Št. 175 (15.277) leto U.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu,, kjer je Izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul Montecch'6-Tel. 040/7796600_____
GORICA - Drevored 24 moggo 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1500 UR
POSINNA PLAČANA V GOTOVN SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50%
Nove kartice s pktčUmm servisom jPS S
SOBOTA,!. JULIJA 1995
Zamisel,
id
veliko
obeta
Dušan Kalc
V senci tihega pla-kanja nad usodo zapostavljene kulture, ki ji poCasi usihajo izviri in izvirčki finančnih zmogljivosti, da so zamejske muze postale že sama kost in koža, se skoraj neopazno razraSCa neko novo podrastje, kot bi ne občutilo suSe, ki šibi vejevje institucionalnega kulturnega drevesa. Iz korenin naše kulturne tradicije očitno rasejo poganjki, ki obetajo bujen razcvet. Eden od poganjkov je teatrska pobuda, ki je naletela na plodna tla v takorekoC od ljudi in boga pozabljenem delu tržaškega Krasa, v Mavhinjah in Cerovljah, kjer so postavili na noge večdnevni festival zamejskega dramskega amaterskega gledališča.
Zamisel je zelo dobra. In to iz veC razlogov. Najprej zaradi tega, ker nam daje možnost, da v zaokroženi celoti odkrivamo vse to, kar se danes dogaja na ljubiteljskem dramskem področju. Tega je veliko, kot morda že dolgo ni bilo, predvsem pa je kakovostnejše, kot je kdajkoli bilo. Drugič, ker iz njenih plodov lahko vzklijejo novi zgledi za ustvarjalce in nova doživetja za gledalce. Ne nazadnje seveda zato, ker je teater metafora življenja, izraz družbenih doživljanj, veselja in žalosti, razočaranj in pričakovanj človeka, in nas zato kot posameznike in kot ogroženo skupnost spodbuja, tolaži, hrabri, bogati. Morda pa je še najpomembnejši razlog že v sami ideji, ki se je utrnila v majhnem društvu, na robu zamejskega umetniškega dogajanja in brez posebnih tradicij, kot dokaz sijajne domiselnosti, ki pravzaprav ne potrebuje velikih izvirov in ki brez težav kljubuje suši. Mavhinj-ski festival nam skratka dokazuje, da Talij e in njenih tovarišic ne more utišati prva težava. In kot so se pred 50 in veC leti kot mitični ptic Feniks dvignile iz pepela pogorišč in zrastle tudi v profesionalne dimenzije, tako se, pa Četudi na ljubiteljski ravni, ponosno dvigajo danes v Mavhinjah. Morda nam je ta simbolični zgled Cero-velj in Mavhinj, ki sta nekoč dejansko goreli, najzgovornejše jamstvo za prihodnost.
I
Velik uspeh ljubljanskega posveta o manjšinah
LJUBLJANA - Včeraj se je v poslopju državnega zbora konCal dvodnevni posvet o slovenski manjšini v Italiji, v Avstriji in na Madžarskem, ki ga je priredila delovna skupina za manjšine v okviru odbora za mednarodne odnose pri državnem zboru. Predsednica delovne skupine Jadranka Sturm Kocjan je ob koncu ocenila, da je posvet nadvse uspel in da bo zbrano
gradivo zelo koristno pri sprejemanju zakonodaje v korist manjšin in tudi pri delu pristojnih ministrstev. Napovedala je, da bodo podobne posvete prirejali vsako leto.
Med temami, ki so bile specifično predstavljena, je tudi problematika slovenskih bank v Italiji, o kateri je govoril predsednik bančne sekcije Andrej Gergolet.
Na 11. in 13. strani
I
Tri srečanja o Trstu in mednarodnem sodelovanju
TRST - Mednarodna vloga Trsta je bila včeraj v središču pozornosti treh pomembnih pobud.
Na sestanku o investicijah v državah Srednjeevropske pobude so potrdili, da. bodo v Trstu namestili stalni sekretariat te mednarodne organizacije in tudi opazovalnico za promet na osi Barcelona-Trst-Kijev.
Na srečanju o »Trstu, Sloveniji in
Evropi«, ki so ga priredili Zeleni, so poudarib pomen Čezmejnega sodelovanja, opozorili na pomanjkanje strategije na krajevni ravni in na oviro, ki jo predstavljajo neurejeni odnosi med Slovenijo in Itabjo
KonCno je na srečanju podjetnikov sen. Andreatta povedal, da bo verjetno off-shore začel delovab že ta mesec.
Na 3. in 5. strani
ŽABNICE / KER VIDEMSKA ŠKOFIJA NI OBNOVILA DOGOVORA S SLOVENSKIMI MINORITI
Slovenska patra zapustila Višarje
ŽABNICE -Danes bosta zapustila Za-bnice in Višarje slovenska frančiškanska patra Bruno Korošak in Filip Rupnik (na fotografiji), ki sta devet let vodila žabni-ško župnijo. V pogovoru za Primorski dnevnik sta oba povedala, da ju uradna utemeljitev videmske nadškofije ne prepričuje. Kljub zagotovilu pomožnega škofa Brolla, ki je dejal, da v prekinitvi dogovora s slovenskimi frančiškani ni nobene protislovenske osti, ampak le ra-
zlični pogledi na nekatera pastoralna vprašanja, sta patra prepričana, da je slovenska prisotnost v Kanalski dolini mobla koga iz cerkvenih krogov.
Pomožni škof Brollo je zagotovil, da bo za vsako od treh narodnosb v Kanalski dolini poskrbljeno za bogoslužje v njenem jeziku, vendar zaenkrat ni še jasno, kdo bo nadomestil slovenska frančiškana.
Na 3. strani
BOSANSKA KRIZA / PO SKLEPU NEMŠKEGA PARLAMENTA
Na bosanskem prizorišču odslej tudi nemški vojaki
Sarajevska vlada noče stikov z odposlancem ZN Akašijem
SARAJEVO, BONN -Bosanska vlada zaostruje svoje odnose z Združenimi narodi. Včeraj je bosanski predstavnik pri ZN Hasan Muratovič sporočil, da njegova vlada ne sprejema posebnega odposlanca ZN Ja-sušija Akašija kot legitimnega sogovornika.
Novica dneva je vsekakor odločitev nemškega parlamenta, ki je odobril odločitev nemške zvezne vlade, da pošlje svoje vojaške enote v bosanski lonec.
Nemčija se je odločila, da bo sodelovala pri hitrem posredovanju skupaj z evropskimi zavezniki.
Na 18. strani
r-l itALUA 7 NAPETOST N^STTK^^ POPUSTIL/ri^
Oljka in Kartel se srečala v torek
Jutri v Nedeljskih temah Primorskega dnevnika
Šli smo v neznano
Naš novinar Danijel Bizjak je v nedeljo spremljal naročnike in bralce Primorskega dnevnika na izlet »v neznano« in zbral nekakj vtisov. Sli smo v Ilirsko Bistrico na osrednjo proslavo 50. obletnice osvoboditve Primorske, na kateri je govoril slovenski zunanji minister Zoran Thaler. Njegov govor objavljamo v celoti.
Sicer pa v nedeljskih temah Sandor Tence piše o učinkih novega tržaškega regulacijskega načrta na tržaški Kras. Najmlajšim je namenjen zapis o diplomski nalogi o reviji Galeb, o čemer piše Tatjana Dolhar, ponovno pa se nam s svojimi risbami in zapisi oglašajo tudi otroci osnovne šole v Romjanu.
Aleš Waltritsch nam predstavlja bližnjo veliko folklorno manifestacijo Folkest. Objavljamo pa tudi dve strani o poročanju Primorskega dnevnika pred 50 leti. Zanimivo je, kaj vse smo pisali v juniju 1945.
Naslovnico pa Vojmir Tavčar namenja notranjepolitični temi tedna: ministru Mancusu in vsemu, kar se je dogajalo okrog njega.
11=
RIM - Po Četrtkovi napetosti, ki jo je izzval primer pravosodnega ministra Filippa Mancusa, so se včeraj vode nekoliko umirile. Leva sredina in Kartel svoboščin sta potrdila napovedano torkovo prvo srečanje o pravilih, vendar predstavništvi, ki bosta se-db za mizo, ne bosta na najvisji ravni.
Po Četrtkovi zaostritvi je včeraj prevladala umirjenost. Voditelji nasprotnih taborov so sicer polemizirali med sabo in niso skoparili z ironijo in bodicami, toda iz njihovih besed je vendarle prevladovala volja po soočanju, saj se vsi zavedajo, da bi Čelni
spopad škodil obema taboroma, predvsem pa Italiji.
Dokaz, da so se vode nekoliko umirile, je tudi novica, da bo delegacijo Kartela na tematskem kongresu DSL vodil Silvio Berlusconi, ki bo tudi pozdravil. Prisoten bo tudi predsednik Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini, Čeprav ne bo govoril.
Primer ministra Mancusa pa ni rešen. Progresisti so včeraj vložili predlog nezaupnice ministru, ki smu sodniku očitajo, da vpleta pravosodje v politične zdrahe.
Na 2. strani
Na 29. EP hrvaški košarkarji izločili Italijane
Pot Italijanov na 29. evropskem košarkarskem prvenstvu v Atenah se je končala v četrtfinalu, v katerem jih je z izidom 71:61 premagala Hrvaška. V današnji polfinale so se uvrstile še reprezentance Litve, Grčije in ZR Jugoslavije. Na 24. strani
Danes v Primorskem dnevniku
Novost na mejnih prehodih
Na Tržaškem, Goriškem in drugod v državi bodo cariniki odslej opremljeni z napravami, ki odkrivajo morebitno radioaktivnost zakonito ali nezakonito uvoženega materiala iz vzhodne Evrope.
Stran 4
Rižarna 50 let kasneje
Drevi ob 22.uri bo v tržaški Rižarni glasbeno-gleda-liška predstava, v kateri se bodo prepletala večjezična pričevanja, poezije in glasba. Pri predstavi, ki jo je pripravil Renato Sarti, sodeluje veliko izvajalcev.
Stran 5
Gorica: vsi izdelali z odliko
Letošnji maturanti na klasičnem liceju Primož Trubar so se zares izkazali: vsi so opravili maturo z najvišjo oceno
Stran 9
Preveč se zatekamo v bolnišnico
Na osnovi načrta deželne uprave bodo na Goriškem morali za tretjino zmanjšati število pacientov v bolnišnicah
Stran 9
Odgovornost iluslratorskega dela
Hustriranje otroško-mladinskih knjig je odgovorno in zabavno delo obenem. O tem je govoril ilustrator Klavdij Palčič.
Stran 15
NOVICE
RIM / OHLADITEV PO ČETRTKOVI NAPETOSTI
PRAVOSODJE / PRIMER MANCUSO
Bivšega odbornika KD Benvenutija so oprostili
VIDEM - TolmeSko sodisce je včeraj popolnoma oprostilo Ivana Benvenutija,
53- letnega demokri-stjanskega humin-skega župana v obdobju obnove po potresu in nato deželnega odbornika za kmetijstvo, ki je bil aretiran 7. februarja 1993 pod obtožbo korupcije. Po oprostitvi je Benve-nuti izjavil, da je potrpežljivo Čakal, da bi resnica prevladala in ob koncu je to tudi dočakal. Po arestu so Benvenutija zaprli v tolmeške zapore, kjer je ostal 25 dni; sicer pa je njegova aretacija močno odjeknila v deželi tudi zato, ker je bil prvi, ki je padel v pasti krajevne podkupninske afere. Benvenutija so obtoževali, da mu je podjetje Venturini obnovilo staro gorsko hišo v Zugliu, v zameno pa bi deželni odbor pod njegovim vplivom podjetju dodelil neka druga gradbena dela.
Severni parlament je začel delovati
BAGNOLO SAN VITO (MANTOVA) - Malo po 10. uri so se začela dela 12 komisij Severnega parlamenta, ki se je včeraj drugič sestal v vili Riva Bemi v kraju Bagnolo San Vito. Med raznimi vprašanji na dnevnem redu je tudi zakonski predlog o ustavodajni skupščini, o katerem razpravlja 1. komisija in pa predlog senatorja Speronija o reformi volilnega zakona. Tajnik Umberto Bossi je prispel malo pozneje in slovesno izjavil, da mora s tega mesta odjekniti samo en klic in sicer: svobodni Sever! »Ali gremo na pot federalizma,« je dejal, »ali pa odvzamemo vsako podporo Jugu in vsemu političnemu razredu, ki se na njem ohranja.«
Reforma pokojnin: zaskrbljenost progresistov
RIM - ProgresistiCna skupina v poslanski zbornici je zelo zaskrbljena za začetek razprave o zakonskem osnutku o reformi pokojninskega sistema v zbornici. Bojazen, da bi prišlo do zbližanja med desnico in SKP za pokop reforme, je progresiste prisilil, da so dali pobudo za vrsto srečanj s parlamentarnimi skupinami, ki nasprotujejo Dinijevi vladi, da bi paC razumeli, kaj te skupine nameravajo storiti. Predsednik progresisticne skupine Luigi Berlinguer je tudi zelo ostro obsodil sklep NZ in SKP, ki sta postavili predhodni zahtevi o ustavnosti pokojninske reforme. V ponedeljek pa se bo v zbornici o zakonskem osnutku začela splošna razprava.
Oljka in Kartel se bosta srečala
Delegaciji ne bosta na najvišji ravni
Združenje sodnikov se ne omejuje na kritiziranje ministra
DSL vztraja pri nezaupnici, Bossi pa hoče drugo Dinijevo vlado
RIM - V Četrtek zvečer se je politična temperatura dvignila do take mere, da je bilo srečanje med Levo sredino in Kartelom svoboščin dejansko odpovedano. Včeraj so se vode nekoliko umirile in srečanje je bilo potrjeno.
Novico o srečanju, ki bo v torek popoldne v Rimu, je sporočil lider Oljke Romano Prodi. Malo prej je tudi vodja Kartela svoboščin Silvio Berlusconi dejal, da srečanje ni bilo preklicano. In tako se je oglasil tudi lider Demokratične stranke levice Massimo D’Alema, ki je dodal, da Leva sredina zeli soočenje s Kartelom.
Srečanje bo prihodnji torek, toda predstavništvi ne bosta na najvisji ravni. Zastopstvo Leve sredine bo vodil drugi človek v zavezništvu VValter Veltroni, na nasprotni strani mize pa bodo pogajalec Nacionalnega zavezništva Giuseppe Tatarella, Berlusconijev sodelavec Gianni Let-ta in predstavnik KDC Francesco D’Onofrio. Očitno je, da bo prvo srečanje predvsem otipavanje, na katerem bosta obe strani zaceli preverjati namene nasprotnega tabora in možnost dogovora. Kljub temu pa je po mnenju vseh pozitivno dejstvo, da je kljub napetosti, ki jo je povzročil
primer ministra Mancu-sa, umirjeno soočanje še možno. Tega se veseli predvsem lider Leve sredine Romano Prodi, ki je že v Certek obžaloval morebitno odpoved sestanka. Po Prodijevi napovedi se bosta Oljka in Kartel pogovarjala o vprašanju jamstva političnim manjšinam (manjšini naj bi pripadalo predsedstvo vsaj enega od domov parlamenta, nekaterih parlamentarnih jamstvenih komisij itd), o vprašanju sredstev množičnega obveščanja in o problemu novega volilnega zakona. Prodi
je priznal, da pogovor ne bo lahek, tudi ker Kartel nima o nekaterih problemih enotnih stališč.
Voljo po pogovarjanju in željo po konkretnih rezultatih soočanja so poudarili voditelji komponent obeh taborov, Čeprav niso skoparili z bodicami na račun tekmecev. Očitno je, da najbrž ne eni ne drugi nočejo Čelnega spopada, ki bi oškodoval oboje.
D’Alema je v Četrtek poudaril, da brez dogovora predčasne volitve ne bodo možne. Ali jih morebitni dogovor o pravilih približuje?
BOLOGNA - »»Osupljive iniciative pravosodnega ministra - mimo njegovih odgovornosti pred parlamentom - so potegnile institucije v ozračje konfliktnosti, pravosodje pa na teren političnega spopada,« je zapisano v dokumentu, ki ga je včeraj v Bologni sprejelo vodstvo italijanskega združenja sodnikov. Sodniška stanovska organizacija je hudo kritična do Mancusovega obnašanja, vendar tudi opozarja, da je danes bolj kot kdajkoli potreben racionalni premislek, ki naj omogoči tudi trezno
presojo zadržkov in Številnih kritik na delovanje sodstva. Prav zato stanovsko združenje sodnikov Se enkrat zahteva od parlamenta, naj spet vzame v razpravo zakonski osnutek, s katerim bi prišli do bolj natančne opredelitve in večje učinkovitosti disciplinske odgovornosti sodnikov.
Medtem ko progresisti vztrajajo pri nezaupnici ministru Mancusu, ki jo bodo predstavili v senatu, je lider Sverne lige Umberto Bossi prepričan, da nezaupnica Se ne pomeni nove vlade in da torej to ni prava pot za odstranitev pravosodnega ministra. Ce se Man-cuso noCe umakniti, naj pride Dini v parlament, je dejal, in predlaga novo vlado, saj ima številke zanjo. D’Alemova stranka pa si ne zeli drugih sprememb v vladi in zahteva zgolj odstop pravosodnega ministra, in se to z resolucijo, v kateri najprej potrjuje zaupnico Dinijevi vladi. Diametralno nasprotno ostaja stališče desnega centra, ki Mancusa podpira, sam minister pa je vCeraj izrazil bojazen, da »tehtnica, ki simbolizira pravičnost, teži v eno stran«. To je hkrati edina njegova izjava, potem ko se je včeraj za zaprtimi vrati sestal najprej s predstavniki sodnikov in nato Se odvetnikov.
r RIM / PO OBTOŽBI, DA JE OBREKOVAL Dl PIETRA
Craxi prešel v protinapad
Prisluškovanje naj bi razkrilo sodnikove zakulisne manevre
RIM - Zaradi »zadeve Di Pietro« že itak razgrete duhove je včeraj dodatno vzburilo novo pismo iz Ham-mameta. Bivši tajnik PSI Bettino Craxi, ki naj bi se zagovarjal pred sodniki zaradi klevet na rovaš Antonia Di Pietra, je prešel v protinapad in svojemu odvetniku Enzu Lo Giudiceju poslal spomenico z navedbo domnevnega zakulisnega dela takratnega vodje tima »Ciste roke«. Med drugim ga obtožuje občevanja s prijatelji tudi potem, ko so prišli na seznam preiskovanih v zvezi s podkupninsko-korupcijsko afero in se pri tem sklicuje na izjave nekdanjega predsednika družbe Metropo-litana Milanese, socialista Claudia
Dinija. Ko je bil ta v jeCi, naj bi mu Di Pietro priznal preiskovalne »ekcese«, ki da so bili sad ideoloških opredelitev sodnikov. Craxi potrjuje, da je policija prisluškovala Di Pietrovim telefonskim pogovorom; takratni notranji minister Mancino je to - sklicujoC se na pokojnega Sefa policije Parisija - odločno demantiral, zdajšnji načelnik policije Masone pa je dejal, da o tem ničesar ne ve, da pa bo zadevo razčistil. Predsednik poslanske komisije za zunanje zadeve Tremaglia je Craxijeve izjave označil kot podle in zatrdil, da je policija res prisluškovala Di Pietru, toda po naročilu socialističnega veljaka.
Za krajše obdobje bom prekinil ogledalo. Nekaj razmišljujoCega molka ne škoduje. Zaslutil sem meje svojega pisanja, potrebujem nove koordinate. Nemilitantni novinar prej spregleda rob, ob katerem hodi kot kolega, ki v službi melje novice pod neprenehno prisilo Časa. Morda pa smo vsi poklicani, da razmislimo o našem poklicu, o odgovornosti, ki jo nosimo sredi poplave množične komunikacije. Informacija brez mere lahko postane bela lisa.
Kje je rob, ki ga vidim? Marsikatera trdnjava je porušena, risba nove hiše je nejasna. Zato ni lahko brati dogodkov, zapisovati dnevnih ali tedenskih analiz, izpostavljati probleme brez trdnih ideoloških, epistem-skih in celo metodoloških kletk. Kletke smo (morda k sreči) vsaj deloma razgradili. Dvom kot naCin mišljenja, upoštevanje Čustvenih in celo podzavestnih implikacij, skrita želja po iracionalnih prostorih, ki so včasih resničnejši od zdravorazumske prakse, se bolj nagibajo k poeziji kot pisanju, ki ga časopis zaznamuje, zahteva in opredeljuje. Prednost takšnega pristopa je v zaznavanju odtenkov, ki jih objektivizirana kronika ne zmore. Obstaja tveganje, da se pisanje razdrobi v mozaik brez jasne podobe. Oseben pristop lahko porine pred ogledalo prej pisca kot opisano. Včasih je to dobro, včasih slabo. Kljub temu čutim, da bi mi pomenila odpoved subjektivnosti manjšo možnost za dojemanje tega,
OGLEDALO
Dileme
pisanja
kar me obdaja in to v brk objektivnemu novinarstvu.
Zavedam se, da skušajo sodobna politika, oblast, menežerji, kultura in sama množična občila prodati kot trdna, objektivna in trajna staliSCa, ki so vse prej kot to. Ker intimno potrebujemo trdnost, nam uprizarjajo neavtentične predstave. Pod kožo laži pa je težko zlesti, Ce se odpovemo svoji, Se tako rahli subjektivnosti. Včasih je težko razbrati, kdaj je sporočilo fikcija, narobe usmerjen kažipot.
Prilagajamo se igri in tako poslušam tudi v naSem zamejskem akvariju kup polemičnih razprav, ki so polne besed z veliko začetnico, označevale naj bi predvsem plemenite cilje: Korist Manjšine, Pluralizem, Pravičnost, Zgodovina itd. Debatam, ki uporabljajo visokodoneCe besedišče, bi moral kot objektivni opazovalec dodeliti status nove politike, iskati globinske razlage in najti njene racionalne niti, tudi ko jih ni. V svojem drobnem vsakdanu pa opazujem pod velikimi kulisami drobne in nevesele posledice »usodnega« diskurza. Vidim stisko ljudi, zagrenjenost posameznikov, tiha pravila, ki odpirajo (ali zapirajo) poti z logiko delitve duhov. Čast demokracije se izgublja, ko preštevajo »nase« in »vase« in ostane na mrtvem peronu, kdor ni videl zadnjega urnika. Po drugi strani so ambi-
Ace mermoua
*
__
cije strojevodji večje od možnosti skupine. Poslušam in berem zelo načelna staliSCa o kulturi, politiki in pravici, ki se izkazujejo kot abstrakcije, risbe oblakov, ker so znotraj proglasov najmanj pomembni ljudje. Obnašamo se, kot da ni nevarnosti, da nas hudič vzame. Oživljamo ikone in simulakre, kot da v majhni (in veliki) skupnosti ni bistveno delo subjektivnih ustvarjalcev ali samo Slovencev, ki želijo le ohraniti osebno identiteto v tem prostoru. Včasih bi naše diskurze in dejanja bolje opredelila psihoanaliza kot pa politologija. V tem smo silno podobni italijanskim in tudi matično-slovenskim retorikom. Smo celo slabsi, ker nimamo vedno stvarne moči, da bi reševali probleme. Subjektiven pristop lahko odkriva praznine, kjer vidi objektivizirana kronika vsebine. Ze pri svoji profesorski izkušnji sem opazil, da je tako. Danes gledam na Solo drugače kot vCeraj, ko sem o njej modroval. Ne mislim na sistem nasploh (ki je seveda pomemben), ampak na drobne stvari, ki spremenijo mnenje. S tem se ne odrekam teoretičnemu mišljenju in izpostavljam le drobno subjektivnost doživljanja. Kako pa naj se ne zamislim ob kratkem klepetu, ko me dekle vpraša, naj ji dam kako »ljubeznivo« slovensko knjigo. Mislila je na sloven-
ski ljubezenski roman. V njeni pripovedi sem Čutil, kako je razpeta med dvema narodnima stvarnostima in ji to ni vseeno. Ni edina. Lahko sežejo v to občutljivo psihološko območje velike kategorije Zgodovine, Pravičnosti in Razporejanja znotraj skupnosti? Na taksne »drobnarije« smo občutljivi ali pa ne. In ce smo, odrekamo racionalnost politiki, ki maha z veliko gorjačo in pozablja, da so odhodi in asimilacija le drobne, subjektivne trav-mice, a v svoji majhnosti usodne. Struktura velikih sporočil me spominja na televizijsko oddajo o delovni mobilnosti. Politiki in specialisti so ugotavljali, da je mobilnost bistvena za zmanjšanje brezoposelno-sti. Mlad fant jim je z nekaj Številkami in Čustvi dokazoval, da se mu bolj izplača biti brezposelen doma, na Jugu, kot biti delavec v Milanu. Mimogrede je opozoril na vprašanje, da je težko Cez noc uvesti ameriški nomadizem, ko pa je v Italiji celotna, za življenje nujna, struktura (stanovanja, prevozi, usluge itd.) ustvarjena za stabilnost in nepremičnost. Veliki teoretični sistemi so lažni, Ce spregledajo posamezne stvarnosti. Le televizija jim daje sij Resnice.
