Upravaiitvo „Dom«Yiw" v L|obl]aal, Knaflova allsa J Ivlaala ucab Zotrtok <^Ma* UnMitn v0mibv1b«mi Knaflova «lle>6/11, Ulofo.8121 * MM ¥Sfll1 552 £7. uSTl t Ma, HlKta. N Ote, mMMm M Mat «1» U Ml, pUttM M Ma, nllMM « MU M tnalM* «U(M]tal,it KM. Nekaj podatkov o plačevanju kmečkih dolgov Privilegirana agrarna banka bo v kratkem začela preko davčnih uprav izterjavati neplačani prvi obrok za kmečke dolgove. Obrazci za prisilno izterjavanje so že natiskani in bodo te dni razposlani. Hkratu objavlja Privilegirana agrarna banka podatke dosedanjega plačila prvega obroka za kmečke dolgove po stanju 18. septembra. Denarni zavodi so doslej izročili Privilegirani agrarni banki 651.155 kmečkih dolžnikov s skupno vsoto dolga v višini okrog dveh milijard 800 milijonov dinarjev. Te dolžnike je izročilo banki 4140 denarnih zavodov. Na osrednji zavod in posamezne podružnice odpadejo naslednje vsote: na osrednji zavod v Beogradu 323.538 dolžnikov in okroglo 1407 milijonov dinarjev, na podružnico v Zagrebu 130.593 dolžnikov in 537 milijonov, na podružnico v Ljubljani 54.186 dolžnikov in 551 milijonov in na podružnico v Sarajevu 142.838 dolžnikov in 321 milijonov dinarjev. Ker je 1. julija potekel skrajni rok za izročitev kmečkih dolgov Privilegirani agrarni banki, bodo gornje številke predstavljale približno končne podatke. Glede plačila prvega obroka je iz objavljenih podatkov razvidno naslednje: Približna vsota obroka znaša nekaj manj kakor 230 milijonov dinarjev. Do 18. septembra pa je bilo plačanih na račun prvega obroka 74.2 milijona dinarjev, to je 32.5% vsote, ki bi jo morali kmetje plačati. Obroke je plačalo 271.450 dolžnikov od skupnega števila 651.155. Tu je odstotek nekoliko večji in je poravnalo prvi obrok 51.5°/o vseh dolžnikov. Na področjih osrednjega zavoda in posameznih podružnic so uspehi različni, kakor je razvidno iz naslednje primerjave o plačilu prvega obroka (v prvih oklepajih odstotki od celotnega števila dolžnikov, v drugih oklepajih pa odstotki od celotne vsote prvega obroka): število dolžnikov plačano v milijonih dinarjev Beograd 129.277 (40.0°/o) 40.0 (34.8°/o) Ljubljana 37.521 (69.0°/») 15.2 (35.1%) Zagreb 75.166 (57.5%) 15.2 (34.6°/o) Sarajevo 29.488 (20.6%>) 3.2 (10.9%) Pri osrednjem zavodu v Beogradu in pri podružnicah v Zagrebu in v Ljubljani je bilo doslej plačano okrog 35% prvih obrokov, le pri podružnici v Sarajevu je znesek zelo majhen in predstavlja le slabih ll°/o. Odstotek plačila je vsekakor na področju ljubljanske podružnice za malenkost večji kakor na področju beograjskega osrednjega zavoda in zagrebške podružnice. Še večja pa je razlika pri številu dolžnikov. Na področju ljubljanske podružnice je plačalo prvi obrok 69°/» vseh dolžnikov, na področju zagrebške podružnice preko 57°/o, na področju beograjske podružnice 40% in na področju sarajevske podružnice le slabih 21%. Povsod vidimo, da je odstotek števila dolžnikov,- ki so poravnali prvi obrok, mnogo večji kakor odstotek vsote plačanih obrokov v primeri z vsoto, ki bi se morala plačati. To prihaja posebno do izraza na področju ljubljanske podružnice, kjer je poravnalo prvi obrok skoro 70% vseh dolžnikov, med tem ko znaša odstotek plačanega obroka polovi-so manj namreč 35V«. To pomeni, da so manjši dolžniki po večini poravnali obrok, večji dolžniki pa so slabo plačevali. To je docela naravno. Znano je, da plačajo kmečki dolžniki do 25.000 Din obrok na podlagi za polovico znižanega zneska dolga, med tem ko morajo ostali dolžniki, zaenkrat plačati obrok (10%) od celotnega neznižanega dolga. Razumljivo je, da ti dolžniki čakajo na re« šitev prošenj za znižanje dolga, ki so pri sodiščih; čim je dolg znižan, jim je treba plačati obrok le od znižanega zneska dolga. Kolikor nam je znano, te prošnje za znižanje dolga po večini še niso rešene. Le prt nekaterih sodiščih je delo izvršeno in zaključeno. So pa tudi sodišča, kjer niso rešili S« nobene prošnje. Ce bi sodišča pospešila delo pri rešitvi teh prošenj, bi tudi plačilo prvega! obroka bolje napredovalo, zlasti pri onih' dolžnikih, ki računajo na znižanje za 30 ali za 50%. Umestno je, da se prisilno izterjevanje odloži pri vseh onih dolžnikih, ki so vložili prošnje za odpis dolga, in te prošnje še niso rešene. Zaradi slabe letine bo potrebno obzirno izterjavanje davkov Letošnje neprestano deževno vreme je povsod napravilo veliko škodo, zlasti seveda v krajih, kjer so bile hude povodnji. Ce bi bil vsaj konec avgusta in semptember suha, bi bilo gorje manjše. Tako pa je krompir, ki je pač pri nas na Slovenskem glavna hrana, po nekaterih krajih sploh čisto segnil ali pa zelo slabo obrodil. Tudi ajde bo malo in marsikje nič. Turščica je enako poškodovana, fižola ne bo zadosti in ne krme za svinje. Tudi sadje gnije in grozdje ponekod ne obeta najbolje. Ce prištejemo k temu še škodo, ki so jo v mnogih krajih napravile toča, ki je stolkla vse do zadnje bilke, in povodnji, bo letos glede letine v Sloveniji eno izmed najslabših povojnih let. Hrane po večini ne bo dovolj za domače potrebe, a kaj naj kmetje proda- jo, da dobe kaj denarja za obleke, daveE in vse drugo. | Skromen je naš kmet, a pri vsej skromnosti vsaj v najbolj prizadetih krajih obupuje, zlasti če ga tlačijo povrhu še dolgovi. Kjer imajo kaj več sadja, so upali, da jim bo vsaj to nekaj vrglo, a žal neznatne ceno ugonabljajo zadnje upe. Savinjski kmet je bil pričakoval rešitev od hmelja, a kljub manjšemu svetovnemu hmeljskemu pridelku so cene hmelju neprimerno nizke. Ni za našega kmeta druge pomoči kakor obzirno pobiranje davkov, odnosno v najhuje prizadetih krajih znižanje ali popolno črtanje davkov. Prav tako je potreben obziren postopek pri izterjavanju obroka pri zadolženih kmetih. Na spoznavnost oblastev gleda zdaj večina slovenskih kmetov kot na zadnjo rešilno bilko. Težnje in zahteve vinogradnikov V Ljutomeru so v nedeljo 26. t. m. zborovali vinogradniki in sklenili med drugim, naj vinogradniki ne prodajajo navadnega vina pod 4 Din, ki naj ostane najnižja cena. Boljša vina naj imajo ceno do 6 Din, sortna vina pa razmerno več. Splošni začetek trgatve bi naj bil 10. oktobra. Zgodnje vrste in močno gnilo grozdje se naj prej spravi. Kdor bo čakal s trgatvijo, bo tudi brez sladkan j a pridelal dobro vino, če bo lepo vreme. Po naših poskusih ima mošt letos skoro isto količino sladkorja in kisline kakor lansko leto ob istem času. Zborovanje je bilo zelo lepo obiskano, in je bila sprejeta naslednja resolucija: Vinogradniki, zbrani na zborovanju v Ljutomeru 26. t. m. so sklenili naprositi pristojna oblastva, da izvedejo naslednje .zahteve: 1.) Vinarstvo v staroznanih ljutomerskih in sličnih goricah naj se obvaruje nadaljnega propadanja. 2.) Po vinskem zakonu je prepovedana nepravilna označba vina. Zadnji odstavek člena 23. pravilnika tega zakona je v protislovju-s tem, zato se naj ukine. - 3i) Izvedba zaščite ljutomerčana naj se pospeši. 4.) Trošarina na vino je od vseh davkov, najbolj nepravična, zato se naj v celoti ukine. . t 5.) Dovoli se naj prosti promet zvinom, zato naj odpade tudi vprašanje, ali se naj uvede pavšalna ali popisna trošarina s kontrolo« 6.) Zabranijo se naj novi nasadi vinogradov v žitorodnih ravninah, že obstoječi naj" se opustijo. 7.) Izvoz vina v druge države, zlasti v Avstrijo, Češkoslovaško, Nemčijo in Poljsko naf se omogoči z zadevnimi pogodbami. Za na2 vinski okoliš naj se doseže obmejni carino prost izvoz vina v Avstrijo. 8.) Za obnovo vinogradov se naj dado brezobrestna posojila, siromašnejšim vinogradnikom naj se oddaja prvovrstni trsni material po potrebi brezplačno. 9.) Carina na modro galico, žveplo in druga obrambna sredstva proti boleznim in škodljivcem vinske trte naj se ukine. 10.) Strokovni pouk o vinarstvu se naj vrši v večji meri. V Ljutomeru se naj ustanovi enoletna vinarska šola z zimskimi tečaji. 11.) Za umno kletarstvo in enotno prodajo vina potrebna zadružna vinska klet se naj X Ejutomeru čimprej omogoči z državno in ba-»ovinsko podpora 12.) Že načeto viničarsko vprašanje naj se refti v smislu želj in potreb vinogradnikov in viničarjev; uveljavi naj se samo to, kar je dosegljivo po medsebojnem sporazumu. 13.) Ceste po vinogradmih .krajih na] se izboljšajo, ker so v zelo slabem stanju. Iz 'Ljutomera do Sv. Miklavža se naj izpelje prometna cesta čez Slamnjak. 14.) Posledica slabih gmotnih razmer vinogradnikov bo v bližnji bodočnosti majhna zaposlenost viničarjev in drugih delavcev, zlasti prihodno zimo pri rigolanju. Zato priporočamo, da oblastvo podpira naše kraje s tda organizira tukaj javna dela in oskr- bi siromašnejšim prebivalcem cenejša živila. 15.) Prodaja grozdja od šmarnice na debelo za proizvajanje vina se naj strogo prepove in se glede samorodnic strogo uveljavijo že obstoječi zakoni in uredbe. 16. Z&htevamo, da se vrši nad vinskim prometom čim strožja kontrola in da se onemogoči vsako pančanje. __ Po Sloveniji gre glas: »Domovina« Je ža nas mesto pokrajine Hopeja. Na drugi obrambni črti, ki se razteza 40 km južno od Paotinga, so Kitajci Japonce ustavili. Položaj pred Šanghajem se v glavnem ni izpremenil. Kaže, da bodo Japonci po uspehih v severni Kitajski poizkušali zdaj Kitajce premagati tudi pred Šanghajem. Na dnevnem redu zasedanja skupščine Društva narodov v Ženevi sta med-drugim špansko vprašanje in kitajsko japonski spor. Pred političnim odborom skupščine Društva narodov se je začela v začetku-tedna razprava o Španiji, ki jo je otvori! odposlanec- republikanske Španije. in vprašal med drugim, kaj namerava storiti Društvo narodov proti Nemčiji in Italiji, ki se vmešavata v španske razmere in se hvalita, da je njih zasluga zavzetje Malage, Santan-dra in drugih mest za Franca. Resolucija Društva narodov za odpoklic tujih prostovoljcev iz Španije je odlična, je naglasil španski odposlanec, a neizvedljiva. Svobodni španski narod nestrpno čaka trenutka, ko bo konec nasilnosti raznih držav, ki je posledica slabosti demokratskih držav. Španija zahteva samo to, da se prekliče dogovor o nevmeša-vanju ter se upoštevajo mednarodni zakoni. Glede Japonske je odbor Društva narodov za Daljni vzhod sprejel zelo odločen sklep, ki pomeni najostrejšo obsodbo Japonske. Odbor obsoja zlasti japonske letalske napade na kitajska nezaščitena mesta, pri katerih je bilo ubitih na tisoče nedolžnih kitajskih državljanov, med njimi na tisoče žensk in otrok. Odbor izjavlja, da ni nobenega opravičila za to zločinsko postopanje, ki je povzročilo ogorčenje in razburjenje po vsem svetu. Preden je odbor sprejel ta sklep, je še poslušal obtožnico kitajskega odposlanca, katerega govor je bil tako pretresljiv kakor že dolgo ne kak govor pred Društvom narodov. Kitajski odposlanec je zahteval odločnih ukrepov proti Japonski. Važen dogodek zadnjih dni je bil prihod italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija v Nemčijo. Prispel je v soboto v Miinchen, kjer so mu Nemci priredili veličasten sprejem. Mussolini se je že v Miinchenu razgovarjal s kancelar-jem Hitlerjem. Z Mussolinijem sta tudi italijanski zunanji minister grof Ciano in italijanski prosvetni minister Alfieri, ki sta se oba razgovarjala z nemškimi državniki. Tako je tudi grof Ciano že v Miinchenu obiskal Dan odhoda je prišel. Marija je drhtela že vse zadnje dni, ko je nanj mislila. Spet bo sama, spet bo živela samo v pričakovanju novih dni. Zamišljen in čemeren je Andrej oblekel' vojaško suknjo in se pripravil. Poslovil se je od botre in Kačarice, ki je tudi prišla za njegov odhod. Marija, ki ga je hotela imeti čim dalje zraven sebe, ga je spremljala. Otsoka je pustila doma v materinem varstvu. Počasi sta stopala po griču navzdol. Časa do vlaka je bilo še dovolj in zato nista spe-šila. Andrej je dolgo molčal, potem pa je rekel Mariji: »Marija, ne vem, kaj naj storim. Kar nerodno mi je, da moram viseti na botrini milosti, čeprav zaenkrat ni nič drugega mogoče. Kaj naj počnem, ko se vrnem od vojakov? Saj je res, da je botra dobra, toda njene dobrote ne maram izrabljati, čeprav mi je rekla, da bo vse pustila nama.« »Saj ne moreš pomagati. Z domom tudi ni nič----« »In v vašo hišo mi tudi ne kaže, da bi šel. Potem bodo pravili, da se je Podbregarjev priženil k tuji skledi. »Kdo bo kaj takega rekel?« »Vsi. Dobro jih poznam. In, vidiš, zaradi tega mi je le časih hudo, da sem se z očetom spri. Ko bi se mogel pobotati z njim in storiti, da bi bilo vse tako, kakor je bilo prej, bi dal ne vem kaj. Toda zdaj ni več mogoče. Pretrmast je oče. Tudi če bi šel prosit odpuščanja, bi me vrgel čez prag. Daj, svetuj mi, kaj naj ukrenem!« Splošno dovoljenje za slajenje vinskega mošta Banska uprava razglaša: Zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki zadržujejo redno dozorevanje grozdja in povzročajo, da grozdje letos izredno gnije in propada, je izdal g. ban za letos splošno dovoljenje za slajenje vinskega mošta. Nabavo trošarine prostega sladkorja je finančno ministrstvo že dovolilo. Na en hektoliter mošta se smejo dodati največ štirje kilogrami sladkorja. Sladiti mošt od samorodnic je prepovedano. Glede zbiranja, prošenj za nabavo trošarine prostega sladkorja veljajo tale navodila: Občine zberejo od vinogradnikov prijave za slajenje mostov v dvojniku po obrazcu A, kakor ga predpisuje pravilnik k vinskemu zakonu, ter jih pošljejo za ozemlje bivše ljubljanske oblasti kletarskemu nadzorniku pri banski upravi v Ljubljani, za področje bivše mariborske oblasti pa pomočniku kletarskega nadzornika pri sreskemu joačelstvu za Maribor, levi breg. Istočasno morajo predložiti občine na finančno direkcijo v Ljubljani tudi skupne prošnje za izdajo trošarine prostega sladkorja. Tem prošnjam, ki morajo biti kolkovane 8 30 Din za vsakega prijavljenca, je priložiti seznam vinogradnikov z navedbo količine pridelanega mošta v litrih, kar mora potrditi občina, in pa z navedbo množine sladkorja, ki ga posamezni vinogradnik potrebuje za riajenje. Ker je treba v prošnji navesti, odkod naj se občini trošarine prosti sladkor dobavi, sporočamo, da sta prevzeli razdeljevanje (poverjeni od državne tvornice sladkorja v Be-lju) Kmetijska družba in Gospodarska zveza, obe v Ljubljani. Obe omenjeni zadrugi bosta izdali občinam še posebej potrebna navodila. . Politični mM Dogodki na Daljnem vzhodu pričajo, da se je Japonska temeljito pripravila na vdor na kitajsko ozemlje. Kljub junaškemu odporu Kitajcev Japonci zmagujejo in so se približali na severnem bojišču drugi kitajski obrambni črti. Vojna, ki so jo začeli Japonci s Kitajci brez vojne napovedi, postaja čedalje bolj krvava in neobzirna. Pretekli teden in v začetku tega tedna so japonska letala bombardirala 70 kitajskih mest in pobila na tisoče civilnega prebivalstva. Zlasti so opustošila mesto Kanton, kjer je glavni stan kantonske vojske, in pa Nanking, sedež kitajske vlade. Zavzeli so Japonci med drugim Paoting, sedež poveljstev severne kitajske vojske in glavno 23 MIRKO BRODNTK: LJUBEZEN NE UMRE Mariji je sijal obraz. Ta dan je bil njen najlepši v življenju. O, kolikokrat je sanjala o njem, kolikokrat se je bala, da se ne bi Se kaj pripetilo, kar bi moglo vse razdreti... Vsa srečna se je privijala k Andreju, ki je sedel v pražnji obleki ponosno zraven nje ta jo neprestano pogledaval. Do Otoč so se peljali z vlakom, potem pa spet z vozom na Brezje. Na Andrejevo pro-Snijo je župnik vse uredil, da jim ni bilo treba letati po Brezjah in iskati duhovnika. Ob dveh popoldne je bila poroka. Po njej so napravili v gostilni kratek obed, s prvim popoldanskim vlakom pa so se odpeljali vsi nazaj domov. Doma je botra že prejšnji dan najela žensko iz trga, ki je bila znana kot dobra kuharica. Ta je pripravila majhno pojedino, toda brez gostov. Koga naj bi bili vabili? Samo Miha se je je lahko udeležil in vaški godec, ki je vmes igral na harmoniko. »Bolj žalostna svatba,« je rekel za šalo Andrej, »toda bolj sem je vesel kakor pa tistega hrupa s pijančevanjem.