je Rusija posojevala pri zadnji svoji ofenzivi* zato pa je predložila celemu svetu željo* naj bi se sklical svetovni mirovni shod katerega naj bi se udeležili vsi narodi. Tu naj bi se sklepalo, kako bi se uredile svetovne homttije. Mirovna pogodba v Versaillesirnaj "bi se preklicala in naredila nova.
POLJSKA ODGOVARJA.
Poljska je odgovorila na noto Združenih držav, da bode sama vedela, kaj naj stori sedaj, ko je srečno, pregnala sovražnika iz dežele. "Skušnja nas je naučila" pravi mini-sterski predsednik, "da se more Polj ska zanašati samo na svojo moč in na svoje orožje. Ako vojaške prodiranje zahteva, da se poslužujemo sredstev* s katerimi bomo preprečili, da ne bode Poljska z nova napadena, potem mislimo,, d£ se more komaj reči, da je prav, ako zahteva od nas, da se moramo ozirati na meje nasprotnika."
In v tem imajo Poljaki prav.Fran-cija jim je svetovala, naj zasedejo vse strategične točke v Rusiji, da se tako zavazujejo pred zopetnim u-padom Boljševikov. Poljaki se tudi ne bore proti ruskemu narodu, temveč proti bolševiški vladi. Zakaj so pa Italiji dovolili, da je zasedla prijateljsko naše ozemlje in ga drži že dve leti v krempljih. Tega pa nobena vlada ne vidi.
Ulpajmo, da se Poljaki ne bodo polakomili po Moskvi, kajtt Moskva je za to lakomnost čudno mesto* kar je doživel ubogi Napoleon.
Te dni smo imeli v Chicagi zopet plemenske boje, ko so se spoprijeli črni in beli. Na ulici je bil umorjen neki človek. Trije črni so mu prerezali vrat od ušesa do ušesa in sicer ""	^ -ti
--——— ~ „ ^- pogodba v Versailles
tako hitro, da ni tega nihče opazil,
dokler niso videli človeka na tleh v krvi. Imel je glavo skoraj popolnoma odrezano. Kupil si je ravno časni kin šel čez cesto. Za njim so šli trije nigri. N bil še sredi ceste* ko je padel brez vsakega glasu na tla in trije nigri so zbežali.
Ta umor je razburil duhove in kmalu je bila zbrana velika množica ljudi ki so bili silno razburjeni in so pretili napasti zamorski del mesta.
Nigri so zbežali v bližnjo cerkev* sv. Gabrijela, kjer so se skrili za oltar. Ljudstvo je to izvedelo in hotelo s silo udreti v cerkev. Na to je duhovnik, župnik cerkve, pomiril množico in prosil naj ne os-krunjo cerkve s prelivajijem človeške krvi. S tem je dosegel toliko da je zadržal množico pred cerkvijo, dokler niso prišli j>olicisti* ki so rešili nigre.
FRANCIJA.
Volitve za novega predsednika Francije bodo te dni. Splošno je pre pričanje, da bo izvoljen minister predsednik Millerand za predsednika republike.
NOVICE IZ JUGOSLAVIJE
GENERALNI JUGOSLOVANSKI KONZULAT
Generalni konzulat Jugoslavije v Chcago naznanja vsem Jugoslovanom, da je otvoril pisarno v Chicagi.
Pod njegovo področje spadaje države :
MORILCI GROFA TISZE PRlED SODIŠČEM.
Začetkom avgusta se je pred vojnim sodiščem začela razprava proti štirim morilcem grofa Tisze* ki so bili najeti od revolucionarnega od- , bora, v katerem je bil- tudi Mhiael Lrolyi, ki je strašil tudi po Ame-[ki. Morilcem je bilo obljubljenih 150 tisoč kron plačila. Tisza je padel ^ :ačetkom novembra 1918.
Župan McSweeney.
Župan McSwney, ki se posti že 43. dan, še živi. Vsakdanje sveto obhajilo, katero mu prinaša duhovnik vsako jutro* in pa voda, to je vse, kar zavživa. Opešal je že popolnoma, vendar je še pri zavesti.
Občudovanja vredno je, kar ta Irski narod dela. Kako velik duh je pokazal v zgodovini. In kako velik je danes. Kako velikanski mora biti vpljiv na cel narod in na ves njegov značaj, ako vidi tako krasen in tako možat zgled svojega moža-vodite-lja. Kako to krepi voljo in energijo! Narod takih mož se ne bode zgubil. Anglija bode morala preje al pozneje spoznati, da se je zmotila. Ko bode v razvalinah kakor je nesrečna Avstrija* takrat se bode pa spomnila.
NESREČNA RUSIJA.
V Rusiji divja židovstvo kot a-gent Nemčije dalje. Ker pa vidi, da so mu vendar že dnevi šteti, uničuje kar še ni bilo uničeno do sedaj v tej nesrečni deželi. Požari so na dnevnem redu: tako divjajo velikan ski požari v gubernijah Tver, Goro-slav* Kostroma, Arhangel, Vologda, Vlarimir, Moscow, Rješan, Vjatka. Tudi v predmestju Petrograda so požari. Rusija se v bojnem in djan-
1.	Arkansas;
2.	Illinois;
3.	Indiana;
4.	Iowa;
5.	Kentucky;	,
6.	Louisiana;
7.	Michigan;
8.	Minnesota;
9.	Missouri;
10.	Tennessee;
11.	Wisconsin.
Vsi rojaki, ki stanujejo v teh krajih, naj se zaupno obračajo na zgoraj omenjeni urad v.vseh zadevah, kakor so potni listi, legalizacije raznih dokumentov, vprašanje glede raz nih pojasnil* itd.
Naslov generalnega konzulata je: Consulate General of the K. S. H. S.
115 So, Dearborn Street,
Chicago* 111.
Kdor pride osebno v pisarno naj pride po desnih stopnicah v drugo nadstropje soba številka 223.
Generalni konzulat v Chicago.
IZ KATOLIŠKEGA SVETA.
JUGOSLAVIJA IN ALBANIJA.
Jugoslavija je stopila s svojo med narodno politko v nov stadij. Princ regent Aleksander je prnesel iz Pariza utis, da mora biti sedaj konec Jugoslovanske potrpežljive politike in da treba malo poropotati, da se pokaže svetu, da Jugoslavija ni strahopetna temveč* da je miroljubna. Zato je Jugoslovanska vojska takoj pri njegovem prihodu v do-
skem ognju čisti.
Med tem ko ti mučenci za svoj narod umirajo v londonskih ječah, kolje engleška policija ljudstvo, ki je tako nesrečno, da je prišlo v sužnost grde Anglije. Tako je v pondeljek oddelek policije napadel hiše voditeljev Sinn Feinnov in jih požgal, voditelje pomoril in po streljal.Nek duhovnik poroča, da so
NA IRSKEM VRE DALJE.
Krutosti vladne policije so neizrekljivo razjarile irsko ljudstvo. Policija je požgala v Dublinu hiše voditelj ev naroda in nje same pomori-la, za to je prišlo do spopada mej ljudstvom in policijo, ki je v boju zgubila pet mož. __ .
-£—
Mr. Grdina predaval.
Zastopnik ameriških katoliških Slovencev na orlovskem taboru v Ljubljani je bil te dni na obisku v Chicagi. Ker ni bil napovedan, nismo mogli pripraviti pravega shoda, da bi nam dal pri tej priliki g. Grdina tudi natančnejša poročila o svpjem potovanju. Sešel se je samo ožji krog v ta namen in culi smo marsikaj zanimivega. Škoda,*da ni bilo mogoče zbrati večje množice* ker je blo silno znimivo. Posnetek teg predavanja bomo priobčili v Edinosti.
Mr. Grdini se pa zahvalimo' za to predavanje.
SLOVENSKI TRGOVCI OGLA ŠAJTE SVOJA PODJETJA V "E-DINOSTI".
movino poslala vojaštvo na albansko mejo in zasedla nekatere kraje.Zato je imela pravice, kakor jih je imela Italija, ko je zasedla Jugoslovansko ozemlje in ga še sedaj drži v sužno-sti. Zato najbrže Jugoslavija misli, da bode šla iz Albanija, kadar bo šla I tal j a z Jugoslavije. Da je stopila Ju goslavija na kurje oko Italiji, kaže dejstvo, da je Italijanska propaganda strašno začela kričati po celem svetu po vseh časnikih. Baje so celo hitro dobili posebnega odposlanca, ki gre v Washington k Wilsonu tožit krvoločno ( ?) Jugoslavijo. Pa Ju goslavija je še več naredila. Tudi na severu je stopila na prste zaveznikom in pokazala, da se jih ne boji. Zasedla je plebiscitno zono na Ko-reškem in volitve so morale biti preložene. — Tako je prav!