Moja dilema je torej v načinu pristopa. Po eni strani čutim, da lahko osebni, subjektivni pogledi, ki nimajo ambicije razodetja, delujejo kot
učinkovita in prepričljiva kritika. Po drugi strani pa se bojim prehude (tudi lastne) razdrobljenosti. Pretirano izpostavljanje partikularnosti se namreč lahko vključi v močan kulturni tok, ki zavaja. Danes s težavo izluščimo ključne probleme, vozle mreže. Miselne steze nas vodijo po obronkih. Vsakdan nas peha v reševanju sprotnih vprašanj in nas pušča razočarane pred stenami odločilnih problemov. V to praznino vskoči vsakovrstna retorika, predvsem tista v velikih sistemih, ki živijo od luči medijskega Spektakla. Ob tem lahko izrazito oseben pristop odpove, saj potrebujemo za odkrivanje laži trdnejše orodje, kot ga nudi osebno doživljanje. Izpovedujem nostalgijo po dialektičnem mišljenju, ki ne bi zašlo v Cisto metafiziko in utopijo. Razmerje med subjektivnim in objektivnim ni dokončno rešeno, razvezano, razstopljeno v močvirju, kjer ne vidiš brega.
Nenazadnje je tu tudi vprašanje stila, saj ni misli brez pisave in govorice. Mora biti novinarski stil res odmaknjen in hladen? Ni morda za razumevanje stvari potrebna tudi mehka, Čustvena nota? Vsekakor so premočni toni prepreka za razumevanje. V tišjem pisanju je odnos z bralcem neposrednejši in jasnejši. Hladni informatski stavki pa so v svoji pretenziji po objektivnosti neprepričljivi. Kako odpraviti ta nihanja? Kako se opredeliti, da bo tudi moje pisanje odgovorno?
V TRSTU / RAZPRAVA NA POBUDO ZELENIH
Ovire v odnosih Trst, Slovenija, Evropa
Pogoj so urejeni odnosi med Italijo in Slovenijo Na krajevni ravni povsem manjka strategija
TRST - Kako premostiti dosedanje težave, ki ovirajo gospodarski razvoj tukajšnjega območja? Predvsem tako, da se Trst ne zateka več kot doslej k državnim podporam in z izdelano strategijo pristopi k velikim finančnim sredstvom Evropske zveze za uveljavitev konkretnih gospodarskih načrtov čezmejnega sodelovanja.
To je bila začetna ugotovitev, okrog katere se je včeraj na pobudo deželne svetovalske skupine Zelenih razvila razprava »Trst, Slovenija, Evropa« (na sliki: delovno predsedstvo. Foto KROMA). V Furlaniji - Julijski krajini in predvsem v Trstu manjka strategija, okrog katere bi se združile številne ustanove, ki so pristojne za gospodarski razvoj, je uvodoma ugotovil deželni svetovalec Zelenih, Paolo Ghersina. Posledica tega je tudi, da so sredstva EZ neizkoriščena in da grozi nevarnost, da jih bodo Trst in druga območja dežele izgubili, ker ne bodo pravočasno predložili primernih razvojnih načrtov.
Podtajnik za kmetijstvo, Mario Prestambur-go je kot primer predlagal drugačen pristop do ustanovitve Kraškega parka, ki naj bi postal zgled sodobnega in učinkovitega načrtovanja. Po njegovi zamisli naj bi Kras postal območje za razvoj Številnih dejavnosti, ki naj ovrednotijo človeški dejavnik - torej prebivalce in njihove dejavnosti -ob upoštevanju zaščite narave in v okviru mednarodnega sodelovanja s sosednjo Slovenijo. Tako zastavljenemu načrtu, je dejal predstavnik rimske vlade, bi nedvomno Evropska zveza dala velik prispevek.
Tržaški in koprski župan, Riccardo Illy in Au-relio Jurij sta z različnih izhodišč prikazala sorodne zapreke, ki jih sosednjima mestoma postavljajo pri uveljavljanju skupnih pobud. Gre v prvi vrsti za ovire osrednjih vlad: tako v Rimu kot v Ljubljani menijo, da se čezmejno sodelovanje lahko razvijejo šele
potem, ko se bosta državi okvirno dogovorili. Jurij je tudi podčrtal težave, ki izvirajo iz reforme krajevnih uprav v Sloveniji, kjer sp med drugim omejili pristojnosti občin v zunanjih odnosih. Tudi zaradi tega posamezni načrti sodelovanja med sosednjima občinama zastajajo: že dalj časa razmišljajo o nekaterih skupnih storitvah, na primer v zvezi z odstranjevanjem smeti ali dobavo plina, včeraj je Zupan Illy spet orisal prednosti neposredne železniške povezave med Trstom in Koprom in skupne ponudbe obeh pristanišč. Vendar so ovire za realizacijo teh in drugih načrtov zelo močne, ker so podrejeni ureditvi odnosov med Italijo in Slovenijo.
Seveda pa niso neurejeni meddržavni odnosi edina ovira, zaradi katere Trst ne pristopa dovolj učinkovito k možnosti.
ki jih nudi čezmejno sodelovanje pod okriljem in s finančnimi sredstvi EZ. Ne smemo namreč pozabiti, je bilo rečeno včeraj, tudi na krajevne hibe: na počasnost in neučinkovitost deželne uprave, na neprimerno sodelovanje med številnimi organizmi in upravami, ki se ukvarjajo z razvojem gospodarskih dejavnosti v krajevnem in meddržavnem merilu, in nenazadnje tudi na pomanjkljivosti javnih upraviteljev, politikov in podjetnikov, saj politično in v bistvu tudi kulturno vodstvo Trsta še ni izdelalo enotne strategije mednarodne vloge mesta.
Vsekakor je treba premostiti te ovire na krajevni ravni, je bil zaključek včerajšnjega zasedanja Zelenih, realistično pa se je treba zavedati, da je bistveni predpogoj ureditev odnosov med Italijo in Slovenijo.
RIM / TEMATSKI.KONGRES DSL
Priložnost za politično soočanje in razpravo o prihodnosti Italije
Med gosti bosto prisotna tudi Fini in Berlusconi, ki bo pozdravil kongres
RIM - Tematski kongres Demokratične stranke levice, ki bo ob koncu prihodnjega tedna v Rimu, ne bo samo priložnost za zasnovo politične strategije Hrasta, ampak tudi prostor za politično soočanje. V Italiji, kjer je primer pravosodnega ministra Filippa Mancusa spet dvignil politično temperaturo, je vsaka priložnost soočanja pomembna.
Tematskega kongresa, ki ne bo razpravljal o problemu strankinega vodstva, ampak se bo posvetil vsebinskim problemom, se bodo udeležili predstavniki vseh italijanskih političnih strank. Se zlasti zanimiva bo prisotnost predsednika Forza Italia Silvia Berlusconija, ki bo pozdravil kongres v petek, in predsednika Nacionalnega zavezništva Gianfranca Finija. Kongres bo pozdravil tudi lider Leve sredine Romano Prodi.
Prisotnost političnih voditeljev vseh italijanskih strank na kongresu in njihovi pozdravi utrjujejo videz, ki ga je vodstvo DSL strnilo v geslo kongresa »Varna prihodnost za Italijo«. Tudi glavni plakat je zasnovan v tem smislu, saj sta upodobljena otroka, ki gradita tribarvno zgradbo. »Državi želimo nasloviti sporočilo umirjenosti in varnosti,« je povedal organizacijski tajnik Marco Minniti. »Želimo dokazati, da sta tudi v napetem obdobju, kot je sedanje, možna trezno politično sočanje in razmislek o prihodnosti,« je poudaril Minniti.
VIŠARJE / SLOVO SLOVENSKIH FRANČIŠKANOV
Zagotovilo škofije ni prepričalo patrov
V Kanalski dolini je le malo znakov odprtosti
ŽABNICE - »Moram reči, da mi je res težko pri srcu. Po devetih letih prisotnosti sem se namreč navezal na te ljudi. Se težje pa mi je, ker imam občutek, da se je s strani cerkvenih oblasti ravnalo, kakor da bi jaz bil nekakšen hudodelec.
Ce bi se videmska škofija odločila, da pošlje samo mene iz Kanalske doline, bi takšno odločitev lahko razumel, ne razumem, zakaj je bilo napisano, da nočejo slovenskih frančiškanov.«
To so bile prve besede, ki mi jih je izrekel pater Bruno Korošak, ko sem ga obiskal včeraj dopoldne v Zabnicah, da bi neposredno .od njega izvedel, kako ocenjuje odločitev videmske škofije. Moramo reči, da je pater Bruno govoril neposredno, brez vsakega ovinkarjenja in
to je storil, ker je želel, da se sliši tudi njegova ocena dogodka.
Čeravno manj zgovoren, je tudi pater Filip Rupnik mnenja, da se je z uradno razlago, zaradi katere slovenski frančiškani zapuščajo Kanalsko dolino, težko strinjati. Tudi on je namignil, da je verjetno koga iz cerkvenih krogov motila slovenska prisotnost in si je zato prizadeval, da bi jo zbrisal. Pater Rupnik je včeraj na Viša-rjah imel polne roke dela. Poletna sezona je namreč v svetišče privabila veliko romarjev in turistov, od katerih je bila velika večina Slovencev, ki niso znali za zaplete in so patra Filipa zaposlili s spovedjo, obenem so lepo sono vreme izkoristili za panoramski pogled na tromejo.
Pater Korošak, kako si razlagate odločitev videmske škofije?
»V Sv. pismu je zabeležen dogodek, v katerem se je babilonski
kralj hudo užalil, ker se mu neki židovski podložnik ni poklonil.Zato je sklenil, da ne kaznuje samo tega Žida, marveč tudi ves narod... Morda drži, da sem jaz podo-
ben Zidu, ki se ne rad klanja. Ce pa to ni pravi razlog, potem obstaja dejstvo, da gre za nekakšno nasprotovanje slovenski prisotnosti v Kanalski dolini.«
Drži pa dejstvo, da je prav videmski nadškof pokazal veliko odprtost do Slovencev na Videmskem. Njemu gre pripisati odločitev, da se na Videmskem lahko ma-
šuje tudi po slovensko, sam nadškof je med prvimi potrdil prisotnost Slovencev v videmski pokrajini, ne nazadnje je pred nekaj tedni videmska škofija pripravila v Spetru posvet, na katerem je posebej izpostavila vlogo slovenske in furlanske prisotnosti. Tega ni mogoče zanikati.
»Ce to drži za Benečijo, to ne velja za Kanalsko dolino, kjer od škofije ni beležiti posebnih znakov, ki bi šli v smer uveljavljanja slovenske prisotnosti«.
Pater Korošak, videmski pomožni škof msgr. BroUo je včeraj posredoval tisku sporočilo, v katerem zavrača protislovensko gonjo. Oddaljitev slovenskih frančiškanov pripisuje nekaterim razlogom izrazito pastoralnega značaja. Kako komentirate to izjavo?
»Glejte, mi smo dali skozi komunistični režim in sedaj nam očitajo, da se nismo ravnali, kot veleva škofija. Tega res ne razumem, kot tudi ne razumem očitkov, češ da smo bili premalo pozorni do furlanskega življa. Dejstvo je, da Furlanov tu zgoraj ni.«
Danes odhajate iz 2a-bnic. Kaj bi ob tej priložnosti rad povedal vašim faranom?
»Kaj naj jim rečem? Včeraj je bila cerkva polna in ljudje so jokali, nekateri pa so žalostno ugotavljali, da bo to za-
dnja spoved v slovenščini. Potolažil sem jih, da bo tukaj vsaj za nekaj časa prisoten župnik, ki zna tudi slovensko. Moja želja je, da bi videmska škofija tudi v bodoče poskrbela za slovensko dušnopastirsko prisotnost.«
Kaj vam je po devetih letih prisotnosti v Zabnicah najbolj ostalo zapisano v spominu?
»Moram reči, da sem doživel veliko lepih trenutkov. Najlepši pa je bil ob priložnosti 50-letnice moje prve maše. Ljudje so prišh z vseh strani in mi prinesli nešteto darov. To me je res presunilo. Veliko osebnih čestitk sem dobil, manjkala je le ena. Dobil jo je zame dekan s Trbiža...«
Pater Bruno bo odhod zakasnil za en dan. Mlada domača zaročenca sta ga zaprosila, naj bi ju danes poročil v zabniški cerkvi. Po poroki bo odšel k frančiškanskim bratom v Novo Gorico, kjer se bo posvetil procesu za beatifikacijo slovenskega škofa Friderika Barage. Pater Filip pa bo odšel na svetišče v Strunjan.
S seboj bosta nesla spomine na veliko lepih trenutkov, ki sta ju preživela v Kanalski dolini med ljudmi različnih narodnosti.
Rudi Pavšič
Na fotografijah (Bal-bi/KROMA}: Višarje (zgorajj; pater Filip Rupnik (v sredi) in pater Bruno Korošak (spodaj).
ZRELOSTNI IZPITI
Dijaki so se med letom kar solidno pripravili
No državnem tehničnem zavodu Žige Zoisa
Dijaki državnega tehničnega zavoda 2ige Zoisa so se kar solidno pripravili na zrelostne izpite. Tak je občutek, ki smo ga imeli, ko smo včeraj dopoldne prisluhnili nekaterim kandidatom pred izpitno komisijo. Tudi vzdušje v učilnici je bilo dokaj sproščeno, kar je gotovo pripomoglo, da so dijaki mirno odgovarjali na vprašanja komisarjev.
Kandidatka, ki smo ji kot prvi prisluhnili, je najprej odgovarjala na vprašanja iz slovenščine; govorila je o Zupančičevih Manih, nato pa o Povesti o dobrih ljudeh Miška Kranjca; povest, ki govori o proletariatu in o problemih, s katerimi so se soočali ljudje v Prekmurju, je kandidatinja dobro obvladala. Med novejšimi deli pa je poznala predvsem Kajuha; poznala je njegovo sodelovanje v OF, ko je ‘ vzpodbujal ljudstvo, da bi se uprlo sovražnikom in okupatorjem za ohranitev svobodne zemlje; dobro ji je ostalo tudi v mislih, kako se je zgražal nad tistimi, ki niso pristopili v OF, ko je napisal, da bi bil slovenski narod prav gotovo premagan, ko bi tega tako množično ne storil. Po slovenščini je prišel na vrsto drugi predmet: tudi na področju organskih hranilnih snovi, maščobnih kislin, kole-sterola, polisaharidov in skropa ter o testeninah in o preizkusih, ki jih delajo na njih, se je dobro znašla.
Tudi drugi kandidat, ki je odgovarjal na vprašanja komisarjev, je po-
r NA ZASEDANJU GLAVNE SKUPŠČINE KGS n
Obračun‘94 zlahka prodrl
Kdaj obmejna gorska skupnost?
V dvorani Športnega centra v Vižovljah je zasedala predvčerajšnjim glavna skupščina Kraške gorske skupnosti. Seja je bila razmeroma kratka, saj ni bilo na dnevnem redu nobene prav posebno važne točke, če seveda izvzamemo obračun za leto 1994, ki izkazuje presežek in so ga odobrib skoraj soglasno.
Predsednik skupščine Ivo Sirca je v svojem poročilu izpostavil tri pomembnejša vprašanja. Najprej je obravnaval načrt deželne uprave o preustroju gorskih skupnosti v Furla-niji-Julijski krajini, po katerem naj bi med drugim izoblikovali eno samo veliko, tako imenovano obmejno gorsko skupnost, ki bi zajemala Tržaško, Goriško in Nadiške doline.
Zatem je spregovoril o novih predlogih deželnih upraviteljev glede načrtovanega kraskega parka, nazadnje pa še o (ne) izvedljivosti zakona št. 16, ki zadeva poravnavo protivrednosti za namestitev sinhrotrona pri Bazovici.
Sledila je razprava o zamenjavi nekaterih članov skupščine, ki so jo
narekovali izidi nedavnih upravnih volitev. Vzeli so na znanje odhod bivšega dolinskega župana Marina Pečenika, kateremu se je predsednik Sirca toplo zahvalil za opravljeno delo. Pečenika je, kakor znano, nasledil Boris Pangerc, ki je tudi prisotvoval seji, kakor je to storil še sovodenjski župan Igor Petejan (vsak nov župan avtomatično postane član glavne skupščine KGS). O nadaljnjih osebnih zamenjavah znotraj skupščine bo govor na prihodnji seji.
Člani skupščine so nato potrdili nekaj sklepov upravnega sveta, medtem ko so zadnjo točko dnevnega reda, se pravi zamenjavo članov posvetovalne kmetijske komisije, odložili. Treba bo namreč razčistiti opredeljenost kandidatov, ki niso člani političnih strank, temveč pripadajo grupacijam, kakor so, denimo, razne občinske liste. In ker veleva pravilnik, da morajo sedeti v komisiji tudi člani opozicije, bo zdaj potrebno še preveriti, kdo pravzaprav je v opoziciji in kdo ni.	(dj)
kazal dokajšnjo pripravljenost. Najprej je odgovarjal na vprašanja o družbah: razložil je razlike med osebnimi, kapitalskimi in vzajemnimi družbami ter kaj so družinska podjetja in kdo jih sestavlja; izpitni komisiji je tudi govoril o vrstah delnic in razložil razlike med priviligirani-mi in varčevalnimi delnicami. Na sporedu je bila nato slovenščina; odgovarjal je na vprašanja o Bevkovem liku kaplana Martina Čedermaca in o Ivanu Trinku in obrazložil v čem sta si podobna. Prešel je nato na Bevkovega sodobnika, to je na Alojza Gradnika in obrazložil, kaj ima posebnega Gradnikova erotika. Govoril je tudi o sodobnih slovenskih pisateljih. Najbolje pozna Borisa Pahorja, ker je že
prebral tri njegova dela; po njegovem mnenju pa so ta dela predolga in zato utegnejo biti tudi dolgočasna, med vsemi pa mu je najbolj ugajala Zatemnitev. Sicer pa je kandidat, kot so ugotavljali komisarji, tudi v pismeni nalogi pokazal precej razgledanosti.
V takem sproščenem vzdušju se je izpraševanje kandidatov na tehničnem zavodu nadaljevalo do prvih popoldanskih ur. Kdor je že premostil preizkušnjo, si je močno oddhanil in nestrpno čaka, kako je komisija ocenila njegovo znanje; marsikdo se bo moral še dokončno odločiti, kako bo nadaljeval študije; zaenkrat pa vsakdo razmišlja, kako si bo po dolgi napetosti lahko privoščil nekaj mirnih in brezskrbnih dni.
n POLEG ZA ŽELEZARNO ODLOČILNI DNEVI TUDI ZA PLINSKI TERMINAL
Zdaj samo Seastock?
Ponedeljkovega občnega zbora tržaških industrijcev se bosta verjetno udeležila tudi minister za industrijo Alberto Cio in jeklar Luigi Lucchini. Okoliščina ni od muh, saj ministri ne pridejo k nam vsak dan, prav tako ne magnati. Je pa še toliko bolj zanimiva, ker bo lastnik kolosa iz Brescie skupaj s tradersko družbo Bolmat kupil železarno pod Skednjem in ker mora zakonski odlok, ki to dovoljuje, podpisati minister. Ali to pomeni, da bodo odkupno pogodbo - dokončno ali le preliminarno - podpisali pojutrišnjem? To bi se lahko zgodilo, ko bi Cio izdal dekret že danes. Ge pa ga ne bo, se bo zadeva kvečjemu malce zavlekla, kar ne bi smelo ogroziti transakcije, ki jo
bodo v zastopstvu obrata AFS speljali izredni komisarji Pinan-gelo Fanchiotti, Giampaolo de Ferra in Franco Asquini, v imenu podjetniške naveze pa glasnika Lucchinijeve grupe ter Bruna Bolfa in Vittoria Malacalze - menda Massimo Romano in Bruno Gozzi. Vendar bodo morali pogajalci s potekom dogovarjanja seznaniti sindikaliste, kar so izrecno zahtevala pokrajinska tajništva osrednjih sindikatov CGIL, CISL in UIL, pa tudi avtonomnih CONFSAL in CISAL.
Ge bo prihodnji teden odločilen za vseh 750 uslužbencev železarne, ki so si končno oddahnili, je upati, da bo prizanesljiv tudi z delavci bivše naftne čistilnice Aquila pri Zavijati. Kaže namreč, da se
vprašanje podzemskega plinskega skladišča vendar bliža rešitvi, četudi v nekoliko drugačni lastniški režiji, kakor je bilo predvideno. Razširile so se govorice, da se je družba MonteShell umaknila in da bosta terminal za utekočinjeni butan-propan uresničila AGIP in SoCoGas iz sklopa Seastocka. Tržaški občinski odbornik za gospodarstvo Eugenio Del Piero je novinarjem izrecno potrdil, da se bo stvar v najkrajšem razrešila, vprašanje pa je seveda, kaj bo s 14 delovnimi močmi, ki nimajo po 20. juniju več pravice do brezpo-selnostne doklade, in s tistimi, ki jim je zavod INPS z nepriznanjem 9 mesecev mobilnosti »zamrznil« upokojitev.
Drago Gašperlin
Primorski dnmik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad. Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana. DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno narocninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL tel. 040-7796611, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Naročnina za Italijo 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP st. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
GODBENA DEJAVNOST
V Borštu pivi od koncertov ob lOOJetnici dolinske godbe
S koncertnim nastopom Godbenega društva Nabrežina so se v četrtek zvečer v Borštu začela srečanja, ki jih pihalni orkester Breg posveča letošnjemu praznovanju svoje 100-letnice. Kot rečeno so bili prvi gostje tega niza nabrežinski godbeniki, ki so pod vodstvom kapelnika Sergia Grattona zaigrali sredi breške vasi. Drugo srečanje bo na vrsti že v sredo, 5. t.m., ko bo na dvorišču kulturnega centra Anton Ukmar-Miro pri Domju nastopila trebenska godba Viktor Parma. V razmahu tedna dni in ob sredah zvečer bosta sledila še dva koncerta, in sicer v Prebenegu z ricmanjsko godbo in v Dolini z nastopom godbenikov proseškega društva.