« »Da, saj je res tako najbolje,« je pritrdila Marija. Po poroki z Marijo je ostal Andrej ves čas pri svoji botri. Mlada zakonca sta tam uživala prvo neskaljeno srečo. Pozabila sta na vso okolico, na vse, kar jima je še do nedavnega grenilo življenje. še botra se je pomladila, ko sta živela v njeni bližini. Dobra ženska, ki je morala v življenju prestati toliko hudega, je v sreči drugih prvič videla, kaj je življenje namenilo tistim, ki jim je bilo bolj naklonjeno kakor njej. Ivanček je postajal vsak dan večji juna-ček. Veselje ga je bilo gledati. Andrej bi bil imel najrajši, da bi že hodil in govoril, toda potolažiti se je moral s tem, da bo treba na to še nekaj časa čakati. Kačarica je pogosto prihajala na obisk. Želela je, da bi se bila Marija in Andrej preselila vsaj za nekaj dni na nien dom, toda iz razumljivih vzrokov tega ni nikoli rekla. Tzprva je vselej začela pripovedovati, kaj vse počenja stari Podbregar, toda ko je počasi opazila, da Andreja take vesti bole in ga spravljajo v slabo voljo, ter jo je naposled še hči prosila, naj ničesar ne omeni o Andrejevem očetu, če je Andrej sam ne bo vprašal, je postala vse bolj molčeča. In prav tedaj, ko je postalo Marijino in Andrejevo življenje najlepše, se je že bližal dan, ko se je moral Andrej pripraviti za vrnitev k vojakom. Kako je preklinjal vojaščino, ki ga tako trga od mlade žene. Računal je, koliko časa bo še moral ostati tam daleč v Srbiji, kako dolgo bo še moral nositi vojaško suknjo, in vselej, ga je kar zazeblo, kadar je na to pomislil. Da, komaj polovico svojega roka je šele odslužila. Devet mesecev bo še trajala ta muka. DOMOVINA št. 46 nemškega zunanjega ministra T^iratha. Iz Munchena so se odpeljali vsi državniki v Berlin, kjer sta Hitler in Mussolini govorila v torek pred milijonsko množico o najtesnejši povezanosti narodnega socializma in fašizma ter naglašala miroljubnost Italije in Nemčije. Tako je med drugim rekel Hitler, da bo vsak poizkus, porušiti italijansko in nemško skupnost, doživel popoln neuspeh. Mussolini pa je naglasil, da bo njegov sestanek z nemškimi državniki rodil mir. V Badnu pri Dunaju sta se v ponedeljek sestala češkoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža in avstrijski zvezni kanacelar dr. Schuschnigg. Sestanek je izzval med evropskimi politiki precejšnjo pozornost, zlasti ker v Avstriji čedalje bolj prevladuje mnenje, da se je prijateljstvo Italije do Avstrije ohladilo. Kakor zatrjujejo, sta dr. Hodža in dr. Schuschnigg razpravljala predvsem o političnem položaju v Srednji Evropi. Francoske vesti trdijo, da se je pogovor tikal morebitnega združenja Češkoslovaške, Rumunije, Poljske, Avstrije in Jugoslavije v močno srednjeevropsko zvezo, ki bi v zvezi s Francijo lahko zadrževala pritisk rimsko-berlinske fašistične politike. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled HMELJ. V Savinjski dolini se hmelj nakupuje po kolikor toliko neizpremenjenih cenah. Res izbrano prvovrstno blago se plačuje po 25 do 26, prvovrstno po 24 do 25, dobro srednje 23 do 24, srednje 21 do 23, slabo srednje 19 do 21, slabše do 19 Din za kilogram. Prodano je iz prve roke že nad 80 odstotkov letošnjega pridelka. Sejmi 2. oktobra: Kostrivnica, Sv. Lovrenc v SI. goricah; 3. oktobra: Dol pri Hrastniku, Bitnje; 4. oktobra: Turnišče, Konjice, Kostanjevica ob Krki, Litija, Jurklošter, Sv. Lenart v Slov. goricah, Žalec, Gornji Logatec, Jesenice na Gorenjskem, Kranj, Ormož, Slovenj gradeč; 5. oktobra: Hodoš, Metlika; 6 oktobra: Pišece, Motnik, Zdenska.vas; 7. oktobra: Toplice pri Novem mestu, Slivnica (šmarski srez); 8. oktobra: Ljutomer, Rakičan; 9. oktobra: Tržič (samo za blago), Smarjeta pri Laškem, Poljčane; 10. oktobra: Rajhenburg, Vuzenica. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 27. t. m. v devizah (s prišteto premijo): 1 nizozemski goldinar za 24 do 24.15 Din; 1 nemško marko za 17.40 do 17.54 Din; 1 angleški funt za 214.65 do 216.71 Din; 1 ameriški dolar za 43.07 do 43.44 Din; 100 francoskih frankov za 148.62 do 150.06 Din; 100 češkoslovaških kron za 151.54 do 152.64 Din; 100 italijanskih lir za 227.70 do 230.78 Din. Vojna škoda se je trgovala v Zagrebu po 410 Din. Avstrijski šilingi so bili v zasebnem kliringu v Ljubljani po 8.49, nemški klirinški čeki pa po 12.83 Din. Drobne vesti — Naš izvoz lesa bo letos dosegel vrednost milijarde dinarjev. V prvih osmih mesecih je naš izvoz lesa dosegel že vrednost 750 milijonov, nasproti 402 milijonoma dinarjev v istem razdobju lanskega leta in znaša povečanje po vrednosti 87 odstotkov (po količini 88 odstotkov). Od tega lesa se je izvozilo letos v osmih mesecih v Anglijo za 160 milijonov, v Italijo za 138 milijonov, v Nemčijo za 112 milijonov, v Madžarsko za 52 milijonov in v Grčijo za 28 milijonov dinarjev. Po količini smo največ izvozili v Italijo, po vrednosti pa največ v Anglijo. Kakor kaže, bo letos naš izvoz lesa do konca leta dosegel eno milijardo dinarjev. = Zveza slovenskih zadrug pod zaščito. »Zadružni vestnik«, glasilo Zveze Slovenskih zadrug v Ljubljani poroča, da je zveza prosila za zaščito. Večji upnik neke posojilnice, ki je imel v rokah izplačilni nalog za zveaoi, je po odvetniku zahitevaJl izplačilo večjega zneska. Zvezi ni preos+.alo nič drugega, ali da na škodo vseh ositalih upnikov znesek izplača ali pa se zateče pod zaščito. Zveza se je odločila za zaščito. Postani In ostani član Vodnikove družbe! »Počakaj, saj je še časa dovolj!« »Res je še čas, toda čas hitro mine. Veš, premišljeval sem že, kako bi bilo, če bi šel za nekaj časa v mesto v kakšno službo. Saj sem ti pisal, da sem se pri vojakih ob prostem času učil. Če bom še nadaljeval, kakor sem začel, bi se upal po vojaščini napraviti izkušnjo čez meščansko šolo. S tem bi pa že kje dobil službo.« »Pa jaz? Saj veš, da ne bi mogla iti s teboj. Komaj toliko bi zaslužil, da bi bilo za tebe dovolj. Z družino ne kaže hoditi v mesto. Kaj naj bi jaz delala ves ta čas? Brez tebe... Saj bom imela že te mesece, ko boš pri vojakih, dovolj, ne, preveč.« Molčal je. Vedel je, da ima Marija prav in da ji ne sme ugovarjati. Zato ga je še bolj bolela zavest, da bo odvisen od drugih ljudi. Res bo delal, toda ljudje na vasi ne bodo videli njegovega dela, ampak samo to, da je pri tujih ljudeh, njegov lastni dom pa propada. Nič vesel ni bil, ko se je na polovici poti poslovil od žene. Marija ga je hotela sicer še nekaj časa spremljati, toda prosil jo je, naj se rajši vrne domov, da je ne prehiti noč na poti. Se dobre pol ure je imel do postaje. Zamišljeno je korakal dalje. Kratek gozd, potem bo pa že zagledal mesto. Časa je imel še dovolj, zato je hodil zelo počasi. Na postajo je prišel šele četrt ure pred odhodom vlaka.. Sedel je v čakalnico in čakal. Kako zapuščen se je zdel spet samemu sebi, kakor takrat, ko se je prvič poslavljal od doma. In kako dolgo bo še trajalo! XXIII. PRI PODBREGARJEVIH Podbregar je bil nekaj dni po Andrejevi poroki tako čemeren, da se ga žena niti ogovoriti ni upala. Sam vase se je zaprl in zmerom nekaj premišljal. Kaj neki? Podbrega-rica tega ni znala uganiti. Seveda ga je zelo bolelo Andrejevo ravnanje. Ni mislil, da pojde Andrej tako daleč in da se bo res oženil brez njegovega blagoslova. Prepričan je bil, da Andrej tega ne bi bil storil, če ne bi bile ženske po sredi. In te ženske naj bi bile Kačarica, botra in seveda tudi Marija. Najbolj je kuhal jezo na Kačarico. Na vsak način je hotel samega sebe prepričati, da je Kačarica žahtevala od Andreja, naj vzame njeno hčer, ko ima z njo otroka. Da je Andrej sam priganjal k poroki, tega seveda ni mogel vedeti in tudi verjel ne bi bil, če bi mu bil kdo rekel. V gostilno ni več zahajal, ker se mu je zdelo, da vsi ljudje gledajo za njim in se mu posmehujejo. Pil pa je še prav toliko kakor prej ali pa še več. Ker ni maral žene prositi, da bi hodila zanj po pijačo, je pošiljal ponjo sosedovega hlapca, ki se je na njegov račun večkrat pošteno napil. Kmetija pa je postajala čedalje bolj zapuščena. Seno je pokosil, toda pustil ga je na travniku in nekajkrat mu ga je premočil dež. Potem ga je nekoč še vlažnega spravil domov in začelo mu je gniti. Nazadnje ga je morala Podbregarica porabiti za gnoj in steljo. Tudi na njivah se je videlo, da se gospodar ne meni zanje. Žito je še nekako obrodilo, No,Ti si se " zopet enkrat, pošteno zamazal.moj sinilo se ne v bo dalo oprati, z nobenim mitom (Od zdaj ne boš nosil nobene J bele obleke več za šport!! Kaj pa prav i modra tetd k tetnu&j Znebiš se skrbi, Če prlneseSe svoji materi dobro milo toda. pazi ,dd dobiš jjristn SCHICH MILO JELEN zato pa je skoraj vse drugo zadušil plevel. Podbregarica sama je sicer delala, kolike« je zmogla, toda več kakor dveh rok tudi ona ni imela. Nazadnje je dobil Podbregar še družabnika, ki mu je še pomagal na poti v prepad. Bil je neki možak z vasi, ki je svoje časa, mnogo hodil po svetu. Nekaj časa je bil za-posljen v Nemčiji, potem pa je naenkrat zmanjkalo dela. Odpustili so ga in z raznimi podporami se je nekaj časa preživljal. Med tem pa se je dela odvadil, in ko bi ga bil spet lahko dobil, ga ni sprejel. Seveda so mu zaradi tega vzeli podporo. Nekaj časa se je potem še klatil po Nemčji, naposled pa so ga izgnali in vrnil se je domov. Tu ga seveda niso preveč prijazno sprejeli. Njegova mati — bil je nezakonski sint dekle, — je med tem že umrla in mu ni ničesar zapustila. Ves denar, kar ga je imela, mu je bila poslala že takrat, ko je bil še v Nemčiji. Za cerkvijo je bila hišica, kjer je nekoč prebival vaški pastir. To so mu dali, da je bil pod streho, preživljal pa se je, ka- ' * Kraljeva -rodbina na beograjskem sejmu. lD®e AL'L m. -je bil pirvi beograjski -velesejeim pamjuioeai, vendar pa-ao vse.r^iči ostafleiše na |me»fcu, ker .so .si dan nato doipoMine i sejem •■pgtekMli Nj. Veli. .krailj Peter IL,W. Vol krajca Marijla, . kraljeviča .ToimMatv iin Andrej Sn njihovo spremstvo. Ogfted segtoaa -ie rbrajail jsfcomaj pOMSrugo uro. Okincg sejmišča. se je efbuaSa velikanska nmoaaca lijtudi, ki je vzkli-fcaia llajdemu kralju in .njegovim« snrdjteem. * Nj. Vel. kraljica odpotovala v Rumuni jo. !Nj. Vel. kraljica Marija;je;z Nj. Vis. kraljevem Andrejem odpotov.ala.cza .nekaj -$asa v Rumuni jo na dbišk k svoji materi Nj. Vel. Tumunski krdljici Mariji." 'Nj. .Vel. kraljico spremlja njen adjutant polkovnik Pogačnik. * Lep sestanek mariborskih nacionalistov. Pretekli četrtek zvečer je bil v dvorani Narodnega doma sestanek mariborskih organizacij. JNS. Zbralo se jih je nad 150. Predsednik mestne sreske organizacije dr^Lip^ld je jzpregovoril besede 'Jjubezni ,in < spoštovanja 'do nedavno umrlega predsednika.Masaryka. JBborovalci so stoje poslušali nj«gove-?p©min-jpke hesede. in .zaklicali velikemu pokojniku [trikrat »Slava«! Poslanec_g. Liikažič,.rod zbo-jrovalcev prisrčno pozdravljen, je y pdldru-gournem -govoru orisal politične dagedke v Sloveniji in državi .izza obiska ipredsednika Petra. Zivkoviča v naših krajih,.Zlasti jse je |>omudil pri borbi okrog konkardata, orisal razne jiojave v zvezi -z črtanimi »tabori« po Sloveniji in se, naposled .obširneje dpt^knil tudi vprašanja-sporazuma jsrb. ^opozic. iz dr. (Mačkom. Poudaril je, da 'bo .'JNS pozdravila ivsak sporazum s Hrvati, ki ne bo samo kravja politična kupčija za oblast.in ki ne bo izpod-kopšll osnov države. Burno .pritrjevanje je sledilo poslarfčevemu poročilu. * (Važno -za upokojence. Dravska .""finančna direkcija v ILjubljani razglaša: "Vsi državni upokojenci, ki -prejemajo pokojnino od dravske finančne direkcije v Ljubljani, morajo v prvi;polo\uci .oktobra vlažiti prijave za sprejemanje osebne in rodbinske -jdoklade. Kdor doklad ne prejema ali mu po uredbi ne bi bilo treba Epredložiti »prijave,-mora poslati izjavo, ali je v banovinski ali občinski službi, da se ugotovi, alv-morda predmetni njggovi dohodki ne vplivajo ,na jpravico do pdlnih pokojninskih .prej'-.—»kov. >Prijavam tje treba za otroke, stare nau 16 .let, priložiti potrdila o rednem šolanju, izjavam pa : dokazila o weli-vkosti cdbhodkav v .samoupravni službi. JJpo- ; kojencu, ki v oktobrskem roku ;ne bi podložil prijave ali-izjav.e, jse.bo.izplačevanje do- t klad ali pokojnine začasno ustavilo. * MariborskaNeodvisnost« v novih rokah. \ •V Ma»iboruvizihaja tednik » NeotKviaBioBt «. t Sprva je hoteli bdfti menda ms jnefcak neodvisen .Mat, pa ge tonaflai aajšebvinmešane vede in postal -nekaiko (glasilo allwvensfaiii -m»čkav«ev. ©dikair pa -so. se ti- razcepili, v*misike''Matice *iz Ljubljene, -narod-md po44a»ec ha Mačkovi-listi dir. 'RuSafctff 1Do-bovSšek, odvetriik -iz Geffija 'in Franjo Papež, Tpctsestaik z Ljubrrega, ki bi 'moral 'biti pokli-•eatn v narodno Skupščino mamesrbu »Rudolfa •Pevca, -ker je ta po zakonu izgubil mandat -zaradi konkurza. 'ImeAoi^atni so -prišli v '"Rogaško Patino -po rtrfformačije o političnem položaju. "Dr.Mae^k jih je'Obvestil o pogajanjih z otjpožftanci združene snbijanatee opozicije. * ZreWo Si pomagati. To .določilih finamične-ga jidkcBja je tujerodcem^nesdtržavljanom onemogočeno nakupovanje posestev v 50Kiilome-fcrškam obmejnem pasu. 'Kako se zinajo Nemci temiu določilu izogniti, priča primer iz okolice St JJja-pri Mariboru, kjer je neko posestvo na videz ;kypil slovanski -viničar, Nemec pa se .je .na. posestvo vknjižffl .za vsoto, ki presega vredtoost zemljišča."Tako ,je postal resnični iaistolak posestva, ki si ga .bo v danem primeru znal čisto prisvojiti. TucS ta način pridobivanja posestev bi bilo treba Nemcem.one miogoStti, ker sicer ob naši meji' kmalu ne bo več atovemekih posestev. * 700 kmetov bo gradilo cesto med Krapi-no -m -Pregrado. 