Nova država Reka. Dobra ni mi-selj! Zakaj ne narediti D'Annunzio kraljem ali cesarjem, da bi mogel po snemati Nerona.
ŠAJTE SVOJA PODJETJA V LISTU "EDINOST".
V Dolu pri Hrastniku so 11. avgusta tatje oskrunili v cerkvi Presv. Rešnje Tele, ki so ga odnesli z mon-stranco vred.
-o---[NAROČAJTE IN
ŠIRITE LIST 'EDINOST' * I TE LIST * EDINOST"!
KATOLIČAN — ČASTNO IMEL
Danes je irsko vprašanja v ustih celega sveta. Na misel nam prihaja dogodek v Angleškem parlamentu. Znameniti ljudski tribun na Irskem, O'Connell, je v vročem parlamentar nem boju z nasprotniki Irske. Nekdo mu zaluči v obraz besedo: katoličan—papist.
Spretni katoliški govornik v hipu v jame ta ustni base-ball in ga vrže nazaj v obraz nasprotnika z besedami: "Kaj, ti nesramnež, meniš me sramotiti s tem, da me imenuješ katoličana—papista ? Nasprotno, s tem si me počastil. Jaz sem res katoličan res papist* in sem ponosen nato. Zakaj beseda papist pomeni, da moja vera gre po papeževih naravnost gori do Kristusa, mej tem ko tvoja ve ra ne gre dalje nego do Lutra, Kal-vina, Henrika VIII.* in Elizabeto. Da, jaz sem papist. Ako bi ti imel le količkaj razuma, bi pač spoznal, d aje v verskih rečeh neskončno bol-^e, zaviseti od papeža nego od kralja — od tiare, nego od krone, — od krive škofovske palice nego od meča, — od duhovske sutane nego od ženskega krila, od cerkvenega zbora, nego od parlamenta. Sramuj se, da ti tako primanjkuje razuma in vere, pa molči in se poboljšaj!•" —
-o-.—
AMERIŠKI ČEŠKI ORLI
V Omaha, Nebr., so imeli č*iki Orli svej v«;liki nastop *n svojo zborovanje, ki je bila velika demonstra-* cija katoliške misli med brati Čehi.. Škof Koudelka* kot častni predsednik čeških Orlov, je imel slavnostno-sveto mašo. Veliko cerkvenih dosto-jenstevnikov se je udeležilo te demonstracije. Orli so krasno nastopili in želi burno pohvalo.
Pri tej prilki so si češki Orli začrtali svoje prihodnja delovanje po čeških župnijah po Ameriki. Tako med Čehi. Pri nas pa?
Katoliški z urednik katoliškega "Glasila" jih je napadel n jim škodil in na konvenciji se je upal oglasiti samo Rev. Orendač in ožigosati to grodobijo.
Vedno bolj smo ponosni na te napade L
-o-
Med Poljaki v Ameriki in tudi doma je jako razširjen red "OO. reda Vstajenja Gospodovega" ali Resur-reetionistov. V Chicagi imajo največjo župnijo na svetu. Samo njih katoliški šoli imajo nad 4500 otrok. Do bili so novega generala ali vrhovnega predstojnika v osebi Fathra Ladislava Zapala* urednika njih katoliškega dnevnika iz Chicage, Dzen-nik Chicagoski."
-o-
SLOVENSKI TRGOVCI, OGLA-

'EDINOST" SEPT. 25. 1Q20
Neodvisen dvotednik jugoslovanskih delavcev v Ameriki.
NASLOV:
Edinost Publishing Company.
1849 W. aand St.	Telephone Canal 98..... Chicago, UL
ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
ORLOVSKI TABOR.
(Izvirno poročilo Mr. Antona Grdina zastopnika Amerikanskih
Slovencev na Taboru.) (Konec.)
Published Weekly and Semi-Weekly in alternate Weeks by Edinoet Publishing Co., 1845 W. 22nd St., Chicago, IIL
Entered as second-class matter Oct.-11, 1919, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.
VSPEHI NAŠIH SOVRAŽNIKOV
Po bitki smo. %
Hud naskok naših sovražnikov na našo trdnjavo lista "Ave Maria" in "Edinost" smo prestali.
Za sedaj smo mi končali naše defenzivo. Kontra-offenzive nočemo začeti za danes, dasi imamo polna skladišča streliva in bi pokalo, da bi bilo veselje. Vendar mi smo miroljubni in nam se gre samo za napredek, ne za boj. Napadanje, podiranje pustimo drugim. Naše je delo! Je zidanje!	#
Vendar pa je naša dolžnost, da pogledamo v naše vrste, koliko škode nam je naredila ta offenziva?
Vprašali smo naše upravništvo. Poročilo upravništ^a se ^lasi: "Edinost" so odpovedali radi pohujšanja: trije.
Nasproti pa smo dolili s tem času radi tega "pohujšanja" novih naročnikov
na "Edinost" 234, na "Ave Maria" 365.
Upravnik dostavlja: "G. urednik, prosite svoje nasprotnike, naj zopet kmalu začno kako novo offenzivo, kajti dobro se izplača. Še ena taka offenziva pohujšanja, pa bomo nov stroj, "Folder", katerega smo prav kar dobili in stane $1200.00» popolnoma plačali."
000
To je naša balanca.
Mi smo ponosni nanjo t	*
Naši pohujšani nasprotniki pa... ?
važna zborovanja.
Ta teden zbornjejo v Washngton, D. C., vsi ameriški nadškofje in škofje. Kakor so sklenili lansko leto vsi škofje, bodo v prihoduje zborovali vsako leto septembra meseca. Zborovanje se vrši v imenu Zveze Ka{ol. Škofov — National Welfare Council.
Od lanskega leta do letos so se dosegli velikanski vspehi. Komaj eno leto obstoji ta organizacija, pa ima, že organizirane vse oddelke — departmente popolnoma. Vse katoliško moštvo se je organiziralo v Chicago in si ustanovilo National Laymens Council, ženstvo se je organizirali v National Catholic Women's »Council. Bivše "Federation of Catholic Societies" je prenehala obstojati enako tudi National Y. M. Union ker je mesto njih sprejela vse to delo ta popolnejša, večje in širše or ganizacije.
Poleg tega je urejena dobrodelno katoliško delovanje, šolsko vprašanje, katoliški informacijski urad je urejen itd. Skratke velikansko delo se je letos začelo in posvetovanje škofov ima namen vse to delo potrditi, vse te nasnovane velikanske načrte sprejeti in jim pomagati do uresničenje.
V resnici, miljoni katolikov se veselimo tega zborovanje. Miljone Katolikov je hvaležno svojim nadpastirjem, da so se zjediniti sami, ker sami zjedinjeni bodo gotovo zjedinili tudi duhovščino in lajike. Kjer pa je edinost med voditelji, edinost ciljev in namenov, pa tudi edinost sredstev — tam je vspeh zagotovljen.
Zato pozdravljeni, voditelji naši pri tem zborovanju. Bog blagoslovi vaše delo!
Pri vsej prireditvi je vladal krasen red. Voditelje smo občudovali, da so mogli vse to velikansko množico urediti, da je bilo vse zadovoljno.
Vsaki večer so se vršili koncerti, petje, zabave in pozdravi v posebni dvorani. Vsaki večer je bila dvorana natlačeno polna. V ospredju je bila posebna miza za škofa in višje dostojanstvenike. Tja so tudi mojo malenkost porinili. Tam se imel čast govoriti tudi z ljubljanskim knezo-škofom Dr. Jegličem. Tam sem videl tudi Mariborskega škofa in sarajevskega.