Pristaniščniki zahtevajo spoštovanje sprejetih obvez
V tržaški enotni družbi pristaniščnikov (CULPT) vre. »Storili smo vse, kar veleva zakon za učinkovito upravljanje družbe v korist luke, njenih uporabnikov in vse krajevne skupnosti, zdaj pa ugotavljamo, da koristniki pristaniških storitev in oblasti še zmeraj niso izpolnili sprejetih obvez,« so potožili na včerajšnji skupščini pristaniščniki ter sprejeli protestno resolucijo. Z njo osvajajo predloge v zvezi s predčasnimi upokojitvami, dopolnilno blagajno, odpravninami in sredstvi za zagon nove družbe, ki jih je sindikat posredoval vladi, ter pooblaščajo sindikat, da nastopi pri predsedniku pristaniške oblasti, tržaškem Zupanu, predsednici deželne vlade in prefektu ter jih pozove, naj vsi skupaj pritisnejo na Rim.
UKREP FINANČNEGA MINISTRSTVA
Na meji bodo preverjali tudi radioaktivnost kovin
Na cestnih mejnih prehodih pri Fernetičih in v Miljah, na železniškem prehodu na Opčinah in na pomorskem prehodu znotraj tržaškega pristanišča bodo odslej še strože nadzorovali tovorne pošiljke iz tujine, posebno iz vzhodnoevropskih držav. Cariniki bodo imeli na razpolago posebne avtomatske aparature, s katerimi bodo lahko v nekaj hipih ugotovili, ali imajo morebiti opraviti z bolj ali manj radioaktivnim blagom.
Za to novost se je odločilo finančno ministrstvo, potem ko se je med državami nekdanjega tako imenovanega sovjetskega bloka in zahodno Evropo razbohotilo ne samo podtalno trgovanje z jedrskim materialom, temveč tudi sicer zakonita trgovina z železnimi odpadki, namenjenimi jeklarnam vzdolž vsega Apeninskega polotoka. Med takšnimi odpadki so v resnici velikokrat naleteli tudi na radioaktivne. Najbolj razširjen pojav tovrstnega dovoza v Italijo zadeva dotrajane bolnišniške aparate in njihove posamezne dele, ki jih na vzhodu naše celine kljub temu, da so lahko kontaminirani, odvržejo kar na tradicionalne odpade.
Do sedaj je nadzor na mejah opravljalo osebje krajevnih zdravstvenih enot in državne ustanove za jedrsko energijo ENEA, v prihodnje pa ga bodo, kot rečeno, poostrili s pomočjo carinikov oziroma omenjenih aparatur, ki razkrivajo radioaktivnost kovin. Te aparature bodo imeli poleg na že navedenih mejnih prehodih Tržaškega še pri Rdeči hiši v Gorici, pri Tablji, v Domodossoli, Chiassu in Ponte Chiassu ter pred predorom skozi Gran San Bernardo, pa še v lukah Genova, La Spezia, Chioggia, Livorno, Raven-na, Salerno, Taranto, Benetke in seveda Trst.
GLEDALIŠKI DOGODEK / DREVI OB 22. URI
Rižarna 50 let kasneje v pričevanjih in glasbi
V spomin na žrtve in v razmislek vsem, ki (na srečo) grozot Rižarne niso doživeli. To je dvojno posvetilo drevisnje glasbeno-gledaliske prireditve v Rižarni, ki jo je na osnovi približno sto pričevanj pripravil Renato Sar-ti. Gre za nekakšno povezavo oz. prepletanje pričevanj, ki jih je v svoji knjigi zbral Marco Coslovich, s citati iz tekstov Silve Bon, Albina Bubniča, Ricciottija Lazzera, Giovannija Posto-gne in Carla Schiffrerja in odlomki iz obsežnega gradiva, ki ga je zbral Deželni institut za zgodovino odporništva v FJK. V pripoved se bodo vrinili pesniški prebliski Carolusa Cer-golyja, Srečka Kosovela in Umberta Sabe, vse pa bo v celoto povezovala glasba Alfreda Lacosegliaza, medtem ko bo s samostojnimi glasbeno-petimi točkami nastopil Moni Ovadia. Dre-višnja pripoved ne bo samo večglasna, temveč tudi večjezična, podali pa jo bodo Omero Antonutti, Orazio Bob-bio, Marisa Fabbri, Fulvio Falzarano, Lidia Kozlovič, Lučka Počkaj, Ariella Reggio, Paolo Rossi, Mira Sardoč, Be-
bo Storti, Giorgio Strehler in Barbara Valmorin. V glasbenem delu pa bodo še sodelovali moški zbor »Vasilij Mirk« s Proseka-Kontovela (dirigent Miran Žitko) in mali pevci zbora »Pic-coli Cantori della Citta di Trieste« (dirigent Maria Susovsky).
Projekt, za katerega je dal pobudo Renato Storti, je organizacijsko pripravil Teater StudioGiallo, podprle pa so ga številne krajevne uprave, s tržaško občinsko upravo na čelu, in ustanove. Zaradi njene vsebine pa je pokroviteljstvo dodelil tudi predsednik republike, odločno pa jo je podprl odbor za proslave ob 50-letnici zmage nad nacifašizmom. Predstava se bo začela ob 22. uri, ko bodo v Rižarno začeli spuščati občinstvo. Prizorišče dogajanja bodo ob osrednjem dvorišču še druge lokacije, zato ne bo pravega odra in tudi sedežev ne bodo postavili. Tako bo »spregovorila« celotna Rižarna, ki - po oceni pobudnikov predstave in upravljalcev muzeja -nikakor ne more opravljati samo vloge stroge priče zastrašujoče preteklosti.
SREDNJEEVROPSKA POBUDA
»Trst je idealno stičišče držav Srednje Evrope«
Poleg stalnega sekretariata, tudi center za trgovske tokove
Rimska vlada in seveda deželna uprava Furlanija -Julijska krajina menita, da je Trst najprimernejši sedež za iniciative Srednjeevropske pobude. Na včerajšnjem zasedanju o investicijah in trgovini v Srednji Evropi, ki se je odvilo na tržaški pomorski postaji, je italijanski predstavnik, opolnomočeni minister Giuseppe Cipol-loni, izjavil, da je »Trst idealno stičišče držav Srednje Evrope.« Na tiskovni konferenci, s katero se je zaključila pobuda mednarodnega pravnega instituta za razvoj Idli, so potrdili, da bo v Trstu sedež stalnega sekretariata Srednjeevrospke pobude, v krajšem času pa bodo v Trstu namestili tudi evropski center za nadzor nad trgovinskimi tokovi. To je
poseben organ Evropske zveze, ki preučuje prometne tokove na smernicah od zahodne do vzhodne Evrope in predvsem na osi Barcelona, Trst, Budimpešta, Kiev.
Na včerajšnjem zasedanju je nastopil tudi deželni odbornik za prevoze Cristiano Degano. Predstavnik Furlanije - Julijske krajine je potrdil zanimanje dežele za mednarodno sodelovanje in za aktivno vključitev v pobude držav srednjeevropskega območja. Deželna uprava deluje, je dejal Degano, predvsem na treh nivojih: za ureditev sodobnih in učinkovitih cestnih in železniških povezav, za razvoj sodelovanja proizvajalnih dejavnosti in investicij, in za izboljšanje kulturne izmenjave.
NŠK / PREDSTAVITEV KNJIGE LJUDJE V VOJNI
SEN. ANDREATTA / V RIMU TEČEJO PRIPRAVEh
Pričevanja o vojnih dogajanjih
Zbrala sta jih Marta Verginella in Aleksander Volk - Študija Katje Colja
Ofkhore že ta mesec?
Na vrata trka 400 bank, finančnih skupin in zavarovalnic
Tržaški finančni center off-shore bi lahko stopil v operativno fazo že ta mesec. Potem ko so organi Evropske zveze pred kratkim prižgali zeleno luč, tečejo v Rimu s pospešenim tempom priprave, da bi off-shore lahko pričel čimprej delovati. Sen. Beniamino Andreatta (Ljudska stranka) je včeraj na srečanju podjetnikov na sedežu tržaške zavarovalnice Lloyd Adriatico povedal, da vlada pripravlja izvajalne norme in izbira člane nadzorne komisije. Zakonske norme in nadzorniki so namreč predpogoj, da se v off-sho-reu lahko namestijo finančne grupe in zavarovalnice, ki nameravajo delovati v posebnem izventeritorial-nem režimu.
Na istem srečanju je tržaški župan Riccardo ]Hy javil, da posebna občinska
komisija preučuje kje in pod kakšnimi pogoji se bodo lahko namestile dejavnosti v okviru off-shorea. Svojčas so name-ravali namestiti off-shore v preurejena poslopja starega pristanišča. Nov občinski regulacijski načrt sicer predvideva novo namembnost tega območja, vendar je vsak praktični poseg še zelo daleč. Zato bo morala občinska komisija v najkrajšem določiti začasni sedež dejavnosti off-shorea.
Sen Andreatta je na koncu zasedanja poudaril, da uspeha off-shorea ne more zagotoviti nobena javna ustanova Odvisno bo od mednarodnih odnosov, od političnega, gospodarskega in finančnega položaja in tudi od zani-manjakibovladalomedpodjetnikizatDpo-kula ftvi kazala gmcrijo o velikem interesu; doslej je približno 400 finančnih skupin, bank in zavarovalnic zaprosilo za informacije o dostopu v tržaški offshare.
Na Pomorski postaji se danes začenja letošnji operetni festival
Danes se začenja mednarodni operetni festival, ki bo trajal poldrugi mesec. Ob 16. uri bodo na Pomorski postaji odprli dokumentarno razstavo o opereti v Trstu, ki so jo pripravili že lani. Posebno pozornost pa bodo tokrat namenili soprogi cesarja Franca Jožefa, predvsem kot »kraljici Madžarske«. Na Pomorski postaji bodo danes ob 17. uri tudi predvajali prvi film iz niza starih operetnih filmov v originalu, in sicer Reichmanov »Das Land des Lachelns«, v miramarskem parku pa se bo ob 22.45 s filmom »Show Boat« začel ciklus filmskih muzikalov.
Zgodovine ne ustvarjajo samo veliki dogodki in velike osebnosti, zgodovina je najbrž tudi predvsem splet vsakodnevnih dogajanj. Zato je prav, da v njej najdejo mesto tudi pričevanja in doživetja malega človeka, tistega, na katere uradni zgodovinarji večkrat pozabijo ali pa ne cenijo ter upoštevajo dovolj. O doživetjih ljudi pred in med drago svetovno vojno govori knjiga »Ljudje v vojni«, ki so jo včeraj predstaviti v Narodni in studijski knjižnici.
Marta Verginella in Aleksander Volk sta zbrala pričevanja slovenskega človeka o predvojnih in medvojnih dogajanjih, medtem ko je Katja Colja napisala studijo o kola-boracionizmu na Primorskem. Vsi trije avtorji sodijo v mlado generacijo zamejskih zgodovinarjev, la se pogumno in brez ideoloških predsodkov loteva tudi najbolj perečih zgodovinskih tem.
Avtorje in knjigo je po krajšem uvodu Aleksija Kal-ca predstavil Dušan Križman. Publikacijo sta izdala koprska revija Annales in Zgodovinsko društvo za Južno Primorsko. Pričakovati je, da bo predstavitvi te dragocene knjige sledilo obširnejše soočanje o temah, ki so nedvomno potrebne poglobitve in več pozornosti s strani nase javnosti.
»MUZIJI ZVEČER« / POLETNA POBUDA
Ob torkih zvečer vodeni ogledi in filmske projekcije
Multimedialnost je med najuspešnejšimi sodobnimi prijemi na kulturnem področju, zanjo se - v okviru zmogljivosti - odločajo tudi strogo specialistične ustanove, katerim navadno prepisujemo tudi precejšnjo okostenelost. Tržaški mestni muzeji, ki jih nova občinska uprava skuša ovrednotiti, so vse dejavnejši in izpopolnjujejo že itak uspešne pobude. Med take nedvomno sodi niz večernih vodenih obiskov muzejev, ki so lani naleteli na velik odziv občinstva. Prav tako uspešen pa je bil zimski ciklus nedeljskih obiskov, kar nedvomno pomeni, je včeraj podčrtal ravnatelj tržaških mestni muzejev Adriano Dugulin, da z malo spodbude ljudje zelo radi zahajajo v najrazličnejše muzeje.
Letošnji poletni niz, ki so ga predstavili včeraj na tržaškem županstvu, obsega ob vodenih ogledih še projekcijo filmov in risank, vezanih na vsebino muzeja (n konferenco. Pri tem sodeluje tržaški filmski krožek Cappella Underground, medtem ko bo v sodelovanju z raznimi združenji poskrbljeno za okrepčilo. Ogledi bodo ob torkih zvečer, obiskovalce bodo porazdelili v sest skupin (do največ 35 oseb), filme bodo predvajali ob 21.30 in 23. uri, risanke pa nepretrgoma od 19.45 dalje. Vstopnina bo znašala 3 tisoč lir, v Rižarno pa bo vstop prost in tudi ne bo omejitev glede števila obiskovalcev. Prvi bo na vrsti zgodovinsko-umetnostni muzej v Ul. Cattedrale 15, v katerem bo v torek, 4. julija o muzejski obravnavi magičnega Egipta govorila Marzia Vidulli Torlo, predvajali pa bodo film »Kraljica piramid« H. Havvksa in risanko »Asterbc in Kleopatra«. Zadnje večerno srečanje v muzeju bo 5. septembra, ko si bodo lahko obiskovalci v spremstvu ravnatelja Du-gulina ogledali gledališki muzej »C. Schmidi«.
CARSIANA / CVETENJE ROŽ
Botanični vrt v tem času še posebno privlačen
V	tem letnem času je botanični vrt Carsiana še posebno privlačen; sedaj namreč cvetejo nekatere vrste rož, ki jih lahko le poredkoma vidimo na sprehodih po Krasu.
V	botaničnem vrtu lahko sedaj občudujemo zelo redko vrsto orhideje (s strokovnim imenom Drypis Spinosa), ki v tem letnem času med lističi “gostuje" bogo-moljko. Sedaj cvetejo tudi domači nageljček, skalnata tavžentroža, mladi slak, mah in rumeni pljučnik.
Carsiana se kot znano nahaja med Gabrovcem in Zgonikom. Botanični vrt je odprt od torka do petka od 10. do 12. ure, ob sobotah, nedeljah in ob praznikih pa od 10. do 13. ter od 15. do 19. ure.
Botanični vrt nudi tudi 1-urne vodene obiske brez dodatnega plačila; na sporedu so ob sobotah, nedeljah in praz-
nikih ob 10.30, 15. in 16. uri, ali pa na izrecno prošnjo za najmanj 10-clanske skupine; intere-snti naj telefonirajo na št. 040/ 229-573, za vstopnico pa mora vsakdo odšteti 3.000 lir (2.000 lir po znižani ceni).
Sporočilo Urada za zaposlovanje
Okrožni urad za zaposlovanje v Trstu (Ul. F. Severa 46/1, soba L) sporoča, da sprejema prijave nezaposlenih, ki želijo v službo. Prednost imajo tisti, ki so v dopolnilni blagajni, nadaljnje informacije pa daje omenjeni urad.
Luči in zvoki v Miramaru
Drevi ob 21.30 bo v parku Miramarskega grada tradicionalna prireditev »Luči in zvoki«, dre višnja predstava bo v italijanščini. Sledilo bo predvajanje angleškega filma Show Boat.
NOVICE
Predsednik AG pri županu lllyju
Tržaški župan Riccardo Illy je v spremstvu podžupana Roberta Damianija včeraj sprejel na vljudnostnem obisku novega predsednika zavarovalnice Assicurazioni Generali Antoina Bernheima ter podpredsednika in poverjenega upravnika Gian-franca Guttyja. Illy je Bemheimu predočil stanje in perspektive tukajšnjega gospodarstva, predsednik AG pa potrdil neločljivo vez med to družbo in Trstom.
Kongres DSL: V Rim Spadaro in Comelio
Pokrajinski tajnik Stetio Spadaro in dr. Gianna Cor-nelio iz vodstva resorja za zdravstvo bosta zastopala tržaško federacijo DSL na vsedržavnem tematskem kongresu, ki bo v dneh 6., 7. in 8. julija v Ri-
Praznik SKP v Miljah
Na območju nekdanje miljske ladjedelnice Alto Adriatico se bo začel danes praznik komunističnega tiska. Ob 17. uri bodo odprti kioske z jedačo in pijačo, ob 21. uri pa bo nastopila glasbena skupina Mammafastalla.V ponedeljek, 3. julija, ob 20. uri bo spregovoril vsedržavni predsednik SKP posl. Ar-mando Cossutta.
Proti obnovitvi jedrskih poskusov
Tržaško predstavništvo mirovniške organizacije Greenpeace bo danes zbiralo podpise proti obnovitvi francoskih jedrskih poskusov na Pacifiku. Zbiranje podpisov bo od 9.30 do 12.30 na Borznem trgu, od 14.30 do 19.30 pa na Goldonijevem trgu.
PRVO SREČANJE DRAMSKIH AMATERSKIH SKUPIN
Festival v Mavhinjah pod srečno zvezdo
Že prvi don je bil obisk občinstvo nad pričakovanji
Prvi zamejski festival amaterskih dramskih skupin, v organizaciji Športno kulturnega društva Mavhinje-Cerovlje, se je v Mavhinjah začel v četrtek zvečer pod srečno zvezdo. Vreme je bilo naklonjeno, občinstva in gostov ni manjkalo in tudi dve amaterski skupini, ki sta se predstavili na prvem večeru, sta bili deležni lepega aplavza in priznanja s strani občinstva.
Za kroniko naj zapišemo, da sta se na prvem večeru predstavili dve skupini: skupina domačega društva z igro »Loterija«, ki jo je režirala Maja Lapornik, nastopilo pa je pri njej kar 14 domačih igralcev, nato pa na sosednjem dvorišču skupina KD Kraški dom od Repentabra, ki je nastopila s komedijo »Zgodba o dr. Faustu«, ki jo je režiral Drago Gorup.
Obe predstavi sta doživeli lep uspeh. Občinstvo jima je sledilo z velikim zanimanjem in nagradilo vse navzoče z več kot zasluženim aplavzom.
Sinoči sta, v sklopu prireditve nastopili: skupina dijakov Nižje srednje šole S. Cirila in Metoda od Sv. Ivana z Linhartovo komedijo, v režiji Marjana Kravosa, »Zupanova Micka« in še otroška skupina KD Primorec iz Trebč, ki je pod vodstvom Bože Hrvatič in v njeni glasbeni spremljavi odigrala Grum-movo pravljico »Mestni godci«.
Ob otvoritvi festivala so organizatorji izdali bogato brošuro z naslovi
vseh del dramskih skupin, ki so, ali pa še bodo nastopala, z imeni igralcev in fotografijami iz posameznih uprizoritev.
Pravtako so na otvoritvenem večeru festivala odprli v prostorih domače šole kar tri pomembne razstave domačih umetnikov: že priznane umetnice in ustvarjalke lesnih skulptur in solastnice galerije Bor v Nabrežini Bogomile Doljak; pravtako priznanega umetnika kamnitih skulptur in drugih izdelkov Pavla Hrovatina in še več lepih kamnitih izdelkov mladega domačega umetnika Andreja Merviča.
Vse razstave bodo na ogled v času poteka festivala ter jih toplo priporočamo vsem obisko-
valcem festivala.
Nocoj bodo na programu zopet dve predstavi: prvo, v izvedbi Slovenskega kluba iz Trsta, bo na glavnem vaškem trgu izvedla komedijo »Igra zamenjav, ali Skupaj je lepše« v režiji Lučke Su-sič; tej predstavi bo na bližnjem dvorišču sledila predstava skupine Oder 90 iz Gorice, ki bo nastopila, pravtako s komedijo »En dan z Edvardom«, ki jo režira Darko Komac.
Vsak večer bosta na festivalu potekali po dve predstavi: ena na glavnem trgu, druga na bližnjem dvorišču. Glavni trg daje igralcem več prostora in večjo sprostitev na odru, bližnje dvorišče pa je bolj akustično in daje občinstvu mož-
nost, da bolje sledi tekstu.
Na vsak način lahko ugotovimo, da so domačini napravili vse, kar so zmogli in še več, da bi ta prva zamisel zamejskega festivala uspela. Toliko je bilo birokratskih ovir in zaprek, da so se med njimi komaj znašli; a za tistega, ki je prišel na prireditev, je potekalo vse v najboljšem redu, v veliko zadovoljstvo vseh.
Organizatorji si samo želijo še naprej lepo vreme in naklonjenost občinstva, ki je že takoj na začetku pokazalo, da odobrava zamisel domačih organizatorjev in si želi, da bi se ta pobuda resnično nadaljevala, kot je zamišljeno, vsaki dve leti.
Neva Lukeš
H POLETNI KONCERTI h
Nastop ukrajinskih pianistov Olge in Jurija Čerbakova
Zavarovalnica Generah in občinsko gledališče Verdi sta predstavila v ponedeljek 26. tm. predzadnje srečanje iz niza " Poletnih koncertov ". Na odru Avditoriuma Muzeja Revoltelle sta nastopila ukrajinska pianista Juri in Olga Cerbakov v klavirski zasedbi dua. Oba glasbenika sta zaključila študije pri prof.Ginzbuigu, ki izhaja iz slavne klavirske šole Heinricha Neuhausa.
Ukrajinska pianista sta lani predstavila tržaškemu občinstvu koncert, ki dosegel izredno kakovostno raven; gerbakova sta spored podala preko razvoja glasbenih misli in dokazala zelo kontrolirano in skoraj virtuozi-sticno klavirsko tehniko in zelo razvit občutek za. dinamične nijanse. Lanski koncert, ki je trajal dve uri in pol, pa je dokazal tudi neobičajno vzdržljivost izvajalcev.
Letošje srečanje pa žal ni bilo na isti izredni kakovostni stopnji; Gerbakova sta sicer predstavila dobro odigrani spored, ki pa ni bil tako dobro predelan kot lanski. Koncertni program sta pričela s štirimi skladbami op.60 Carla von VVebra, katerim so sledili Norveški plesi op.
35 Edvarda Griega; Gerbakova sta v teh delih udejanila solidno izvedbo, v kateri sta glasbeno poudarila različne ekspresivne značilnosti skladb. Prvi del sporeda pa sta izvajalca dopolnila še s Schubertovo skladbo 'Lebens-stuerme" op.144; tu pa je bilo čutiti premalo dinamičnih in ritmičnih odtenkov, pomanjkanje katerih pa je vodilo včasih v pretogo igranje. Pianista pa sta bolj uspešno podala skladbe " Pagine di guerra" Alfreda Caselle. V drugem delu sta izvedla še Chopinove Variacije na temi Beneškega karnevala, izbor treh skladb iz Rahmaninovega op. 11 ter za zaključek še Gershvvinovo Rhapsody in Blue; zadnje delo pa je pravilno navdušilo občinstvo, saj je v glasbenem podajanju bilo čutiti večjo uigranost.