'Ker-prošnje pri oblastvih niso . zalegle, ,-«o kmetje okoli Krapine in Pregrade kar sami prijeli za delo in si začeli graditi eeSto. Stroške -materiala bodo nosile prizadete arbčrrre, '700 kmetov pa bo -delalo zastonj. * .Doset ;zapovedi za zdravje. Ali poznaš "10 zapovedi -za ■ zdravje? Poslušaj: " Vdihavaj -poldnevi >in ;ponoči ie svež fzrak. "Vsak dan -se gibaj na prostem,! če hodiš ali delaš. Jej-m pij zmerno in preprosto, uživaj vodo, mleko-in sadje in ne-pij preveč alkoholnih pijač. Krepi ■ se dnevno :z mrzlim umivanjem in 'enkrat na :teden se i kopiji tv mrzli "kopeli. 'Tvoja-iobteka naj ne bo pretesna in ne sprelahka.'Imej'določeno >redno delo. Stanuj -v suhi -prostorni hiši..Po »delu.se _odpočij, a ne iščiitazhurja jo-iih.zabav; urerpočitka so »namenjene .družini. Noč ni za tq, da .-se .zabavaš, .ampak da spiš. Oplemeniti svoje življenje s tem, da delaš dobra dela. Teh'IO-zapovedi je-natiskanih na prvi strani 8. številke »Zdravja«, iki je .pravkar izšla. * Vrh Sv. Mihaela sveto ozemlje. Vrh Sv. Mihaela, severna končnica Doberdobske planote, je premnogim dobro znan iz svetovne vojne. 'V spomin na hude boje, ki so bili za to važno postojanko in v počastitev tisočev, ki so tu-padli, --so italijanska robtestva jjkolieo vtha ^razglasila -za »sveto ozemlje« 'in 'so 'tu ustanovili muzej. * 120 smrtnih obsodb v 10 letih. Statistični letnik kraljevine Jugoslavije -objavlja podatke p obsojencih po vrsti in višini kazni od leta 1926. do 1935. "Največ-smrtnlh kazni je bilo v maši državi izrečenih v letu 1929., in sicer '22. Lčta 1934. je bilo izrečenih 18 smrtnih kazni, leta 1928. 19, v letu 1926. pa 17. Po sedem-smrtnih kazni je bilo izrečenih v letih .1927., 1932. in 1933., pet leta 1935., štiri pa leta 1930. .Povedano pa ni, koliko ; smrtnih kazni je bilo .izvršenih. * Praznik vseh cvetih se bliža! Počastimo spomin rajnkih na pokopališčih s petjem nagrobnic! Opozarjamo na-nove nagrobnice, ki se dobe v .knjigarnah. Jobst: »Tri nagrobnice« (4 din), Prelovec: »Vse mine« (3 din), »Gozdič je že .zelen« ,(3 din), »Zalostin-ka« v založbi Hubadove župe (1.50 din), »Zadnje slovo« (150 din), »Nad mojim grobom« (1.50 din), Pavčič: »Gozdič . je .zelen« (2 din), .Premrl: -»Blagor mu« ,(1.50 dim). .Cene vsem nagrobnicam so tako; skromne, da se res ne izplača not razmnoževati. Pevci, naučite se nove nagrobniee! * :Sestro in .moža je izgubila. Te dni so nol-nili hmelj v vreče pri Jagrovihv Vrb ju pri Žalcu. Ker niso dela korfčali, so pustili odprtino za. basanje nepokrito, da bi zvečer pri »Ne, tisto .pa ne,« je kratko odvrnil Slapar. »Še nikoli nisem delal dolgov in jih tudi ;zdaj ne maram. Sam'veš, kakšne obresti zahtevajo, z .izkupičkom, za les, .ki je danes tako :malo vreden, pa še obresti ne-hi mogel ,pla-tčati____ 'Tako je moral Podbregar oditi, ne da bi ibiLkaj opravil. Potem so ga nekaj dni pozneje prijeli iz hranilnice, .naj vrne denar, ki ga je vzel na menico, z obrestmi vred. •Kje naj bi ga -bil ipa 'dobil, ko je imel v žepu komaj Se pičel tisočak? Šel je tja in. jih prosil, naj še nekaj časa počakajo, da bo rpro-?dal kos .zemlje, »za katero ima .že kupca. Samo . štirin a jst ..dni. Dali,-so.mu ita rok, toda takoj so mu zagrozili, da bado denar iztožili, če ne bo točen. Tako je za .štirinajst .dni .usodo zavlekel. Izpraševal je .po vasi, kdo bi kupil ..gozd, -toda gotovine ni imel nihče, izposojati si pa tudi .nihče ni ..maral, da bi si *kupil zemljo. Ljudje so bili prepričani, da bo vse še cenejše in .so zato rajši čakali. Čeprav je bil Podbregar' s svgjimi zahtevami skromen, vendar gozda ni mogel oddati. Zato pa seveda, ni ,nič ,ma«j. pil. .in napajal še .pologa malopridnega družabnika. Tudi k temu se je obračal za nasvete, toda m9Žak muf.v?lip .tejmi^, da Je. videl mnogo sveta, ni vedel .pomagati. ,, , .. .. / ~ Štirinajsti dan je prišel in Podbregar denarja ni imel. Nekaj 'dni mato je prejel .obvestilo, da je tožen. kor .je pač naneslo. .Pravili ^so, da je časih telo -kaj izmaknil, .če drugače ni šlo. Tega moža si je-Podbregar. izbral zdaj za družabnika. Z njim je skupaj popival in 'modroval. Sivčev. Martin, kakor . so. ga imenovali, je seveda skrbno -pazil, da je izvlekel Iz njega, Jcdlikor se je -dalo. Pijače je imel pri njem dovolj, časih pa mu je izvil še-kak-feen hšižjak. V.zahvalo za vse to mu je pomagal zabavljati čez .sina '.in ženske, ki so i mu ga izpridile. Podbregarica je nčkaj očasa -mimo gledala, kako je JVIactin .prihajal -v hišo, nekega 'dne pa se je .uprlain rekla anožu, .nej .izbija-med ' tem potepuhom ali njo. .Ali ^ioj3e^ona od, hiše. ali pa naj se pivcev .ne prikaže več. Podbregar je rohnel ,in.kričal,.ko pa je -videl, Sla nic ne pomaga in da misli žena prav.res-jio, se je vdal. Martin ni smel .več .priti v hišo. 2ato pa se je Podbregar spet -preščlil od doma V gostilno, kjer je seveda še veš zapravil ka- . kor preji Časih ga oele-nOči ni bilo domov.iDokler je Sbila gostilna odprta, je pil;' -ko pa je pričel 1 oštir zapirati in .ga s tovarišem vred odganjati, je šel in največkrat prenočil na do- ' jnačem kozolcu. "Zjutraj se je potem vrnil z mačkom domov, ^največkrat ,pa je šel od ondod kar naravnost -nazaj v gostilno. Prišli -so davki. Podbregarica mu je re-ikla, naj ji da denar, da jih So plačala in'še' kuj, da bo imela za gospodinjstvo, toda iP.od-bregar jo je kar nagnal, češ da dertarja nima. »Kaj, za popivanje ga imaš -pa dovolj?. Sram te bodi. še na^beraško ,-palico 'boš prijel, ti, ki*si se zmerom bahal: da »se 'kakšen ' tisočak zmerom najde pri -tebi. Kmalu še za col ne bo 4n vse noide na-boben.« »Prava reč,« je dejal Podbregar in odšel od doma. Drugi teden so 'tUbili.TPedaj se je Podbre-j gar de nekako .ustrašil in odrinil dva tisočaka, ki .sta bila .potrebna za davke in raz- j i ne drobnarije. Seveda se ,je ;s tem rijegova [glavnica občutno zmanjšala in izračunal je tda bo čez "kakšen teden že brez denarja, če ■ rne bo odkril kakšnega, novega denarnega vira. "V tistih-časih, ko je bila ^gospodarska stiska rta višku, pa seveda takšnih virov ni •bilo mogoče .dobiti brez .velikih žrtev. V po-sdjilriiti -mu >ne Ibddo vec dAli, to je .dobro tvedel. Tudi-če bi hoteli, bi se :župnik, ki .ima tam V^iko'besedo, uprl. On sam.mu je .denar ponujal, toda samo če bi nehal piti in če bi se spet ^sprijaznil -s sinom. Tega -pra Podbregar zlasti zdaj hi mogel več storiti, saj je bil prepričan, da bi potem moral sinu vse izročiti in s tem-bi bilo konec njegovih lepih dni in pijače. "Naslednji dan^e stopil k Slaparju. Poleg . gozda, ki mu ga je bil pred kratkim prodal, je bil majhen kos, približno-polovico -manjši od prejšnjega, in še-tega mu-jeimislil obesiti. Računal je, da bo. dobil, zanj-še sedem ali osem novih tisočakov. Tofcia tu Jje doživel novo. razočaranje. Slapar-ga-je zelo »prijazno sprejel in mu postre- . gel prav tako kakor takrat, ko je bil prvič pri njem. -Toda, ;ko>mu ije ■ omenil,, da^bi -mu prodal iše tisti kos gozda, je Slapar - odkimal.- »Ne,-tega pa ne morem več »vzeti. 'Kar sem imel denarja odveč, sem ga že zadnjič dal. Nekaj stotakov pa le mora ostati pri hiši.« »Pa v .posojilnici vzemi, saj 'ti bom .dal poceni,« mu je prigovarjal Podbregar. Hiihhuiiihhiih mili mnin...........' ......... . elefetrifini: luor natMjgvalii deia Skozi to> odprtino je padla, in: se: ubila. 67~letna pericai Mica. Razpartnikava). ko je nesla na gospodari sko. poslopja vrečoc fižolai. Drugo« jutro: pa\se. je smrt-, oglasila* pri edini še živeči: sestri; pd+* nesrBčenkEC Elizabeti Kačevi v Gotovi j ahi int ji, vzela moža. 55-letnega. posestnika Jožeta. Kaoai. * Nenadna, smet priljubljene mladenke:, T& dni so otr veliki udeležbi občinstva pokopali/ 2ftletna Pepco Diolčevo, hčerko- posestnika; im mesarja. Jurija. Droica. v/ Izlakah:. Odkar jej mati umrla? je Papcat-bila gospodinja pri.hiši; Baš je pripravljala; očeta: kosila, koi se: je: zgrudila in izdihnila.. Prebivalstvo je: splošno obžalovalo; nofaadnoi smrt;, značajnega: na-rodrrazavednega« dekleta. Silno je prizadet njerr oče; ki: je-i ii svoje- hiše: spremil. že; 18s svojcev na, njivo: miru. Lep- ji bodi spomin), žalujočim-, iskreno' sožalje! *- ivesreča na strminah. T« dni spravlja--lit les z: Gsreučaaaviegai hriba«.nasproti, swefcitžfc-leaništki. postaji. Sam, posesitnik Gtačam jjp s patrom konj. vlekel, les« v delimo: Skozi, grapo, imenovano Smrbnico. Na onem data peta,: ki drža. nad strmo steno, pa. je- doživel hudoi.ne-sreče*. Tovcto je lezel, v globino -in konja sta s. skrajnim naparoan. branila,, da. nista z vozom, vred. zdirčala čez.skaile v prepad, Ves_ zaskrbljen. je gospo.iar spoznal, dia. j? rešitev obeh komjtnemogočai, zakaj,, en kosaj je že visel: čez rab. ozke pati in. je-grozilo,, da potegne s seboj, j še drugega z. vozom: wed. Odlločiteiv je bila naglar Gtfaoan je presekal vrvi? sproščeni^ konj je zdirvel v- Smr.tmico in. se takoj ubil,-Drugega' konja- si je. gospodar rešiL Biiilo. pa je-še. minogo TMupaar-R in sk-rbi, da. ga", je spcaivil v dalino: Dagod«lr paš priča, koliko naporov prestanejo naši. gospadlarji; kadar, spmavljajo les. po. komaj prastopniH krajih/ v dodamo. * Utonila je. V Skednju; je- 16-letna Marija Remčeva padla v kal na domačem! posestvu irr utonila; *" Požar.. V Dolini. pri- Trstu, je nastal« ogenj v hiši. posestnika. Josipa- Černiča in. se.- naglo* razširil na: vso-zgradbo: Vnela se: je,- tudi.gor-spodarsko poslopje:. Tržaški gasilci- so-, požar omejili. * Požigi. Nedavno ponoči je zgorela v Pod* vinu pri Laškem' Blathikovsr hišas- Stanovala' je- v njej posestnikova. mati Marija; med tem-ko- je njen sin pekovski- pomočnik: v Kropi: S hišo je zgorela tudi vsa hišna in kuhinjska' oprava-; ki stat si jot pripravila sin in hči za bodočnost: Sini se- je vsa- leta ubijal; im [varčeval; da bi čim vest" pomagal materi, ki je^žeivsa'izčrpana,.inisii uredil; skromni: dom, a rmu je; požigalčava roka vse: uničila: * Prostovoljna smrt. V' Selnich ob* Mhri so našli obešenega: 42: letnega: delavcai Josipa Harca:. Kakor pravijp,. je Harm bolehal.: za jetiko. im. je* iz< obupa, zaradi; neozdravljive bolezni šel. prostovoljno.' v snart.. Zapušča, ženo im dva: nepreskrbljena otroka. *• Požar v Metliki. Te dni zgodaj zjUtt-aj je začela na- Strniščih- goreti hiši posestnika Mfeleviča AntOna. Užigafla se fje tudi' že so* sedna< hiša,- lasf Doltora- I&naea; in- kmalu se je užgal zraven- hiše stoječi hlev. N&jprejso gasilci odstranili nevarnost od- zraven' stojeSfe-1 hiše-in. pogasili: goreči, hlev; nato paiprar.eno-unnem; trdem, delui povsem* udušili ogenj«. . Maleviču sto zgorela; hiša. irn Hlevi Živino iffc nekaj; pohištva so; rešili. Škadir. ja-.idelno.po.-ravnana«zr zavarovalnina »t * Pfetfcr Jerebi' »Osem zborov«'. Z&ldžiUe • in- izdata Hubadova* pevska župa- v LSjublja^- rri. Cena« zvezku-10; din. So to1 moški1 ih izvajanje lahlS: R&zpošilja rjih knjigama-Glksbeiie Ma^-, tieef včlanjena druSttfsrpa- nafjifr naročajo-ne-pesredho v Hubadovi- župi ,TPS v LjUb-i 1 j strni 1 . * Mlada matV žrtev materinstva. Iz Konjic' poročajo! Te«dni saprepeljali v konjiško-bol^ nišnico Rdečega križa* 22-lefno gospo-Kopše-'' tovo. soprogo-konjiškega dimnikarskega moj-istra. Njeno-starije je bilo nevarno. Po-dolgem-trpljenju je rodil k zdravega' sinčka.' Nfesreč-naf usoda pa jehotelk; dk je-mlada-matl kmalu podlegla porodni božjasti. Bridko prizadetemu vdovcu Kcrpšetu, ki je član- omiadin-sksr organizacije JNS, izrekamo vsi znanci in prijatelji iskreno sožalje. * Zfrtev viharja. Huda-nesreča se je zgodila nedavno na- Babnem pri Celju, ko se'je novo gospodarsko- poslopje posestnika A*ntbna Fa-zarinca zaradi viharja porušilo' in pokopalo*' 42-1'etnega- posestnika Gregorja Srebotnika iz ŠR-ab pri Velenju; ki ja> pod poslopjem vedrih Srebotnika; ki mu je trarrrovje zlomilo hrb+ tenico- in- močno' poškodovalo tilnik in prsi; so-prepeljali v celjsko- bolnišnico; kjer je umrl' za-- hudimi poškodbami: ^•V 'sodta> se' je zadušil: Nedavno je'stopil 3"¥4etni posestnik Ivan'- Jurko v Jurkloštra na pod. kjer je imel v velikem sodb shra* njene1 sadne tropine: Odprl je - vratca- soda, da- bi docfer tropin, pri tem pa so" mu' vratca padla^ v sod: Jurkon je: zlezel v sod, da bi iz-* vlekel vratca? v sodu pa so ga omamili plinU Ka sta ga-, deset minut, pozneje našli njegova' žena> ip; sestra; je bil ža- mrtev.' Pokojni se j« Selef leto* poročil:. Bil je vnuk: šolskega nadt« zornikoi v pokoju« g- Rada. Jurkaj vj Celju; inr šolskega upravnika w p), g.1 Blaža. Jurka* W VOjnikuj. Hudai nesreča je zbudila splošnut sočustvovanje s hudo prizadeta* rodbino; * Niigr-^ h* dvojčke. Po - 600 lic nagrad)® je pokloiiil.Muisisolini družinam Standsiava' K«-bala., v .Stamjplu: na-. Krasu,. Antona. Čerima- Ttr Cerknut Tominevija. Alojzija vj Labinju itt> Bemeftiesu Evana-.v/ Piranu, ker soidatoile Ške.-. * Mladeniči rek ruti; ki: ste potrjeni k. v®* jakomr in imate, pravica do osvobodit««® skrajšanega i roka- služba.-, čimprejšnjega-vsto* pa v kader;, odložitve službe v kadru; infon« minajte se in. uredite, svoja zadeve pravočasno! Pojasnila daj.e. zai malenkostno, plačila Eer Ei-anc, kapetan v pokoju,, koncesionira^ na-.pisarna,, Lj.ubljana, Maistrova, ulica št. l#v: Za. odgovor jg. priložitii kolek ali, znamko« z»-6* dinarj.ev.. *'Zaradi bega če« mejo'je bih pred^ tolminf-skirp. sodiščem, obsojen Venceslav Ko bali i» Cerknega na. tri mesece, zapora, in 2.000; lin. denarne, kazni.. Sodišču- v Gorici pa so> bilfe prijavljeni, iz- enakih, razlogov Viktor. Zovifi. iz. Qalfežane pri. Pulju. ,24-letni. Evgen; Raw-bar in. 22-fetiai. Ivan. Bukovec s, Proseka ia; 19rletni..Stpnka Muličf iz-. Šmartnega- v Brdihi. ( * Smrtna hosreča. v Celju.. Te dni.se je p®* ljal. 71 letni,j nar Lavi pri. Celju stanujoči« in« ' p£i. pekovskem, mojstru: Oberžanu. v Zavodnt-uslužbeni. raznažalec: peciva. Ivan Kranje » kolesom iz Zavodne? proti Gaber ju- Na- nevarnem križišču pri hotelu. »Pošti« pa je; za«-cM v neM voz.. Kolot je odletelo, na. cesto: Krajna pa. je padel: pod, voz; ki: ga- je neka|i časa vlekel pod-sdioj, nato - pa. je šlo zadnje-desno kolo Kranjcu, preko, trebuha; Knajpe jo dobil hude- notranjo, poškodbe.. Reševalni', 'avtomobil gat je odpeljal v bolnišnico, vendar pa je, nesrečnež, že. med prevozom izdihnili * Neprevidnost šolarčkai. Te: dni. se. je na; PolzelL zgodila nesreča, katene žrtev- jpL postal. mlad 10 i RflB ci iz Indfje Na to vprašanje si nisem mogel odgovoriti: A svečane besede in strahotna resnost, ki so mi dokazovale, da njiju strah ni mogel biti, čisto brez osnove. Vse mi jp bilo uganka. Samo eno mi je bilo jasno, in sicer to, da se spričo svojega nepoznanja razmer in zaradi izr.adne generalove, prepovedi nisem smel vmešavati v zadevo. Samo., čakati sem smel- in moliti, naj se nevarnost kakršnakoli' je že, izogne Heatherstoneovih, ali da.vsaj ostaneta obvarovana moja Ijpbljena Gkbri-jela in njen, brat. V misli, zatopljen, sem. dospel do ograjnih.. vrat,.skozi katerai-se-.je prišlo'na trato pred. Branksameam,,ko- sem zdajci presenečen zar slišaltglas. svojega očeta,.ki se. je. živahno ,in. glasno pogovarjal, z nako osebo. Stari. mož. sa je bil zadnji čas, čisto odtegnil vsakodnevnemu, delu in. se je tako; ves posvetil svojim študijam,, da-je. bila- te--žavno, njegovo pozornost sploh še okrenitL na navadne, posvetne reči. Radoveden sem bil,' kaj je tako zelo vznemirjalo mojega očeta, pa sem previdno odprl" ograjna vrata in tiho stopil okoli lovor-jevega grmičevja. V veliko začudenje sem opazil pri očetu moža; s katerim šo- se bilte* pravkar pečale- moje misli: budista1 Rfema Singa. Oba sta sedeli na vrthi klopi. Vzhodnjak-je očitno razlagal' nekaj' važnega in točko za> točko odšteval' s svojimii dolgimi; rjavimi prsti, med tem ko je moj oče z vzdignjenimi rokami in vznemirjenim obrazom' brez pre-stanka glasno ugovarjal: Tako stai-bila zatopljena v svoj'prepir, da me več minut- nista opazila, čeprav senv stal skoro tik njiju. H-akor- hitro pa me je bil vzhodnjak zagledal', je' vstal- in me1 pozdravil £ isto odlično 'vljudhost^jo in dostojanstveno -prijaznost-jo; ki sta bila dan poprej napravila name' ta~ ko veMk vtlšfc. »Včeraj sem si obljubil,' da mi-bo v vese-, lje obiskati vašega očeta,'« je velel. »Kakor. , vidite; sem besedb držal.'Bil sem toliko dr-ien; db sem podvomij o neksrterih njegovih j nasSranjih gl^de^amkrita irl* indijskih' jezi-- kov.' Wspeh: je bil, da sva se več kakor uro propirala-, ne da-bi bila mogla drug-dragega prepričati: Čeprav' si ne lastim 'globokega* žnasnja,,'kakršno*-je razširilo med-učenjaki sfoves Johna' S-unterja Westa, sem se po na1-UljUčju prav- s tb reč j o posebno temeljito tla vil in- mirno lahko rečem, da so zadevna nažiraanja; vašega očeta zmotna. Zagotavljam Mam, gospod, da« je W1 sanskrit' do leta- 700; ' ali- še eelO!dalje':časa ljudski'jezik-v pretež-rtem delu Vzhodne Indije.