Nedelja je bila nad vse sijajna. Noči med petkom in soboto in med soboto in nedeljo pravzaprav ni bilo. Saj ni bilo miru celo noč. Godba in petje in zbrorovanje je bilo skoraj celo noč. V nedeljo smo še zgodaj zjutraj začeli zbirati vsakdo na svojem mestu po programu. Prostori so bili s posebnimi napisi zaznitaovani. V paradi smo korakali Amerika nci skupaj, da smo rešili ameriško čast. Korakanje je trajalo do pol 12 ure Nato je bila na javnem trgu sv.' maša. Govor lije škof Napotnik. Nato so se vršili pozdravni govori glavnih gostov z balkona. Tudi meni '— časa za kratek pozdrav. Veliko jih je čakalo, da bi radi govorili, toda ni bilo časa za vse. Tudi je bila vročina precejšna. Telovadba popoldne je tudi zahtevala, da je bil ta del programa kratek. Govoril je največ vladni zastopnik. To pa radi tega, da je v imenu vlade pripoznal Orlom vse, kar zaslužijo in da je povdarjal udanost vlade do naroda. To je bilo velike važnost za Orle, ker so bili do tedaj pri vladi vpoštevani samo Sokoli. Od tedaj se je pa reklo, da bodo prvi Orli.
Z balkona je pozdravil navzoče tudi Dr. Korošec. Vseh govornikov je bilo samo sedem.
V soboto* je bilo glavno posvetovanje Orlov. Pri tej priliki sem mogel izročiti Orlom nabrani denar. Obljubil sem pa, da bodo Ameri-kanci še nadalje radi podpirali Orle in njih težnje. Vse je bilo veselo in hvaležno. In navdušenih klicov na ameriške Slovence ni bilo konca. Posebno je pa dobro vpljivalo nanje že samo naše sodelovanje z njimi, katerega do sedaj nikdar še ni bilo. Tako je treba, da bomo katoliški Slovenci doma in v Ameriki ostali združeni. Dasi smo mi Amerikanci, vendar pa ne smemo pozabiti, da je Jugoslavija naša mati. Matere pa dober sin nikdar ne sme pozabiti. Da, tu sem videl, kako bi bUo sramotno za nas ameriške katolike, ako bi nas ne bilo na shodu. Kako bi nas bili pogrešali. Bili so Čehoslovaki, Francozi, Belgijci — kaj samo mi ameriški Slovenci bi se tolikega dne ne spominjali svoje matere, svojih rojakov* Da, cast, trikrat čast vsem onim možem, kateri so se zavzeli in navdušili za to krasne stvar. Čast jim! Čast listu "Edinosti." Rojaki doma vedo
k^iL /rr	■ "" njegovcmu ^niku, Rev. Kazimirju Za-
^fSKiBstrireras:
^L^ZT^l K"bi bi"- — " «
Ko se je pa vršila po taboru zopet seja Orlovske Zveze so oa eno no izvolili častnim članom Orlov Rev	4 1 •- ? ?
malenkost.	- Kaz,m,rJa Zakrajsek in mojo
*a veliki Šmaren esm bil na Žalostni gori. Tu je bil že ore.V n*™
Vfki SVCti ~ * —i	zborovati je! ^a
vel govorov 5	-»jem govoru je fa£ še
veliko posUz Sn^jCdnln^r zat T	pa imC'
sem na goro. In tu J^T^S^	^
Med kmetskini ljudstvom so se razmere sedaj precej ooslahinU <*„
so ,72 r d°ma mar?ik3terim	dobrim in kafoIUk'im moLm kfko
e° *>tl' Pamet *™Šati- T"ki bod° P-dno se bode popravo kar je pokvarjenega.. Po mestih pa tudi ni nič bolie Kaf^ u ■
postali oblatni in prevzetni, in teh je precei ker lih	,maJ° so
postalo milijonarjev. Pomilovanja' vredn7pa so If T " P° ubozali. Draginja je velika, reda nobene« Vlal	80 J°PCSah In
malin obračati, in dobro me je v svoje^fnice v ^ ^ SVO' naprej ne sme iti dolgo, ako Jačun^na ^no Z^"^0' tak°
__Anton Grdina.
Velika slavnost v Washington, D. C.
New York*. N. Y.—Sezona živahnega društvenega dela in predstav je nastopila. Prvo ned. oktobra t. j., 3. okt. po blagoslovu bo v cerkveni dvorani 62 St. Marks Place izvzirna igra posneta iz dogodkov za časa svetovne vojne, ki jo je spisal udeleženec vojne iz stare domovine. To igro, ki bo živo predstavljala resnične dogodke strašne vojske* prirede člani iz vseh društev slovenske župnije v New York.
Ta edinost mej našimi društvi in njih skupno delo v pokritje stroškov odra bo gotovo privedla drage rojake Greater New Yorka k predstavi 3 okt. ob peth po poldan, da bo skupno delo vseh društev doneslo tem več uspeha v skupno korist.
A- Sumrak. -o-^-
New York.—Ni še dolgo, ko smo imeli, že tretjo srebrno poroko v naši slovenski župni cerkvi na 62. St. Marks Place, že jim sledi četrta. In sicer bode 26. sept. t. 1. ko losta praznovala svojo srebrno poroko Mr. J. Mevžek in Mrs. Ivana Mevžek, rojena Košu. Mr. Mevžek je doma iz Preserja pri Borovnici in gospoda pa iz Borovniče. Srebrno poročen-ca stanujeta v Newarku, res precej daleč od župne cerkve, a vkljub temu hočeta narediti to slavnost v slo venski cerkvi in s tem razveseliti žu pijane in prijatelje.
Castitamo njima ter jime kličemo: na mnoga leta.
Res nekaj vedkega v enem letu
kar štiri srebrne poroke v tako majh ni župniji..
Poročevalec.
Opomba:—Mrs. Mevžek je naša dolgoletna zastopnica in dobrotnice je blaga žena in skrbna mat in navdušena delavka za Boga. Tudi mi se radujemo te slavnosti in jima ča-stitamo iz srra!
Bog ju živil	Urednik.
Joliet* IIL—Prosim malo prostor-čeka v vaših listih za mal dopis iz naše naselbine. V cerkvi sv. Jožefa smo imeli prejšne nedeljo slavnost ko so nas obiskali slovehski-frs.. JT""^ h.| škan in misijonar Pater Vesel j kč Kovač iz Kitajskega. Imeli so i
Te dni se vrši velika, izvanredna slavnost v Washington, D. C. Te dni bode Kardinal Gibbons položil slovesno vogelni kamen velikanski, da največji cerkvi v Ameriki, ki bode stala nad 5 milijonov dolarjev — cerkev Brezmadežnega Spočetja Device Marije.
Kakor znamo posvetili so ameriški škofje Združene države varstvu Device Marije Brezmadeža spočete.
Sedaj, ko se je dosegla toliko zaželjena edinosti in enojni nastop vseh škofov in sedaj, ko so se katoliki tako krasno pokazali v svetovni vojski, sedaj je bil čas da se postavi v Ameriki tudi cerkev, ki bode cerkev vseh cerkev. In tako se je porodila miselj te velikanske stavbe. Mejnik naj bode med časom zaspanosti in časom modernega dela za Boga in bljižnega.
Katerega zavednega katolika bi tudi ne veselilo, ko vidi tudi v tem tolik vspeh.
O, kedaj -bomo mogli tudi, mi, ameriški Slovenci, videti svojo duhovščino, svoje kat. voditelje združene, zjednjene za en cil in za enaka sredstva k temu cilul
O, pridi ta lepi dan, pridi tudi za nas! Kajti vemo: ko bodo tudi naši duhov, pastirji zjedinjeni, zjedinjeni bomo takoj tudi mi katol možje.
Dokler pa tega ni med nami, pa prosimo — Marija, pomagaj nam!
-o--
Predloga da b| se mački obesil Tpočitnice za matere, zvonček na vrat, d^ bi bili ptički
pridige ob 6. uri, ob 8, in ob desetih. Povedali so nam veliko zanimivega iz kitajskih misijonov. Pri vseh mašah so pa naši. pevci in pevke zopet ? pokazali, kaj znajo. Iz kora se je taz legalo tako ubrano petje v čast "A-ve Maria, da je bil marsikde gin-en do solz, ko je čul to krasno himno v čast nebeški Kraljici. Vsa hvala in priznanje gre našim fantom in dekletom, pred vsem pa našemu izvrstnemu organistu Martinu Cvenk.Sam častiti pater misijonar so pohvalili naše pevce in rekli, da še v Ljubljani nimajo takih pevcev in tako izve-žbanega kora, kakor ga imamo mi v Jolietu.