Luisa Antoni
DOLINA / GLASILO
Tabor-ogledalo kultumega dogajanja v društvu Vodnik
Ob koncertu nemškega zbora Isarlust je prejšnjo soboto izšel tudi Tabor: obiskovalci so ob tej priložnosti dobili v roke tretjo številko društvenega glasila, s katerim dolinsko KD Valentin Vodnik vztrajno vzpostavlja novi stik z vasjo in vsemi njenimi tvornimi dejavniki. Prejšnja številka, ki je izšla ob praznovanju 25. aprila, je bila izrazito tematska in v celoti posvečena 50. obletnici osvoboditve izpod naci-fašizma. Tokrat pa se Tabor predstavlja že v nekoliko počitniški preobleki. Poleg običajne društvene kronike, obvestil in napovedi raznih pobud, ki so se v prejšnjih mesecih odvijale v Dolini, je v tretji številki precej prostora namenjenega nedavnemu obisku dolinskih pevcev v Zanigradu, značilni istrski vasici pod kraškim robom. Med poročili o »opravljenem delu« izstopa Pesem ob Stu-
dencu, koncertna prireditev, ki je letos doživela kar dve srečanji. Posebej pa se predstavlja Mladinski krožek Dolina: o teni, kako je zamisel nastala in se udejanila, kako danes deluje in kaj lahko nudi, piše Rado Strain. Posebno zanimivi so prav gotovo prispevki najmlajših vaščanov: otroci osnovne šole Prežihovega Voranca so opisali podeljevanje bralnih značk, stranem Tabora pa so zaupali tudi svoje misli o času brez vojne. Poleg vabila k udeležbi poletnih društvenih pobud, kot bo - denimo -raziskovanje medvedje jame, je v tem Taboru tudi vabilo vsem sovaščanom, da bi spregovorili o sebi in svojih zanimivih dejavnostih.
Kdor Tabora še ni dobil v roke, si ga lahko nabavi pri predsedniku ali ostalih društvenih odbornikih. Prihodnja številka pa bo izšla na začetku jesenske sezone. (dam)
POGOVOR Z RINALDOM VREMCEM
Ko vstopimo vdiuštvo pustimo strankarske nazore pred vrati«
Kot smo na teh straneh že zabeležili, je prišlo na vodilnem mestu tržaškega odbora Zveze slovenskih kulturnih društev do zamenjave: zaradi novih upravnih zadolžitev je Boris Pangerc odstopil s predsedniškega mesta, na katero je bil izvoljen dobro poldrugo leto prej. Na njegovo mesto pa je bil soglasno izvoljen Rinaldo Vremec, človek, ki raste iz društvene izkušnje, torej iz tistega pomembnega družbenega okolja, v katerem je zaznati najneposrednejši in najiskrenejši utrip ljubiteljske kulture.
»ZaCel sem Se v mladih letih, ko sem pri nekdanjem prosvetnem društvu Andrej Cok igral tamburice. Občasno pa sem zahajal tudi v prosvetno društvo Opčine, in to ob 'raznih priložnostih. Ko sem se sredi Šestdesetih let vrnil od vojakov, smo z drugimi vrstniki ustanovili na Opčinah mladinski krožek, da bi nekako premostili nesoglasja, ki so bila očitno sad preteklosti. V mladinskem krožku pa smo se ukvarjali s koncertno, športno in sploh prireditveno dejavnostjo. Na Opčinah so tedaj bila tri društva z zelo sličnim delovanjem: začeli smo se spraševati, zakaj tri jedra, ko bi lahko združili moči v eno samo. Po daljših pogovorih in soočanjih je tako nastalo današnje SKD Tabor. Prvi predsednik je bil Rudi Vremec, spominjam se Se, da je prvi občni zbor vodil pokojni Franjo Bole.
Odtlej sem tudi sam ostal pri tem društvu: najprej kot odbornik, nato nekaj let kot predsednik, sedaj pa kot »navadni član«, seveda s čim tvornejsim pristopom. Delo v društvu daje sicer samo moralna zadoščenja, a le-teh je lahko res veliko! Že samo zadovoljstvo ljudi, ki odhajajo z uspele prireditve, njihovo navdušenje ob uresničeni pobudi in njihovo poizvedovanje, kdaj bo naslednja na vrsti: že to je poplačilo za vsakogar, ki deluje v nekem društvu. Vloga tega osnovnega kultumega jedra je v ohranjanju tradicije, vrednotenju slovenskega jezika in kulturnih dobrin: žal se zdi, da to v današnjih časih ni več zelo občuteno, čeprav se posamezniki le strinjajo, da brez kulture ni naroda.
Res je tudi, da naša mladina poredkoma izbere kulturno dejavnost in se raje usmeri v športno: prepričan sem, da tega ne storijo samo zato, ker bi šport pomenil predvsem sprostitev oz. telesno vadenje. Z razliko od kultumega je Športno udejstvovanje tisto, ki daje mlademu človeku neposreden, takojšnji rezultat, česar pa ne moremo reči za delo na kulturnem področju, kjer je potrebnega veliko več potrpežljivega čakanja.
Mnenja pa sem, da nam društvo vrača to, kar nam je televizija žal pobrala. «
Rinaldo Vremec je član predsedstva ZSKD že nekaj let, točneje od prejšnje mandatne dobe, še pred izvolitvijo pa je delu Zveze sledil kot odbornik openskega društva. Nepozabno mi je ostal v spominu tisti občni zbor, ko sta se združili slovensko-hrvaška in slovenska prosvetna zveza, predhodnici današnje ZSKD, pravi novi predsednik tržaške Zveze. Naravno se tudi pojavi vprašanje o pomenu tega kakovostnega preskoka od »navadnega« elana sicer vodilnega odbora na predsedniško vlogo.
»Priznam, da sem sprva imel kar precej dvomov, nisem se mogel znajti na ravni tako zahtevne naloge. Upam in želim, da bo moj doprinos k delu
ne le tržaške, temveč tudi deželne Zveze zadovoljil vse, ki so mi z izvolitvijo zaupali in tudi vse tiste, ki verjamejo v ZSKD«.
Kako novi predsednik misli o Zvezi slovenskih kulturnih društev in njeni vlogi?
»ZSKD je Zveza vseh, ki ljubijo kulturo in zanjo radi delajo. Skušal bom doseči, da bo čisto vsak član, ne glede na njegovo strankarsko oz. politično prepričanje, videl v tej kulturni organizaciji to, kar si dejansko želi! Ko stopimo v društvo, moramo strankarske nazore pustiti pred vrati. Vsak je seveda svoboden, da goji svoja politična prepričanja, a naša kultura je le ena in zanjo si moramo vsi prizadevati, brez neplodnih strankarskih razprtij. Vem, da je to težko in včasih morda nemogoče. Tudi iz številnih pogovorov s posameznimi kulturnimi delavci pa sem ugotovil, da je to edina pot. Skoda bi bilo vnesti politična nesoglasja v društva in zato tudi v ZSKD!«
Rinaldo Vremec takorekoč prevzema dediščino prejšnjega predsednika, Borisa Pangerca, ki je kulturno politiko ZSKD izrazito usmeril v poglabljanje stikov med društvi in pokrajinskim odborom.
»Vsekakor bom nadaljeval z uresničevanjem njegovih prizadevanj za boljšo vez med društvi in vodstovm, tudi zato, ker sem z njim v tem smislu že sodeloval in se popolnoma strinjal. Prav to je namreč manjkalo pri ZSKD v vseh teh zadnjih letih. Člani so se vabilom na področna srečanja zadovoljivo odzvali, povedali so nam svoja mnenja in težave: očitno ljudem manjka občutek, da ZSKD nikakor ni abstraktna stvar, temveč želi biti v živem stiku s svojimi člani. Ob tem bi prosil vsa društva, da uredijo letošnje članstvo: tudi s skupnimi izkaznicami bi se namreč počutili kot velika družina. Mislim, da bi bilo dobro razširiti sodelovanje Se na krog sorodnih organizacij, ki jim je prav tako pri srcu rast naše ljubiteljske kulture.«
Na prejšnjem glavnem odboru ZSKD se je razvila razprava ob kočljivem vprašanju članstva: naj bodo to samo društva ali tudi posamezniki?
»Razumem vse tiste, ki so tako odločno nastopili v bran društev kot edinih možnih članov ZSKD: razumem tudi njihov dvom, da se bo posameznik pač približal tej stvarnosti s točno področnimi zanimanji in da bo verjetno ta odnos tudi ohranjal. Biti član nekega društva pomeni namreč delati in zanimati se za vse kulturne dejavnosti, ne le za posamezna področja. Vsekakor upam, da se bodo posamezniki, če bodo lahko v tem svojstvu pristopili k ZSKD, doumeli to razvejano stvarnost in dali svoj doprinos vseobsegajoči društveni dejavnosti.
Hrbtenica naše Zveze so tudi tisti ljudje, ki si za društvo prizadevajo, ne da bi nastopali v javnosti: prav toliko pa so dragoceni kot ostali, ki jih vidimo na raznih društvenih prireditvah«.
Novi predsednik tržaške ZSKD je najin pogovor sklenil z zahvalo vsem odbornikom za izraženo zaupanje.
»Želim si veliko plodnega sodelovanja, ker pa smo na začetku počitnic, seveda voščim tudi dovolj zasluženega razvedrila: tudi zato, da bi z zdravimi močmi priskočili na pomoč, ko bomo v Dolini od 8. do 10. septembra praznovali 50 let naše in vaše Zveze!«
Pogovor zapisala Damiana Ota
~ VZGOJNA FUNKCIJA
Ritem skozi gibanje
V drugi polovici julija tečaj za otroke osnovnih šol
S poučevanjem ritma skozi gibanje se žal v naših uCnovzgojnih sistemih bolj malo srečujemo. Vzroke za to lahko najdemo v nevednosti samih učiteljev Športne vzgoje in v pomanjkanju interdisciplinarnega pristopa učiteljev tistih predmetov, ki naj bi spodbujali ustvarjalnost, estetski občutek, svobodo verbalnega in neverbalnega izražanja, gibalno spontanost (glasbena, likovna, gibalna vzgoja).
Ritem je vtkan v samo eksistenco človeka, je zakon vsega bivanja. Vse je akcija in reakcija, vse se osvetljuje in spet potemni, se ogreva in ohlaja, se razvija in spet propada, je sonce in luna, vdih in izdih, je povezanost in popolna harmoničnost gibanja vsega živega.
Ritem je za nase razumevanje najbolj popolno izražen v človekovem telesu in njegovemu gibanju ter njegovi sposobnosti ritmičnega poustvarjanja. V združevanju glasbe in gibanja je človek že od nekdaj iskal enost med duhom in telesom, z ritmom si je olajšal naporno delo (naglaSevanje udarcev pri mlat-vi žita, zavesljaji na galejah). Ob tem se človek današnjega Časa ne zaustavlja, o tem se ne spraSuje in tako siromaši sebe in družbeno stvarnost.
Gib'in glasba sta vzgojno sredstvo, s pomočjo katerega se otrok uCi doživljanja, spoznava svoje sposobnosti in ustvarjalne moCi in se privaja komunikaciji s seboj in s svetom okoli sebe. Gibanje in ritem lahko enačimo z izrazom plesno gibanje, kjer včasih gibanje sledi ritmu glasbe, drugič glasba sledi ritmu gibanja, vedno pa sta v interakciji in pomembno vplivata na celostni razvoj otroka (gibalni, emocionalni, intelektualni in socialni). .
Plesno gibanje je pomembno sredstvo vključevanja otrok v socialni prostor, ker spodbuja stike z drugimi, vliva zaupanje, razvija sodelovanje, skupinsko reševanje problemov, razvija vzdrževanje pozornosti, vodenje in podrejanje, iniciativnost in sodelovanje pri najrazličnejših aktivnostih. Včasih imajo otroci probleme v komuniciranju in vzpostavljanju stikov, plesno gibanje pa je proces, ki lahko deluje tudi brez pomoti verbalnih, levomož-ganskih procesov in omogoča postopno vključevanje otroka v okolico.
Cilj učenja plesnega gibanja je vaditi sluh in zavest glasbenega ritma ter vaditi gibalni aparat in zavest telesnega ritma. Sredstvo za dosego tega so različne ritmične in ustvarjalne igrice, ki omogočajo indirektno učenje znanj (v tem primem ritma in plesnega gibanja), ohranjajo primarno motivacijo otrok (potreba po igri), širijo in dopolnjujejo domišljiski in spoznavni svet. Z njimi otrok uživa in se veseli.
Menim, da je po vsem povedanem potrebno pojasniti, da objavljena razmišljanja niso sama po sebi namen ah puhlo filozofiranje. Učenje ritma skozi gibanje je konkretna akcija (teCaj), ki bo potekal v drugi polovici julija za učence osnovne šole.
Petra KrižmantiC
PARTIZANSKA PESEM
TPPZ zaključil plodno sezono
Pogovor s predsednikom Igorjem Pavletičem
Tržaški partizanski pevski zbor »P. Tomažič« se pripravlja na zaslužene počitnice. Zadnji nastop je imel preteklo nedeljo v Ilirski Bistrici, sedaj pa mora že misliti na prihodnjo sezono, na ureditev novega sedeža za vaje in delovanje in seveda na študij prihodnjega programa.
S temi vprašanji in seveda tudi odgovori, smo zaCeh razgovor s predsednikom partizanskega zbora Igorjem Pavletičem, ki je v tej funkciji, kot nam je sam povedal, že 12 let.
»Res smo v nedeljo nastopili na proslavi 50-let-nice zmage nad nacifašiz-mom in obletnice rojstva samostojne Slovenije v Ilirski Bistrici. Prijetno presenečeni smo bili, ko so se med udeleženci proslave pojavili izletniki našega dnevnika »v neznano«. Bil je to le bežen stik, a za vse nas pevce in, upam tudi izletnike, zelo lep in pomemben trenutek.«
Vaše prostore v Bazovici morate zapustiti. Z novo sezono se sehte v prostore bivšega begunskega taborišča v PadriCah. Bo to dobra rešitev za vaš zbor?
»Nismo imeli veliko izbire. A mislim, da bodo prostori odgovarjah našim potrebam. V teh prostorih bomo imeli na razpolago kar veliko dvorano za vaje, nato še prostor za pisarno, arhiv, sanitarije in prostor za družabnost. Vse to bo treba v poletnem Času popraviti in urediti za novo sezono.«
Okrog stavbe, kjer bo od nove sezone dalje deloval partizanski zbor, je tudi večji prostor na prostem, ki ga bodo lahko uporabih
za svoj poletni nastop.
V pretekli sezoni je imel TPPZ kakih 10 nastopov. Nastopal je v Boljuncu, Zgoniku, Lonjerju, Pod-lonjerju, Rižarni in Se kje. Največ dela pa je imel s snemanjem kasete in com-pact-disca, ki ju je pred Časom predstavil v Tržaški knjigami.
»Res nam je to snemanje vzelo veliko Časa: smo pa veseh, da smo ga dobro opravili in da gredo naše kasete in compact diski dobro v prodajo. To pomeni, da so naši ljudje še vedno navezani na partizansko pesem.«
Zbor ima spet okrog 100 elanov. Ko je bila njegova dejavnost na višku, jih je imel 120. Orkester šteje deset elanov, potreboval pa bi pomoč novih harmonikarjev. Sicer pa so novi pevci pridni, redno prihajajo na vaje, a jih je treba še uCiti petja, ker mnogi nimajo zborovskih izkušenj.
Zbor bo imel verjetno oktobra svoj občni zhor, v katerega želi vključiti mlajše pevce, ki so pokazali veliko veselje do petja
bilo. Zaveda pa se, da so tudi taksni skupni izleti pomembna vez med zborom in stalnimi poslušalci. Zato že razmišlja, da bi pripravil kak izlet za prihodnjo sezono. Kam? To ostaja zaenkrat še nedorečeno.
Kako ste pevci in orke-straši, skupno z vašim dirigentom, ki se pripravlja v avgustu na proslavo svojega življenjskega jubileja, zadovoljni s svojim delom?
»Lahko rečemo, da smo opravih vse, kar smo želeli. Vsi naši nastopi so uspeli; pridružujejo se nam mladi pevci, dirigentu bo priskočila na pomoC na vajah zborovodkinja Pija Cah - Sirca. Kaj si lahko še želimo? Samo to, da bi med našimi poslušalci vedno vladalo takšno navdušenje kot doslej in morda Se to, da bi si zagotovili dovolj sredstev za ureditev novih prostorov.«
Neva Lukeš
VCERAJ-DANES
Danes, SOBOTA, 1. julija
ESTERA
Sonce vzide ob 5.19 in zatone ob 20.58 - Dolžina dneva 15.39 - Luna vzide ob 8.46 in zatone ob 22.38.
Jutri, NEDELJA, 2. julija
OTON
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 23,6 stopinje, zračni tlak 1015,1 mb narašča, veter sever 5 km na uro, vlaga 73-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 21,6 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILA STA SE: Andrea de Monte, Veronica Ferace.
RICMANJE / ZAKLJUČNA PRIREDITEV
Malčki vrtca so se izkazali
in seveda navezanost na partizansko in borbeno pesem.
Križarjenj, ki so bila za zbor značilna v vseh preteklih letih, že nekaj let ni
UMRLI SO: 86-letna Olga Bartol, 86-letni Paolo Lupi, 69-letni Alfredo Mosetti, 76-letni Angelo Privileggi, 90-let-ni Vittorio Bubula, 64-letna Ambretta Selva, 75-letni Pariš Palmieri,56-letni Severino
Predstavili so se s petjem in igrico o volku in sedmih kozicah
Ob zaključku pouka na šolah in otroških vrtcih, so se v Četrtek popoldne kar slovesno poslovili tudi malčki otroškega vrtca v Ricmanjih. Otroci so s pomočjo učiteljic zelo lepo in veselo predstavili otroško igrico »Volk in sedem kozic« ter z rajanjem in petjem slovenskih otroških pesmi zaključili šolsko leto. Novopečenim šolarčkom, ki letos za-
puščajo vrtec, so sredincki izročili v spomin diplomo in lep šopek. Starši, ki so napolnili učilnico, so hili s prireditvijo zelo zadovoljni in so se prisrčno zahvalili učiteljicam in ostalemu osebju, ki so skozi vso šolsko leto s požrtvovalnostjo in ljubeznijo skrbeli za malčke ter jih tudi dobro pripravili za zaključni nastop.
Foto in tekst Mario Magajna

RA13 - slovenski program
Vidljivost na Krasu vam omogoča
TRGOVINA ELEKTRO-TV
A. COLJA - Kontovel 134 Tel. 225471
s prilagoditvijo TV - antene z minimalnim stroškom
IL MERCATONE TRIESTINO
VSE ZA VRT, KAMPING IN PLAŽO
Predmeti za dom in gostinstvo (posode, kozarci, deske za likanje, stojala za suSenje perila, itd)
Velika izbira igrač in raznovrstne plastike
VSE PO ZELO KONKURENČNIH CENAH
TRST, ul. Brigata Casale 11 - Tel. 816215
ŠKD Cerovlje - Mavhinje
11. Zamejskega Festivala Amaterskih Dramskih Skupin
Današnji spored:
ob 20. uri Gledališki krožek SKK Trst
Lučka Susič: »Igra zamenjav, ali skupaj je lepše« ob 22. uri Oder 90 Gorica
Kuhnelt: »En dan z Edvardom«
loan, 70-letni Giacomo Žara in 80-letni Valerio Toneatti.
OKLICI: sodnik Riccardo Merluzzi in uradnica Claudia Salata, komercialist Renzo Pretracco in funkcionarka Fe-derica Badano, obrtnik Mas-simo Dolce in delavka Nadia Mosca, specializirani delavec Stefano Santinello in uradnica Fiammetta Ressel, uradnik Marino Bevilacqua in uradnica Viviana Domio, pomožni socialni delavec Paolo Ordi-nanovich in uradnica Bruna Grgurich, novinarski sodelavec Andrea Covre in uradnica Manuela Cauzer, uradnik Massimo Franchi in uradnica Elena Gori, socialni delavec Stefano Vidonis in uradnica Sara Dougan, pek Davide Furlan in frizerka Michela Gosdan, kuhar Stefano Mar-con in natakarica Rosa Car-cangiu, delavec Roberto Sar-do in prodajalka Cristina Kramar, tehnik Valdo Prodan in delavka Laura Zidarich, državni funkcionar Alfonso Chiancone in Solnica Ales-sandra Simgo, starinar.Davi-de Lazzar in trgovka Daniela Salvemini, uradnik Lorenzo Bronzi in frizerka Barbara Antoni, prodajalec Massimo Minca in uradnica Fulvia Schiavuzzi, trgovec Andrea Zappala in inženirka Tatiana Mosca, karabinnjer Americo Cappelli in gospodinja Mar-gherita Dibari, slascicar Mi-chele Vivoda in prodajalka Monica Valentini, podčastnik finančne straže Domenico Postiglione in gospodinja An-na Piccolo, biolog Corrado Guarnaccia in laboratorijski tehnik Sulena Polez, trgovec Lorenzo Greco in uradnica Luisa Mezzogori, tehnik Giuseppe Farra in gospodinja Amalia Grisancich, geometer Lucio Stefinlongo in uradnica Claudia Stein, dirigent Giorgio Raseni in uradnica Sabina Cesaratto.
LEKARNE
Od PONEDELJKA, 26. junija, do NEDELJE, 2. julija 1995
Normalen umik lekarn od
8.30	do 13.00 in od 16.00 do
19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Settefontane 39 (tel. 947020), Largo Osoppo 1 (tel. 410515).
BOLJUNEC (tel. 228124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do
20.30
Ul. Settefontane 39, Largo Osoppo 1, Ul. Cavana 11.
BOLJUNEC (tel. 228124) -samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do
8.30
Ul. Cavana 11 (tel. 302303).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -TELEVTTA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
H ČESTITKE
Danes sta se v Mačkoljah EURO in KARMEN z malo Saro končno odločila za uradni “da“. Mama Cvetka, oče Zoran in sestra Helena jima iz srca želijo veliko sreče, zadovoljstva, posebno družinski mir, razumevanja in zvestobo.
Jolanda in Sojan, Sergij z družino ter Mario želijo EU-ROTU in KARMEN veliko srečnih, veselih in zdravih dni v novem življenju.
Danes se poročita KAR-
MEN in EURO PAROVEL. Vso srečo in medsebojno razumevanje v zakonskem življenju jima iz srca želi KD Primorsko - Mačkolje.
Na tržaški univerzitetni fakulteti za fizika je z velikim uspehom doktoriral
Vojko Bratina
Iskreno mu Čestita in želi blešCeCo bodočnost
Darja skupno s Tanjo, Liciano in Aldom
KINO
ARISTON - 21.30 »Restare calmi«, r. VVolfgang Petersen, i. Dustin Hoffman, Renee Russo, Morgan Freeman.
EKCELSIOR - 18.35, 20.25, 22.15 »Blue Sky«, i. Jessica Lange, Tommy Lee Jones.
EKCELSIOR AZZURRA-18.40, 20.20, 22.00 »Jour de fete« (Un giomo di festa), r. J. Tati.
AMBASCIATORI - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »La morte e la fanciulla«.
NAZIONALE 1- 16.30 »Ri-chie Rich il piu riccho del mondo«, i. Macaulay Culkin, 18.20, 20.15, 22.15 »La scuo-la«, i. S. Orlando, Anna Galie-na.
NAZIONALE 2 - 17.00, 19.30, 22.00 »Forest Gump«, i. Tom Hanks.
NAZIONALE 3 - 16.10, 18.10, 20.10, 22.15 »La mac-china infemale«.
NAZIONALE 4 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Quattro matrimoni e un funerale«, i. Hugh Grant, Andie Mc-Dovvell.
MIGNON - 16.00 - 22.00 »Morda la capobanda«, pom., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.15, 19.40, 22.00 »Rob Roy«, i. Lian Nelson, Jessica Lange.