« »Tn- jaz vam zagotavljam«, je odvrnil moj oče ognjevito; «da je bil v tem času sanskrit-mrtev in pozabljen — razen med izobražen* ; ci. Ti so se ga posluževali v znanostne in verske-svrhe —prav tfeko, kakof-so-uporab- ljali v. srednjem- veku latinščino; čeprav jat ni več govoril noben evropski narodi« »Četi pogledate v purane-, (zbirke starih' zgodb), boste: videli,, da je to splušno irunenjO' jčiato zmotno«,; j p- dejad Renu Sing. Prepirala, sta se: še dalje irrna podlag raBH nih virov; drug drugemu dokazoval b zmoto, dokler, ni. Rom, Sing, izjavil, da^se mora. vrniti, k. tovarišema. »Zal mi je, da ju niste privedli s. seboj«, je rekel moj oče vljudno. Očitno, je. bil. že V skrbeh, da ni'bil med ognjevito borbo prer-koračil' mej, gostoljubnosti. »Vi ne. občujete z* zunanjim-, svetom«,, jfl odvrnil.. Remi Sing. .in vstal,. »Na višji stopnjfc sto; kakor jaz« in ste občutljivejši, nasproti omadežeualrum vplivom. Ne- bawa se več videla, gospod John Hunter. Wesfc, zato. b«dita lepo pozdravljeni. Vfliša starost, bor srečna,, kakor jo zaslužite, im vaše studijo1 o. vzhodi*-rtih jezikih bodo, trajna-vplivale na znanost iin književnost vaše domovine. Pozdravljeni!te E ' »Ali vas tudi jaz ne. bom'več videl?« sera-I ga vprašal. »Če pojdite z menoj, vzdolž obrežja temr še«, jp odgovoril. >>Pa vi sto.bili dane®-že dolgo zuin>aj in ste utrujeni. Preveč, zahtev j vam od vas.« »Ne, ne, rad grem z vami!« sem odvrnili Sla sva: Kratko časa je^naju spremljal' še oče. ' Moi.oče bi bil rad znava načel- sporno-»vprašanje sanskrita, pa je imel težko sapo, da \ rti .mogel hkratu hoditi in, govoriti. ' »Zel6 učen mož je«, je pripomnil Ren*. Sing;,ko je bil naju zapustil oče; »toda ka-' kor mnogi drugi ne prizna mnenj, ki so nje- * V Razvanju je gorelo. V gospodarskem poslopju posestnika Dregariča Štefana iz Razvanja je v noči na nedeljo nastal požar, ki bi lahko postal usoden za vso vas, če bi domači in sosedni gasilci ne bili tako hitro prišli na pomoč. Poslopje je z vsem gospodarskim orodjem, 60 kokošmi in tremi svinjami z mladiči postalo žrtev ognja. Ogenj je bil najbrž podtaknjen. * Smrten padec z drevesa. V Breznem vrhu je 11 letni posestnikov sin Ivan Šurnik splezal na orehovo drevo, da nabere nekaj orehov. Nenadno pa mu je spodrsnilo in je nesrečni fantek padel 12 metrov globoko na zemljo, kjer je obležal nezavesten in kmalu ratem izdihnil. Poklicani zdravnik je ugotovil, da je deček umrl zaradi tega, ker se je med padcem nabodel na neko suho vejo, ki mu je prebodla prsni koš in ranila srce. * Družinska žaloigra pri Celovcu. Te dni je vlak iz Podrošce proti Celovcu povozil neko ženo z otrokom. Ker se je to zgodilo pozno zvečer, strojevodja ni opazil, da se je zgodila nesreča. Šele neki kolesar je zaslišal ječanje na progi in kmalu našel med tiri hudo ranjenega otroka in nedaleč ob progi še truplo mrtve žene. Otrok je bil takoj prepeljan v bolnišnico, vendar pa je kmalu tudi cn umrl. Policija je dognala, da je nesrenčica 30 letna Doroteja Napečnikova iz Celovca, žena krojaškega pomočnika Jakoba Napečnika. V zadnjem času se je začela shajati z nekim mladim fantom iz Št. Ruperta pri Celovcu, kar je povzročilo med zakoncema nesporazume in ločitev. Otroke je obdržal oče. Usodnega dne se je Jakob Napečnik mudil po opravkih v mestu. Pri tem ga je spremljal tudi triletni sinček. Ko je stopil v neko trgovino, je pustil otroka pred vrati. V tem trenutku je morala priti mimo mati in odvesti otroka. Ko je oče prišel iz trgovine, sinčka ni bilo nikjer. Javil je takoj policiji in prosil naj poiščejo otroka. Še preden pa je policija začela poizvedovanja, je prejela že poročilo o nesreči. Utemeljena je domneva, da je šla nesrečna žena v prostovoljno smrt ln vzela s seboj tudi otroka. * Trije požari na Murskem polju. Pretekli iteden je gorelo na Murskem polju na treh branjih. Najprej je zgorela posestniku Puše-njaku Jožefu na Krapju velika oblica slame. Ogenj je zanetil otrok nekega delavca, ki je bil pri posestniku zaposljen. Oslica ni bila zavarovana. Dan na to je zadela nestrečai malega posestnika Dominika na Moti. Zjutraj ra- govemu nasprotna. Nekoč bo že vedel, kaj je resnica.« Na te besede nisem ničesar odgovoril, in nekaj časa sva korakala molče tik ob vodi. Grički, ki so se vlekli vzdolž obrežja, so Sestavljali na levi strani nepretrgano verigo in nama zastirali razgled, med tem ko se je na desni razprostiral širni kanal, katerega srebrno blestečo se enoličnost je komaj motila kakšna jadrnica. Budistovski svečenik in jaz sva bila sama. Nisem se mogel ubraniti misli, da sem bil fcsto v njegovi oblasti, a on je bil baje nevaren mož, kakor je bil trdil krmilar in kakor je bilo sklepati iz izjav generala Heathersto-nea. Vendar je z njegovega obraza odsevala tolika dostojanstvena dobrotnost in iz njegovih oči tolika jasna vednost, da sta me strah in sum minila. Morda je bil njegov obraz včasih mračen, celo strašen, a čutil sem, da mož ni mogel biti nikdar krivičen. Ko sem ga zdaj pa zdaj pogledal, sem za-Jhitil neprijetno neskladnost njegovega plemenitega obraza in njegove ogljeno črne brade z njegovo potno obleko iz hrapavega blaga. V mislih sem ga oblekel v razkošno vzhodnjaško oblačilo, ki bi bilo primeren okvir za njegovo postavo. Rem Sing me je povedel v majhno ribiško kočo, ki so jo bili ljudje zapustili že pred leti in je zdaj prazna samevala. Pol strehe so ji bili odnesli viharji in okna in vrata so bila v žalostnem stanju. To stanovanje, ki bi se ga bal najbednejši Škotski berač, so bili ti čudaški ljudje rajši zasedli, kakor na sprejeli naše gostoljubno no miu je ogenj upepeflil hišo in gospodarsko poslopje. Najlbrž je zllobna roka zanetila požar. Posesitmik je bdil zavairovain le za neznaten znesek. V sredo zvečer pa je zgorel skedenj kmeta Jožefa Bohinjca na Ovenu z vsem senom in Slamo. V tem primeru je škoda poravnana z zavarovalnino. Tudi tu je upravičen sum, dia je bil ogenj podtaknjen. * S kamnom okoli vratu na dno vodnjaka. Svc(jevrsten samomor je izvršila Jožefa Luli-kova, mata posestnika Luilika v Skakovcih. Privezala si je Okoli vratu velik kaimen in Skočila v sosediov vodnjak, odlkader so jo privlekli miritvo. Domlnievajo, da je izvršila samomor v trenutku dluševne zmedenosti. * Smrtna nesreča. Na Greti v Trstu se je smrtno ponesrečil 25 letni Leopold Amar od Spodnje Sv. Marije Magdalene. Tam je poskusil po bližnici priti v Barkovlje. Moral je preko železniške proge. Prav tedaj pa je pri-vozil od Nabrežine brzi vlak. Stroj vlaka je pograbil nesrečneža in ga odvlekel po progi skoro do predora, kjer ga je odbil v jarek poleg proge. * Smrtna žrtev granate. Na Sv. Gabrijelu, strašnem grobišču svetovne vojne, je iskal ostanke vojnega streliva 33-letni Stanko Bo-škin iz Mirna pri Gorici. Ko je na nekem mestu zasledil granato, jo je hotel odkopati Granata je bila pa še nerazstreljena in ko je Boškin po neprevidnosti zadel ob vžigalnik, se je razpočila in ga na mestu ubila. * Avtomobil je usmrtil berača. V Gorici je neki avto z blatnikom tako usodno zadel 70-letnega berača Josipa Sfiligoja iz Podgo-re pri Gorici, da je ta zaradi dobljenih poškodb v bolnišnici umrl. * Smrt pod vozom. Posestnik Anton Celo-figa iz Devone pri Slovenski Bistrici je vozil drva s Pohorja. Na neki strmini se je voz prevrtaj! iin moža pokopal pod seboj, čelofi-ga je padel na obraz in vsa teža voza ga je pritiskala v blato ,tako da se je nesrečnež zadušil, preden je prispela pomoč. * Ponarejalec hranilnih knjižic prijet. Te dni so slovenjbistriški orožniki na cesti med Pragerskim in Slovensko Bistrico ustavili sumljivega kolesarja. Pri pregledu njegovih dokumentov so ugotovili, da gre za 29 letnega Bogomira Jeniška iz Mislinja. Pri sebi je imel manjšo vsoto denarja, razna črnila, kemikalije in dve hranilni knjižici, glaseči se na ime Ivana Klemena. Ti dve knjižici sta takoj zbudili sum orožnikov, saj so že prej od poštnega urada na Pragerskem prejeli ob- vabilo. Vrtec, na katerem se je zdaj bohotilo polno plevela, je ležal pred kočo, in skozi plevel je poiskal moj spremljevalec pot do polomljenih vrat. Pogledal je v kočo in mi namignil, naj mu sledim. »Priložnost imate, da lahko vidite prizor, ki ga vidijo redki Evropci,« je rekel s pridušenim, spoštljivim glasom. »V tej koči sta dva jogija — modra moža, ki sta še samo eno stopnjo oddaljena od najpopolnejših božjih posvečencev. Oba sta čudovito zamaknjena, sicer bi se ne upal vsiljevati jima vašo prisotnost. Njuni duhovni telesi so ju zapustili in se udeležujeta zdaj svečanosti svetilk v svetem samostanu v Rudoku tam daleč v Tibetu. Stopajte tiho, da ju ne pokličete pred končano pobožnostjo nazaj s tem, da ju zdramite in vzpostavite delovanje njunih teles. Počasi sem se po prstih splazil skozi plevel h koči in pogledal vanjo skozi odprta vrata. V pusti sobi ni bilo nikakega pohištva ali kaj drugega. Le kup slame sem videl v kotu. Na tej slami sta ždela s prekrižanimi nogami in z glavama, sklonjenima na prsi, dva moža, eden majhen in stuljen, drugi pa koščen in mršav. Nobeden izmed njiju naju ni pogledal ali sicer pokazal, da je vedel za najino prisotnost. Oba sta bila tako mirna in tiha, da bi ju bil smatral za kipa, če ne bi slišal njunega počasnega, enakomernega dihanja. Njuna obraza sta bila v nasprotju z zdravo rjavo barvo mojega spremljevalca pepelnato siva. V njunih očeh se je videla le belina, ker so jim bile zenice zasukane navzgor in pokrite od trepalnic. Na majhni plahti pred njima so bili vrč vode, pol hlebca vestilo o predrznem sleparju, ki s ponarejenimi hranilnimi knjižicami dviga denar. Ker sta se imeni v hranilnih knjižicah ujemali z navedbami poštnega urada, so orožniki Jeniška aretirali in po spretnem zaslišanju iz njega kmalu izvabili priznanje. Izpovedal je, da je svojčas služil kot podnarednik v vojski, iz katere je bil zaradi nerednega opravljanja službe odpuščen. Ker ni dobil zaposlitve, se je pričel preživljati s sleparstvom. Ves prihranjeni denar je naložil v Poštno hranilnico in dal tam izstaviti hranilni knjižici na izmišljeno ime Ivana Klemena. Nato je na knjižici pri drugih poslovalnicah Poštne hranilnice dvigal denar, ki bi pa kmalu pošel, če ne bi sproti ponarejal razne vpise. * Z železom pobil ženo do smrti. V Muiršča-ku se je pripetila krvava rodbinska žaloigra. Zakonca Matija in Katarina Resova sta si bila hudo v laseh, ker je žena Katairina prepisala polovico posestva hčerki, M jo je ime'a rajši kakor ostalo deco. Omenjenega dne je prišlo zairaditega med zakoncema do prepira in je Matija Res zgrabil za železo in z njkn uibiil ženo Katarino. * Žrtev dolgoprstnika. Trgovčeva hčerka Marica Koren iz Šmartna na Pohorju je te dni sedela v neki mariborski kavarni. Nenadno se je pojavil pred njo neznanec in ji dejal, naj gre k telefonu. Ko se je vrnila, je ugotovila, da ji je med tem izginila ročna torbica, v kateri je bilo 3000 dinarjev gotovine. * Triletna pravda Bat'e proti Kristanu. Oktobra 1. 1934. je čevljarski mojster Fran Kristan iz Šiške na shodu Narodne odbrane z geslom »Svoji k svojim« napadel Bat'ovo podjetje. Kmalu nato je pravni zastopnik Bat'e v Ljubljani dr. Fran Frlan vložil tožbo proti Kristanu zaradi prestopka po zakonu o pobijanju umazane konkurence in zaradi javnega obrekovanja. Kristan je bil obtožen med drugim trditve, da Bat'a ni pošten nasprotnik, da ga odklanjajo po vsem svetu kot največje socialno in gospodarsko zlo, da je Bat'a tujec, ki mu je jugoslovenstvo le krinka in dobrodošla pretveza za dobiček in da Bat'ovi čevlji zaradi svoje kakovosti niso niti poceni. Kristan je predložil obširen zagovor po svojem branilcu dr. Stanku Lapajnetu in ponudil dokaz resnice. Skoro tri leta so se kupičili akti o tem sporu. Po sodniku-dr. Rusu jih je dobil dr. Muller, ki je naposled te dni pravdo za prvo instanco zaključil z obsodbo Frana Kristana zaradi javnega obrekovanja in žalitve na 14 dni zapora in 720 j kruha in list papirja, počečkanega s skriv-) nostnimi znaki. Rem Sing si je ogledal papir in mi je namignil, naj se umaknem. Potem je prišel za menoj na vrt. »Pred deseto uro ju ne smem motiti,« je rekel. »Videli ste enega izmed najčudovitejših uspehov naše znanosti o skrivnostih, namreč ločitev duha od telesa. Duši obeh svetih mož bivata tale trenutek na bregovih Gangesa, in ti duši sta v likih, podobnih resničnim telesom, zaradi česar nobeden izmed vernikov ne dvomi, da Lel Humi in Moudar Kan nista med njimi. Mi imamo moč, da lahko kak predmet razdelimo v atome in te atome s hitrostjo, večjo od bliska, prenesemo na določen kraj, kjer jih prisilimo, da zavzamejo svojo prvotno obliko. Prej je bilo treba prenesti na ta način celo telo, a potem smo odkrili, da je lahko izločiti od telesa le toliko snovi, kolikor je potrebno, da napraviš nekako lupino telesa ali dozdevni telesni lik. To označujemo za duhovno telo.« »Ce torej tako lahko prenašate svoje duše, zakaj pa so potem te duše sploh spremljane od teles?« sem ga vprašal. Rem Sing se je nasmehnil. »Kadar smo posvečenci sami med seboj, potrebujemo samo svoje duše, a v stikih z navadnimi ljudmi se moramo kazati v oblikah, ki jih vidijo in razumejo.