Srčne pozdravljam vse čitatelje lista 4 4Ave Maria,"
Marko Bluth.
DAROVI ZA ORLOVSKI SKLAD.
Maks Robnik $1; Zamernik $1 • Franc Okoren $1; Frank Funtek $1 Franc First ml. 50c; Rudolf Robnik 5oc; Ivan Kljun 50c; Franc First st. 50c; Anton Fink 50c; Ivan Krže 50c; Jakob Poobrežnik 50c; Frank Mihelič 50c; Franc Bambič $1 • Fr Bambič ml. 50c; Antonija Cerar$i i B. Globočnik $1; Matija Koren $1 -John Svetina $1; Pavel Jamnik $1 • John Skul $1; Nikolaj Milcinovič ' M,h* Gerlovič $1; Franc Starman $1; Gertruda Polajna $1; Marija Janze $1; Frances Raspet $1 •
varni pred njo, je našel podporo tudi pri miškah.
Naj se zgodi karkoli hoče, vedno se najdejo ljudje, ki so to "naprej vedeli", da se bode zgodilo.
Počitnic je toraj konec in učiteljice so začele delati, začele so se pa
* Morebiti pride za Ameriko kedaj doba, ko se bodo mogle vršiti predsedniške volitve, brez kakega denarnega škandala.
Čudno je, da še nobenemu pogreb-niku ni prišlo na um, da bi obesil svoj oglas na križišča parkov, kjer se vendar toliko ljudi ubije.
IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Chicago, IIL—Ko prebiramo dopise iz raznih naselbin kakor tudi pro-teste r»di napada na list "Ave Mana" in njega urednika, se člo /ek kar zveseli, da so se tako odločno po-z^Zt po naseiDinan pro.i nesram-remu napadu. Nij pa iavnost ve, da nemu napadu. Naj pa javnost ve, da smo tudi mi Chicaški Farani sv. Ste fana obsojali in se zgražali nad tako neupravičenim'napadom na častivrednega g. župnika Kazimirja Za krajšek-a. Človek bi ne verjel da se more tako po nedolžnem in pa še od takih oseb, ki bi imele še pomagati, pa hočejo tako zavratno preganjati urednika lista "Ave Maria" in nam vsem častivrednega gospoda župnika. Ali, gospodje, zmotili ste se, kajti povem Vam, da sem govoril z večino faranov,ki so se izrazili, da
zbirka Marije Bevc, Cannonsburg, $31.15; Katarina Kuhelj $1^0 • Fr Moravč 50c; Rev. J.^ Schiffrer $5 j Jakob Osvald $5; John Strle $1; Fr Lavrič $1; Amalija Furlan $1; Anton Pozun 50c; Anton Benedikt $V Zveza Jugoslovanskih Žen in Deklet vChicagi $15; Martin Hozjan K. Mišica soc; Agneza Klarič
•V*' €r $I; Bar*>ara Malina-nc $1; Miha Sepec ; Fr. Gorenc $2; Ter. Fir $1; Agneza Klarič $1 ; M. Novak 90c; Mih. Tomažič $1; Manja Tomažič $1; Helena Zora $1 -Franc Gerdešič $1; na pikniku či-kaskih Slovencev $150.
bolj ko je mogoče razširjajmo list Ave Mana" in "Edinost", ker sta
«lo pr,ljubljena in na pravem po- -------------- _
tu. Tako smo sklenili Chikaški Ste^ .slovenskemu fantu iz Chisholma, venci in vsi HnKn" f*MM:___ r	___• , .	_____
vene, in vsi dobri farani sv. Štefana Vam pa č. g. župnk Kazimir ZaTcraj-sek kličemo: Le tako naprej, mi smo z Vami in bolj resnično povedano, še bolj Vas ljubimo, kjer smo videli, da se Vam je krivica zgodila.
Zato pa, dragi prijatelji, po raznih Slovenskih naselbinah, razširjaj mo list Ave Maria in Edinost, ker to je naše podjetje, ker s tem bomo pokazali, da se ne strinjamo s podlostjo naših nasprotnikov, ampak gremo vsi za našim urednikom po začrtani poti naprej.
Pozdravljam v menu več naročnikov lista " Ave Maria" in dobrih fa-ranc»v chicagskih.
Leo. Mladič.
Greaney, Minn.—Jaz Vam bom pomagala pri listu "Ave Maria", kar Vam bom mogla. To Vam pa moram povedati, kako me srce boli, ko Vas tako napadajo listi, pa še taki, ki pravijo o sebi, da so katoliški. In pa še celo od duhovnika 1 Pa tako po nedolžnem, saj mora vendar vsak pameten človek vedeti, da gre vse to z same nevoščljivosti. Pa še eno moram povedati, da čast tistemu
bivšemu Orlu in sedaj članu KSKJ. Prav je povedal! Stokrat čast! Kako smo bili veseli, da se še dobi kak človek, da pove resnice. Lahko jih Je sram takih ne vošči j i vce v. Pravijo, da so katoličani, pa čez katoliški list pišejo.
Prisrčno Vas pozdravljam in Vam želim mnogo naročnikov za list "A-ve Maria", Vaša zastopnica
Uršula Babich.
Opomba uredništva: Hvala Vami Nič se ne žalostite! Bog pripusti tudi pohujšanje, da se kaj dobrega — j seže. Ljudstvu je ta boj odprl oči. To bodo tisjti kmalu čutili, ki so povzročili ta boj. Krivica se maščuje. — Da, v resnici čast bivšem Orlu iz Chisholma, ker jo je res dobro za-(Dalje na 4. strani.)
_________
EDINOST.
SLOVENSKI ORLI IN
SLOVENSKE ORLICE
(Rev. Kazimir Zakrajšek OFM. Urednik "Ave Maria" in "Edinosti" in tajnik Zveze Katoliških Slovencev.)
PONATIS IZ SLAVNOSTNE IZDAJE "MLADOSTI."
(Konec.)
Pravkar pa se je ustanovila velikanska organizacija vseh katoličanov cele Amerike, ki je znana pod imenom National Catholic Welfare Council. Ustanovili so jo naši navdušeni škofje, ki jo tudi vodijo. 25 milijonov dolarjev bodo nabrali prihodnje leto, da bodo izvedeli vse načrte, katere imajo. In eden izmed teh načrtov je zveza vseh katoliških organizacij sveta v eno, torej tudi mladeniške, torej tudi Vaše. In povem Vam, da smo že sporočili tja o vsem Vašem delqyanju in !bomo kušali doseči, da se-bode spletla, ožja vez med Vami in med katoliškimi fanti tukaj. In po tej vganizaciji boste imeli večkrat priliko čuti o vsem tem, da boste videli, kaj in koliko store katoliški fantje po drugih deželah, da bode to navduševalo še vas, da boste šli za njimi enako navdušeni, enako junaški in enako požrtvovalni.
Da, fantje in dekleta! Veliki čas je tu za Vas! Čas katoliške zavednosti in katoliškega prepričanja. Svet je bolan! Brezverstvo ga je spravilo na težko bolniško postelj. Črna je prihodnost. Vendar samo eno je zdra vilo za tega bolnika: Krščanstvo! Nazaj k Jezusu! Nazaj k Bogu! Mi katoličani smo edina rešitev sveta iz sedanjih homatij. Svet moramo pridobiti, da bo začel katoliško misliti in soditi, pa smo ga rešili. Zato pa, ako se katoličani ne prebude o pravem času, se ne zavedo te svoje velike dolžnosti, ne nastopijo med narodi s svojimi idejami kot zdravilom, potem stojimo vsi pfed velikansko katastrofo sveta. *
Zato: Orli! Orlice! Naprej! Na->rej po poti, katero ste nastopili! To je prava pot! To je pot uspeha in napredka, to je pot k popolni zma gi. Nesite tudi Vi v svoj narod kot zdravilo sedanje bolezni ideje Križa-nega! Navdušite narod za krščanske principe in rešili ga boste.
Mi par ameriški Slovenci, Vam v tem slovenskem trenotku obetamo, da Vas ne bomo pozabili. S žalostjo priznamo, da nismo do sedaj storili za Vas, kar bi morali in kar bi se bilo dalo. Krive so tega naše lastne žalostne in neurejene razmere in naša needinost. Vendar jaz verujem v delo ! Delati treba, pa se doseže, če
tudi morda počasi in s težavo. Česar do sedaj nismo dosegli, dosegli bomo v prihodnje. Toliko Vas pa zagotovimo, da smete na nas računati. Lista "Ave Maria" in "Edinost" Vam bodeta ostala zvesta in bodeta vse storila, da Vam pomagata. Samo naprej!