ALCIONE - 20.15, 22.10 »Mangiare bere uomo don-na«, r. Ang Lee.
LUMIERE - 20.15, 22.00 »Don Juan de Marco« r. Je-remy Leverl, i.marlon Bran-do, Faye Dunaway, Jonny Depp
t
Sporočamo žalostno vest, da je umrla naša draga mama, nona in taSCa
Antonia Fiorella vd. Magrino
Pogreb bo danes, 1. julija, ob 10. uri iz kapele v Ul. Costalunga na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalujoči hči Carmela z Darijem, vnukinji Suzana s Koradotom in Michela s Pierom ter stric Danilo
Domjo, 1.7.1995
Ob izgubi drage mame, none in tašče Antonie Fiorella vd. Magrino izreka svojcem globoko sožalje
KD F. Venturini
Ob bridki izgubi tasta, oziroma očeta Franca Malalana, izreka odborniku Karlu Kovaču, njegovi ženi Lojzki in vsem svojcem iskreno sožalje Slovensko planinsko društvo Trst
FOTOKtOŽEK
FOTO TRST 80
FOTO TRST 80
FOTO KROŽEK »ŽAREK« Sežana
Priredita
MULTIMEDIALNI VEČER V RAZSVETLJENEM ŠTANJELU
danes, 1. julija 1995, ob 20.30
SPORED: ob 20.30 otvoritev razstave fotografij v stolpu;
ob 21.00 neprekinjena projekcija umetniških diapozitivov ob glasbi sredi Štanjela;
SODELOVALA BOSTA HARMONIKARJA MATIJA TAVČAR IN SANDI VRABEC
Razstava bo odprta do 31. julija 1995
ŠPORTNO ZDRUŽENJE GAJA organizira
Do 9. julija na Športnem objektu na Padricah
ŠPORT in ZABAVO
z raznimi turnirji in tekmovanji. Večere bodo popestrili ansambli: HAPPY DAV, KEVDEA, STATUS SVMBOL in ALESSANDRA E 1L QUARTETTO EDERA.
Vabljeni!
priredi
7., 8., 9.„ ID. in 14.. 15.. IB., 17. julija
ŠPORTNI PRAZNIK NA PROSEKU
ASS0CIAZI0NE SP0RTIVA ŠPORTNO ZDRUŽENJE SV. IVAN, P0DL0NJER
\\nipn
ŠPORT IN PRIJATELJSTVO ŠPORT E AMICIZIA L0NJER, KATINRA
Prireja v Bazovici
Soboto in nedeljo 1. 2. - 8. 9. - 15. 16.
PRAZNIK ŠPORTA
Kioski bodo delovali od 18. ure dalje - Ples Igrali bodo: Long žlunk, Zero negativa, Gli assi
Le nujna, nujna vince pij
POKUŠNJA
DOMAČEGA
VINA
Nabrežina - IgriSCe Sokola
danes, I. In jutri, B. Julija
Igrajo ansambli:
ADRIA KVINTET. KEVDEA IN KRAŠKI OVČARJI Danes, oh 19.30 koncert godbe na pihala Fortebraccio Montane [Perugia]
Vabjjenil
POLETNO SREDIŠČE SKLADA MITJA ČUK Julij - avgust
ponedeljek - petek do 13. ure brez kosila
Vpisovanje in informacije med 10. in 13. uro v uradih na Narodni ul. 126.
HL PRIREDITVE g ŠOLSKE VESTI
GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA prireja KONCERTE KORAČNIC po vaseh. V ponedeljek 3. julija bo nastopila v Ce-rovljah ob 20.30. Vabljeni!
ZSKD v sodelovanju s KD Vesna priredi v torek, 4. julija in petek, 7. julija dva koncerta z naslovom JAZZ IN JAZ - dve srečanji z jazz glasbo. Prvi večer bo nastopila skupina Ennezeta band, ki izvaja Latin jazz, v petek pa skupina Allione trio. Oba koncerta se pričneta ob 21. uri v domu A. Sirka v Križu.
M_____________IZLETI
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
prireja tudi letos srečanje s pobratenim društvom upokojencev Ilirske Bistrice, ki bo v sredo, 12. julija, v masunskem gozdu v bližini izvira reke Reke. Tu bo tudi piknik. Ob tej priliki bomo obiskali grob A. Bubniča v Pregarjah. Vpisovanje 3. julija, ob 9. uri na sedežu društva, Ul. Cicerone 8 , tel. 360324.
PUBLIEST
Tel. (040) 7796611 - Fax 768697
oglasi - obvestila:
8.30-12.30
osmrtnice - sožalja:
8.30-12.30
13.30 -17.00 (razen sobote)
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča stalne učitelje, da je solski skrbnik podaljšal do 7.7.1995 za predstavitev prošenj na podlagi zakona iz dne 22.12.1973 St. 932, 7. Člen, za enoletno dodelitev Tržaškemu šolskemu skrbništvu za opravljanje služb, ki so v zvezi z delovanjem slovenskih Sol.
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - tajništvo Trst obvešča učno osebje na zapadlost naslednjih Časovnih rokov za vložitev raznih prošenj (M.U. st.185 iz dne 30.5.1995 - različna uporaba, začasne dodelitve in ureditve uCnega osebja): do 21.8. rok za vložitev prošenj za različno uporabo učnega osebja in za poučevanje v drugih pokrajinah; do 10.8. rok za vložitev prošenj za izvajanje podpornega pouka na srednjih šolah; do 10.8. rok za vložitev prošenj za začasne namestitve (za nepredvidene vzroke - učno osebje: ot. vrtcev, osnovnih sol, srednjih Sol; do 10.8. rok za vložitev prošenj za začasne namestitve za učno osebje višjih šol; do 10.8. rok za vložitev prošenj za stalno uCno osebje - D.O.A.R. za poučevanje v drugih pokrajinah. Vse potrebne informacije nudi urad SSS ob urah poslovanja ob torkih in Četrtkih od 9. do 10.30, Ul. Carducci 8, tel. St. 370301.
ŠD VESNA
priredi v Križu 1. in 2. julija, ob priliki sv. Petra in Pavla,
Danes ob 16. in jutri ob 10. uri odprtje kioskov.
Oba večera Vas bo zabaval ansambel Sound.
Delovali bodo dobro založeni kioski z mesom na žaru, ribami in domačim vinom. V slučaju slabega vremena se bo praznik nadaljeval v ponedeljek.
SKD SLAVEC
Ricmanje - Log
vabi na
VAŠKO
SAGRO
na Zrebcevo 1., 2. in 3. julija Danes, 1. julija, ples z ansamblom Adria kvintet,
jutri, 2. julija, ob 18.30 kulturni program: nastop pihalnega orkestra Gepard iz Kopra in ples z ansamblom Adria kvintet v ponedeljek, 3. julija ples z ansamblom Happy day
3 OBVESTILA
SLOVENSKA VINCEN-CIJEVA KONFERENCA
obvešča starSe, da je odhod otrok v gorsko kolonijo v Comegliansu v ponedeljek, 3. julija. Otroci naj se zberejo v Trstu ob 15. uri v Ul. Donizetti 3 v 1. nadstropju, kjer bo zdravniški pregled, v Gorici pa ob 17. uri pred železniško postajo.
UPRAVNI ODBOR
Glasbene matice sklicuje redni občni zbor v ponedeljek, 3. julija, ob 19. uri v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju na sedežu Glasbene matice v Trstu v Ul. R. Manna 29. Dnevni red: otvoritev in izvolitev delovnega predsedstva, poročila, razprava, razrešitev starega odbora, volitve novega odbora in razno.
V Mavhinjah je v sklopu Festivala amaterskih odrov odprta razstava umetne obrti Pavla Hrovatina, Bogomile Doljak in Andreja Merviča vsak večer od 19. ure dalje do vključno 9. julija.
MALI OGLASI
ZANESLJIVA in vestna gospa nudi pomoC tudi starejšim 24 ur dnevno v Trstu ali okolici. Pismene ponudbe poslati na Pu-bliest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo “PomoC“.
PRIDNA, poštena medicinska sestra išCe delo pri slovenski družini. Nega bolnikov, varstvo otrok, pomoč v gospodinjstvu. Tel. St. 0038661/753405.
ISCEM knjige za 1. B razred liceja. Tel. St. 53421 ( zveCer).
ISCEM knjige za l.C razred liceja F. Prešeren. Tel. St. 571248 - zvečer.
IŠČEMO mlado pomoč v gostilni kot natakar/ica. Tel. St. 225390.
COS P. TOMAŽIČ iz Trebe iSCe pisarniške omare v dobrem stanju. Darovalci naj tel. na St. 214300 (Sola) ali 211119 (ravnateljstvo) v dopoldanskem Času.
OPREMLJENO trosobno stanovanje na zahodnem Krasu oddajamo za krajše
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka.
obdobje, tudi Cez poletje. | Tel. St. 200115.
A 112 elite, letnik ’82 v dobrem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. na St.
040/576116.
PRODAM ford escort RS 2000, 16 V, letnik december ’91, 60.000 km, ABS, servo, pomična streha za 16.800.000 lir. Tel. na St. 0481/32626- urnik trgovine.
FORD TAUNUS 1600
GL, letnik ’80, svetlo plave barve, v dobrem stanju, perfekten motor, 72.000 km, garaziran, prodam, cena po dogovoru. Tel. St. 228519.
PRODAM fiat uno v odličnem stanju, staro pet let, 53.000 km. Tel. st.
299276.
PRODAM priključni voziček znamke Ellbi 300. Tel. v popoldanskih urah na St. 327342.
PRODAM zemljišče 1.107 kv.m v Prebenegu. Tel. St. 231847.
PRODAM nove knjige za prvi letnik pedagoškega liceja A.M. Slomšek. Tel. St. 232535.
OSMICO imata odprto Magda in Slavko Škerlj, Zgonik 15/A. Vabljeni!
OSMICA je v Dolini pri Mariu Žerjalu.
OSMICO je odprl Stanko Gruden v Samator-ci St. 6. Toči belo in cmo vino. Vabljeni!
OSMICO v Bazovici sta odprla Nada in Boris.
OSMICO sta odprla Bruno in Marija iz Boršta.
OSMICO sta odprla v Slivnem Iztok in Božena.
OSMICO odpira Milan Kosmina, Brje pri Komnu od 1. do 9. julija. Za hrano, pijačo in zabavo je poskrbljeno.
PRISPEVKI
V	spomin na Milko Ban vd. Cijak darujeta Gigi in Vanda Timeus 30.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Antona Renclja daruje družina Stopar-Pelan 30.000 lir za SZ Sloga.
V	spomin na pok. Antona Renclja in na pok. Milko Ružetovo darujejo TonCetovi 50.000 lir za narodne noše v Bazovici.
V	spomin na Amalijo Žagar vd. Fonda daruje družina Ražem (Kraljeva)
20.000	lir za KD Lipa.
Ob 25. obletnici boleCe izgube dragega Francka in malega Mirjana darujeta Olga in Ivan Kuzmič
50.000	lir za KD J. Rapo-tec.V isti namen darujeta Modra in Giordano Kuzmič 100.000 lir za KD J. Rapotec.
Namesto cvetja na grob Milke Žagar darujeta Marija Grgič in Štefanija Metlika 30.000 lir za SD Zarja
V	spomin na Antona Renclja darujeta sestri Vida in Amalia z nečaki 50.000 lir za bazoviško cerkev, 50.000 lir za Ba-zovski dom, 50.000 lir za KD Lipa in 50.000 lir za SD Zarja.
V	spomin na brata Milkota in Mirkota daruje Mario BriSCik s sestro Jolando 200.000 lir za Dom-spomenik padlim v NOB iz Briscikov.
V	spomin na strica Cirila in Milkota daruje Vilma Ostrouska in Zangari 50.000 lir za Dom-spome-nik padlim v NOB iz Briscikov.
V	spomin na brata Cirila in na moža Milkota daruje Olga Ostrouska 100.000 lir za Dom-spomenik padlim v NOB iz Briscikov.
V	spomin na mamo Štefanijo darujejo bratje Dovgan 50.000 lir za DK S. Škamperle.
Namesto cvetja na grob Ivana Čoka daruje Miran Lorenzi z družino 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
N.N. daruje 100.000 lir za elektrifikacijo zvonov v samatorski cerkvi.
GLEDALIŠKI, FESTIVAL / SKUPINA PROTOTEATRO
"Sinopie” zares odlična predstava
V sredo so na odru goriskega amaterskega festivala na gradu nastopili igralci skupine “Prototeatro” iz Montagnane v okolici Padove z dramo “Si-nopie”. Ce vas je kratkotrajna ploha prepričala, da v sredo niste prišli na predstavo, vam je lahko žal. Srednjeveška pravljica o starem, prestarem menihu, o njegovih alkimističnih zvarkih, o zapuščenem samostanu, o nemirnih duhovih umrlih in o dveh sodobnih in živih zaljubljencih je popolnoma očarala prisotno publiko. Avtorsko delo Piera Dal Pra, ki je predstavo tudi režiral je zaradi svoje poetike pretreslo vse gledalce in tudi žirijo. Velik uspeh je seveda požel tudi protagonist sam, Alessandro Gelain, ki je poetično in zaljubljeno upodobil meniha Anselma, stoletnega varuha propadlega samostana.
Danes ob 21.15, pa bo spet na sporedu komedija in sicer “Povero Piero” (Ubogi Piero) skupine “Fabrizio Rafanelli” - Citta di Pištola, v režiji Franca Checchija. Predstava se bo vrtela okoli navidezne smrti ubogega Piera in neizogibnih obiskov sorodnikov in prijateljev, ki se pridejo poklonit spominu pokojnega, izreci sožalje neutolažljivi vdovi in poklepetati. Odtod tudi podnaslov igre: Obisk za sožalje. Sedmina se bo tako počasi prelevila v pravo tekmovanje obrekovanj in neprijaznih opazk na raCun ubogega Piera, ki pa na koncu izvemo, da sploh ni mrtev. Toda pogreb bodo vseeeno opravili, saj bi drugače starega strica, ki je prepričan, da je Piero res mrtev, gotovo zadela kap.
Organizatorji upajo, da bo vreme danes bolj naklonjeno in da bo publika še številnejša, kot je bila na dveh dosedanjih predstavah. Vstopnice lahko kupite v predprodaji v knjigarni Antonini na Korzu.
KINO
GORICA
VITTORIA 20.00-22.00»La morte e la fan-ciulla«. R. Polanski. Ozvočenje Dolby stereo. Vstopnica samo 7.000 Ib.
CORSO 18.00-20.00-22.00»Quattro mabimoni e un funerale«. Igrata H. Grant in A. MacDovvell. Vstopnica samo 7.000 Ib.
PRISPEVKI
Za delno kritje primanjkljaja ob prvomajskih prireditvah daruje Gušte Stekar 500 tisoC lir za KD Briški grič.
H RAZSTAVE
V PROSTORIH LICEJA 'TAOLINO D’ ACJUILEIA”
v Semeniski ulici je se danes odprta razstava o islamu in o dialogu med krščanstvom in islamom. Ogled je možen od 8.30 do 12.30 in od 13.30 do 16.30.
Ob prihodu malega (upajmo tenorja)
Petra
čestita mamici Katerini in očku Andreju
društvo in zbor Hrast
iz Doberdoba
Q ČRPALKE
Danes popoldne in jutri bodo na Goriškem obratovale naslednje bencinske črpalke:
GORICA
ESSO - Ul. Aquileia 40 MONTESHELL - Trg Municipio 20
AGIP - Ul. Lungo Ison-zo
IP - Ul. Di Manzano 4 ESSO - Ul. Trieste 102 GRADIŠČE ESSO - Trg Unita ESSO - Most na Birsi TRZIC
AGIP - Ul. Valentinis 65
MONTESHELL - Drevored S. Marco 82/A IP - Ul. IV Novembra ROMANS AGIP - Ul. Aquileia ŠKOCJAN ESSO - Trg Liberta STARANCAN ERG - Trg Republike 2
^3 OBVESTILA
DRUŽBA se dobi danes, 1. julija, ob 19.30 na glavnem trgu v Stan-dieZu.
KULTURNO DRUŠTVO DANICA z Vrha obvešča, da bo seja vseh elanov v ponedeljek, 3. julija, ob 21. uri v kulturno-sport-nem središču Danica na Vrhu.
POGREBI
Danes, ob 10.20, Em-ma Manzan vdova Zi-molo, iz splošne bolnišnice v Foljan; ob 13.15 (zaprtje krste) Alojz Buzzinelli (Buži-nel) iz splošne bolnišnice v Krmin.
t
Sporočamo, da je v 93. letu preminil nas predragi oCe in nono
Alojz Bužinel -Gigi
Pogreb bo danes, 1. julija, ob 14.30 iz mrliške veže sploSne bolnišnice v Gorici in žalnim obredom ob 15. uri v stolnici v Kr-minu.
Vsi njegovi Krmin, 1. julija 1995
J/CERAJ PRISLUHNILI IZPITOM NA ZAVODU ZOIS
ZDRAVSTVO / NAČRT OSKRBE
KORENINE JE POGNAL V KRM1NU
Klasični licej - vsi maturanti odlični
Vsak kandidat je izbral različno nalogo Začenjajo se dileme glede Univerze
Za tretjino bo treba znižati hospitalizacije
Včeraj je bil zadnji dan matur na zavodu ‘Žiga Zois”, kjer so morali dijaki zbrani komisiji dokazovati znanje iz slovenščine, italijanščine, prava in zemljepisa. Precej živčni maturantki, 1^ sta izpit že opravili in ki sta čakali, da se zaključi spraševanje njunega sošolca, sta nam povedali, da komisija ni bila prestroga, da sta se Pri spraševanju počutili kar sproščeni, čeprav je profesorica prava podrezala prav v zakonske člene, ki sta jih prejšnji dan Pozabili ponoviti. Sošolec pa je medtem pred komisijo odgovarjal na specifična vprašanja iz zemljepisa. Profesorica se je posvetila predvsem osvetljevanju svetovne kmetijske in živinorejske problematike, od kamene dobe do danes. Kandidat se je res potrudil in lepo po vrsti odgovarjal na zastavljena vprašanja, celo na tista, ki so zade-vala Avstralijo in striženje ovac . Utrinek z mature pač...
Na klasičnem liceju, ki ima kakor znano, prostore tudi v šolskem centru v Puccinijevi ulici, je bilo vzdušje povsem drugačno, lahko bi rekli praznično. Včeraj so namreč objavili izide, ki so po vseh pričakovanjih bili odlični. Vsi štirje kandidati so si s svoji znanjem prislužili najvišjo oceno, Sestdesetico. Zelo ugodno je bila nad Pripravo in znanjem kandidatov presenečena predsednica komisije gospa Nada Pertotova. Pred
komisijo so namreč maturanti stopili z visokimi ocenami iz celega šolskega leta, dobrim profilom profesorskega zbora in odličnimi pisnimi nalogami. Posebnost tega razreda je bila tudi ta, da je vsak dijak izbral dru-gačnp maturitetno nalogo, tako, da so se v štirih razpisali o vseh naslovih, ki jih je predlagalo ministrstvo. Komisija je ugotovila odlično znanje slovenskega in italijanskega jezika, dobro pripravo na specifičnih področjih in sposobnost povezovanja različnih predmetov in znanj. Erika Gregorič, Majda Klemše, Alessio Stasi in Ivan Žerjal so si tako za-
služili naslov najboljšega letošnjega razreda na Goriškem in Tržaškem. Erika namerava izbrati študij slavistike na univerzi, Majda je Se precej neodločena med pravom, ekonomijo in naravoslovnimi vedami, Alessio bo šel na klasično filologijo, Ivan pa bo izbral nekaj iz humanističnega področja, čeprav ne ve se kaj. Maturantom zares vzornega licejskega razreda lahko samo voščimo, da nadaljujejo svojo študentsko pot prav tako uspešno. Fotograf je zabeležil zadnjo preizkušnjo maturanta na zavodu Ivan Cankar - foto Studio Re-portage.
Glavni ravnatelj Zdravstvene ustanove dr. Gio-vanbattista Baratti je včeraj dopoldne županom in njihovim predstavnikom predstavil ”Prvi srednjeročni načrt bolnišnične oskrbe za triletje 1995 -1997”, ki ga je na osnovi deželnega zakona št. 13 (O reorganizaciji mreže bolnišnic v Deželi) pripravil deželni odbor. Poleg glavnega ravnatelja Barattija sta se srečanja z župani oziroma njihovimi predstavniki, ki je bilo na goriškem županstvu, udeležila Se upravni ravnatelj Zdravstvene ustanove Francesco Gallorini in dr. Davide Furlanis. Udeležba županov na srečanju, ki ga je vodil goriški župan dr. Valenti, je bila bolj skromna, kar bi lahko razumeli tudi kot zaskrbljujoč znak. Toliko bolj, ker se je postopek sprejemanja odločitev na podlagi zgoraj omenjenega deželnega zakona že začel. Tako naj bi "Konferenca županov”, kakor so institucionalno poimenovali skupščino županov, v roku tridesetih dni posredovala svoje protipredlo-ge, dopolnilne predloge ali ugovore na načrt, ki ga je pripravil in že odobril deželni odbor. Predvidoma bodo stališče opredelili na skupščini, ki bo
28. ali 29. julija.
Iz svežnja dokumentov, tabel, grafikonov itd smo uspeli izluščiti nekaj osnovnih podtakov, ki seveda utemeljujejo tudi cilje, ki si jih deželni odbor zastavalja. Dejstvo je, da smo na Goriškem zlasti kar zadeva hospitalizacijo - to je zdravljenje pacientov v bolnišnicah -na prvem mestu v deželi. Medtem ko znaša deželno povprečje 208 primerov zdravljenja v bolnišnicah na vsakih tisoč prebivalcev, je pokrajinsko poprečje 247. Posebno pogosti so primeri kratkotrajnega (manj kakor 48 ur) zdravljenja. Državno poprečje znaša 160 primerov.
Iz navedenih podatkov izhaja, da bo prvenstveni cilj, ki ga bodo skušali uresničiti v okviru triletnega načrta, bistveno zmanjšanje hospitalizacije v bolnišničnih ustanovah, za več kakor eno tretjino. Kako to doseči? Predvsem s preureditvijo storitev v bolnišničnih ustanovah in ureditvijo struktur na teritoriju. Na srečanju je bil govor tudi o pomembnem večplastnem vprašanju, ki zadeva tako kakovost uslug in storitev na področju javnega zdrvastva, kakor tudi ekonomsko plat. Po podatkih, ki jih je zbrala Zdravstvena ustanova se približno četrtina pacientov obrača do zdravstvenih ustanov izven območja Goriške. V denarju to pomeni približno trideset milijard lir. Bo z boljšimi storitvami mogoče odliv zaustaviti ali vsaj omejiti?
Teoretično da, v praksi pa gredo stvari najbrž le svojo pot. Kaj se bo torej dogajalo v prihodnjih dneh? Zupani naj bi o vsebini deželnega načrta seznanili občinske svete, le ti naj bi se izrekli o osnutku ali ga dopolnili. Vse to v skromnem mesecu dni in sredi počitniškega obdobja. Kaj pa, če je bil čas po zakonu predvidenega posvetovanja primerno tempiran? Upamo da sicer ni tako, ali vsaj ne bi smelo biti. Saj veste, v deželi Danski se dogaja to in drugo.