« »Izredno me zanima vse, kar ste mi povedali,« sem rekel, ko mi je v slovo dal roko. »Pogosto bom mislil na vas.« »Od tega boste imeli veliko korist,« je rekel še zmerom držeč mojo roko; pri tem me je resno in žalostno gledal v oči. »Morda se dinarjev denarne kazni pogojno za tri leta. Kristan obsodbe ni sprejel in je po svojem branilcu dr. Lapajnetu prijavil priziv. * Nova ocenitev zemljišč v Istri. V Istri začno italijanska oblastva v kratkem na novo ocenjevati zemljišča in zemljiške dohodke. Na podlagi teh ocen bo določena nova davčna osnova. Na podlagi odloka, ki je bil te dni objavljen v rimskem uradnem listu, bodo do dovršene ocenitve znižani obroki za prisilno zemljiško posojilo kakor tudi izredni zemljiški davek, nespremenjene pa ostanejo občinske in pokrajinske davčne doklade. Omenjeni obroki in davek se bodo znižali za vso dobo od 1. januarja 1. 1937. do konca cenitvenih del. Obroki za prisilno posojilo, ki so jih posamezni denarni zavodi in zavarovalnice na račun posarmeznih obveznikov že plačali, se bodo znižali sorazmerno z vrednostjo na novo ocenjenih zemljišč odnosno njihovih dohodkov, nastali presežki pa zaračunali pri plačilih nadaljnjih obrokov ali pa se bodo vrnili. * Huda nesreča na Savi. V bližini Jezovce se je na Savi pripetila huda nesreča. 12 kmetov se je odpravilo s čolnom preko vode, da bi se na drugi strani nekemu podjetniku ponudili za delavce. Vaščani so jih opozarjali, naj se z malim čolnom, ki so ga imeli na razpolago, vsi hkratu nikar ne peljejo čez vodo. Vsi nasveti pa so ostali zaman. Delavci so bili že skoro na drugi strani reke, ko je nenadno voda zalila čoln, tako da se je pogreznil pod gladino. Z druge strani so nesrečnežem nemudno prihiteli na pomoč z večjim čolnom. Reševalcem je uspelo rešiti le 10 mož, 28-letni Zlatko Marovič in 31-letni Imro Džumbrija pa sta utonila. * Spopad med fanti in karabinjerji. Nedavno zvečer so nastali v Lomeh pri Črnem vrhu hudi izgredi. Trije fantje so se sprli s tamkajšnjimi karabinjerji. Prišlo je do spopada, v katerem je bil neki karabinjer ranjen. S pomočjo obmejnih miličnikov so fante obvladali in jih odvedli v idrijske zapore. Aretirani so bili 28 letni Karel Rupnik in brata 34 letni Tomaž in 23 letni Matej Rupnik. * Vlom na Dobrovi. Na Dobrovi so billi v teku enega leta izvršeni že trije veliki vlomi, dVa v občinsko pisartno, edem pa v cerkev. Zdaj pa se je izvršil nov vlom. To pot so se vlomilci opravili nad trgovine. V Gaber ju, kjer se pot cdcepi na Sveto Katarino, ima svojo trgovino Lojze Ambrožič. V to trgovino so v eni izmed zadnjih noči vdrli neznanci in vam bodo zdeli kakšni poznejši dogodki grozni, ker ne bodo v skladu z vašimi nazori o dobrem in1 slabem. Ne obsodite nas prehitro. So neki zakoni, ki se morajo izvesti, čeprav posamezniki trpe zaradi njih. Njih učinek se vam bo morda zdel krut, a to se tu ne more upoštevati. Vol in ovca sta varna pred nami, toda mož, čigar roke so omadeževane s krvjo najvišjega, nam ne sme uiti in nam ne bo!« Pri zadnjih besedah je grozeče vzdignil roke. Potem se je obrnil in stopil proti razpadli koči. Gledal sem za njim, dokler ni izginil za vrati, nato pa sem se napotil proti domu. Med potjo sem razmišljal o vsem, kar sem bil slišal, in zlasti o tem, kako se je zagonetni modrijan naposled razjezil. Tam daleč na desni sem videl beli cloombrski stolp, ki se j p ostro začrtano in jasno vzdigoval izza temnega ozadja. Mislil sem o tem, kako zelo zavida marsikateri po naključju mimo hodeči popotnik to krasno poslopje njegovim prebivalcem, ker ne sluti grozot in neznanih nevarnosti, visečih nad njih glavami. Črna gmota oblakov na nebu se mi je zdela znamenje še strahotnejšega viharja od onega, ki je bil razsajal pred dvema nočema — viharja, ki mu j^usojeno napraviti grozno nesrečo. »Gorje! Gorje!« sem vzdihoval. »Bog, ne dopusti, da bi zadelo gorje nedolžne hkratu s krivimi! Zaman mučim svoje možgane, kaj g|pi. Kaj, le kaj?« Ko sem dospel domov, sem videl, da se je moj oče še zmerom vznemirjal zaradi prepira, ki ga je imel s tujcem. odnesli raizno blago, tako dia ima Ambrožič kakih 5000 din šlkcidle. * Tezenski strahovalec obsojen. V juliju in avgustu so bile na Teznem pri Mariboru izvršene številne tatvine. Tezenski orožniki so naposled izsledili tatu v osebi 25 letnega ključavničarskega pomočnika Jurija Gosaka, ki ga je te dni mariborski mali kazenski senat obsodil na eno leto in štiri mesece robije in na izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti. * Oskrunjeno žrtev vrgel v reko. V Črni se je te dni izvršil gnusen zločin. Neki raz-našalec kruha, ki stalno zalezuje mlada dekleta,. je napadel slaboumno beračico Apo-lonijo Pavškovo ter ji storil silo. Po gnusnem zločinu je pohotnež vrgel svojo onemoglo žrtev v naraslo Mežo. Da niso prav v tem trenutku prihiteli ljudje, bi bilo dekle utonilo. Zločinec je neznanokam pobegnil. ^'trjviBmnwaniwiimiTT^^ i in i Poravnajte naročnino Stopamo v zadnje četrtletje, zato je skrajni čas, da se spomnite na »Domovino« in poravnate one male zneske, ki jih uprava lista tirja od Vas za naročnino. Naj ne bo med Vami nehva-ležneža, ki bi zastonj prebiral list, ki Vas vse leto poučuje in zabava z berilom in slikami. Tudi list mora živeti. Brez denarja ni papirja, ne barve, stanejo tudi stroji, stane tudi delo. Zato se brez oklevanja poslužite položnic, ki jih imate doma, kdor bi je pa več ne imel, naj piše na upravo lesta pc drugo. Seveda velja ta opomin le za one, ki nimajo za letos naročnine v redu plačane. Uprava »Domovine«. * Zverinski uboj v pijanosti. Krojaču in gostilničarju Janezu Kepicu v Mostah pri Komendi je obtožnica pred ljubljanskimi sodniki očitala uboj. Kepic je julija v Mostah z motiko in kolcem do smrti pobil invalida Filipa Kerna. Na vprašanje predsednika senata, ali se čuti kriv, je Kepic odgovoril, da je delno kriv, ker je na tleh ležečega Kerna, ki je že umiral od prvega silnega udarca z motiko, še tolkel s kolom. Obtoženec je povedal, da je njegova desna noga krajša zaradi bož-jasti, za katero je trpel v mladosti. Zaradi »Upam, John, da ga nisem preveč na-hrulil,« je rekel. »Ker je zavzel tako nevzdržno stališče, se nisem mogel zadržati, da bi mu ne oporekal. No, posrečilo se mi je ovreči njegovo trditev. Ti tega nisi opazil, ker nisi vsega čul. Ko sem pa navedel v dokaz odredbe kralja Azoke, čemur si bil sam priča, je mož takoj vstal in se poslovil.« »Krepko si se držal,« sem mu odgovoril. »Kakšen vtisk pa je sicer napravil nate tujec?« »On je eden izmed svetih mož, ki so svoje življenje posvetili preučevanju skrivnosti budistične vere,« je dejal oče. »Najbrž je božji modroslovec ali častilec boga spoznanja. Razvoj teh ljudi doseže vrhunec v popolnem posvečencu. Ta mož in njegova tovariša te visoke stopnje menda še niso dosegli.« »Oče, nehaj vendar,« ga je prekinila moja sestra. »To nam vendar še ne pojasnjuje, zakaj so tako učeni in sveti možje prišli sem in se nastanili na obrežju zapuščenega škotskega zaliva.« »Preveč me vprašaš!« je odgovoril oče. »Mislim, da se to tiče le njih samih, dokler so mirni in se pokorijo zakonom, ki so v deželi veljavni.« »Ali si že kdaj čul, da bi imeli ti višji svečeniki, o katerih si govoril, nam neznane moči?« sem vprašal. »Vzhodna književnost ima za to polno dokazov. Sveto pismo je vzhodna knjiga. Ali niso v njej od začetka do konca le zgodbe o ta kih močeb? Nedvomno so v preteklih časih poznali mnogo naravnih skrivnosti, ki so jih ljudje v tisočletjih pozabili. Ne morem seve- krajše noge so ga ljudje zasmehovali in ga žalili. Tudi z domačini se ni razumel. V obtožnici je državni tožitelj omenil, da je Kepic zelo grdo ravnal z ženo, ki je imela pravcat pekel v hiši. Kepic je priznal, da je začel zaradi razmer v hiši močno piti. Najbolj ga je bolelo, ker so ga zasmehovali zaradi telesne hibe. Tudi ubiti Kern ga je zasmehoval, češ da je krevlja, ki ne more dobiti več dekleta, če ga žena zapusti. Nesrečnega dne so pri Kepicu belili. Prišel je tudi invalid Kern, zahteval pijače in se spustil v pogovor s Ke-picem. Oba sta bila vinjena. Kepic je Kerna tedaj že močno sovražil, ker je Kern ubil Ke-pičevega mačka. Beseda je dala besedo, usodno za Kerna, pa je bilo njegovo zmerjanje, ko je videl, da je Kepic pomagal sosedu pri nekem delu. »Ti si osel,« je rekel Kern Kepicu, »ker pomagaš takim poganom, kakor so tvoji sosedje. Iz Španije bi morali priti in vampe bi jim morali porezati!« Po teh besedah sta se začela oba zmerjati in preganjati okoli hiše in v njej. Ko je Kepic pozval Kerna, naj plača dolg in naj gre, je skočil Kern na nasprotnika. Baje mu je grozil z nožem. Kepic je stekel iz hiše in med potjo pobral motiko, ki je slonela ob zidu v veži. Na pragu sta se še izzivala. Ko je Kern stopil pred hišo, ga je Kepic z vso silo udaril z motiko po glavi. Napadenec je imel še toliko moči, da je od-skočil v vežo, tam se je pa zgrudil. V neverjetni besnosti je Kepic še potem s kolom udrihal po Kernu. Sosedje so izjavili, da je bil Kern slab človek. Rad je izzival in žalil. O obtožencu so vedeli povedati, da je priden in dela če ni vinjen. Orožniki so izjavili, da jim je Kepic po aretaciji rekel, da mu ni nič žal, ker je Kerna pobil. Zaradi tepeža je bil obtoženec že petkrat kaznovan. Senat je razsodil. da je Kepic kriv in ga je obsodil na poldrugo leto strogega zapora z upoštevanjem na to. ker je vse kazalo, da Kepic res ni bil docela pri pameti, ko je svojega nasprotnika na tako zverinski način do smrti pobil. Državni tožilec je prijavil priziv zaradi prenicke kazni. ZAČARAN KROG. A: »Kdaj se bo omožila vaša nečakinja?« B: »To je začaran krog, ki iz njega ni izhoda.« A: »Kako to? Saj se imata vendar rada.« B: »Seveda se imata, toda ona se noče omo-žiti, dokler on ne poravna vseh svojih dolgov, on pa jih ne more poravnati, dokler se ne oženi .« da reči, ali imajo moderni božji modroslovci res moči, ki si jih pripisujejo.« »Ali so to maščevalni ljudje?« sem vprašal. »Ali je kakšen pregrešek, ki se mora po njihovem mišljenju kaznovati s smrtjo?« »Ne vem,« je odvrnil moj oče in presenečeno pogledal. »Kakor kaže, si danes popoldne zelo radoveden. Kaj je smoter vseh teh vprašanj? Ali so naši vzhodni sosedje zbudili v tebi vedoželjnost?« Potrudil sem se, da sem odgovoril na tO vprašanje tako, da ne bi bil vznemiril starega moža. Nič dobrih posledic bi ne bilo imelo, če bi tudi on vedel za vse te homatije. Njegova starost je zahtevala mir, ne pa razburjenje. Sicer pa bi mi tudi pri najboljši volji bilo zelo težavno razložiti mu nekaj, kar je bilo meni samemu zavito v temo. Imel sem torej dovolj vzrokov, da mu nisem ničesar povedal. Še nikdar mi v mojem življenju ni kakšen dan tako počasi mineval kakor oni usodni peti oktober. Na vse različne načine sem poizkušal prebiti dolgočasne ure, vendar se mi je zdelo, da ne bo dneva nikdar konec. Poizkušal sem citati, poizkušal pisati; postopal sem po trati, hodil po deželni cesti gor in dol, lovil na trnek ribe in začel'urejevati očetovo knjižnico. Na vse načine sem izkušal omiliti svojo napetost, ki mi je posta- . jala čedalje neznosnejša. Moja sestra je očitno trpela za enako mrzlično nemirnostjo. Spet in spet naju je grajal najin dobri oče na svoj blagohotni način zaradi najinega nenavadnega obnašanja, ki ga je neprestano motilo pri njegovem delu. (Dalje prihodnjič.) * Prijeti mladi tatovi. Kriminalnim agpn-hom mariborske policije- se- jp posnesčilb- w* Ptujui ob jjciliki. sejma, aretirati: dfaat mladoletna fan talina, ki. sta ie. avtomobila) ukradla. tovarnarjev! soprogi Greti Schonskjujevi zlatnine v- vrednosti 37 01(0 dinarjesrc.Pri zaslišanju sta izpovedala, da- sta zaklad skrila. °f>Bentnav«kani gozdu;, kjear ga je policaja tudi" našla. Manjkala je la« zlate doza- za« puder, katero st« mlada nepridiprava bržkone: že prodala, 1 > * Vlbrrtilci ira» pohodti. Neznani tatovi so se splazili1 skozi podstrešje v stanovanji posestnik Miha Zfctoeva v Vehah ter adrresli razno- obfeko, čevije; posteljnino in 6000. dinarjev gotovine. * Zasačcna- vlomiloat V nedfeljo) zjuttoaj. jo? čevljarski mojster Jožef. Rranko* v Škmji. Lahki zaslišal^, v svoj}, delavnici sumljiv, rapet. Stopil je- k. oknu. in. videl« dva. moška, večje— i ga. int manjšega, ki. sta oprtana, s, težkimi tovorom. skušala, pobegpiti. Mojster jf-. planil za. njjma na cesto, in; začel, klicati na- pomoč. Vlomilca, sta. joiubrala^. kolikor sa jut nesle no»--. g£: • Mojstrove, klice sta. zaslišala dva« stražr-T nika. in. ju. začela loviti. Stražnikoma- sfca prin hitela na pomoč se dva delavca, a mojsten Franka je odhitel po. orožnike. Kmalu, soj vlomilca obkolili.' in ju. aretirali. Sta,to 35 letni, doliavec Josip- Petrič jz. Rogatca, pri. St.. Jerneju na Dolenjskem. in. 3B letni. Jožef Mair nar„ čevljarski'- pomočnik- iz Hudega-- konca,, občina- Grosuplje. ; * Nafvečje vefaškt vaje v naa državi sa se končate Pretekli teden, so se. vzrčilii ob* Kolpi najr večji, vojaški manevri) v/Jugoslaviji; Iti sov jim prisostvovali med drugimi- Nj,: Vist linez namestnik. Pavle,, minister. za« vojsko." in mnr* narico. general. Ljuborair Maoie'ini zastopniMi. številnih tujih držav. Vfaja, Idi sa> pre*lstow>-1 jale; spopad južne in- sevenne vojske,, so • ste končale v sobot« s tem, da> je južna; vojpkai potisnila* severno- če» Goijanae nazaj. Vse se. je vršilo na videz; kako® V pravi vojni:. Videli smo vse vrste orožja; Tudi1 tanke,, ofclap-n&i avtomobile? letala im težkoi motorizirano-, artiLjerijo. (gjaj slike? v pril6gi)( Odlična izvedba, nam- je pokazala*, dai- je naša. vojska dobro pripravljena- int da šmai lahko ponosni nanjo. To« priznanje našii vojh-ski so v svojihi govorihf naglamli tfudfc nHŠ- minister- za« vojsko ia mornarico« general) Ljiut--bomir Maric; češkoslovaški obrambni rnirri«-sten Mahnik im Nft. Vis. kmez: namestnik na svečanem obedu v Dolenjskih Toplicah, prirejenem na čast tujim vojaškim predstavni- koma Knez namestnik je- rekel v> nagovoru {rrrad dttugim, da. se čutt prisiljenega izrečit dolžno«. priznanje- vsem vojaškim, starešinam-Sni vojakom,- ki' 9o< zastavili- ves svoj1 trud, da. jbii bili ti veliki manevri kronani- z lispeHom. jffltratu je1 pozdravil ugledne zastbphitf-e za. •veznišfciii in ostalih tujih vojsk. Nh koncu, hagovor® pa» je- zaltiifca^' Žive* kraij; Peter- H.l! (Žiurela vojska-!'- j Omenjamo še,, da. jp: bil v nedeljo skozi Metliko orjaški: mimohod čet,, ki, mxu j p- pui-kostvovala/ogromna. množica. ljudi od. blizu, in [laieč iri navdušeno, pozdravljala, vojaštvo. To> je hila. doslej največja revija naše vojske. Popoldne so se začele čete, ki. so sodelovale pri manevrih, spet vračati v svoje gar-nizije. Po večini so se odpeljale z vlaki, le ljubljanski pehotni' iw topničarskr polfr star se1 vrnila, peš. v- Ljubljano« kjer stat bila-, z navdu'-Šenimi počastitvami- sprejeta od.