Ko sem pred leti v neki slovenski župniji skončeval tedenski sveti mi-sijon, tedaj je prišel k sklepu tudi ondotni škof, da da blagoslov in da spregovori nekoliko besedi. In pri tej priliki je rekel gosp. škof, dobri po-znavatelj naše zgodovine: "Vi Jugoslovani ste lahko ponosni na svojo zgodovino. S krvjo je sicer pisana. Vendar je to zgodovina naroda- ju-, naka. Stoletja ste stali na straži Evrope in s svojimi srci ste branili za-padno kulturo. Da, če je danes Evropa kulturna. Vi z Vašo krvjo ste ji jo kupili. In Evropa Vam teh nezmernih žrtev še ni plačala. Nasprotno! Še po strani Vas gledajo k jI manj izobražene Z nehvaiežnostjo Vam plačujejo, ker pozabljajo, da sr oni napredovali, ko ste Vi ki" £-vtH. Venda-, Jugoslovan, ne bojte se! Vidim, Ja 5«r si v teh težkih sto let jih ohranili eno, in to poglavitno stvar: sveto vero! Bratje, kjer je pa vera, tam je tudi upanje, tam je bodočnost. Jugoslovani, jaz vidim v zgo dovini napisano na Vas krasno prihodnost. Zato, ohranite si še nadalje svojo vero in ne pozabite: kjer je vera, tam je tudi upanje, tam je tudi prihodnost."
Naj te besede, ki so gotovo krasno zamišljene, povem tudi jaz Vam, dragi Orli in Orlice! Spomnite se na svoje junaške očete, ki so prelivali kri za to domovino, katero imenujete Vi sedaj Vašo! Bodite njih vredni sinovi! Tudi danes gore Strašni kresovi po deželah Evrope, kresovi požarov rdečih prekucuških naukov, ki napovedujejo "rdečo" nevar nost. Na noge! Na delo! Na boj! Na obrambo!
K sklepu naj še opomnim: ne silite sem v tujino! Ostanime doma! Koliko krepkih fantov je pred leti zapustilo svoj dom, pa se bodo sedaj vračali domov uničeni telesno in dušno. Amerika pripravlja strožje postave za omejitev naseljeništva. Zato, fantje in dekleta, ne hodife sem v tujino Iskat sreče. Imate lepo novo svobodno domovino. Oklenite se je s celim srcem! Ostanite doma. Zavihajte svoje rokave, pljunite v ro ke in zagrabite za delo v tej svoji domovini in srečo boste našli tam. Na nas se po obračajte za pomoč in kolikor bode v naši moči, Vam bomo vsikdar radi in z veseljem pomagali.
Živeli slovenski Orli!




NE ČAKAJTE!

Gaspud editar sm jm pršu naz-nant inu na vednost dat, de sm brau ti«te ta črne bukve k se jm prav "pri mite tatu!" k ste j h nadrukal v vašm papirji Edinast. Vejo gaspud editar se mi strašnu fržmaga, k sa oni pisal, da nej rajs de b diihovnki točo dajlali.
Le kga b tajil inu bi tajil k pa jest vajm, da je tu rajs. Jest sm previ-žen, de je rajs, pa je rajs, pa nej se oni magari stukrat na glava pastav-je, pa me ne bojo prehajtal, de tu naj rajs. Kaku bi tu rajs ne blu, kje pa muj brat Peter Zgaga s Cortlend štrita tu povajdu. Vejo on je pa strašnu vučen in kunšten, da nkol tajga! Vejo on Je hoda v starem kra ju v deveto šulo pad mustom, k ji pravjs v Couklburgi de je pad mu-stam, inu de je tačrna. Vejo Peter m je djav, de je tu rajs in jest vajm, de je tu rajs. inu je rajs, inu nej kar nič ne zavijeja, inu se ne zgavarjeja. Sej vej m, Sur vani z duhovni držeja" inu se za duhovne pategujeja. pa ta-ku pravje, de nej rajs. Men je pa un dan Peter povajdu, de je še več rajs, de so duhovniku uržah, de se je vojska začela, in potlej sa bli uržah. de se je vojska nehala,.potlej mi je djav de sa duhovniki uržeh, de je balše-vizm pršu in vse, vse, de sa uržah. Pasebn sa pa vsega uržeh vami gaspud k rdečkarjem mir kaze in jim gmaha ne dajo.
Vejo, un dan sva bla s Petram
Živele slovenske Orlice!
Bog in Marija naj Vas blagoslav-ja!
skupaj pa me je tu prpovdovov", de točo dejlat ni glih taku teš^u samo znat je trajba. Pa sm djav, vejš Peter, jest te hudu glajham inu rad štemam samu ena rejč ti vseglih ne vrjamem, da b kdu znov točo dejlat. Če znajo duhovniki točo dejlat, ize-kaj pa ne znajo tudo vodo dejlat, inu dež narjedit. Jejmnesta! m je djav, kaku s ti neumen! Kaj ne vajš» de zna vodo vsak dejlat, sej še jest nardim v mujmu ta narodnm Glas vsak dan kar na galonie, pa še prav umazane, de kar lejpu diši, de si vsak pašten človk kar nus zatisne. Al toča je pa drgač! Vejš, un dan sa nam Sami Saksarju ata pakazal, kaku se točo dejla. Ukazal sa nam v ofis prnest cev škaf vade. Pol k sma jm pa vada prnesli, so pa vse okna zakril s črnm štofam, pol sa pa vse luknce zamašli, še pr vratih sa klu-čavnca zamašli. Pol sa pa vzel v rake tiste bukuce k sa jh sami na dru-kal inu pa tolarji predajel de sa •Kranjce galjfal pa sa začel taku rttdn molt, de me je blu kr groza. Rokus! Pokus! Frankus! Benedik-tus! Trskus! in taku naprej, pa k b ti-Pavle vidu. Sveta pamagavka, sm djau, k se je zabliskal, sej b se biu kmal zmotu, pa b se biu prekrižu, pa sm se še o pravm cajt zmislu, da tu nej več tnadern. Pa trajšlu je, tre j slu, taku de sa ate imel potlej s perica za opravt. Pol se je pa vsula toče pa je šla taku strašnu, de sma vsi pijomtarji k sma v ofici imel pet ur dejla, de sma toče ven znasil. Vidiš Pavle, m je djau, de j erajs ma-eoče točo dejlat. Vejo men se je pa
prahibišna nej biu, inu sma imejli munšajna kulkr sma ga tli, zdej sa nam paše tu brdirbal. Ja, ja, je djav
7* T de bu°j"a že Še vidli, de jh buoja Kušerju Janez z Želeta še na Krvava rihta naznanil v Vašington pr prezidenti, de bujo tam zvejdli, kakšne jih špilaja tlalela med krajn ci v Amerik, de jh bujo še v Meksi-ka za prezidenta paslal.
Vejo, gaspud, men pa kar nejšlu tu v glava kar m je Peter perpov-dvov. Pa de b glih krajnski duhovni bh taku kšajt, naka, tega pa že ne vrjamem, pasebnu pa še ne vrjamem vad nih k jih ja paznam, še k sa krave v kračci pasli. Pa k m je Peter vse povajdu, vejo pa jest, vse taku svetu vrjamem, ker vejm, de se Pet*r nkol ne zlaže, kadar ga nej zraven, inu de vse zmir pa pravic pavej. Inu taku sm jest začev verjet de je tu rejs, inu de oni znaja točo dejlat. Zato sm biu pa gor krvav nht, inu sm jih naznanu, de če buo rejs kdej v Ilinoijzi kontri toča pa-bila, de bujo vejdli prec koga prjet za tu. Taku, zdej pa vejo! Tu sm jim tu povajdat. Zdej grem pa v Že-let h Ku|arjevem Janez, kjer me pa že mežnarju Tone čaka, borna tam kamarje zaklal inu borna kaline i-mejl, pa jim ne borna nič paslal. Vejo Kušarju Janez z Želeta sa taku hudi na jh, de sa kar zelen vad same jeze inu sa se taku pašušli zatu pa sa patrejbni kalin in mal kamarje-vih klabasic, zatu pa grema ke, sej vejo, da je mežnarju Tone taku stra šansk usmilenga srce.