Bratina: politika, ki jo ubirajo na Deželi je kratkovidna
Senator Darko Bratina, ki je že pred meseci pojasnil stališče do vprašanja reorganizacije javne zdravstvene službe, zlasti kar zadeva mrežo bolnišnic - je včeraj z daljšim sporočilom za javnost -znova posegel v razpravo. Dogajanje zadnjih dni in tednov potrjuje pravilnost ugotovitev, do katerih sem prišel že pred časom in ki sem jih tudi javno povedal, piše senator Bratina. V polemiki o javnem zdravstvu ne gre samo za ozke loka-listične interese in kreganja med Tržičem in Gorico, kakšna bo usoda bolnišnice Usmiljenih bratov, ali kaj bomo ohranili v Gorici in kaj namestili v Tržiču. V krizi je celotna deželna politika na področju zdravstva. Z upravno -birokratskega vidika se sicer postopek odvija korektno in ob spoštovanju procedur, vendar pa gre za kratkovidno in
enosmerno politiko, ki ne upošteva primarnih interesov prebivalstva in to širokega sloja prebivalstva ob meji. Senator Bratina navaja, kako se bomo v doglednem času, na širokem območju ob meji, znašli brez pomembnejših zdravstvenih struktur, v korist Vidma in Trsta. S tako prakso razgrajevanja zdravstvenih struktur, niti ne bi bilo čudno, če bi v naslednji fazi bolnišnici v Gorici in Tržiču nekako priklopili Trstu. Ob upoštevanju možnosti taksnega scenarija se bo prebivalstvo ob meji, posebej tisto v Gorici, moralo obračati do zdravstvenih ustanov preko meje, kar sicer niti ne bo pretežko, če se bo nadaljeval postopek vključevanja Slovenije v Evropo. Ostaja pa vprašanje, če je izbira, ki so jo sprejeli na Deželi glede zdravstva res najbolj perspektivna in v korist prebivalstva.
SLOVENSKO KATOLIŠKO PROSVETNO DRUŠTVO »FRANČIŠEK BORGIJA SEDEJ«
vljudno vabi na
25. FESTIVAL - ŠTEVERJAN1995
med borovci v Števerjanu
danes, 1. julija 1995, ob 20.30 tekmovalen veCer jutri, 2. julija 1995, ob 17.30 finale in nagrajevanje Sledi ples z ansamblom ALFIJA NIPIČA
Ponovno denar za urejanje Soče
V Uradnem listu je bil včeraj objavljen zakonski dekret o financiranju 75 milijard lir za posege v porečju Soče. Omenjeni dekret tudi ponovno določa roke v katerih je treba posamezne posege uresničiti. Upoštevati je namreč treba, da gre tudi za posege, ki jih je treba dogovoriti in uskladiti na mednarodni ravni. To je, oziroma bo opravil medministrski odbor za sodelovanje in koordinacijo. Dekret določa tudi financiranje delovanja omenjenega organizma za triletje 1993-95. Od 75 milijard lir bodo pet milijard uporabili za načrtovanje, preostalih 70 pa za izvedbo del. Predvideno je tudi financiranje del v Sloveniji, če so le ta tesno povezana s posegi na italijanskem področju.
Danes pogreb Alojza Bužinela (Gigija)
Protagonist razvoja v Brdih
Odšel je Lojze (Gigi) Bužinel iz Pradeža, protagonist in obenem priča velike preobrazbe kmetijstva v Brdih. Rodil se je na Valentinovo, leta 1903 v Medani, v kmečki družini. Kmetijstvu in vinarstvu ter sadjarstvu je posvetil celo življenje, saj je še pred nekaj leti rad poprijel za škarje in drugo orodje, ker je predobro vedel, da na kmetiji dela nikoli ne zmanjka. Doma pridobljene izkušnje je v letih med dvema vojnama dopolnjeval v raznih krajih tedanje kraljevine Jugoslavije. V letih pred drugo svetovno vojno je bil razpet med mislijo za trajno izselitev v okolico Zagreba in vrnitvijo v rodna Brda. Tudi zaradi družinskih razmer se je vrnil v PradeS pri Krmi-nu kjer je kupil manjše posestvo, ki je z umnim gospodarjenjem in prizadevanjem cele družine, zlasti pa sinov Lojzeta in Dragota ter njunih družin postalo primer naglega razvoja vinogradništva v Brdih. Posebno zadovoljstvo je bilo Gigiju spoznanje, da tradicijo uspešno nadaljujejo že vnuki.
Se lani, kakor priča fotografija, se je veselil ob trgatvi in ocenjeval kakovost žlahtne kapljice. Zal sta bolezen in neusmiljeni zakon narave v nekaj mesecih sklenila njegovo življenjsko pot.
Lojze Bužinel je bil med ustanovitelji konzorcija za zaščito briških vin pred dobrimi tridesetimi leti.
Bil je je prijeten sogovornik, veliko je vedel na specifičnem področju vinogradništva in sadjarstva, rad je sledil kulturnemu dogajanju na Goriškem in tudi v Krminu, rad je imel petje in glasbo, prijeten je bil pogovor z njim. Lojze - sosedje so ga sicer klicali Gigi - je pognal korenine v novem okolju, ostal pa je pristen Bric z vsem srcem in dušo. Z drugo besedo: pri Bužinelovih v Pradešu smo zmeraj naleteli na prijatelje, v vsakem pogledu. Lepo je imeti take prijatelje, zato pa je toliko huje, ko jih izgubiš. Tak je bil Lojze, za kar smo mu hvaležni in se ga bomo s hvaležnostjo spominjali. (Vlado Klemše)
NOVICE
Poletna prireditev v Krminu
V Krminu, na trgu pred županstvom, bodo jutri ob 21. mi uprizorili prvo od gledaliških predstav na odprtem. Z delom ”La stravagante si-gnora Savage ” Johna Patricka bo nastopila go-riška gledališka skupina Terzo Teatro. Režiser predstave je M. Fontanini. V nedeljo, 9. julija pa bo pravtako na trgu pred županstvom, nastopila skupina Malocchi e profumi iz Forlija z delom "Rumori fuori scena”. Vstopinine ne bo.
Tradicionalna tombola: glavni dobitek v Ločnik in Stražice
Prava množica se je v četrtek zgrnila na Travnik, kjer so priredili tradicionalno in v starih časih na Goriškem znano tombolo ob sv. Petru. Sreča se je nasmehnila Adinu Ermacori iz kočnika in Silvanu Gregoriu iz Stražic, ki sta si prvi dobitek (poldrugi milijon) delila na pol, drugi dobitek sta si razdelili Sabrina Trobini in Clara Salateo, zadnji pa je pospravil Giuseppe Branca. Izkupiček prireditve je Sel v dobrodelne namene, (foto Studio Reporatge).
TIPANA / VELIKO ZANIMANJE
Uspel tečaj slovenščine
Vodil ga je prof. Marino Vrtovec, udeležili pa so se ga vaščani mnogih beneških vasi
VEDEM - V Tipani so letos prvič začeli s popoldanskim tečajem slovenščine za -otroke vrtca, ki so ga uresničili ob strokovni pomoči Zavoda za slovensko izobraževanje iz Spetra. Pobuda je naletela na odobravanje občinske uprave in predvsem staršev, tako da se že dogovarjajo, da bi jo razširili tudi na osnovnošolske otroke.
Vzporedno s tečajem za najmlajše pa so v Tipani februarja letos, na pobudo kulturnega krožka Naše vasi, začeli s tečajem slovenščine za odrasle, ki ga je vodil prof. Marino Vertovec (na sliki) , »strokovnjak« na tem področju, saj že veliko let vodi podoben tečaj v Vidmu.
V pogovoru s prof. Vertovcem smo izvedeli, da je odziv tečajnikov presegel tudi najbolj optimistična pričakovanja, saj se je lekcij udeležilo kar 30 oseb. Zanimivo je tudi dejstvo, da to niso bili le prebivalci iz Tipane, prišli so tudi iz drugih krajev: Tricesima, Hu-mina, Nem in Cente. Da je bilo zanimanje za tečaj veliko, priča tudi dejstvo, da so se ob koncu tečaja dogovorili, da ga bodo ponovili tudi v prihodnji sezoni. Ob tem velja povedati, da so si številni tečajniki, za osebno obogatitev znanja, nabavili kar veliko slovenske litera-
ture (še posebno zanimanje je vladalo za Strajnovo knjigo o slovenski prisotnosti v naši deželi).
Enkratedenski tečaji so se odvijali tako, da je prof. Vertovec nudil osnove jezikovnega znanja, obenem je tečajnike seznanjal z aktualnimi problemi Slovencev v zamejstvu in v matični domovini.
Junija je prof. Marino Vertovec sklenil tudi tečaj slovenščine, ki se že dolga leta odvija na šoli Malignani v Vidmu. Letošnja udeležba pa je bila nižja od običajne. Kaže, da je na to vplivala določena politična klima, ki se je
ustvarila z nastopom Berlusconijeve vlade. Furlanski krajevni dnevnik denimo ni želel publicizirati pobude, v samem zavodu Malignani pa so se oglasili nekateri, ki so nasprotovali tečaju slovenščine.
Zanimanje za slovensko stvarnost so pokazali tudi v Remanzaccu, kjer je prof. Vertovec sodeloval na treh predavanjih. Na prvem je spregovoril o zgodovini Slovencev, na drugem je obravnaval povojno obdobje, tretji večer pa je bil namenjen današnji stvarnosti v Sloveniji in zamejstvu.
Rudi Pavšič
VIDEM / V OKVIRU PRIREDITEV »VIDEM POLETI«
Ciikus Paola Rossija navdušil Videmčane
Velika množica ljudi pozdravila komikov nastop
VIDEM - V Vidmu se je predsinočnjim s Cirkusom Paola Rossija začel bogati niz »Videm poleti«, v katerem se bodo do polovice septembra zvrstile raznovrstne prireditve: gledališke predstave, koncerti resne in drugačne glasbe, filmi, razstave o Totoju, vodeni potepi po starem mestu in še marsikaj. Niz prireja center Centro Servizi e Spet-tacoli, ki je pritegnil k sodelovanju celo kopico ustanov in združenj.
Otvoritvena predstava je na Trg Primo Maggio privabila res veliko množico ljudi iz vse dežele, kot je bilo tudi pričakovati glede na ogromno popularnost iskrivega Paola Rossija, ki je s ponovitvama na videmskem Trgu Primo Maggio zaključil uspešno turnejo pod pravim cirkuškim šotorom. Navdušeno občinstvo je seveda potrdilo svojo simpatijo do porogljivega komika, ki se je predstavil z že znanimi, in tudi z novimi liki, kot je, denimo, komik Adolf Hitler. Med najbolj živimi točkami bi omenili nastop Beba Stortija kot rasističnega severnjaka, ki ga je šamanovo prekletstvo spremenilo v črnca; skeča o čudežu s triom Alda, Giovannija in Gia-coma, plesne vragolije Giorgia Centamoreja in razposajeni orkester C’e quel che c’e, medtem ko je bila Lucia Vasini nekakšen cirkuški angel
varuh. Antonio Cornac-chione je nastopil v šejkovem kostumu velikega Rudyja Valentina, Mauri-zio Milani pa z zanj značilnimi domislicami črnega humorja. Vse skupaj so še popestrile štiri prikupne plesalke. V zabavni predstavi je bilo čutiti doprinos Gina in Micheleja, ki z Ric-cardom Piferijem sodelujeta pri Rossijevih besedilih, medtem ko je pri glasbeni spremljavi sodeloval kan-tavtor Vinicio Capossela.
Paolo Rossi bo nastopil tudi v Trstu v drevišnji spominski predstavi v tržaški Rižarni. (bov)
NOVICE
Predstavili 14. izvedbo festivala nemega filma
PORDENON - Kot vse ostale izvedbe bo jeseni, vendar pa je. prireditev zadobila takšne mednarodne razsežnosti - pordenonski festival namreč upravičeno uvrščajo med najpomembnejše tovrstne prireditve v Evropi - da so program predstavili včeraj na novinarski konferenci. Na njej so predstavniki krajevnih uprav, bančnih zavodov in večjih ustanov še enkrat poudarili, da so Dnevi nemega filma za Pordenon postali že neovrgljivega pomena. Tudi zato je prav, so rekli, da se prireditev v času in ustrezno pripravi, istočasno pa že sedaj začne razmišljati o novi lokaciji, kajti »zgodovinski« sedež festivala, dotrajano gledališče Verdi, bodo morali v začetku leta ’96 zapreti zaradi popravil. Pordenonski župan se je obvezal, da bo poskrbljeno za nov »filmski dom«, kar bo po vsej verjetnosti velik šotor.
Podpora, ki jo krajevne javne uprave namenjajo festivalu je velika, še zlasti je bila že od vsega začetka dejavna pokrajinska uprava, vendar brez mecena vseeno ne bi šlo. In to vlogo je za porde-nonske Dneve memega filma prevzel bogati J. Paul Getty, ki je omogočil, da se je pordenonska prireditev primemo utrdila. Zato se je predsednik festivala Livio Jacob včeraj dragocenemu mecenu uradno zahvalil, pri tem pa pristavil, da ima prireditev na raznih ravneh veliko prijateljev in zvestih sodelavcev.
Letošnja prireditev se bo pričela 13. oktobra, ko bodo tudi odprli veliko razstavo namenjeno stoletnici filma. Razstavo, ki bo v bivšem pordenon-skem samostanu San Francesco, bo pripravil angleški filmski strokovnjak David Robinson, pri njej pa bosta sodelovala še turinski Filmski muzej in Francoska kineteka. Tudi letos bo festival, ki se bo zaključil 21. oktobra, obsegal več nizov in velikih dogodkov. Retrospektiva bo tokrat posvečena najstarejši kitajski filmski produkciji, predviden je tudi niz »Izrael pred Izraelom«, predstavili pa bodo tudi nekaj starih, seveda nemih risank.
ŠPETER / GLEDALIŠČE BO POLETI IMELO VEC NASTOPOV
Gariup novi predsednik beneškega gledališča
Za novega ravnatelja imenovan Aldo Clodič
SPETER - Renzo Gariup je novi predsednik beneškega gledališča. Tako so sklenili na zadnji seji, na kateri so za ravnatelja gledališča imenovali Alda Godiča, za tajnico Anno lusso, v odbo-m pa so še Marina Černetič, Renzo Rudi, Adriano Gariup in Loredana Dreco-gna. Račune bodo vodili Mario Bergna-ch, Dario Martinig in Franco Qualizza.
Tudi v poletnem času bo Beneško gledališče imelo več nastopov. V soboto, SdulijajDOSoddnvalonaFestivalu
slovenskih dramskih skupin v Italiji, ki poteka v Mavhinjah. Franco Qualizza in Adriano Gariup bosta odigrala komedijo ”Mož moje žene”. Konec julija bodo na vrsti beneške igralke. Na Proseku bodo odigrale žlahtno komedijo ”Buogi možje”. Predstavo "Ročno die-lo" so pa vključili v program Postaje Topolovo. Z istim delom bo Beneško gledališče nastopilo na Srečanju Slovencev, ki bo 6. avgusta na Matajurju. (r.p.)_____________________________
Pestra predšolska dejavnost v Benečiji
SPETER - Zavod za slovensko izobraževanje in Studijski center Nediža prirejata v S p etru, v prostorih dvojezične Sole, jutranje dejavnosti za najmlajše, namenjene utrjevanju slovenskega je-
zika pri otrocih 1. ciklusa osnovne sole ter otrocih, ki bodo v Solo stopili naslednje leto. Dejavnosti bodo potekale od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka od 3. do 14. julija. Vodile jih bodo Mija Krajnik, Ve-
sna Uršič in Larissa Borghese, obsegale pa bodo me pravljic, dramatizacije, likovnega izražanja, petja, pa tudi športne in rekreacijske dejavnosti. Otroci bodo tudi izdali svoje glasilo, (r.p.)
PATRONAT INAC SVETUJE
Še o upokojitvah
Tudi za samostojne delavce predčasni pokoj
Vpr.: »Pred kratkim (15. junija op.ur.) ste v rubriki pisali o številnih možnostih, ki jih imajo odvisni delavci za predčasno upokojitev. Jaz sem obrtnik in bom v teku leta imel 35 let prispevkov: se bo tudi zame našla kaka rešitev, ali smo samostojni delavci že spet nastradali? Nekdo mi je namreč dejal, da je za samostojne delavce vse zamrznjeno.« P. S.
Pri skrbstvenem zavodu INPS veljajo različni zakonski predpisi, ki se aplicirajo odvisnim oziroma samostojnim delavcem: prvi so v marsičem v privilegiranem položaju, po drugi strani pa kmetje, obrtniki in trgovci le niso brez pravic, kot včasih zgleda oziroma nekateri natolcujejo. Isto velja tudi za uveljavljanje predčasne starostne pokojnine. Za eno in drugo kategorijo zavarovancev veljajo posebna določila in določena so »okenca«, ki omogočajo upokojitev še pred preklicem začasne zamrznitve.
Ce podamo preglednico, imajo samostojni delavci naslednje možnosti za predčasno upokojitev na osnovi vsaj 35-letne dobe:
1)	s 1. julijem 1995, če je zavarovanec vložil prošnjo do 28. septembra 1994 in je tedaj imel 37 let prispevkov;
2)	s 1. januarjem 1996: a) če je zavarovanec vložil prošnjo na INPS do 28.9.1994 in bo do konca leta 1995 dopolnil 35 let; b) če je 35 let dozorelo že 31. decembra 1993; c) če je zavarovanec imel 35 let konec leta 1994 in bo letos dopolnil 57 let;
3)	upokojitev z aprilom 1996, ne glede na starost zavarovanca, ki je imel 35 let dobe konec leta 1994;
4)	zavarovanci, ki bodo 31. decembra 1995 dopolnili 35 let delovne dobe, se bodo upokojili: a) 1. julija 1996, če bodo tedaj stari vsaj 57 let; b) 1. oktobra 1996 za osebe, ki bodo septembra stare 55 let; c) zavarovanci katere koli starosti. (B)

a™


mm mmmmmmmm

POSLOVNI OBRAČUNI / LETNA SKUPŠČINA DELNIČARJEV TURINSKE GRUPE
PON TOR SRE ČET PET
Za Fiat odlični lanski rezultati in še boljša predvidevanja
Čisti presežek je presegel tisoč milijard lir, kmalu nove zaposlitve
69,1	1175,4	1174,2 1180,
jš
jmir
JT
TURIN - Samo tri ure, kot se ni dogajalo že leta, je trajala včerajšnja letna skupščina delničarjev Fiata, ki je prvič potekala v supermodernem avditoriju v Lingottu, opuščeni proizvodni hali, ki jo je preuredil sloviti arhitekt Renzo Piano. Po drugi strani pa je povsem razumljivo, da so tudi najbolj zagrizeni obiskovalci delniških zborovanj izgubili vsako ost, ko so bili Postreženi z odličnimi Podatki in s še boljšimi Predvidevanji, ki turinsko grupo uvrščajo med najbolj konkurenčne avtomobilske proizvajalce na svetu. Po besedah predsednika Giannija Agnellija se bo promet v letošnjem letu povišal na 76 tisoč milijard lir, kar Pomeni 17-odstotni letni Porast, ekonomski rezultat pa bo prepričljivo presegel 1.011 milijard iz lanskega leta.
»Predvidevamo, da se bo čisti presežek podvojil in da bo presegel dva tisoč milijard lir,« je dejal glasnik turinske grupe in dodal, da bodo za isti znesek narasle glede na lanske tudi letošnje investicije. Se več, za tisoč milijard lir bodo presegle tudi predvidevanja, ki so bila narejena za letošnje le-t°. Agnelli je prepričan, da bodo prihodnje leto rezultati še boljši, pri tem Pa je posebno razveseljivo tudi izboljšanje na po-
SDGZ: izlet za člane gostinske sekcije
TRST - Gostinska sekcija pri SDGZ sporoča, da prireja Društvo somelierjev iz Pordenona v torek, 11. julija celodnevni strokovni izlet z avtobusom v Emilijo - Roma-gno. Udeleženci si bodo ogledali obrat za proizvodnjo kisa, nato bodo kosili v tipični restavraciji, kjer jim bodo ponudili tamkajšnje kuharske specialitete, nato pa bodo obiskali še ugledno kmetijsko podjetje, kjer bo degustacija vin in drugih pridelkov.
Zbirališče za tržaške in goriške udeležence izleta bo 11. julija ob 7.15 ob avtocestnem vhodu pri Vi-lešu. Gostinci, ki bi se želeli izleta udeležiti, naj se Cimprej prijavijo v organizacijskem tajništvu SDGZ v Trstu (tel. 040/362949), saj je število razpoložljivih mest omejeno.
dročju zaposlitve. Pooblaščeni upravitelj grupe Cesari Romiti je izjavil, da se pojavlja potreba po novih zaposlitvah, in to poleg tistih, ki so bile že predvidene, medtem ko je dopolnilna blagajna omejena na le nekaj oseb in še to le za kratka obdobja.
»Cmo« leto 1993 je torej že preteklost, nov zagon pa vodijo »zgodovinski« sektorji grupe, torej prav tisti, ki so ji bili povzročili največ težav v času krize: proizvodnja osebnih avtomobilov, tovor-
njakov in traktorjev. Ogromna vlaganja v proizvodne linije, kakovost in v nove modele so torej obodila pričakovane sadove. V avtomobilskem sektorju Fiat pridobiva nove tržne kvote kljub temu, da se je povpraševanje po prvih treh mesecih letos spet »ohladilo«; od januarja do maja je prodal 950 tisoč vozil, kar je 90 tisoč več kot v enakem obdobju lani. Ta trend bi se moral obdržati skozi vse letošnje leto. V Evropi imajo zdaj vozila
znamke Fiat 11, 5 odstotno tržno kvoto, kar je za 6 odstotkov več kot lani, konec leta pa bi se morala povečati na 12 odstotkov. Se posebno, ker bosta čez dva meseca debutirala dva nova modela srednjega razreda, »bravo« in »brava«, v prvem polletju prihodnjega leta pa bodo v Braziliji lansirali model »178«, namenjen neevropskim trgom.
Dobri obeti prihajajo tudi s trga industrijskih vozil, katerih prodaja se je samo v Evropi poveča-
la za kar 28 odstotkov. Iveco je v prvih letošnjih mesecih povečal prodajo za 9 tisoč vozil, New Hol-land pa je prodala za 2 tisoč traktorjev več in za 2.200 več nakladalnih strojev. Poslovni uspehi turinske grupe pa so tudi rezultat njene vse večje internacionalizacije: leta 1990 je doma iztržila 56 odstotkov svojih prihodkov, lani pa le še 35 odstotkov. Največji delež ima evropski trg, zelo vidnega pa z 22 odstotki tudi ameriški.
Isco: Nujna odobritev pokojninske reforme
RIM - Medtem ko se italijanski trgi včeraj niso ravno najbolje odrezali in so zadnji junijski teden vključno z liro sklenili z negativno bero, je zavod za konjunkturne raziskave ISCO napovedal, da se ekspanzivni ciklus italijanskega gospodarstva nadaljuje in utrjuje. Toda treba bo nadzorovati inflacijo, predvsem pa omejiti izdatke za obresti na javni dolg, kar bo povečalo tudi zaupanje trgov, opozarja ISCO in dodaja, da je v ta namen nujna odobritev pokojninske reforme in priprava rigoroznega javnofinančnega manevra za leto 1996.
POSVET O MANJŠINI / POSEG PREDSEDNIKA BANČNE SEKCIJE SDGZ
Trije predlogi za ohranitev naše kreditnofinančne baze
Gergolet opozoril na narodno ogroženost slovenskih bank
LJUBLJANA - Na včerajšnjem drugem dnevu posveta o manjšini kot subjektu v Državnem zboru Slovenije so bila v ospredju gospodarska vprašanja. Med drugimi je posegel tudi predsednik bančne sekcije pri Slovenskem deželnem gospodarskem združenju Andrej Gergolet, ki je govoril o slovenskih denarnih zavodih v Italiji kot osnovi gospodarskega življenja manjšine. Zaradi aktualnosti problematike slovenskih bank njegov poseg v celoti objavljamo.