- Sokol&tva« in-vsega ljubljanskega prebivalstva I Zemlja domača, ni prazna- beseda. Del! j» mojega življenja* in če se. mit vzame zemlja*. ( se mi je vzeloj tudi življenje. Kb sr oglodaru 1 do kosti; ko te gavsod preganjpjp, te sprejme domača zemlja* z. iatim, ohrazom;. kakor. te.-jflR sprejela, ko: so te še- v zihel dajali- Nisi do-1 živel, pomladi,, da. te- ne bi objemalo njeno* cvetje, in, ne- jeseni,, da tai ti ne bik) sipal® svojih., sadov. Mcusda. je hudo umreti,, ali toliko- zapišem, da\ bi rajši umrl: sredi domače doline, bodisi od gjadu, kakor na zlatem prestolu-; nemškega- cesarja, kjer bi imel vsegftt ' nakupe. Tako. nam j]* govoril, naš Ivan. Tavčair \p svujem zadnjem, dolu v.' Visoški kroniki. -Tat-ko- nam je raogri govoriti on, ki' mu« jp -bila ta. zemlja? madi vse dt-aga. V globoki ljubemi* je-biii zvezam z njo' od-tr.enotka;ko> mu jp-tte?-(kla<.ziWkas v- preprosti kmečki hiši; na pn* ljanskem griču; kamar se je vedno: znova* vnašal- v- življenju;, pa do>tJrsnotka. Iso je tm sredi domene- doliitfe legel; k. počitteui. Zapustil. nam je. uaa^jcene leposlovne, umetnine, v katerih, se'v mislih- vrača spet v. domače kraje: Tz teh. umetnin, diha vsai ljubezeni s. katero slika o^eva naš pisatelji v čude vita lepih* in. toplih hesedah. domačo gpudoj ia svoje rojake Kdt slavospev zveni., ko. nanv opisuje- poljanskega* kmeta, očeta. Boštjana;, riše nežni. lik. poljanskega dekleta Mete? im blažilno. apostolsko*delovanje duhovnika, gp*-spoda Jakoba.; a krono, podaja na. glavo kmečki materi.. o> kameni: prav.i v »Cvetju v jeseni«: »Slovenska kmetica, še vedno te premalo spoštu-iema- Malo imaš od življenja* uboga ti. m učeni ca ai tvoja je vendar zaalu-ga, da je tlačena ih Raztrgana slovenska do»-movina ostfalh' skwpraf Te domovine prvi-, ste«-ber si U, slovenska', kmetica ki- spiš nava«tn<* na slami, in podi raztrgano odfejo. ter jeS moBUi iw oteokom ostane« Kot čudodelnik- je odprl vrata, odgrnil za?-veso-, da« gleda lepoto- naše zemlje. In zakaji je odferival pisatfelj te lepote?' Da* bi- jih1 znali, pa- vzljubili to zemljo tako, kakor jo» je- vzljubil' on. Tako- ljubezen nam je hotofl vžgati, da bi se izpolnile njegove zlate bese»-d«; iz- »Cvetja v jeseni«: »Elno. je gjavnoi Na»-ša zemlja se nam ne sme- vzeti in slovenski narod morastatL kot. večno duevo<. kateremu? korenine nikdar ne. usahnejoi Ali. nam ne-, bi bila treba mnogo takih. mož. in; mnoge take glamteča ljuhezni. v dohi- človeške ra»-dvojenbsti, mržnje; sovraštva? Prihiteli smo. ob današnji svečanosti na tvoj grob. ker smo ponosni nate,- ki si nam« ustvaril- dela, s katerimi si se uvrstil med najodličnejše'sinove našega naroda. Prihiteli smo, ker smo gai+jeni ob' toliki ljubezni,, ki si jo vBF v svoje- umetnine. Naj nas ta ljubezen znova in znova prepoji, da bomo res-megočno' d revo-, ki mu korenine nikdar ne-usahrrejo. Prihiteli smo. da se ti' poklonimo? in zahvalimoj da-" si nam odkril lepoto rodne-zemlje in nas naučil ceniti in ljubiti, domačo« grudo. V skromno- zahvalo ti prinašamo na grob domačega cvetja v jeseni. Sla je šteh 97 lett pre-\ fllaval trikrat Savo na najširšem meatir bli-zu * Zagreba. > b Na- vprašanje, kako. dolgo- še misli živeti, jfe odgovoril, da še. ne bo- tako kmalu" umcl. »♦Počutim se prav- dobra in iče hi videl, bi tudi še delal in prišel gledat v Bragana. Tako pa moram skoro samo sedeti in s^zaba«atis. svojo fa.jfo,« je končal svoja razlaganja, sto-' letni mož. F". IG—n- Govor šolskega upravitelja Kokalfa na Tavčarjevem grobu na ¥Jsokem Pred odkritjem' spomenika« dr. Ivanu Tavčarju v« nedeljo- 19i t. m. se se zbrali Tavčarjevi častilbi najprej ob njegovem- grobu na Visokem, kjer je- imel šolski upravitelj g. JTanko« Kokalj naslednji govor: STRATV 9 Murskim Središčem in Dolnjo Lendavo je da .katerega je -gledalo le nekaj hiš in -dreves. Pri ;Sv. Martinu na Muri je 'hudournik razdejal nasip, ki je bil zgrajen-v okviru regulacijskih idel na Muri. Pri Razkrižju . je voda preplavila banovinsko cesto iz Štrigove v Jijutomer 'in jo »na več -mestih razdejala. Pad -vodo je bilo v -Prekmurju in Mefl-muirju okrog 20.000 oralov zemlje. Naslednje dni .je k sreči nehalo deževati in je -začela vade spet padati. 'Neprestane povodnji db Muri mujno kličejo -po hitri in temeljiti regulaciji Mure in njenih pritokov. Grobnico grofov Batthyanyjev «o izropali. iV grobnici igrofav Batthyanyjev -sredi :gozda v neposredni .bližini Gornje -Lendave počivajo telesni ostanki Baithyan$&£vih prednikov. Db nedavnem obisku grobnice je grofica "Ernestina ugotovila, da je bil v grobnici nepoklican nepridiprav, ,ki je »odnesel dragocene .svečnike. P. r j.javila je zadevo .orožnikom, Jci .so .ugotovili, -da je bil vlom iznas&en najbccže že pred .leti, .ker ,so Joila okna .grobnice, zidane v obliki kapelice, =že dalje časa-razbita. .Kakor .vse kaže, .so vlomilci imeli'namen izropati rakve in so stikali predvsem za zlatnino in .dragocenostmi. Ker je bila razbita tudi steklena rakev, so uvedli .orožniki -preiskavo za skrunilci te starodavne grobnice. Zasledovanje je,pa oiežkačeno, ker je, .bil rop iz.Yršen že pred davnim .časom in so -.ga žele .sedaj ppazili. .Grofica Ernestina ni vedela povedati, ali so Joile v fgr.obnici kakšne dragocenosti. i Po nesreči strel v glavo. Posestnikova hči,, Ana 2erdinova iz .Lendave je v.zela te dni revol.vai;, jda hi z .njim streljal na škorce , v -vinogradu. JKo se je vračala iz vinograda, ji je na .strmem .br^gu spodrsnilo in je padla. Pri padcu .se ji je samokres .tako nesrečno . spremil, da jo je .izstrelek zadel v fglavo .in jo . usmrtil. [ Mi na mm Iz kolonij naših ameriških rojakov V Clevelandu se je smrtno .ponesrečil Jože Kožar. .Spodrsnilo mu je nastopnioah in pobil se je po glavi itako močno, da {je v bolnici umrl. Pokojnik je bil doma iz Br ezovice pri Št. Vidu pri .Stični, .odkoder je .prišelAmeriko 1.19fl7. Pred dnavi.hi bila .malone .utonila v JErij-skem jezeru Jože .Rus in njegov -sin. Jože. .Rus je šel s svojo žano Leopoldino in tremi sinovi k jezeru, (da hi ^se -mslo ohladili. Vsi so se šli -kspat, .čeprav nihče ne zna plavati. 7-letni Rusov sinček Rudolf je naenkrat izginil .pod vpdo in njegov bratec Jože je brž poklical očeta, ki Je kar .oblečen skečil za sinčkom. vTada tudi on je takoj izginil pod vodo. Rusova žena in oba sinčka so aaoeli klicati na 1pomoč..K sreči sta.se kopala v bližini dva -mladeniča, ki sta .Rusa .in njegovega sinčka potegnila iz vode. Sinček je bil še pri zavesti. Oče pa je bii .že iggubil zavest. Ko sta ju mladeniča "potegnila iz vode, sta bila oče in sinček krepko objeta. Na bojišču -v 'Španiji je padel Slovenec Štefan Kozjak, ki je živel pred odhodom v Španijo pri družini Medevieevi "v Clevelandu in je bil natakar. Prej je pa shižfl v ameriški mornarici. v V Clevelandu .-so umrli Rus, po -domače Malnarjev, star 55 let, demaiz Št. Vida pri Stični, kjer zapušča sestro Alojzijo in starejšo hčerko Marijo, Neža Srpičieeva, .doma iz Gorice pri -Leskovcu, in Pavlina -Medevi-čeva, rojena Šepičeva, stara 22 let. V She-boyganu je umrla .Ana Banfhačeva, -star-a 79 let. V Mikvaukee sta limrk Miha Rotar, star 53 let, doma iz Klenika prifšt. Petru na Krasu, in,Jože Zalar, star 57 let, .doma iz Notranjih goric/ V Forest C5ityju sta -umrli Terezija Šemetova, stara 59 let, doma az Št. Vida pri Stični An, Ivana Gačnifaovfa, .stara 58 Jet, doma iz Vodic pri Litiji. V .Homer Cityju se je smrtno ^ponesrečil Alojzij tPir-man, star 51 let. Žensk! ussinlk Kamilice kot zdravilo ilri -pesti iiamilionih cvetov idej v steklenico in nanje .nalij četrt litra dobrega žganja. Steklenico za veži :in jo postavi za 14 dni na solnce. Ge solnca ;ni, pa na -mlačno peč. Ndto precedi .žgapje skozi čisto -krpo in daj v -stte-ktenico. IEo žganje je zdravilno iri je jemati dvakrat na :&an po »eno ižličico, in siGer -proti napenjanju v črevesju, pidti glistam, -zaper d?iskb in -druge težave v ttrebuhu rali želodcu.' To žganje pomaga tudi protiiišaju,'ozeblinam in krvnim .podplutbam -kot mazilo, .odnosno obkladek g.a iapuščarje od jndhnda. ;S tem .-žga-' njem.maži -etteklein :bol'ečennge. Pomaga.zo- i per glavobol, toe omočiš krpico iin si jo polo-' žiš pa tibiik. .Tak Obkladek ste tudi pomiri, če amaš ..razdražene živce. Kamilioe, ki «o bile tnanroeene «v žganju, , prevri, ocedi in ta ocedek porabi za obklad-ke, ;za..čaj, --za »izpiranje ust in ran. S kamilrčnim čajem umiti lasje _so zelo [svetli, mehki in se svetijo. -Kamilice poparri ■in pusti pol ure poparjene, nato skozi krpo precedi in si v -tej vodi u-mij -in izperi lase. 'K-amilični čaj zelo -pomaga, če imaš prehla-jen želodec, -pa tudi proti bolečinam ob menstruaciji (mesečnem -perilu). lV "tem primeru popari kamilice v nočno posodo in sedi na > posodo, -da -se tako trebuh -pari. Seveda moraš .nato go-ssto, -nato in ttri žlice kisle -smetane. Dobro zmešaj'! Če imaš Tada jed sladko, dodaj »še ■malo 'sladkorja v prahu in malo rozin. Nato namaži kozo s -sirovim maSl-om in stresi polento -v kozo, razravnaj ter kifliaj tri četr-.tinke ure v sopari. Ajdov -močnik. Močnik zna skuhati vsaka tmanove lupiniee, dva tovor jeva lista, stok stlačenega česna in osdli. Vse to skupaj pokrito duši, da postane meso mehko. Po potrebi prilij malo juhe ali vode. Ko je meso mehko, posuj eno žlico moke in mešaj, da tudi moka porjavi, nato pa prilij čašo vina. Ko je .dobro prevralo, je gulaš gotov. Daš S krompirjem na mizo. Goveja ipečenka z,gaečie». Triičetrtrnkejkile viežanega; govejega mesa i(od .-stegna ali križa) dohro pretakni s slanino, nato posoli in popopraj. Meso položi .na razbeljeno r mast in^iaj seshitrD opeče .po vseh plateh. Ko je .meso ope- ■ čeno, vsuj v sok žlico moke, in "ko moka po- • rumeni, prilij toliko, vode, .da debiž -gostl-jarto omako. V omako zamešaj -žlico fgorčiee in dve žlici rdečega vina. .Zdaj -duši .meso v omaki toliko časa, da postane mehko. Med dušenjem • po potrebi še .omako .malo -zalij, -že se je pre- -več .zgostila. .Nato mseso .zreži, zloži v skledo ; in poli j a. omako. -Zraven daš .krompir, -cmoke, • riž in .slično. Če hočeš, daš ie solato. | Xioveje meso v omaki. Eno' čebulo, -dve ku-marci (kisle iz kozarca), JO kaper, lupinieo če-trtinke limone, majhen lavorrjev list, malo .zelenega peteršilja, majarona in eno sarrdelo. Vse to prav. drobno sesekljaj, nato .stresi-na i vročo .mast:(masti- šest .dek) in malo prepraži. ■ Potem dodaj žlico kisa in pol kile rna tenke 'koščke -narezanega govejega .mesa-(od stegna ;ali od križa), premešaj, osoli, malo popopraj in pokrito rduši .toliko -oasa, -da postane .meso Iskoro mehko. Nato posuj po mesu ižlico .moke, -in ko moka porumeni, zalijse juho ali vodo, idaidcloiš-.gostljato omako. Meeo naj se pokrito (dalje duši v omaki, da se popolnoma .zmehča. Ce se j.e iomaka- med dušenjem preveč zgostila, jo še malo zalij. Daš s cmoki in solato na mizo. Praktični nasveti Dihati ce mora .skozi nos. Otroke .moramo že v zgodni mladosti navajati na dihanje sko--zi Jios in ne skozi usta. Le tako se bodo že zgodaj za vse življenje navadili na zdravo dihanje. Dihanje skozi usta je namreč zelo nevarno in škodljivo za človeško zdravje. Zrak na ta način hitreje in laže prodira v pljuča in.se .ne utegne segreti. Dlačice v.nosu pa očistijo in segrejejo .zrak. Starši n^j parijo na otroke, da tudi med spanjem nimajo odprtih ust. Tenme .obleke, platnene ali volnene, če jih opereš, .vedno .malo poškrobi. V to :svrho raztopi v topli -vodi list želatine (dva litra vade na -en list .želatine /in ko obleko izpereš, jo zmoči v želaitini, nato jo obesi sušit. Ko je na- gospodirfja. Pripraviti pa se da ajdov -moc- . ^ suha ijo zavij v,,krpe:in še .vlažno zlikaj, nik še bolj -crkusno na tale -nacm: vzemi nj- \ Nainesto .želatine pa iahkD :skuhaš -škrob. Le Hove mdke, kolikor pač nameravaš skuhati . name6to sk.roba ,Mzami rženo moko. Moko močnika, deni -moko -v skledo, ubi] vanjo eno jajce, prilij malo vode -in -napravi svalč-, ke kakor za navadni (zaroštani) -močnik. Te svalčke potem zakuhaj v mleko, -osoli m kuhaj, kakor vedno kuhaš močnik. '-Prepričala se boš, da je tak -močnik okusnejši od navadnega. Kislosladke kumarce. Te kumairce so posebno trde Ln okusne. V-zameš .kdlkih 100 :ku-marc in narediš slano vodo iz pol kilograma sktti in treh litrov vdčlte. Najprej kumairce prav dobro um.ijež -v r»rrzld vmii, jih daš v -gli-riast leaiec Bili primeren kessairec, ph ipoli-peš z mrzlo vodo in pustiš 24 ur stati. Nato odlliješ vodso -in pripraviš namovo prav tako fltao vodo, ki jo -zaivpeš in spet pdlrješ na kumarce in naj spet 24 ur stoji. Druig datn oflfiješ -slano vod®, jo prekuhaš in jo -spet -polriješ na kn- zmešaš ,z malo mrzle vode, -nato -naliješ (mešaje) kropa, in Aro za.vire, je škrob .gotov. M>A irimri ilVi ilfriVimr. ^Vtmiioič * __Ls______-I-__n: ^_ . — dlan \?mnreš kanmsirce -ven, jih drobro obrišeš, prebodeš -jz iglo, daš v lonec -aiM kozaiisc in -jih t , pioliješ s tole tekočino: na en liter ješilia 'vza- : meš pol kilagranm siladfeorja; .10 g popra, 10* grajmav gorčioe, šopek kunsme 'in osema čebtu-liic-šaBlobk. Vse to dobi-o ppevreš, nato -pa po- -liješ s tem fkumarte. -S kakim -Mrkim kartmbm - alli krožnikom jfe2*š''4mtftiarce'pfctd 'tdboomn 'in neipesSod aaArežee posodo rs 'pergamentoim papirjem. . m i • Gukiž tt -/eltnija-vo. iMeso zrteži naitenke^kos-ce, na masti pa :zartrmeni eno idrabno Twezano •čebulo, malo le bolj za obr-ass kuhinje, -najlepše »či-'stiš takole: V kaki posodi -zmeftaj .malo ko-rezne. majke z oetovo esenco. Z esenco ravnaj previdno, zlasti če imaš kaj ranjene roke. Zmes mora biti primerno gosta Z njo memaži ^bakreno in medeno posodo in dobro zadsegi. iKo se je malo osušik). pa posodo tdobtro, zbriši s .platneno dn nato še z vnVneno jkTpo, Na 'ta način očiščena posoda -ostane precej dalje časa svetla, kakor če jo čistiš O nastanku čudaške mormonske vere Država Utah v Zedinjenih državah se imenuje dežela mormoncev. Njeno glavno mesto Salt Lake City, ki šteje okoli 180.000 prebivalcev, ima številne tvornice, velika upravna poslopja, lepe stanovanjske hiše z vrtovi in svoje vseučilišče. To mesto so zgradili mor-monci na kraju, kjer je bila pred sto leti še puščava. Mormonci niso morda narod, temveč vera, odnosno verska ločina, katere ustanovitelj je bil Smith, kmečki sin kmeta iz newyorške države Pravil je, da ga je obiskal božji odposlanec in mu razodel razne verske skrivnosti, ki jih je našel zapisane na zlatih tablicah še izza časa babilonske zmešnjave. Leta 1830., ko je štel 22 let, je Smith napisal na podlagi božjega razodetja knjigo, ki je osnova mormonskega verstva Mormonska vera pridigu-je bratstvo vseh narodov in dovoljuje mno-goženstvo. Zaradi bratstva med narodi pa je prišla ločina v spor z oblastvi in ljudmi, ki so bili takrat zagrizeni-sovražniki Indijancev in zamorcev, katere so uporabljali za sužnje. Zaradi mnogoženstva so mormonci še zdaj na slabem glasu. V Ameriki so jih v starih časih silno preganjali, pobijali, jim rušili hiše in jih