No, tak, nej se pa dobr unterhol-
ze preneumn zdalju, sm pa djav: *a;o	j-*	.
\r - « • t> 1 - •	.	1 taja' ^spud editar, jm bom že oršu
Vej s kaj Pavle, ce je pa rajs tu 00-	,	' 1 . ... prbU
♦ ' k_____pr. PoveJdat kaku se burna imel i in ka-
tem se bom pa tud jest zapisu v ta rdeč ferajn, ka sa tist Kristanu ata naštftal pa lepu oskubil, potem jo pa podurhal pa francosk. Potem je pa le rejs, de sa samu duhovniki uržeh, da Kristen ne more Italijancov s Trsta pregnat. Zakaj pa oni ne nare-de toče, taku de b vse palentarje pa-tuvkla, de b se zamerkal, kdaj sa naša zemlja kral.
Ja, j a. Vejo kaj m je še Sakserju Peter pavejdu, de sa vse nesreče v Amerik samu vani uržah, de je biu tak fleten gmah k še jh naj blu tlalela, da se Saksarju ata imejli taku židane cajte inu sa tolku vovne na-strigli vad- kranjskih backu, de sa se kar pa njih valal. Vad kar sa pa vani tukaj pa ni več za gverat v Ameriki, taku de se buojo pridržali Za-lonistm, vejo, to je itstm zidam, k buja šli tje v Palestine, de bujo tam nov judsk kralestvu štiftal. Zato k sa oni že taku nih žlahte. In je djav. ,de prej nej ne grmel ne treskal, pa tud toče nej blu, ja, vejo, še celu
Prostor na vseh boljših parnikih je več tednov naprej razprodan, zato ne čakajte do zadnjega tedna, ako ste namenjeni POtovaU v .tari kraj. V Vašo korist je, da se odločite za ta ali oni navedeni parnik in si prostor na njem za-arate. Mislite v naarei-
NEW YORK — DOBROVNIK — TRST.
l8 sept. — BELVEDERE, 2I sept __ BELVEDERE,
23 sept. — ITALIA. 28 sept — COLUMBIA, 7 okt. — ARGENTINA, 3 nov. _ PRESIDENT WILSON.
NEW YORK — GENOVA.
6. okt. — REGINA DTTALIA, 3o. okt> __ RE D'lTALIA, o. nov. — PESARO. NEW YORK — HAVRE ALI CHERBOURG.
18 sept. — CARONIA, 21.* sept. — AQUITANIA, 23 sept — ROCHAMBEAU, . 24. sept — LA FAYETTE, 30 sept. — MAURETANIA, 1 okt. —LA SAVOIE, 7 okt. — IMPERATOR, 6." okt. — LA FRANCE, 12. okt — LA TOURAINE. 12. okt. — AQUITANIA. Navedeni vozn ired je podvržen slnčajnim spremembam. Piiite po cenik za posamezne parnike in razrede-
Potni listi: — Potnikom preskrbim potne liste in drugo, kar r»-
bijo za potovanje.
IZ STAREGA KRAJA: —
je do sedaj prišlo v Ameriko ze več slovenskih naseljencev, za katere sem jaz izdelal potrebn listine in katerim sem jaz poslal karte. Ako želite tudi Vi dobiti sem svoje sorodnike, mi pište za tozadevna pojasnila.
Za nadaljna pojasnila se obrnite na	_
LEO ZAKRAJŠEK
70-9th Ave., New York, N. Y.


NAJNOVEJŠA NOVOST!
IZVIRNA ŠVICARSKA URA S KUKAVICO
.IMPORTIRANA IZ EVROPE.
Ravno kar smo ..sprejeli iz Evrope prvo pošiljatev (po vojski) izvirnih Švicarskih ur s kukavico. Te ure so jako dobro znane in priljubljene med evropskimi narodi, ki si jih čakali tukaj v Ameriki zelo nepotrpežljivo. Te ure s kukovico so zelo leps in močne, nareje z roko iz posebnega lesa zelo bogato okrašene z rezbarijo in uloženimi okraski kakor kaže slika. Narejene so v veliki 20 inč visoke, in 13 inč široke. Ploščica s številkami je 5 inč xiroka. Številke in kazalci so iz pristne slonove kosti. Ima tudi dve uteži ne dveh verižicah. Kolesovje te ure je kakor vselej, najboljše. Ura bije ob urah in polure. Kadarkoli bije ura, se vselej odpro majhna dverca pod streho sredi ure in kukovica prideven in lepo zapoje kar je **ko lepo in kar imajo tako radi liudje.
Te ure s kukavico so velika pridobitev ra vsakega, ki jo i-ma. ker ie to prva in zadnja po-šiliatev iz Evrope, ki je bila izdelana še pred vojsko, ker je bilo izdelovanje teh ur ustavljeno v vojski. Ako hočete olepšati svoje pohištvo, naj je še bosrateiši ali se bolj revno, in ako hočete narediti svoj dom. da bode izgledal domače, hitite in naročite si to spominsko uro ker jih imamo samo malo število in ker teh ur ne morete dobiti kje drugje ker smo mi edini zastopniki teh ur v Ameriki. Poleg tega je prevoznina in pa colnina predraga. Mi J>i radi zadovoljili svoje i**ročnike in bi jim radi prodali te ure po posebno zničani ceni $16.95 z ušteto pošiljatvijo. — Ne poiiljite denarja naprej. — Samo iztrižite ta oglas in ga pošljite skupaj z $2.00 in ostatek boste plačali, ko boste dobili blago. Hitite in nam pišite takoj na
VARIETY SALES COMPANY 1016 Milwaukee Ave.,	Dep. 307 H.	Chicago, in,
imelji
sne buoja kamarjeve klabase, de se boja še nim sline cedile. Gubaj! Val	Pavle.
MODRA POLITIKA.
Modra politika je, ako vedno vse preiščete v luči svojega splošnega znanja. Samo ako vidite kje kak o-glas, ni nikdar dovolj dokaz za resnico. To. kar oglas pravi, mora biti potrjeno v vašem razumu in mora biti potrjeno s spričevali. Trnerjev American Elixir of Bitter Wine more prestati to preskus j o spričevala prhajajo z vsako pošto vsaki dan. To je najbolj zanesljivo zdravile za želodčne bolezni, zaprtje in nepre-bavljenje itd. Ako potrebujete kako toniko. ki bode pokrejila vašo živahnost, vprašajte svojega trgovca z zdravili za Trinerjevo Angelica Bitter Tonic. Mr. Jery Brokl nam je pisal iz- Park Falls, Wis., 10. avgusta: "Vaša Angelica m je pomagala. da sem zadobil zdravje in želim» da bi to zdravilo bilo znano vsepovsod. Če tudi 33 let star, čutim se vendar, kakor bi bil 18 let." Zavrni te vse ponarejene stvari. — Joseph Trner Company, 1333—45 S. Asch-land ave.. Chcago, 111.
V KNJIGARNI "AVE MARIA"
imamo veliko zalogo slovenskih knjig. Nad dvesto zavojev smo jih dobili te dni iz starega graja.
Tu imamo skoraj
Vse Slovenske Povesti in Romane, Vse Slovenske Molitvene Knjižice* Nabožne Knjige, Novo Sveto Pismo,
Muzikalije, Cerk. in Svetne. Razne Pesmarice. —
V zalogi imamo tudi angleške mo-
litvenike. — V "EDINOSTI" smo priobčili cenik knjig. Kdor ga želi naj pride ponj nemudoma.
POTREBUJEMO DELAVCEV.— Stalno delo. — Dobra plača. — J.
G. Hoffman &Sons Co., Gormania, W. Va. — Strojarna potrebuje del a v cev v različnih prostorih, delo se dobi odzunaj ali pa znotraj v tovarni, kakor kedo želi.
Ako kateri rojak želi sem priti naj se oglasi pri:
J. G. HOFFMAN & SONS CO.f Germania, W. Va.


mM E2H
"EDINOST" SEPT. 25, 1920
PAYLE ZGA6A.
edinost" sept. 35, 1920
KRIŽARJI.
roman v fttirih delA. Spisal: H. Sienkicwich. Poslov.: Podrmvski.
(DMlje.) .
koj nekoliko vitezov.
'(Dalje prihodnjič.)