Banke so brez dvoma osnova vsega gospodarskega življenja. Slovenci v Italiji v tej panogi med drugim uspešno poslujemo že po tradiciji. Razvili smo zavidljiv bančni sistem že konec prejšnjega stoletja, a nam ga je fašizem uničil v 20. letih in z njim seveda tudi vsako obliko organiziranega gospodarstva.
Po vojni se je začelo počasno obnavljanje, vendar z velikimi ovirami s strani italijanskih oblasti, tako da se je pravi razvoj začel šele v 70. letih in dosegel največji razmah v letu 1993, s skoraj 400 zaposlenimi in 1.280 milijardami hranilnih lir vlog v vseh šestih denarnih zavodih - v Kmečki banki Gorica, v Tržaški kreditni banki, v hranilnicah in posojilnicah v Doberdobu, Nabrežini, na Opčinah in v Sovodnjah.
Vzporedno se je bliskovito razvijal ves terciarni sektor, kar je od leta 1980 dalje omogočilo ustvaritev več kot 1000 delovnih mest v slovenskem delovnem okolju, deasimilacij-ski proces v mešanih zakonih in velike uspehe dvojezične šole v Benečiji.
Vsi zaposleni v bankah in njihova vodstva so bili izključno Slovenci.
Leta 1994 pa je z inšpekcijama Banke Italije v Tržaški kre-
ditni banki in v Kmečki banki v Gorici ter z novim bančnim zakonom prišlo do drastične spremembe.
Nastali sta namreč dve novi situaciji, ena pri poslovnih bankah TKB in KB Gorica, druga pri hranilnicah, ki so po novem zakonu postale zadružne kreditne banke.
Poslovni banki sta doživeli neverjetno strogo inšpekcijo, za katero postaja čedalje bolj jasno, da se za tehničnimi pretvezami skriva^politični cilj: uničiti ali vsaj načeti etnično čisti banki. Ta cilj je bil tudi dosežen. Komisarska uprava v Kmečki banki je povzročila težko škodo, vloge so se zmanjšale, poslovanje je znižano na minimum in če se banka ne vrne hitro lastnikom, verjetno ne bo česa prejeti nazaj.
Tržaški kreditni banki so z grožnjo komisarske uprave vsilili sprejem tujega partnerja in dokajšnjo dokapitalizacijo. Verjetno bo taka rešitev predlagana tudi Kmečki banki.
Prvi cilj je bil dosežen. Banki nedvomno ne bosta več čisto slovenski in njuna propo-zitivno - etnična vloga bo okrnjena. Neobhodno potrebno pa je ohraniti večinski del v slovenskih rokah, tako da bi lahko še naprej igrali svojo pomembno vlogo gospodarske gonilne sile za manjšinsko gospodarstvo.
Drugačen je položaj zadružnih kreditnih bank. Vsedržavni trend jih sili v združevanje, kar sta že naredili tržaški hranilnici iz Nabrežine in Opčin, ki sta se združili v Zadružno kraško banko. Nov bančni zakon pa jih obvezuje, da mora najmanj 51 odstotkov njihovega poslovanja potekati z lastnim članstvom. Zadružne kreditne banke morajo zato širiti svoje članstvo tudi na italijanske člane (doslej so bili člani, razen redkih izjem, samo Sloven-
ci), kar pomeni spreminjati etnični sestav bank samih. Slovenci pa iz izkušenj vemo, da se v takih razmerah naša narodna podoba hitro pokvari.
Celoten bančni sistem je narodno ogrožen in obstaja resna nevarnost, da bo sploh izgubil pridevnik »slovenski«. Ce ne bo pomoči iz Slovenije na političnem in morda tudi na investicijskem področju, bomo Slovenci v Furlaniji-Julijski krajini ponovno izgubili vse, kar nam je uspelo nadoknaditi v zadnjih petih desetletjih. Nekaj je sicer že pokvarjeno, a je škodo mogoče omejiti na znosno raven, če bodo posegi, ki jih podrobno navajamo, temeljiti in odločni.
1.	) Banka LHB iz Frankfurta mora pristopiti v kapital TKB, če želimo obdržati večino glavnice trdno v slovenskih rokah, drugače obstaja resna nevarnost, da bo zavod v nekaj letih prešel pod italijansko nadzorstvo.
2.	) Kmečko banko morata komisarja vrniti pravnim lastnikom, saj je jasno dokazano, da je šlo za napihnjene terjatve in da je goriški zavod zdrav. Banka Italije mora omiliti svoje zahteve po dokapitalizaciji in v najslabšem primeru zahtevati 25-odstotno participacijo drugega zavoda, ki ga morajo izbrati lastniki.
3.	) Banka Italije mora z odlokom priznati izjemni status Zadružni kraški banki na Opčinah in Zadružnima kreditnima bankama v Sovodnjah in v Doberdobu, da lahko presežejo mejo poslovanja z nečlanstvom, ki ga predvideva 35. člen zakona štev. 385 iz leta 1993.
S takimi rešitvami bi zelo verjetno ohranili našo kreditno - finančno osnovo čvrsto, slovensko gospodarstvo v Italiji pa bi še naprej imelo krita ramena.
NOVICE
Računi koncerna IRI se vidno izboljšujejo
RIM - Državni koncern IRI je lani bistveno izboljšal svoje poslovne račune, čeprav so še vedno »rdeči«. Bilanca, ki so jo delničarji odobrili na včerajšnji letni skupščini, kaže, da so se izgube zmanjšale za kar 8.759 milijard: od 10.230 milijard leta 1993 na 1.471 milijard lir. Treba je sicer upoštevati, da je predlanski poslovni rezultat obremenila likvidacija podjetij grup Ilva in Iritec-na. Lastni kapital Mja se je povečal od 2.009 na 6.364 milijard, cista finančna zadolžitev pa se je znižala od 24.098 na 23.040 milijard lir. Privatizacije so koncernu navrgle približno 7 tisoč milijard lir in mu pomagale, da je iz konsolidirane bilance zbrisal dolgove v vrednosti 2 tisoč milijard lir.
Po Istatu lani rahel upad vlaganj
RIM - Kljub občutnemu zagonu italijanskega gospodarstva so se realna vlaganja lani nekoliko znižala, pa čeprav za komaj desetinko odstotka. Včeraj objavljeni Is tatovi podatki o investicijah in kapitelih kažejo, da je največja koncentracija bruto vlaganj v storitvenem sektorju, kjer je lani prišlo tudi do največjega upada. Za več kot dva odstotka pa so se po letih padanja povečala vala-ganja v kmetijski sektor, medtem ko so se industrijske investicije zvišale za 3,3 odstotka.
Poslovni obračun zavarovalnice Navale iz grupe Generali
TRST - Zavarovalna družba Navale iz Ferrare, ki sodi v tržaško grupo Generali, je lani uresničila 1, 7 milijarde lir dobička, kar je sicer dobre pol milijarde lir manj kot predlani, a je rezultat po oceni grupe vseeno pozitiven. Zavarovalni kompaniji je namreč uspelo razširiti dejavnost po vsej Italiji, eden najbolj aktivnih sektorjev pa je turizem, kjer je Navale ena prvih zavarovalnic v državi.
ADRIA AIRVVAVS
SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK
NOVOST V POLETNEM VOZNEM REDU
LJUBLJANA - PRAGA - LJUBLJANA
3-krat tedensko. Ponedeljek, sreda, petek
Informacije in rezervacije:
•	ADRIA AIRVVAVS, Ljubljana, Kuzmičeva 7
tel. 061/131-81-55
•	prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6
tel. 061/313-312
•	ADRIA AIRVVAVS, Maribor, Cankarjeva 3
tel. 062/27-038, 26-155
•	ADRIA AIRVVAVS, Koper, Pristaniška 45
tel. 066/38-458, 38-512
NOVICE
NOVA GORICA / GIMNAZIJCI
IZOLA / TURIZEM
Stari kino
NOVA GORICA - Drevi ob 20. uri se bo začela poletna scena Kluba goriskih Študentov, imenovana Stari kino. Za začetek bosta nastopila vokalistka Marta Zore in kitarist Žarko Živkovič. Poletna scena Stari kino bo na Trgu Edvarda Kardelja za občinsko stavbo. (V. C.)
Športni ribolov
TOLMIN - V začetku julija bodo na povabilo Turistične zveze Gornjega Posočja in Ribiške družine Tolmin obiskali dolino reke Soče štirje tuji vplivni gosti, ki imajo zlasti med evropskimi športnimi ribiči velik ugled. Gre za Švicarja Marca Petitjeana, trgovca z vrhunsko opremo za ribolov, Angleža Malcolma Greenhalga, novinarja o športnem ribolovu, švicarskega profesionalnega fotografa Micge-la Rogga in še nekega TV-snemalca. Pobudnik tovrstnega Studijskega potovanja je Marjan Fratnik, ambasador slovenskega turizma v Milanu, sicer domačin z Mosta na Soči. Ista ekipa je bila v dolini reke Soče že lani. Rezultat lanskega obiska so bile reportaže in fotoreportaže v francoskih, angleških in švicarskih ribiških revijah. Da je naložba v obisk dobra, že priča letošnji povečan obisk ribičev iz Francije in Švice. (V. C.)
Novi prostori za občino
MIREN - V okviru praznovanj ob dnevu državnosti so v Mirnu v nekdanji tovarni Ciciban odprli nove občinske prostore nove občine Miren-Kosta-njevica. O dosedanjem delu občine je govoril župan Zlatko-Martin Marušič. (V. C.)
Turizem in varovanje narave
MOST NA SOČI - Danes bodo ob 10. uri v hotelu Kompas o tem govorili na okrogli mizi predstavniki ministrstva za okolje in prostor (Mladen Breginc), ribičev (Dušan Jesenšek), energetikov (Valentin Golob), planincev (Žarko Rovšček), rekreativcev (Fedja Klavora), kulturne dediščine (dr. Janez Bogataj). Spregovorili bodo tudi o tem, koliko in kako turizem vpliva na naravno okolje v Posočju (Miloš Batistita in Irena Sčančar). Na okrogli mizi bodo sodelovali tudi Jožef Školč, generalni pokrovitelj letošnje Noči na jezeru, minister za okolje in prostor dr. Pavle Gantar, predsednik TZS dr. Marjan Rožič, tolminski Zupan in drugi. Po okrogli mizi bo otvoritev razstave slikarskih del udeležencev likovne kolonije slovenskih izseljencev, v kateri je ustvarjalo osem slovenskih umetnikov iz Avstrije, Italije, Avstralije, Švedske, BiH in Nemčije. (V. C.)
Vložili avtohtono soško postrv
NOVA GORICA - Člani ribiške družine Soča so predvčerajšnjim in včeraj v reki Vipava in Soča vložili približno 1600 odraslih dvoinpolletnih soških postrvi, ki so jih vzredili v svoji ribogojnici v Solkanu. Po besedah Branka Veluščka, predsednika ribiške družine Soča, se je končalo obdobje, ko so ribici iz voda obeh porečij le jemali in vanje ničesar vračali. Vložene mladice soške postrvi bodo tako še letos bistveno pripomogle k povečanju števila teh salmonidov v obeh rekah in njunih pritokih. V tem primeru gre za rezultat sodelovanja med Zavodom za ribištvo Republike Slovenije in ribiško družino Soča. Ikre so bile osmukane od plemenk soške postrvi v ribogojnici v Kobaridu, s katero upravlja omenjeni zavod, in prepeljane v Solkan, kjer so se izvalile. Napor novogoriških ribičev velja razumeti kot skupen napor slovenskih sladkovodnih ribičev, ki želijo ohraniti edino slovensko avtohtono ribo, kar soska postrv nedvomno je. Na posebni tiskovni konferenci so poudarili, da valilnica v Solkanu, ki je ena manjših v Sloveniji, lahko sprejme do 250 tisoč iker na leto. Ribiči imajo težave predvsem zaradi primanjkovanja vode in ustreznih bazenov. Zato posebej računajo na večje razumevanje drugih uporabnikov reke Soče, predvsem soških elektrarn, ki imajo v občini zgrajeno hidroelektrarno Solkan. Tam naj bi, če bo šlo po sreči, dobili nekaj prostora za gradnjo potrebnih bazenov. Dejali so tudi, da vlagajo velik napor v ohranjanje oziroma izboljšanje čistosti reke Soče in okolja v celoti. (V. C.)
Opozicija hoče večjo besedo pri kadrovanju
IZOLA - Izolski krščanski demokrati in Zeleni Izole so včeraj sklicali skupno tiskovno konferenco, na kateri so govorili o imenovanju sekretarja občinskega sveta. Na zadnji seji občinskega sveta je bil na predlog petih svetnikov imenovan za sekretarja Boris Milinkovski, član Združene tiste demokratične levice Izola, ki je dobil zadostno število glasov vladajoče koalicije ZLDL in LDS. V opozicijskih strankah, ki sta sklicali tiskovno konferenco, pa se čutijo opeharjene in imajo pripombe na način kadrovanja in imenovanja sekretarja. Prese-dnik Zelenih Izole Franc Goljevšček je ob tem uporabil tudi besedo »goljufija«. Sklicujejo se na to, da sklep občinskega sveta, sprejet na eni prejšnjih sej, ni bil povsem jasno definiran in da hi pred imenovanjem morali še razpravljati o tem, ali rabijo profesionalnega sekretarja. Predvsem pa se občinski opoziciji zdi, da ima premalo besede pri kadrovanju in da bi morali o teh zadevah odločati s konsenzom strank v občinskem svetu. (B. V.)
Znova lepi uspehi
Mednarodne nagrade za znanje kemije, fizike in francoščine
Hotel Delfin ima novo plažo
Kopalcem ne bo treba plačati vstopnine
Šolska vrata so se zaprla in učenci že uživajo počitnice. Kljub temu pa se lahko ozremo nazaj in napišemo nekaj o uspehih, ki so učencem na različnih tekmovanjih v znanju prinesli nagrade, njihovim mentorjem zadoščenje, šolam pa ponos. Novogoriški gimnazijci so tudi v letošnjem šolskem letu pustili opazne sledi tako v regionalnih kot državnih tekmovanjih in srečanju mladih raziskovalcev.
Omenimo le najbolj odmevne. Maja Harej, učenka 2. letnika (mentorica prof. Jožica Nus-dorfer) je zasedla na srečanju mladih raziskovalcev prvo mesto v poznavanju kemije in si tako prislužila tritedenski strokovni tečaj v Torku (Velika Britanija), Tamara Barjaktarevič, 3. letnik, (mentorica .prof. Zdravka Kante) si je z osvojenim prvim mestom na državnem prvenstvu v znanju francoščine odprla vrata z nagrado francoske vlade, ki bo Novogoričanki omogočila štiritedensko biva-' nje v Dijonu (Francija), četrtošolec Andrej Barto-lič (mentor prof. Vlado Anžel) se je na državnem prvenstvu v znanju fizike uvrstil v slovensko ekipo za udeležbo na olimpiadi v Canberri v Avstraliji,
četrtošolec Borut del Fa-bro pa si je z visoko uvrstitvijo na državnem prvenstvu v fiziki zagotovil potovanje na Japonsko, kamor ga je povabil novogoriški Lions club. Letos bo tam svetovno srečanje te mednarodne človekoljubne organizacije.
Iz novogoriške gimnazije je v zadnjih letih prišlo kar nekaj mladenk in mladeničev, ki jih doma in na tujem že cenijo kot vrhunske strokovnjake. Na primer Uroš Selja, ki je pred kratkim doktoriral na tehnološkem inštitutu v ZDA, zdaj pa začenja profesorsko kariero na Harvvardu, blizu takemu uspehu je tudi Novogoričanka Petra Munih.
Na novogoriški gimnaziji, ki se, kot je znano, poteguje tudi za uvedbo mednarodne mature, so z uspehi svojih dijakov seveda zadovoljni. Se bolj pa jih veseli dejstvo, da je mogoče s pametnim in premišljenim pristopom pedagoškega osebja, požrtvovalnostjo (dodatni napori mentorjev so malo ali celo nič plačani) in pravilnim odnosom do bolj nadarjenih dijakov ne le prispevati k odkrivanju talentov, ampak ponuditi mladim odskočno desko v poklice in dejavnosti, v katerih lahko bodo uspešni.
Vojko Cuder
Dobrodošla nova pridobitev izolskega turizma (Foto: Daniel Novakovič/FPA)
n
0 v s: s
E
d
c
1 r s
i
i
1
]
i
Včeraj je bilo tu slovesno odprtje nove plaže hotela Delfin ob izolski marini. Hotel Delfin, prej počitniški dom Zveze društev upokojencev Slovenije, je z naložbo vredno 400 tisoč nemških mark poskrbel, da bo tudi plaža nudila njegovim gostom primemo udobje. Urediti so skupno 2.744 kvadratnih metrov površin, od tega bo 1200 kvadratnih metrov zelenic, 950 kvadratnih metrov ležalnih površin, pločnike ter dovozne poti in še sanitarno-gostinski objekt, ki ima na nadkriti terasi 44 sedežev.
Direktor hotela Delfin Branko Simonovič je ob
odprtju posebej poudaril, da je plaža urejena tako, kot zahtevajo predpisi o gradnji kopališč, čeprav bo ostala odprta in se tu ne bo pobiralo vstopnine. Pri ureditvi plaže so poskrbeli za zunanjo podobo, ki bo skladna z zunanjo ureditvijo marine. Le kot šaljivo zanimivost povejmo, da je bilo glede podobe plažnega objekta že slišati pripombo: »Kaj se to pravi, da je tukaj objekt v rumeni in modri barvi, to so vendar barve koprskega nogometnega kluba...«
Gostov hotela Delfin lokalna rivalstva seveda ne zanimajo in so zadovoljni z novo pridobitvijo. Predse-
dnik ZDUS Vinko Gobec je ‘ povedal: »Zelo sem vesel, da je ta del obale tako prijetno urejen in prepričan sem, da bodo upokojenci preživljali lepe trenutke na tej plaži.« Predsednik upokojenske zveze, ki je lastnica hotela Delfin, je tudi pohvalil sedanje vodstvo za uspešno vodenje hotela, ki je lani zelo dobro posloval, letos pa se obetajo še boljši rezultati. Do zdaj, torej še pred začetkom sezone, so imeti že več kot 41.700 nočitev, v tem mesecu pa je hotel polno zaseden. Pen-zionske cene v juliju in avgustu bodo znašale , 4.400 tolarjev dnevno.
Boris Vuk
POSTOJNA / LOKALNI RADIO
Radio 94 praznuje prvo obletnico
V prihodnje nameravajo povečati število regionalnih novic z vseh področij
Natanko pred letom dni ob sedmi uri zjutraj se je iz postojnskega studia oglasil Radio 94. Ob njegovi prvi obletnici je včeraj od 13. do enih ponoči izpred hotela Kras potekal radijski praznični spored v živo, ki so ga popestriti številni glasbeni in drugi gostje. Od danes naprej bo ta lokalno-regionalni radio povečal obseg svojega programa iz sedanjih 98 na 108 ur tedensko, z novim oddajnikom bo njihov signal Se močnejši, pripravljajo pa tudi programske novosti.
Tako bi lahko na kratko strnili novosti, ki jih je na novinarski konferenci ob prvi obletnici radia predstavila nova glavna in odgovorna urednica Silva Bajc. Radio 94 je zasebna radijska postaja, ki jo je ustanovilo šest vlagateljev, večinski delež pa imajo vlagatelji z Notranj-
ske. Na radiu so trije zaposleni, poleg njih pa program, ki je tudi informativno obarvan, danes oblikuje še 50 stalnih sodelavcev. Kot je povedala Silva Bajc, je bil Radio 94 edina lokalna radijska postaja v Sloveniji, ki je takoj začela z oddajanjem kar dvanajstih m progra-
ma dnevno. Njegov signal sega na območje postojnske, pivške, cerkniške, ilirskobistriške in delno tudi logaške občine.
S postavitvijo novega oddajnika na Slivnici bo Radio 94 slišati tudi v Loški dolini, s prestavitvijo bistriškega oddajnika na drugo lokacijo pa bodo odslej signal bolje sprejemali tudi v Podgori. Ra-dijci nameravajo v prihodnje povečati število regionalnih novic z vseh področij, jeseni pa bodo program obogatili še z novimi oddajami in več zanimivimi javljanji s terena.
Mateja Godejsa
Pošta Slovenije izvaja svoj program modernizacije
KOPER - Včeraj so na tukajšnjem Muzejskem trgu slovesno odprli prenovljene prostore pošte 66101 Koper. Po razdelitvi PTT podjetja na Telecom in Pošto Slovenije se slednja skuša modernizirati, saj je bila doslej v velikem tehnološkem zaostanku. Zdaj so temeljito prenoviti 350 kvadratnih metrov pritličja, kjer je sedem šalterjev, 16 telefonskih govorilnic in 175 poštnih predalov.
V prihodnjem mesecu pa se bo v to stavbo preselila tudi uprava Postne enote Koper, ki je bila doslej v poštnem centru pri železniški postaji - tam bo še naprej ostala koprska enota podjetja Telecom in operatvina enota pošte.
Generalni direktor Pošte Slovenije Alfonz Podgorelec je ob odprtju govoril o načrtih modernizacije, ki jo namerava Pošta Slovenije izpeljati do leta 1999. Posebej je direktor pohvalil tudi izvajalce del, ki so dela končali v rekordnem roku.
Poštno slovesnost so pozneje imeli tudi v Pobegih nad Koprom, kjer je bilo odprtje povsem nove pošte, 66276 Pobegi. Za približno 2500 prebivalcev naselij na območju krajevnih skupnosti Pobegi, Cežarji in Sveti Anton je to velika pridobitev, saj se jim zdaj ne bo treba odpeljati v Koper, kadar bodo hoteti plačati položnico, odposlati pismo ali kaj podobnega.	Boris Vuk
OKROGLA MIZA O TURIZMU
Omahovanje med množičnostjo in kakovostjo
MOST NA SOČI - V okviru turističnozabavne prireditve Noč na jezeru, ki jo s pomočjo pokroviteljev že triindvajsetič organizira Turistično društvo Most na Soči - prireditev bo potekala se danes in jutri - so se včeraj k pogovoru za okroglo mizo zbrati tisti ljudje, ki hočejo v Sloveniji oziroma konkretno v Zgornjem Posočju turizem Se močneje vpreči v voz napredka.
Okrogla miza je nosila naslov Turizem in varovanje okolja, potekala pa je v hotelu Kompas. Po pogovora so odprli razstavo likovnih del osmih slovenskih likovnikov-izseljen-cev, ki so nastala v likovni koloniji v okviru letošnjega praznika slovenskih izseljencev. Uradno srečanje je danes v Postojni. Na Mostu pričakujejo še nastop slovenske folklorne skupine iz Kanade.
Na okrogli mizi je izstopalo predvsem vprašanje, za kakšen turizem naj se v Zgornjem Posočju pravzaprav odločijo: za množičnega, kakršen je zdaj, ali kakovostnega, kar pomeni manj turistov, ki pa naj bi bili bolj petični. Mladen Berginc iz ministrstva za okolje in prostor se je vprašal, ali je 50 tisoč turistov v dolini reke Soče res
tisto, kar dolina še zmore. Dogaja se že, da na primer ribiči iz tujih držav, ki so leta hodili na športni ribolov v vode soškega povodja, zdaj k nam ne prihajajo več; razlog: preveč hrupa, preveč ljudi, preveč onesnaženja in razne neusklajenosti za dejavnosti na tekočih vodah.