podili s svojega ozemlja. Ko je bil ustanovitelj Smith ubit, je zavzel njegovo mesto Young, ki je privedel iz Anglije okoli 7000 svojih verskih somišljenikov. Rekel je, da je videl prikazen, Meteorji padejo na zemljo navadno s tako Silo, da se zarijejo globoko vanjo. Pri tem nastanejo žrela, obdana okoli in okoli z izrazito prstjo in kamenjem v obliki nasipov in podobna ognjeniškim žrelom. Najbolj znano je meteorjevo žrelo v Arizoni v Ameriki. Premer žrela znaša 1220 m, globina pa 175 cm. Nasip okoli žrela je ocenjen na približno 4000 ton. Zemljoslovec Gil-bert je leta 1892. raziskoval nastanek tega žrela in je mislil, da je to ostanek starega ugaslega ognjenika. Šele zemljoslovec Bar-ringer je dognal, da je to meteorjevo žrelo. Američani so poskušali priti do meteorja. Vrtali so 400 m globoko, da bi, prišli do njega. Ko pa so z ogromnimi napori in stroški dokopali do meteorja, je rov zalila voda. Zanimivo je vprašanje starosti tega meteorja. Ker rase v neposredni bližini drevo, ki šteje 700 let, menijo, da je meteor že precej star. Nekateri ceniio njegovo starost na 5000 let. Sa- ki mu je pokazala obljubljeno deželo, ter se na čelu nekaterih izgnancev in priseljencev odpravil na pot proti zapadu, proti svoji obljubljeni deželi nekje v puščavi. Z vozovi, na katerih so imeli razna semena in najpotrebnejše poljsko in drugo orodje, so potovali tri mesece in 17 dni, prepotovali 1800 km in dospeli v Dolino slanega jezera (Salt Lake Val-ley), kjer se je njihov prerok in vodja ustavil in pokazal klečeči množici deželo, ki jo je videl v prikazni. Začeli so takoj obdelovati in namakati zemljo in postavljati koče. Young je v treh dneh izdelal načrt mesta, kakršno je še danes. Iz puščave so naredili rodovitno pokrajino, kamor so začeli prihajati kmalu tudi drugi priseljenci, tako da je od prvotnih 143 mož, dveh žena in dveh otrok v manj kakor sto letih število prebivalstva naraslo na 180.000 Danes je v mestu manj kakor polovica mormoncev, dasi je mesto njihovo središče z veličastnim svetiščem. Pač pa imajo po svetu okoli 700 000 pripadnikov. Young je ob svoji smrti zapustil 17 žena in 43 otrok, vendar pa je že nad 40 let mnogoženstvo tudi pri mormoncih prepovedano. Verniki dajejo svoji cerkvi desetino in se tako zgledno podpirajo med seboj, da pri njih ni nobenih siromakov. So prijazni, zdravi in krepki ljudje. Strogi mormonci ne kadijo in ne pijejo opojnih pijač, ne čaja in ne kave. mi Indijanci pripovedujejo v svojih pripovedkah, da se je tu razodel njihov bog med bliskom in gromom. Predlanskim so odkrili angleški znanstveniki v južnoarabski puščavi Rub al Khaliju skupino takih žrel. Pri tem je zanimivo, da so jim to odkritje omogočile pripovedke tamkajšnjih beduinov. Znana so tudi taka žrela v Sibiriji, kjer je padel na zemljo 1. 1908. ogromen meteor. Padec so čutili 800 km daleč. Gozdovi tam okoli so bili uničeni v ogromni razdalji, takšen je bil zračni pritisk. Pri tej silni nesreči je poginilo 2000 severnih jelenov. Šele leta 1928. so raziskali ta žrela. Našli so jih do 200 s premeri 10 do 50 m. Sodijo, da je moral padati tu neke vrste meteorski dež. Učenjaki pravijo, da ima podobna žrela tudi mesec. Nekateri mislijo, da so to meteorska žrela, večina znanstvenikov pa meni, da so ognjeniška. •X Masarykova zapuščina. Jan Masaryk, češkoslovaški poslanik v Londonu in sin pokojnega predsednika Osvoboditelja, je izjavil poročevalcu »Narodnih listov«, da ni njegov oče ostavil nikake osebne, niti politične oporoke. Njegove zadnje želje, posebno v političnem pogledu, češkoslovaško liudstvo tako pozna. Kar se tiče gradu v Lanih, kjer je prebil svoja zadnja leta, je slej kakor prej določen za bivališče državnega predsednika. Za zdaj ostane v njem, dokler ne opravi vsega dela v zvezi z zapuščino, Masarykova hči Elisa, ki je posvetila 20 let svojega življenja samo skrbi za svojega očeta. Glede zapuščine bo javnost še obveščena. Elisa Masary-kova se preseli potem v zasebno stanovanje v Prago, Jan Masaryk pa odpotuje že te dni na svoje službeno mesto v London. Vsi so upali, da bo stari predsednik učakal dvajsetletnico češkoslovaške republike. Usoda pa je odločila drugače. X Skrivnostne ugrabitve v Parizu. Kakor znano je bil svoječasno izginil iz Pariza bivši ruski general Kutjepov. Kolikor so dognali, je bil ugrabljen od agentov ruske politične policije (Čeke). Zdaj pa je izginil naslednik Kutjepova, predsednik Zveze organizacij ruskih izseljencev v Parizu, bivši ruski carski general Miler. Pred nekaj dnevi je odšel iz svojega stanovanja v pisarno zveze in se odtlej ni več vrnil. Začeli so za njim poizvedovati in so v njegovi pisarni na«lJ H-stek, na katerem je napisal, da je bil pozvan od ruskega generala Skoblina na sestanek. Ko so vprašali generala Skoblina, kaj je s tem sestankom, je izjavil, da mu o vsem tem ni nič znano. Generala Skoblina so pozvali tudi na policijo, kjer so ga zaslišali. S policije je general Skoblin nameraval iti domov, a od takrat tudi za njim manjka vsaka slad. Razen tega je izginila Skoblinova žena Vsa zadeva je zelo sumljiva. Kolikor so preiskave dognale, je bil Miler najbrž ugrabljen kakor svojčas Kutjepov, a general Skoblin in njegova žena sta pobegnila, ker sta bila menda soudeležena pri u grabi jen hi X Kraljica ameriških lepotic hujša. Vsa Amerika govori o žalostni usodi 17-letne Co-operjeve, ki so jo v Atlantic Cityju proglasili ža najlepšo Američanko. Čeprav je mlado dekle silno lepo, ima krasne plave lase, in najlepše zobe in noge na svetu kakor trdijo izvedenci, se je zaprlo v svojo sobo in joče. Zakaj? Njen oč eje izjavil da se njegova hči odpoveduje naslovu najlepše Američanke. »Zakaj?« so ga vprašali novinarji. Mož je skoraj pobesnel: »Zato, ker nočem, da bi moja hči umrla. V teh osmih dneh. odkar so jo izvolili za kraljico ameriških lepotic, se je morala odzvati toliko vabilom, svečanostim in sprejemom, da je izgubila skoro tri kile teže. To v enem samem tednu!« X Mrtve bodo obujali k življenju. Na nekem vseučilišču v Newyorku je bila te dni preizkušena posebna naprava za obujanje mrtvih, predvsem onih. ki so bili usmrčeni od električnega toka. Iznajditelja te čudovite naprave sta dva zdravnika. Pri sestavljanju te naprave sta izhajala oba izumitelja iz povsem dokazanega dejstva, da povzroči električna struja smrt na ta način, da omrtviči mišičevje. Protisunek električne struje zelo nizke napetosti zadošča, da živci ponovno oži-ve in da začne srce spet v redu biti. X Gosenice so ustavile vlak. Ne samo pri nas, ampak tudi po drugih krajih Evrope so se letos gosenice zelo razpasle in napravile ogromno škode. V Avstriji jih je bilo v nekem gozdu toliko, da so kar v kepah padale z drevja in pokrile železniško progo, ki drži skozi gozd. Ko je privozil tovorni vlak, jih je zmečkal, toda vsa goseničja gmota mu je tako omastila kolesa, da so se začela kar na mestu vrteti. Pripeljati so morali drugo lokomotivo, da je vlak potegnila z mesta. X Orrfl je napadel duhovnika. Nenavaden doživljaj je imel pastor v angleškem kraju Windfieldu Bud Yeager. Bil je s svojim psom na sprehodu in je zagledal, kako je nad velikim travnikom krožil orel nad čredo ovac. Da bi ujedo pregnal, je zagnal nekoliko kamnov proti njej. Orel pa je planil nenadno proti njemu in ga napadel. Yeager se je moral braniti s svojo palico. Šele po dolgem boju mu je uspelo, da je orla ubil. Skrivnost večno mlade zamorske kraljice Kraljica zamorskega plemena Bolobedov v severnem Transvalu Modžadja se pogaja z oblastvi Južnoafriške unije glede nakupa velikega zemljišča, ki naj bi postalo last bolo-bedskega plemena, ker ima svoje zemlje premalo! To priložnost so porabili podjetni novinarji, da so posetili zamorsko pleme in prinesli s seboj sliko kraljice Modžadje. Presenetilo jih je, da je kraljica zelo mlada. Pleme Bolobedov nima kralja. Vlada mu kraljica, ki ji stoji ob strani svet starešin. Novinarji so pa prinesli domov tudi legendo o kraljici Mod-žadji, ki je baje nesmrtna in večno mlada. Skrivnost njene večne mladosti je v tem, da lahko kraljica sleče svojo kožo kakor kača, kadar postane stara in zgubana. Kadar se hoče preleviti, se za nekaj časa umakne očem svojih podložnikov, potem se pa vrne spet mlada. Slečeno kožo svečano sežgo. Ta razlaga o kraljičini večni mladosti morda zadošča zamorcem, oblastva pa legendam ne verjamejo. Zastopnik pristojnega oblastva, ki mu je bilo naročeno, da preišče skrivnost večne mladosti kraljice Modžadje, je ugotovil, da so skuhali to kašo v svetu starešin. Pleme Bolobedov ima večno mlado kraljico, ker mora vsaka kraljica odstopiti, kadar se postara. Starešine pa izbero in razglase za kraljico drugo dekle, odstopivši samo nekoliko podobno, zakaj z izmenjavo kože se lahko nekoliko izpremeni tudi podoba. Zamorsko pleme veruje, da je kraljica večno mlada in torej nadnaravno bitje. Oblastveni zastopnik zdaj še preiskuje, kaj se zgodi z odstavljeno kraljico. Ali morda ločena od sveta mirno konča svoje življenje ali pa jo svet starešin kratko malo pošlje na drugi svet Meteorji prilete na zemljo s strašno silo / -'X Hotel je prestrašiti ženo, da bi umrla od strahu. Trgovec Anton Gorski v Lwovu je živel s svojo ženo že delj časa v precej napetem razmerju. Žena je bila silno ljubosumna in ga je s tem tako mučila, da je začel premišljati, kako bi se je znebil. Vedel je, da je njegova žena skrajno strahopetna. Sklenil je zato, da jo bo tako prestrašil, da tega strahu ne bo preživela. Dejal ji je nekega večera, da ima neko sejo, in je šel z doma. Pozno ponoči, ko je žena že trdno spala, se je splazil, odet v belo rjuho, kot strah V hišo. Stopil je nenadno v spalnico in je začel tuliti. Žena se je zbudila na smrt prestrašena in je dobila živčen napad. Na njene klice so prihiteli sosedje. Gorski je hotel zbe-žati, v tem trenutku pa ga je strel iz samokresa, ki ga je oddal neki sosed, zrušil na tla. Hudo ranjenega so prepeljali v bolnišnico. Prav tako so spravili v bolnišnico tudi ženo, ki je živčno uničena. Zdravniki celo dvomijo, da bi ostala živa. X Kuhinjska posoda iz azbestovega cementa. Azfbestov cement je zmes iz azbestovih vftakenc in cementa. Doslej so ga uporabljali za izdetavamje cevi za razne napeljlave. Dandanašnji pa je to že sinov za izdelovanje po-fcJšitva, kuhinjske posodie iin raznih drugih predmetov. Azbestov cement se dla brusiti in po&rati v rdeči, srebmosivi ali črni barvi. Iz te snovi, ki se zelo dolgo obdrži in ki je varna pred ognjem, izdelujejo kuhinjske mize, plošče za mizice, malbiraJlmike za pisana, posodie za cvetlice in podobno. X Radio poslušajo na kolesu. Angleška ra-itfijska razstava v Londonu je razstavila napravo, ki moreš z njo poslušati radio na Ikolesu. Naprava je čisto majhna iin lahka. Postašaiti moreš le krajevno oddajno postajo, vendar so nekatere tvrcike preuredile napravo tikli že za poslušanje iz večjih daljav. Celo kraitki valovi so pri neki napravi za kolo že upoštevani. X Grozote vojne z bacili se nam obetajo. Berlinski tedrnfk »Deutsche Wehr« objavlja članek o bacilski vojni. Pisec postavlja tri •vprašanja: kaiteri bacili so najučinkovitejši, kako se bacili najlažje razširijo in kakšni pogoji so potfcrefani za raizvoj nalezljive bolezni? Na ta vprašanja odgovarja tako-le: Najučinkovitejši so bacili kuge. Teh ni težavno dobaviti v velikih količinah. Bacili kuge so zelo odporni proti vlagi iin mrazu in vpdivajo po-raizino v vseh okoliščinah. Razen tega je znano, da je kiuga ena izmed najstrahotnejših »aieaLjivih bolezni. Napadi z bacili naj se ne uporabljajo proti vojskujočim se vojakom, temveč proti prebivalstvu v zaledju, ker se sicer Utegne zgoditi, dia prenese sovražnik k-ugo ina nasprotne vojake. Sredstva za raizširjeva-lije bolezni so vohuni, ki delajo skupno z izdajalci v nasprotnem taboru. Strokovnjaki so v zadnjem času preučevali tudi možnost »ba-cšlske megle«, ki bi jo spuščala letala in ki bi jo sovražniki vdihavali. Najprimernejši čas za razširjevamje te megle je mrzlo, vlažno vreme. Imeti bacile in jih ohraniti pa še ni dovolj. Potarelbni so posebni pogoji, ki jih je treba natančno preučiti, ako se hoče doseči primeren učinek. Zlasti je važno, v katerem letnem času se uporaibljaijo, na kakšnem ozemlju, v kakšnem ozračju in nasproti kakšnemu prebivalstvu, ker je tudi od nravnosti kakšnega ljudstva odtvisno, kakšni utegnejo biti učinki bacilov. X Odkritje najstarejše slike na svetu. Nedavno so v bližini TeOelata Ghaizula pri izkopavanjih, ki jih vršijo angleški, francoski in ameriški starinosiovci v Tramsjordaniji, odkrili sliko, ki je bila. izdelana 3500 let pred Kristusovim rojstvom To je gotovo najstarejša slika v Aziji in na svetu sploh. Na sliki se še vildijo bela, rdeča iin črna barva ter se m izločujejo ljudje. X Najdaljša cesta na svetu bo cesrta, ki bo vezala Skrajni sevemozapadni del Severne Amerike, mesto Fairbauks nia Aljaski, z mestom Buenos Airesom v Južni Ameriki. Držala bo torej skozi Zedinjene dlržave, Mehiko, skoeii republike Sredlnje in Južne Amerike in bo dolga 21.000 km, nekaj več kakor polovico poti okoli siveta. Cesto so ž« začeli graditi. X Zlatnik v ribjem želodcu. Neki ribič v bližini Burgasa na Bolgarskem je lovil je-setre in jim odjemaval kaviar. V želodcu takšne ribe je pa v neizmerno presenečenje našel velik zlatnik, ki ga je oddal oblastvom. Ta so ugotovila, da gre za več sto let star arabski zlatnik, ki je prišel na Bolgarsko v času, ko so vladali tam Turki Na kakšen način je prišel novec ribi v želodec, seveda ne morejo ugotoviti X Štiri milijarde vžigalic se porabi dnevno v Evropi, je izračunal statistični urad Društva narodov. Ta količina vžigalic zahteva 300.000 kubičnih metrov lesa in in 420 kg fosforja. Ce vzamemo, da porabimo samo za prižig ene žveplenske sekundo časa, lahko izračunamo, da porabi Evropa za to delo na dan 126 let 10 mesecev pet dni in dve uri. X Ognjenik je napravil zemljo rodovitno. Nedaleč od Avstralije leži otok Nova Gvineja znan po številnih ognjeniških izblju-vih, ki se ponavljajo skoro leto za letom. Tako so se tudi letos kar vrstili ob koncu maja in v začetku junija. Srečno naključje pa je hotelo, da je prav v tem času začel padati dež, ki je ves. ogni eni ški pepel stolkel v zemljo in jo daleč naokoli spremenil v zelo rodovitno zemljo. Tamkajšnji domačini ni^o bili malo presenečeni nad tem nenavadnim pojavom, ko je bil v kratkem času odet v bujno cvetje in zelenje kraj. o kterem bi pred tem ognjeniškim izbljuvom lahko rekli vse prej kakor to, da je rodoviten. X Ribe, ki love svoj plen z vabo. V velikih morskih globinah žive okorne ribe, ki bi zaradi svoje neokretnosti morale poginiti od lakote, če jih ne bi narava opremila z nenavadno lovilno napravo. Nad gornjo čeljustjo imajo dolg izrastek, ki je podoben vrvici in ki je na koncu razširjen v majhno krpico — vado. Riba leži nepremično na morskem dnu, od katerega se skoro nič ne