-o-
iz slovenskih naselbin.
(Nadaljevanje s 2. strani.)
Nekateri gostje, navajeni na sijajne zabave na uglajenih zapadnih dvorih, si niso pridobili posebno dobrega mnenja o šegah in običajih Križarjev, ker so godci na tej zabavi svirali samo vriščeče skladbe, "špilmani" pa prepevali nedostojne pesm, pri tem pa so plesali nalik medvedom s polunagimi ženskami. Ko so se začudili temu, da so todi ženske v gradu, se je pokazalo, da je bila ta prepoved že davno ovrže-na in da je sam veliki Vinrih Kni-prode plesal ob svojem času z zalo Marijo von Alfleben. Križarji so govorili da ženske ne morejo le na Visoki trdnjavi stanovati, marveč da morejo zahajati tudi v refektorij na gostije, in da je v minulem letu I kneginja Vitoldova, ki je prebivala ' v stari, po kraljevo urejeni puškami prihajala skoro vsaki dan semkaj i-grat s cekini, katere so jej vsakega večera darovali.
Tudi ta večer so igrali za zlate ce kine na šah in na kocke, in sicer so igrali več nego se razgovarjali, ker so jih ogluševali pevci in preveč tru-ščni godci. Vsekako pa je napočil časih kak trenutek tišine, in nekoč se je s takim trenutkom okoristil Zindram iz Maškovic ter vprašal ve likega mojstra, ali so križarski pod-ložniki v vseh pokrajinah udani križarskemu redu.
Konrad von Juningen mu je odgovoril na to:
"Kdor je udan križu, mora ljubiti tudi naš red."
Ta odgovor je bil všeč Križarjem in njihovim gostom ter so pričeli hvaliti ga radi teda. Veliki mojster
se je razveselil in nadaljeval:____
"Kdor je naš prijatelj, njemu so godi pri nas dobro, ali kdor je naš sovražnik, za tega tudi imamo dvojno sredstvo."
" "Kako?" vpraša poljski vitez.
"Morda xe ne veste, da jaz pri—j dem iz svoj i Ji sob v ta refektorij po malih stopnjicah v zidu, in pri teh stopnjicah je obokana soba. Ko bi odpeljal vašo milost v to sobo, spoznali bi prvo sredstvo." ^ 4'Tako je!" zakliqejo Križarji.
Ali gospod ie. Maškovic se spomni, da veliki mojster govori o oni sobi, polni zlata, s katerim so se toliko hvalili Križarji, na to pa nekoliko pomisli ter spregovori:
' 'Nekoč.. . a temu je že davno. .. je pokazal neki nemški sesar tako sobo našemu poslancu, ki se je imenoval Skrabek, ter mu rekel: "Jaz imam s čim pridobiti tvojega kralja !" Skarbek pa je vrgel med ono zlato svoj dragoceni prstan ter odgovoril : "Pojdi zlato k zlatu, ker mi Poljaki imamo rajše železo!" Ali pa veste,, kaj se je potem zgodilo?
•Potem je došlo do Hundsfelda. .." "Kje jem Hundsfeld?" vpraša ta-
solil. Mislim, da se je takoj začelo kovcati, ko se brali tako hud poper, j Sicer pa prosimo dopisnike, da nc bomo več o tej polemiki pisali.
Cleveland, O. — Protestiram tudi jaz proti Vašim napadalcem, kajti kakor jaz sprevidim, so Vaši listi1 pravi biseri katoliških časnikov, in' na pravem stališču listov, ki delajo 1 za Boga, vero in narod. Tudi glede Rev. V. S. jaz ne morem razumeti,' Članek, za katerega s egre, je pod- j učljiv in dostojen posebno za nas mladeniče. Valentin Mavko.
Nekaj novic iz Collinwooda.
Pri nas je vsak dan nekaj novega, različnega in prijetnega. Človek za-more skoraj komaj zasledovati razne dogodke, ki v resnici krase življenje v naši res prijazni naselbini. To pa je vzrok, radi katerega niikdo ne mara poročati o Collinwoodskih Slovencih. Da slovenski dom obstoji, je znano brivcem in drugim, da delavski dom krepko napreduje v splošno zadovoljnost, je nepobitno dejstvo. O vojn in politiki se sploh ne menimo. Toda, mirna Bosna. Pač pa, tu pa tam se sliši marsikateri globok zdihljaj: "prokleta Italija." Pa to nič ne zaleže. Uverjeni pa smo, da kakor je prišla od vzhoda k Slovencem blagovest, tako bode tudi od ondot zarumenelo na jasnem nebu toplo solnce, ki bo sipalo v izobilju na naše opustošene pokrajine obilne blagre bratstva in svobode. .. Nekaj drugega, bolj važnega je, v čemur so zaposljeni naši rojaki. Pred nekaj leti se je tukaj razširila, kakor drugod, neusmiljena španska kolera, k je opustošila marsikateri ljubeči družinski krog. Ni-kdo ne more opisati gorja in solz, ki so se pretočile in iztočile iz ljubečih src za nepozabnim ranjkimi. Pa čas in razmere so zacelile marsikatero skelečo rano. Vdove kakor vdovci se možijo in ženijo, da je veselje. Kaj pa mladeniči? Tudi oni so postali zelo korajžni. Zlasti zdaj ko je pršlo k nam precej zalih in močnih deklet iz domovine. Kar vrste se poroka za poroko. Tudi tu lojene rojakinje postajajo čedalje bolj ljubosumne — " nabožno zavidne" — boje se namreč, da bi kot priletne samice ne jokale, zato pa se prisrčno oklepajo utrujenih, a poštenih rojakov, ki so že davno prišli iz starega kraja. Ne maram omenjati posebnih parov, ki so si zadnje čase svečano obljubili medsebojno zakonsko zvestobo, ker bi se gotovo kateremu zameril. Ne mogel bi namreč opisati sijajnosti, ki jih je spremljala k oltarju. Vse je bilo lepo, divno. Riža se je na bušelne posulo na mlade pare. Neveste so ga imele polne žepe in čevlje . . .
Pa tudi ropotalo se je tupatam
prav po starokrajsko, kakšni pogumni vdovici in kakšnemu koraj-žnemu vdovcu. Pa kaj za to? Jeli to greh? So li vraže? Meni se to prav prijetno zdi. Vraže so vedno vraže ali običaj je nekaj vzvišenega, kar vzbudi v človeku naj prijetnejše spomine še izza mladih let.
Menda se nekdo ne bo čudil in povpraševal "Odkod toliko novega življenja v collinwoodski naselbini?" :Prjatelj, to je naravno, da narod naenkrat prde k sebi in se strezni ter se pogovori med seboj. Prepirov, ljulike, ničvredne politike in zdražb je bilo na grmade v Collinwoodu in Clevelandu. Pa kaj je vse to rodilo osirotelemu narodu? Nič, prav nč! In zdaj, ko so časi pričeli biti jasnejši, smo prav zadovoljni, da imamo v clevelandski metropoli svoje stav-tinsko društvo, svojo banko, svojo •'foundry" in druga svoja gospodarska podjetja, katera izpodbujajo rojake, da naj so varčni in da poleg pust h r. irodnih domov, naj si postavljajo tudi svoje lastne domove, v Kate»ih naj mirno žive v družin-sk: druzl i vsaj nekol:ko -časa svojega res mučnega življenja. In coolin-woodski rojaki so v tem v vzgled drugim. Postavljajo si vsepovsod nove domove. Trudijo se, da pridejo do svojih lastnih bivališč, za kar jim moramo pripoznati čast.
Kako pa kaj v verskih razmerah? Pravzaprav smo v Coolinwoodu vsestransko napredni, kar pomeni, da smo preveč zaposljeni, nimamo časa, ne utegnemo, da bi šli k sveti maši vsako nedeljo, skratka, svetniki nismo. Vendar se pa vraga in hudiča še bojimo in se tresemo pred njim. O Bog, od pokelnskih vrat, reši nas!
Toda še nismo propalice. Za cerkev damo, kar moremo, pa nas ne nadlegujejo preveč. Za Orle v do-movni smo izročili Mr. F. Ivančiču $100.00. Za kitajskega misijonarja Rev. Veselko Kovača smo tudi nekaj zbrali. Zdaj pa smo popolnoma zadovoljni, ker so naš gospod žup-nk in cerkveni možje kupili precej posestva tik naše cerkve. Imamo lepo cerkveno dvorano, prve vrste glasovir, motiograph stroj, šest lepih šolskih sob, V kratkem bomo najbrže pričeli z zidavo nove cerkve. Morda tudi sezidamo bolnišnico. Cerkev potrebujemo res večjo, vsaj ob nekaterih prilikah, kakor o Veliki noči. Božiču in takrat, kadar pride č. g. škof birmat.
aD ne pozabim. V nedeljo, dne 19. septembra smo imeli v naši cerkvi sv. birmo. Birmancev je bilo na stotine. 324 dečkov in 3332 deklic. Kdo bi si mislil, da jih bo toliko. Seveda, ob sveth časih se tudi naši rojaki, kakor nekdaj razpršeni Izraelci, zberejo okoli svoje cerkve. To je tudi popolnoma pravilno. Dobro bi bilo, da bi /svoje otroke pošiljali v svojo župnijsko šolo. To pa nekaterim naprednim rojakom nikakor ne gre v glavo. Vzrokov imajo na tisoče. češ, da je daleč, da se otroci uče malo, i nle "kranjsko", da krščan-
Pripravite se za neodvisnost
Varna banka, kamor nalagate svoj denar.
/
Začnite se sedaj pripravljati na denarno neodvisnost s tem, da začnete vlagati v hranilni oddelek v Kasper State Bank.
Čim prej začnete, prej se vam bodo pokazale lepe priložnosti in vspeh. Ko boste imeli denar na banki, boste čutili v sebi moč za napredek in postali boste samozavedni.
Conservativna in varna banka. Ima vse bančne zmožnosti. Bančna moč nad dvanajst milijonov dolarjev.
KASPAR STATE BANK
BLUE ISLAND AVE., CORNER 19th STREET
Da ugodimo onim, ko ne morejo priti med deveto uro zjutraj in do petih zvečer, zato bo ta banka odprta ob pondelkih in sobotah do pol devetih zvečer.
ski nauk zmeša glavo otroku in tako dalje. Pač pa to vse ne drži. Bridka skušnja nas opominja, kako brez-verske šole polagoma odtujujejo slovensko mladino od slovenskih starišev in od slovenskega naroda. Pravega amerikanizma se otroci na-srkajo le v katoliških šolah. Pro-testantizem in ateizem sta podlaga vsake nezadovoljnosti. Mladina, ki dan za dnevom vživa iz te sklede, ne bode imela respekta ne do obite-lji ne do države. Pa zadosti o tem. Slovenski stariši, bili ste nekdaj modri, in blagor vam, da ostanete tudi tki v prihodnje. Ohranite torej svoje otroke verne in ne odtujujte jih " od naroda, h kateremu vi in oni spadate. Cerkev Marije Vnebovzete in St. Mary's šola nudijo vam in vašim otrokom najlepše zavetje za obrambo vere in narodnosti.
To je pa res čudno! Namenil sem s nekaj povedat o Collinwoodu in mesto novic, pričel sem pridigovati. Cemu ? Sam ne vem. Ne, oprostite, zdaj bom pa naznanil, da se je danes v naši cerkvi opravila sv. maša z Ibero za pokojnega Rev. Andrej Smerkarja. Blagi gospod je dne 9. septembra 1913 zaspal v Gospodu. Toda danes je bila sedma obletnica njegove smrti. Blag mu spomin !
Miss Mary Smrekar je šla v samostan, pa ne za nuno. Nahaja se pri sestrah Uršulinkah v "Villa Angela", kjer zavzema mesto prve kuharice. Pred nekoliko časa sem jo obiskal kot staro prijateljico. Mislil sem si, da jo bom našel žalostno, a mi je takoj odgovorila, da je izgubljenega raja prišla zopet v raj. Na to pa je v svojem pesniškem duhu zapela: "Bog ti plačaj, solnce zlato, — Da posiješ tudi name; — Kadar se pa ti skriješ — Pošlji svi-tle mi zvezde. — Nič ne misli, svet mogočni, — Da pokleknem jaz pred te, — Le posili sem med tabo: — Višje moje so želje."
Ker sem jo našel dobre volje, sem jo prosil, naj mi pove, kako jej kaj k dopada pri nunah in če se jej dopa-de okolica, ki je v resnici kos paradiža. Na to je pričela: "Ob bregu se lomijo kristalni diamanti; — Na jezeru plavajo vodene gosi, — Solnce pa ljubko vse pozlati: — Nebo in zemlja skupaj deluje, — Da čudež pričara pred moje oči." Kakor je razvidno. Mica vedno goji Smrekar-jev pesniški polet. Bog^e, če nam ona ne bode s svojim spominom po-klicla k življenju razpršene liste ne umrlega Andreja Smrekarja.
H koncu ^ opominjam Mr. John Meseca, da naj bolj redno poroča o
naših razmerah. Jaz sem se to pot uštulil, ker je bilo vse tiho. Pozdravljam vse rojake širom Amerike.
Collinwoodčn.
Opomba.—Radi preveliko dela s "Koledarjem" se je dopis zakasnil. Lepo prosimo odpuščanja.
Urednik.
CHICAŠKE NOVICE.
POROČILA STA SE
tajnik društva naj sv. Imena, Mr. Jakob Turšič, doma iz Jezera v župniji Preserje in Miss Jozefina Za-krajšek, sestra našega g. župnika v sredo, 22. septembra. Priči sta bila Miss Ana Celar in Mr. Albin Zak-rajšek. Slovesno sv. mašo je opravil g. župnik ob azistenci Rev. P. Adal-berta PFM, in Rel. Fr. Paskala, O. F. M. — Prinagovoru je g. župnik pohvalil za njegovo dosedanje delovanje v prid društva Najsv. Imena in ga opozarjel, naj s tem imenom stopi v svoj novi stan in pod tem imenom vodi svojo družino k Bogu in enako naj nevesta ostane zvesta Marijina hči tudi v prihodnosti.
Lepo je bilo, ker sta poleg ženina in neveste pristopila mej sv. mašo obe priči k sv. obhajilu.
Po sv. maši se je razvila živahna zabava pri Mr. M. Blaj.—Zanimivo je bilo, da so bili med gosti kar štirje letos poročeni pari: "Mr. in Mrs. Gregorič Mr. in Mrs. Turšič, Mr. in Mrs. A. Ogrin in današnji. Takoj po obedu sta odšla novoporočenca na ženitovansko potovanje v St. Joseph, Mo., kjer mislita ostati nekaj dni.
OBISKALI SO NAS DELEGAT-JE,
Mr. Banovc iz Ely, Minn., in več drugih.
Umrla je starišem Mr. Ahčin hčerka enoletna deklica.
Ponesrečila se je in umrla na to v bolnišnici Miss Petrič, ki je še le pred kratkem prišla iz Bradley v Chicago. Povozil jer .ay
Zapušča pet malih sirot, od katerih je najstarejši 12 let star in najmanjša komaj leto dni.
Umrla je
Mrs. Hajnrihar v bolnišnici pred nekaj meseci je umrl njen mož sedaj je Bog še njo k sebi poklical v večnost. Bila je blaga žena in je veliko trpela v svojem življenju. Zapustila je otročiče sirote, ker mož ni bil zavarovan in tudi ona ne. Otrok se je usmilil Mr. Jos. Sluga, njih sorodnik in jih je vzel k sebi.
PODPIRAJTE MOŽA, KI VAS PODPIRA.
frank suhadolnik
si^r " "AVC Maria" in	" 2ato ker je navdušen za kato-
D . . . °n i« "»topnik nudva li«t*.
Rojaki, ali ne mislite, da tak mož zasluži da kuoui.t, „ - •
veliko zalogo obuval * ^
6107 St. Clair	postrežba
cleveland, ohio.
rojaki
Ki želite dobiti sorodnike iz starega kraja, pilite
T^r^ " Jih dam° V8ake™ P°P0ln0ma
VARNO IN ZANESLJIVO POŠILJAMO
• • • • Denar v stari kraj najhitreje in najceneje.
ROJAKOM! Ki žele potovati v stari kraj, preskrbi-mo potne liste.
IZVRŠUJEMO VSA NOTARSKA DELA:
..........MICflAEL ŽELEZNIKAR ..
Notary Public vsa pisma naslavljajte na-
"EDINOST" 1849 W. 22nd St,	Chicago, m.