razlikuje, drži svoj gobec na široko odprt in meče »vrvico« okoli sebe. Ostro opazuje, da jo pred vsako bližajočo se ribo drži v varni razdalji, počasi vado vleče proti svojemu žrelu in tako spelje ribo prav pod svoje zobe. Ko je riba v zadostni bližini, se past sproži in riba pogoltne svoj plen. Ker te vrste ribe žive v globinah več tisoč metrov, v kraljestvu večne teme, je razumljivo, zakaj jih doslej še tako malo poznamo. Največja, kar so jih ujeli, je tehtala 350 kg, zato je zelo verjetno, da so v morju prave pošasti, kakršnih si sploh misliti ne moremo. X Kje je bilo največ vojn. Ruski učenjak Pitirim Sorokin je napisal zanimivo delo, v katerem se bavi z vprašanjem, koliko je bilo V zadnjih 2500 letih vojn na svetu. Njegovi podatki kažejo, da sta bili v teh 2500 letih 902 vojni. V istem času pa je bilo poleg teh vojn 1816 vstaj. Sorokin je Španijo označil kot tisto deželo, kjer so največkrat sukali orožje. Na drugem mestu je Anglija, za njo pa slede Francija, Rutija, Italija in Nemčija. Sorokinovi podatki tudi kažejo, da je bila prva četrtina dvajsetega stoletja najbolj krvava v človeški zgodovini. Zanimiva je primerjava trinajstega in dvajsetega stoletja. Sorokin pravi, da je bilo v trinajstem stoletju 65.000 krat manj možnosti za spore in vojne kakor v današnjem stoletju X Po petih letih odkrit umor. V neki vasi v okolici Lodza so našli pred petimi leti umorjeno petletno deklico. Nikoli niso mogli prav dognati, kaj je bil vzrok grdega zločina, in tudi storilca niso izsledili. Morilec je bil nesrečnemu otroku odvzel samo uhane, dar otrokove matere, ki ni predstavljal nobene vrednosti. Počasi so zločin pozabili. Te dni pa se je dekličina mati udeležila neke plesne prireditve v vaški gostilni. Nenadno je obstala: na ušesih neke 18-letne plesalke je zagledala uhane, ki jih je bila darovala nekoč svojemu otroku. Takoj je na to opozorila orožnike, ki so dekle prijeli. Osumljenka je potem brez nadaljnjega priznala, da je pred petimi leti res umorila otroka. Izpovedala je, da so jo do tega zločina pripravili samo uhani. Do danes ni imela poguma, da bi si jih nataknila, za ta večer pa je nečimurnost premagala njen strah, in to ji je postalo usodno. X Ledeniki namakajo pustinje. Rusija zavzema približno šestino sveta in od tega je celih 300 milijonov ha ali 14 odstotkov pustinje in stepe, kjer zemlje sploh ne obdelavajo. Ce bi namakali vse to ozemlje, ki je sicer rodovitno, a še nikoli ni rodilo, bi donašala ta zemlja ogromno korist ne samo Rusiji, temveč posredno tudi vsemu človeštvu. Pomisliti moramo, da žive v neposredni bližini teh pustinj Kitajci, ki so na svoji zemlji mnogo pregosto naseljeni in zato se ne morejo preživljati doma. Namakanje ruskih pustinj pa ni mogoče, kajti najbližji v poštev prihajajoči reki Amurdarja in Sirdarja nimata dovolj vode v času, -ko bi bilo treba suho zemljo namakati. Vprašanje namakanja večine suhe zemlje v Rusiji, pa bi se dalo rešiti s pomočjo velikih ledenikov na srednje-azijskih gorovjih. S tem vprašanjem se je že pečal slavni učenjak Zukov. izhaiaioč iz vsakdanje izkušnje, da kopni umazani sneg hitreje od čistega. Poskuse v velikem obsegu je delal na Devidovskem ledeniku in dosegel je lepe uspehe. Ob lepem, poletnem dnevu je kopnel sneg do petkrat hitreje kakor v normalnih razmerah. Ce je bilo oblačno, pa dvakrat hitreje. Ti poskusi so pokazali, da bi se dalo dobiti dovolj vode za namakanje zemlje povsod v srednji Aziji, kjer je to potrebno. Vprašanje je samo, odkod vzeti toliko barvila, da bi lahko polili z njim ves sneg in led ogromnih ledenikov, da bi hitreje kopnel. X Borbe z 11 pobeglimi zločinci. Iz kaznilnice v Rzeszovvu v Galiciji je pred kratkim ušlo enajst poklicnih zločincev, ki so potem ogražali vse tamkajšnje ozemlje. V nekem spopadu sta dva med njimi ustrelila nekega stražnika in drugega hudo ranila. Oba razbojnika so potem zasledovali orožniki, ju obkolili in ker se nista hotela vdati, so ju ubili. Tretjega izmed beguncev, ki je pri zasledovanju nekega stražnika ubil, dva pa ranil, so ustrelili na cesti v Krakovu. V mestu Chrzanowu so ustrelili potem četrtega zločinca, petega so ujeli v Krakovu. ostale še iščejo. X Nemci preizkušajo nov tip v zraku pri miru stoječega letala. Nemški državni pod-tajnik za letalstvo general Milch je izvršil te dni v pasu, kjer so se vršili nemški manevri, izvidniški polet na nekem novem tipu letala. Letalo je zelo majhno. Njegova hitrost znaša komaj 45 km na uro. Ako piha ugoden veter, pa se ta hitrost lahko zmanjša tako rekoč do ničle, tako da more letalo ostati povsem nepremično tudi v najbolj razburkanem ozračju Letalo se lahko dvigne in pristane na prostoru dobrih 15 metrov, tako da utegne postati izredno dobro sredstvo ne le za dviganje ob hudem vremenu, temveč zlasti za prevoz ranjencev. X Strupena kača je rešila življenje. V mestu Gunputu v Indiji biva že več let neka Angležinja. Imela je v stanovanju kobro, ki se je tako vdomačila, da ji ni bila več nevarna Pred nekaj tedni je zločinec vlomil v spalnico in je prav hotel Angležinjo zvezati, ko se je zbudila kobra, ki je spala v košarici ob vznožju postelje. Strupena kača je takoj planila na zločinca. Preden je mogel zločinec opaziti kačo, ga je že ugriznila, da je cez nekaj minut obležal mrtev na tleh. X Žive kovine. Indijski znanstvenik Dža-gadis Bouz je dokazal, da kovine izgube nekatere lastnosti, če jih namažemo s kakim strupom. To se pravi, da strup tudi kovine v nekem oziru umori, kakor umori živa biti a Neki profesor v Napoliju pa je pokazal, da se tudi na videz čisto mrtve snovi, kovine in razni kristali, množe podobno kakor rastline. Tako je znanstveno dokazano ljudsko mnenje, da kamenje »rase in se množi«. Naposled pravi neki nemški kemik, ki se ukvarja s tem vprašanjem, da So kovine podvržene pravim nalezljivim boleznim, ki se širijo kakor kuga. X 500 i it stara želva. Na vzhodni obali Kube so našli ribiči želvo, ki je bila izredno velika. Ribiči so jo ubili, a meso ni bilo užitno. Ko so preiskali njen oklep, so umotovili, da je bila ta želva stara 500 let. Radio Ljubilana od 3. do 10. oktobra Nedelja, 3. oktobra 8: Vesel nedeljski pozdrav (operni šramel). — 9.00: Čas, poroči-čila, spored. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve. — 9.45: Versko predavanje. — 10.00: Švicarski ljudski na-pevi (Malenškov trio). 11.00: Otroška ura (vodila bo Slavica Vencajzova). — 11.30: Koncert radijskega orkestra. — 13.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. 17.00: Kmetijska ura: Gospodarska navodila za kmetovalce in tržne cene. — 17.30: Narodne pesmi (plošče). — 18.00: Medved: Na ogledih — zvočna igra (izvajali bodo člani radijske igralske družine). — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Začetek hrvatskega pisanja. — 19.50: Slovenska ura: Volaričeve speve bo pel Milan Jug; Doba taborov in čitalnic na Goriškem (dr. Joža Lovrenčič). — 20.30: In zdaj: »Dame volijo« (za dobro voljo bodo poskrbeli Jožek in Ježek-in Adamičevi fantje). — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Ruske ciganske pesmi bo pela Tajsija Akinfijeva. Ponedeljek, 4. okt.: 12.00: Iz operet (plošče) 12.45: Vreme, poroč. — 13.00: Čas, obvestila. 13.15: Za vsakega nekaj (plošče). — 14.00: Vreme, borza. — 18.000: Zdravniška ura: O boleznih sploh in njihovem nastajanju (dr. Anton Brecelj). — 18.20: Koroške pesmi (plošče). 18.40: Kulturna kronika: Slavnostne igre v Salzburgu (profesor Fran Ko-blar). — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nacionalna ura: Bokeljska ustaja. — 19.50: Zanimivosti. — 20.00: Koncert radijskega orkestra. — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. 22.15: Šramel kvartet učiteljskih abiturientov. Torek, 5. oktobra: 11.00: Šolska ura: Obramba in zaščita našega živalstva. — 12.00: Pisana šara (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored obvestila. — 13.15: Koncert radijskega orkestra. — 14.00: vreme, borza. — 18.00: Mozaik (plošče). — 18.40: Davčne oprostitve in olajšave (dr. Vladimir Murko). — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura. Balkanski sporazum. — 19.50: Zabavni zvočni tednik. — 20.00: Akademski pevski kvintet. — 20.45: Koncert radijskega orkestra. — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Koncert tamburaškega seksteta. Sreda, 6. oktobra: 12.00: Zvoki naše dobe (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored obvestila. — 13.15: Domači na-pevi (plošče). 14.00: Vreme, borza. — 18.00: Mladinska ura: Oktober v naravi (Miroslav Zor). — 18.20: Mladinska ura: Čas je zlato (Janko Sicherl). — 18.40: Industrializacija Šlovenije — železarstvo na Jesenicah (Kuhar). — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Opera »Porin« od Lisinskega — o priliki 401etnice prve predstave. — 19.50: Šahovski kotiček. — 20.00: Koncert opernih spevov (sodelovala bosta Vera Majdičeva in radijski orkester). — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Saksofon solo (igral bo Miloš Zi-herl). Četrtek, 7. oktobra: 12.00: Slavni glasovi (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored, obvestila. — 13.15: Koncert radijskega orkestra. — 14.00: Vreme, borza. — 18.00: Koncert radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Sa-vez Sokola kraljevine Jugoslavije. — 19.50: Deset minut zabave. — 20.00: I. ura slovenske zborovske glasbe (sodelovali bodo pevski zbor »Sloge«, radijski orkester in Srečko Koporc — uvodna beseda; dirigent Heri Svetel). — 21.30: 30 minut za ples (plošče). — 22.00: Čas, vreme, poročila spors»d. — 22.15:. Flavta splo (izvajal bo ■ Filip Bernard; pri klavirju bo profesor Lipovšek). Petek, 8. oktobra: 11.00: Šolska ura: Pridelovanje hmelja v Savinjski dolini (Oskar Hudales). — 12.00: Z naših gredic (plošče). — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored, obvestila. 13.15: Pesmi z našega juga (plošče). — 14.00: Vreme, borza. — 18.00 Ženska ura: Slovaška žena, njeno delo in življenje (Slava Lipoglavškova). — 18.20: Charlie Kunz igra šlagerje na klavirju (plošče). — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Dolina slovenskih pisateljev (Rudolf Dostal iz Ljubljane). 19.50: Novice o izseljencih. — 20.00: Koncert radijskega orkestra. — 21.00: Donski kozaki pojo (plošče). — 21.15: Klavirski koncert Elfriede Mullerjeve. — 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.30: Angleške plošče. Sobota, 9. oktobra 12.00: Pisani zvoki v venček nabrani. — 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Čas, spored obvestila. — 13.15: Pisani zvoki v venček nabrani. — 14.00: Vreme. — 18.00: Za delopust (igral bo radijski orkester). — 18.40: Poglobitev ljubljanskega kolodvora (inž. Stanko Dimnik). — 19.00: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: O kralju Aleksandru I. Uedinitelju (Niko Bartulovič). — 19.50: Pregled sporeda. — 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: »Sredi dolenjskih goric ...« pisan večer; besedilo napisal Jože Dular; sodelovali bodo člani radijske igralske družine, Akademski pevski kvintet in Kmečki trio; vodil bo Savo Kle-menčič). 22.00: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Koncert radijskega orkestra. PREDNOST A: »Moj oče je stražnik na konju.« B: »Ali je zaradi tega na boljšem?« A: »O seveda. Kadar je pretep, se lahko prej umakne kakor stražnik pešec.« ZGLEDEN SIN V vlaku sta si sedela nasproti imeniten gospod in ubožen kmet. Gospod se je hotel malo pozabavati na račun kmeta. »Oče, aH imate kaj otrok?« ga je vprašal. »Imam, sina imam!« je odgovoril kmet. »Tako, sina imate? Ali kadi?« »Še nikdar se ni dotaknil cigarete.« »Pije pa, kajne?« »Še nikoli ni bil v gostilni.« »Potem je pa dober fant. Potepa se pa gotovo, kaj?« »Ne, vsak večer gre takoj po večerji spat,« »Na takšnega sina ste pa res lahko ponosni,« je rekel gospod. »Koliko je pa star?« »Štiri mesece,« se je odrezal kmet. ON ŽE VE Jožek: »Moj stric je pravil, da so v vse-mirju zvezde, ki so tako daleč, da bi petsto let potrebovali do njih z najhitrejšim avtomobilom.« Jankec: »Kako pa tvoj stric to ve?« Jožek: »Kaj ne bo, saj je šofer.« V GLASBEN ŠOLI Kandidat za opernega pevca: »Gospod profesor, kaj mislite, ali mi bo moj glas kdaj koristil?« Profesor: »Seveda. Pomislite samo, kako hudo je mutcem, ki ne morejo govoriti...« PRESENETILA BI GA RADA Vera: »Rada bi svojega ženina še pred poroko s čim presenetila. Kaj naj storim?« Zora: »Pokaži mu svoj rojstni list!« NERODNEŽ »Toliko zaslužim,« se baha mlad zakonski mož pred svojo ženo, »da bi lahko preživljal dve ženi!« »O, to je pa imenitno! Koj jutri naj se moja mati preseli k nama!« UTEMELJENO UPANJE A: »Oženjenim moškim je baje sojeno daljše življenje kakor samcem.« B: »Če je tako, bom živel jaz zelo dolgo, ker sem že tretjič oženjen ...« MALI OGLASI HRANILNE KNJIŽICE vrednostne papirje vnovčuje po najboljši ceni in proti takojšnjemu izplačilu, izposluje vse bančne, denarne, kreditne in blagovne posle najkulantneje AftOJZIJ PLANINŠEK trg.ag. bančnih poslov, Ljubljana, Beethovnova ulica 14/L, telefon 35-10. 59 DO 100 DIN dnevno, lahko vsak zasluži s prodajanjem ali izdelovanjem potrebnih predmetov. Pošljite znamko za odgovor. Josip Batič, Ljubljana. JESEN — ZIMA... OSTANKI mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvnl, brez napak, in sicer: »Paket Serija R« z vsebino 14—18 m dobro uporabnih ostankov fla-nelov in barhentov za žensko obleko, moško in žensko spodnje perilo in »Paket Serija S« z vsebino 14—18 m flanela za moške pižame, spodnje perilo, touringov in frenžev za moške srajce, vse v najlepših vzorcih in izbrani sestavi za reklamno ceno vsak paket poštnine prosto samo Din 128.—. Dalje špecijalni paket »original Kosmos D« z vsebino 17—21 m Ia. barhentov za ženske obleke, bluze in prvovrstnih flanelov za pi-džame, žensko, moško in otroško perilo za izjemno ceno vsak paket poštnine prosto samo Din 150.—. »Paket Serija Z« z vsebino 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko ali damski kostum vsak paket poštnine prosto samo Din 136.—. in »Original Z paket« z vsebino 3 m Ia. sukna za moško obleko, damski kostum ali plašč za izjemno ceno vsak paket poštnine prosto samo Din 162.—. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Pišite še danes RAZPOŠILJALNICI KOSMOS, Maribor, Kralja Petra trg. HRANILNE KNJIŽICE prodate ali kupite zelo ugodno potom moje oblastveno dovoljene pisarne. Takojšnja gotovina. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ul. 12. Telefon 38-10. Novosti perila, obleke, pumpa-rice i. t. d. nudi ceneno PRESKER, Sv. Petra c. 24. noifosTi sTn 49*50 St. 62.300 Anker-ur* Pravi Švicar, »troj. Dobra kvaliteta, lejp k r o m i r a n otarot 8 pismeno garancijo Din 49.50 St. 62 301 teta ■ osvetlen.mi koaalcl ln Številčnico (Radium) Din 59.50 Zahtevajte cen k M ga vam pošlje zar ttonj ln podtaln« prosto Ljubljana 6 Lastna protokullran« tovarna ur t s vid.