Tudi zakonska regulati-va premalo varuje naravno in kulturno dediščino. Trenutno nad Zgornjim Posočjem »visijo« zakon o naravni in kulturni dediščini, ki je preveč splošen, zakon o TNP. ki je zelo omejevalen, še leta 1976 sprejeti zakon o reki Soči, ki je zastarel, in občinski odlok nekdanje tolminske občine o »plovnem režimu na reki Soči«. Manjka tudi redarjev in nadzornikov.
To, da generalnega pokrovitelja prireditve, predsednika slovenskega parlamenta Jožefa Školča, in pokrovitelja okrogle mize, ministra za okolje in prostor dr. Pavleta Gantarja, ni bilo, je mogoče razumeti, ker sta se oba posvečala sprejemanju državnega proračuna, ni pa mogoče razumeti, zakaj ni bilo, recimo, predstavnikov kobariškega muzeja, Zupanov iz Bovca in Kobarida in dragih.
Vojko Cuder
<X3 ^ O* P' <
LJUBLJANA - Dvodnevni posvet o Slovencih v Italiji, Avstriji in na Madžarskem se je končal brez operativnih sklepov -teh tudi sicer nihče ni predvideval - vendar z obvezo, da bo vse gradivo objavljeno in da gre vsekakor za prvo tovrstno srečanjem kateremu naj bi sledila druga. Splošna ocena je tudi, da je bilo v dveh dneh zasedanja podano zelo bogato gradivo, "d bo koristilo tako Sloveniji pri snovanju svoje strategije v odnosih z njanjsino, kot tudi manjsi-ju sami. V četrtek in včeraj )e namreč v razpravo pose-§lo približno 40 raz-Pravljalcem ki so orisali razna področja delovanja Slovencev v sosednjih državah: v Četrtek je bil govor o soli, o kulturi in o medijih, včeraj pa so bile na sporedu splošno politične in gospodarske teme.
Kar zadeva Slovence v Italiji bi kazalo opozoriti na dve pomanjkljivosti, ki jih bo treba v prihodnje popraviti: na posvetu sta namreč manjkala dva pomembna dejavnika nase manjšine, to sta sola in izvoljeni predstavniki. Na Področju Šolstva je bil pravzaprav zastopan samo zasebni sektor, torej zasebna dvojezična Sola v Benečiji, Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje in Glasbena matica. Prisotni so bili tudi nekateri Solniki, vendar kot zasebniki (ali samohodci), medtem ko ^uradne« Šolske institucije (sindikata, predstavnik v višjem šolskem svetu, itd) menda niso bili povabljeni: pomanjkljivost, ki jo bo treba Cimprej izpolniti. Druga pomanjkljivost zadeva, kot rečeno, odsotnost izvoljenih jarmih upraviteljev, ki imajo za Slovence v Itatiji pomembno vlogo.
Mimo teh dveh pomanjkljivosti je posvet nadvse uspel, saj so predstavniki manjšine podali zelo nazorno sliko razvejane dejavnosti in Številnih problemov. Ob tem velja poudariti umirjenost tonov - tudi ob obravna-yanju spornih vprašanj -in v glavnem konstruktivnost Številnih posegov, po drugi strani pa tudi razpravo o nekaterih novih temah, ki so jih uvedla začetna izvajanja predstavnikov slovenske vlade.
Med temi inovativnimi temami naj omenimo predvsem misel, da jezik ne more biti edini dejavnik pri določanju pripadnosti manjšini. To temo so, ne brez polemik, obravnavali predvseC predstavniki organizacij koroških Slovencevm kjer je tematika »vindisarstva« zelo občutena. Vendar je tema nova tudi za Slovence v Italiji, pri katerih se, razen v Beneški Sloveniji, vprašanje »ponovnega pridobivanja« manjšincev ni nikoli resno postavljal ali obravnaval. Očitno tukaj ni nihče nosilec edine resnice, zato bi kazalo te probleme poglobiti. Druga tema, ki je bila samo bez-
Posvet le prvi korak k novim odnosom med matico in manjšino

Bojan Brezigar
no obdelana, je vprašanje statusa Slovencev brez slovenskega državljanstva, o katerem govori slovenska ustava. Tudi tu je bil problem le nakazan, je pa seveda zelo zanimiv, upoštevajoč tudi uvodna izvajanja zunanjega ministra Thalerja, ki je dejal, da so manjsinci vendarle državljani sosednjih držav.
Ostale teme, ki so jih obravnavali posamezni razpravljala, so znane; Čeprav so zelo pomembne, jih bomo tu le nakazah, saj so med Slovenci v Italiji dobro poznane in so bile torej namenjene predvsem poslušalcem iz Slovenije, ki pa jih je bilo po naši oceni premalo.
Govor je bil tako o splošnih političnih temah, med katerimi sta bila v ospredju pozornosti odnos med Slovenijo in manjšino ter zajamčeno zastopstvo Slovencev v izvoljenih organih, med posameznimi
vprašanji pa sta prevladovati kultura in gospodarstvo. Na področju kulture so biti predstavniki Slovenije ponovno opozorjeni na težko finančno stanje osrednjih slovenskih kulturnih ustanov, govor pa je buil tudi o dejavnosti posameznih ustanov in o medijih: tudi o Primorskem dnevniku z živahnimi toni, ki pa niso dosegali polemike prejšnjih dni.
Živahni so biti tudi toni o dejavnosti krovnih organizacij. Tako smo ponovno slišali očitke o monopolih in ugovore o skupnih ustanovah in organizacijah, vendar tudi o tem omikano in strpno - z izjemo posega Borisa Gombača, ki, med drugim, na posvet ni bil povabljen, a je vseeno prišel.
Na področju gospodarstva so posebno pozornost namenili bankam (s poročilom, ki ga objavljamo na gospodarski strani), go-
vor pa je bil tudi o kmetijstvu in o drugih gospodarskih dejavnostih.
Udeležba na posvetu je bila, kot rečeno Številna. V obeh dneh zasedanja so v razpravo - s strani slovenske manjšine v Itatiji - posegli Tamara Blazina, Fabio Bonini, Martin Brecelj, Bojan Brezigar, Stefan BokavecMiloS Budin, Edi Bukavec, Marija Ferletic, Andrej Gergolet, Boris Gombač, Živa Gruden, Majda KavCiC-BaSa, Bogdan Kralj, Marij Maver, Jole Namor, Milan Pahor, Samo Pahor, Klavdij Palčič, Rudi Pavšič, Boris Peric, Ivan Peterlin, Aldo Rupel, Riccar-do Ruttar, Boris Siega, Emi-dij SusiC, Dušan Udovič in Salvatore Venosi.
V sklepnem delu včerajšnjega zasedanja sta predsednica delovnega odbora za manjšine Jadranka Sturm Kocjan in direktorica Instituta za narodnostna vprašanja Vera Klopčič
povzeti glavne teme razprave.
Jadranka Sturm Kocjan je najprej ocenila, da je bil posvet koristen, vsebinsko bogat in uspešen. Napovedala je, da bodo ta srečanja postala tradicionalna in se bodo predstavniki Slovencev v treh sosednjih državah srečevali enkrat letno v taki obliki, pogosteje pa v tematskih sklopih. Prvo tako srečanje naj bi bilo ze oktobra, ko bo izSel zbornik z gradivom s tega posveta. Potrdila je, da bo Slovenija oblikovala posebno koordinacijsko telo, ki bo na ravni republike državniško obravnavalo odnos do manjšin, izrazila pa je tudi zeljo, da bi prišlo do sestave koordinacijskega telesa predstavnikov Slovencev v treh sosednjih državah.
Vera Klopčič pa je dvodnevno razpravo strnila v osmih tematskih
točkah.
Prva točka vsebuje spodbudo slovenski vladi, naj pospešio sklepanje dvostranskih sporazumov s sosednjimi državami o zaščiti Slovercev, ki v njih živijo.
V drugi točki so obravnavane teme s področja Šolstva: tudi tu je govor o potrebi po dvostranskih sporazumih, udeleženci seminarja pa so opozoriti tudi na vprašanje učbenikov in na visokošolski in podiplomski študij. Na znanje so vzeti tudi resolucijo o problemih slovenskih sol v Itatiji.
Tretja točka zadeva znanost: poudarjena je bila predvsem potreba po priznanju znanstveno-razisko-valnih ustanov manjšine ter Zelja, da bi prišlo do koordinacije teh ustanov pri ministrstvu za znanost.
Na področju kulture, ki je Četrta tematska točka, je bilo poudarjeno, naj Slove-
Na sliki: udeleženci ljubljanskega posveta o manjšinah.
nija sprejema pluralizem kulturnih interesov. Posebno vprašanje se je nanašalo na pretok knjig, poudarjena pa je bila tudi potrteba po uveljavljanju kulture sožitja na področjih ob meji.
Govor je bil tudi o medijih, peti tematski točki, pri Čemer je bila poudarjena potreba po zakonu za financiranje vseh medijev v zamejstvu in izražena je bila nujnost okrepitve dopisniške mreže slovenskih medijev v zamejstvu, kar naj bi tudi količinsko povečalo poročanje o probv-lemih manjšin v zamejskih medijih. Na področju . radia in televizije so pozvali k rešitvi problema zagotovitve signalov RTV Slovenije na celotnem območju, na katerem živijo Slovenci.
Športu je namenjena so-razmeroma kratka šesta točka, v kateri je pozu-darjena predvsem vloga športnih dejavnosti pri oblikovanju slovenske identitete.
Sedma točka zadeva gospodarstvo: rečeno je, da so gospodarske dejavnosti temelj obstoja in razvoja manjšine. Slovenija naj bi stimulirala nastajanje novih podjetij, pri konzulatih pa naj bi imenovati atašeje za gospodarske dejavnosti. Poudarjena sta tudi pomen bančništva in vloga kmetijstva.
V zadnji, osmi točki pa so obravnavana splošna politična vprašanja. Govor je o politični participaciji manjšin, vendar bodo morali to vprašanje rešiti manjsinci sami. Podprti so predlog ustanovitve posebnega koordinacijskega telesa za vprašanja slovenskih manjšin na ravni republike Slovenije, med specifičnimi vprašanji pa sta omenjeni samo dve: skrb za ohranitev slovenske duSnopastirske službe na Višarjih in posebna pozornost tistim sredinam, kjer je slovenska manjšina najšibkejša:	Porabju,
Štajerski, Kanalski dolini in Beneški Sloveniji.
Jadranka Šturm Kocjan, Peter Vencelj in Vera Klopčič nadvse pozitivno ocenjujejo ljubljanski posvet
LJUBLJANA - Predsednica delovne skupine za manjšine v državnem zboru Jadranka Sturm Kocjan je prepričana, »da je posvet uspel, da se je pokazalo, kako izredno pomembno je, da se zamejci srečajo v Sloveniji in da tudi v Slovenijo slišimo, kaj Slovenci v zamejstvu od nje pričakujejo. Namen državnega zbora je tudi, da iz tega bogatega gradiva prejme napotke za zakonodajo, ki jo pripravlja, in za strateški dokument, ki ga pripravljamo. Gradiva je veliko in potrebna bo zelo natančna analiza, da izluščimo. kar je najpomembnejše. « Kaj pa z oceno, da je bil posvet preširoko zasnovan, saj so obravnavali prav vse teme Slovencev v zamejstvu? »Tudi dilema organizatorjev je bila, kako stvari zastaviti, ob koncu pa smo sklenili, da moramo dati možnost vsem, da sprego-
vorijo, ker je to pač prvi tak posvet. Ce bomo znali to gradivo primerno uporabiti, izhodišče sploh ni bilo slabo. Seveda, ko bi želeli o vsem temeljito razpravljati, bi verjetno potrtebo-vali teden dni, vendar ocenjujem, da je za začetek rezultat zelo dober.« Slovensko poslanko smo Se vprašali, Cernu je bila udeležba s strani slovenskih politikov in ustanov, ki bi se sicer morale ukvarjati z manjšinami, sorazmeroma slaba. »Morda je prrav preskromen odziv s strani Slovenije edini deScit posveta. Poslance in poslanke lahko opravičim, kajti istočasno je tekla razprava o državnem proračunu; kar zadeva ministrstva, so se prosveta udeležili nekateri predstavniki ministrstva za Šolstvo in držami sekretar v ministrstvu za kulturo, vendar smo pričakovali več predstavnikov
Slovenije. Vsekakor jim bomo poslali zbornik, tako da jih bo to gradivo vsekakor doseglo.
Državni sekretar za Slovence po svetu Peter Vencelj je ocenil, da je tako srečanje zelo preprosto mesto, na katerem se vsak del manjšine, ki sicer pozna svoje probleme, ne ve pa za druge, seznani tudi s problemi drugih delov manjšine v isti državi ali slovenske manjšine v drugih državah. »Potem je tudi količino lastnega stanja lažje prenašati,« je dejal Vencelj, ki je Se dodal: »Po drugi strani je to pomemben dogodek tudi za slovenski prostor in upam, da bodo mediji o tem dovolj poz-pmo poročali. Ce se o tem ne govori, če se v zvezi z manjšinami nič ne dogaja, preprosto izgleda, kot da problemov ni. Ker Slovenci v matični domovini premalo vedo o težavah in razmerah v slovenskem zamej-
stvu, so taki posveti tudi priložnost, da se dvigne stopnja odgovornosti in povezanosti. Konkretnih rešitev seveda ni mogoče sprejemati iz dneva v dan, ko pa gre za težave posameznih manjšin, pa morajo skupnosti, torej manjpšine same iskati rešitev, država pa jim lahko pomaga. Diktirati ni mogoče ničesar.« Kar pa o naslednjih pobudah? »Taka srečanja naj bi potekala najmanj enkrat letno, kajti življenje teče dalje in iz leta v leto se pojavljajo novi problemi. Koristen pa bi bil tudi pogovor o posameznih tematskih področjih, je še dejal Peter Vencelj.
Institut za narodnostna vprašanja pa je kot strokovna inštitucija ta seminar operativno pripravil. Direktorica Vera Klopčič je ocenila, da je bil seminar zelo potreben. »Videti je
bilo, da želijo predstavniki slovenske manjšine povedati matici, kateri so njihovi problemi. Ni slo torej za tisto, kar so nekateri cinično napovedovali, torej samo za zahteve po finančni pomoči. Vsakdo je povedal nekaj o svojem specifičnem problemu in med seboj so izmenjali informacije.»Vendar, gre za novosti ali za že znane probleme? »Novost je predvsem v tem, da se spreminja odnos matice in te probleme je treba uokviriti v nove odnose Slovenije do manjsm.« Kaj pa o široki zasnovi posveta? Vera Klopčič je prepričana, da je prav, da je prišlo do takega posveta in sedaj bo mogoče vprašanja obravnavati sekto-rialno. Na osnovi tega posveta bo mogoče pripraviti razpored drugih srečanj, na katerih bodo predstavniki manjšin poglobili posamezne aspekte.
[H AVSTRIJA h
Počitnice za skoraj 450.000 šolarjev
Velika gnečo
DUNAJ - V vzhodnih avstrijskih deželah (Dunaj, Nižja Avstrija, Gradiščanska) so se danes za 449 tisoč Solarjev začele poletne poči-nice, medtem ko bodo za zahodne dežele (s 726 tisoč Solarji) bodo sledile prihodnji konec tedna.
Počitnice se bodo končale prvi oziroma drugi teden v septembru, za približno 77 tisoč Solarjev pa bodo nekoliko krajše, saj bodo morali opraviti Se popravne izpite.
Začetek Šolskih počitnic pa pomeni tudi hudo gnečo na avstrijskih cestah, Se posebej na mejnih prehodih proti jugu - že danes! (I.L.)
AVSTRIJA /400.000 PODPISOV ZA REFERENDUM »Ml SMO CERKEV«
Ogorčenje nad škofovo primerjavo z letom 1938
»Narod je nagnjem k zmotam« - Ostre reakcije politikov in znotraj Cerkve
Ivan Lukan
DUNAJ - Senzacionalen izid referenduma o prenovi katoliške Cerkve v Avstriji - kot smo poročali, je zahtevo podprlo približno 400 tisoč vernikov, s čimer so presegli vsa pričakovanja - je znotraj uradne Cerkve naletel na različne odmeve - za velik škandal pa je poskrbel ultrakonzervativni nižje-avstrijski škof Kurt Kremi.
Medtem ko večina visokih	cerkvenih
dostojanstvenikov - med njimi govornik avstrijske škofovske konference škof Johann VVeger, krški škof Egon Kapellari in innsbmški škof Stecher -izid referenduma pojmuje kot »zadevo, ki jo bo
treba znotraj Cerkve te- poskrbel za nezaslišan meljito obravnavati,« je škandal in veliko ogorce-vodja škofije St. Polten nost med avstrijskimi ka-
toličani. Menil je, da 400 tisoč podpisov ni nic posebnega (»V Avstriji je več kot pet milijonov katoličanov«) in dejal, da so se verniki, ki so podpisali cerkveno ljudsko zahtevo bazično-kato-liške skupine Mi smo Cerkev, kratkomalo »zmotili«. »Narod je nagnjen k zmotam«, je dejal Krenn in zadevo primerjal z referendumom o avstrijski priključitvi k nacističnemu nemškem rajhu leta 1938.
Sledil je val ogorčenih protestov Najodločneje je Krennovo škandalozno izjavo zavrnil njegov predhodnik škof Zak, ki je govoril o »žaljivi groteski«, politiki iz skoraj vseh strankarskih taborov pa so izjavo ocenili kot »sramoto za Avstrijo«.
Bolj trezno so se odzvali drugi ostali škofje. Škof Stecher je poudaril, da »zahteve, ki jo podpira toliko vernikov, ni mogoče ignorirati, še posebej zaradi tega, ker gre za vernike, ki hočejo ostati zvesti Cerkvi«. Krški škof Egon Kapellari je izpostavil, da je treba »poziv vernikov resno« ter da bo Cerkev morala temeljito razpravljati o vseh v zahtevi omenjenih točkah, pa tudi o drugih.
Najpomembnejše zahteve uspešnega referenduma Mi smo Cerkev: ustvarjanje Cerkve bratov in sester, popolna enakopravnost Zenske, svobodna odločitev duhovnikov za celibatno ali neceli-batno življenje, pozitivno vrednotenje spolnosti v življenju človeka, blago-vest in ne strahovest.
NOVICI
KOROŠKA - MANJŠINA / SLOVENSKA GLASBENA SOLA
Filmski producent priznal umor mlade ženske
DUNAJ - Dunajski filmski režiser VVolfgang Ott, ki ga je policija aretirala zaradi suma, da je vsaj posilil, če ne umoril več žensk, je včeraj priznal prvi umor. Po večdnevnih zasliševanjih - v začeteku tedna so na Štajerskem, nedaleč od kraja, kjer je policija aretirala Otta, našli truplo mlade ženske - je filmski producent priznal umor te ženske. Sprva je le potrdil, da je žensko spoznal na nekem počivališču ob avtocesti in jo posilil, ne pa umoril. Prav tako so na Štajerskem konec preteklega tedna našli truplo še druge ženske, pri čemer kriminalisti ne izključujejo, da je morilec prav tako Ott.
Oslabljena rast gospodarstva
DUNAJ - Raziskovalci konjunkture avstrijskemu gospodarstvu napovedujejo - v primerjavi z napovedi v mesecu marcu - znatno oslabljeno rast. Inštitut za raziskovanje gospodarstva meni, da bo rast domačega brutoproizvoda znašala le 2,4 odstotka, namesto sprva predvidenih treh odstotkov, leta 1996 pa celo 2,1 odstotka (namesto 2,6 odstotka). Inštitut IHS je manj pesimističen: 2,5 odstotka letos in 2,3 odstotka prihodnje leto.
Kakovosten zaključni koncert
CELOVEC - Svoj letošnji zaključni koncert je (slovenska) Glasbena Sola na Koroškem skupaj s Slovenskim prosvetnim društvom Danica priredila v kulturnem domu v Sentprimožu.
Sodelovalo je približno 50 dijakov iz vseh oddelkov in razredov Glasbene šole od Ziljske Bistrice do Pliberka,	poleg
instrumentalistov pa so se obiskovalcem tudi letos predstavili zbo-rovodske šole in oddelka za solopetje.
Koncert je potrdil razveseljivo in pričakovano visoko raven delovanja te osrednje slovenske glas-
benoizobraževalne ustanove, kar je sad profesionalnega dela učiteljev in vodstva šole. To potrjujejo tudi dosežena priznanja na koroškem in slovenskem republiškem tekmovanju.
Ob koncu dobro obiskanega koncerta sta umetniški vodja šole Lovro Sodja in ravnatelj Joško Hudi podelila diplome in priznanja Smilji Portsch (violina) in Mirku Kasslu (trobenta), ki sta bila uspešna na deželnem tekmovanju, ter triu trobent (Remic Gregor, Pečnik Stefan in Martin VVieser), ki je sodeloval na tekmovanju v Sloveniji. (F.W.)
Učenci Glasbene šole so pokazali visoko raven
GRAD BEKŠTANJ / ATRAKTIVEN SPORED OB LETOŠNJI 10-LETNIC1 FESTIVALA
Kulturno doživetje v grajski areni
Gostovali bodo svetovno znani solisti in skupine iz vse Evrop>e - Od Dunajskih dečkov do operne pevke Anges Baltsa - Niz kulturnih doživetij je včeraj začel Big band RTV Slovenija
CELOVEC - Malokdo, ki se z avtom pelje skozi gornji Rož, pogleda s ceste, ki vodi iz LoC v Bekstanj, na razvaline srednjeveškega gradu. Pa vendar praznuje grajska arena Bekstanj letos 10-letnico poletnega festivala klasične in zabavne glasbe.
Zasebniki, družina Satran, je na ostankih nekdanjega gradu po vzoru antičnega gledališča zgradila mogočno areno, kjer prireja od leta 1985 naprej - v mesecih juliju in avgustu -glasbeni festival na Koroškem, ki slovi po vsem prostoru Alpe-Ja-drana. Polega avstrijskih skupin in solistov nastopajo redno tudi znani orkestri in umetniki iz Slovenije in Italije.
V jubilejnem letu po-
nuja letni festival Bek-štanj Se posebno
kakovostni program, ki zajema ves evropski
kulturni prostor. Napovedani so iz Irske The
Dublliners (3. julija), iz Anglije bodo gostovali Flying Pickets (5. julija), iz Italije orkester Rondo Veneziano (28. julija), nastopili pa bodo tudi Svving Time Big Band, orkester Dunajske opere, Vienna Musical Company in orkester Glen Miller.
Festival je včeraj - na povabilo slovenskega sporeda O RF v Celovcu - odprl Big band RTV Slovenija, ki letos praznuje svojo 50-letnico.
Skupaj z Glasovi s Koroške ho 5. julija na sporedu koncert Slovenskega okteta iz Ljubljane.
Seveda pa bodo v grajski areni ob Baškem jezeru nastopili tudi drugi mednarodno priznani umetniki in glasbeniki oz. skupine: Du-
najski dečki, Otto Schenk, Andy Borg in drugi.
Višek letošnjega festivala bo pravgotovo koncert najslovitejše Car-men-interpretke, operne pevke Agnes Baltsa. Njen koncert, za katerega je že zdaj veliko povpraševanje, je na sporedu v soboto, 5. avgusta.
Začetek vseh prireditev v grajski areni je ob 20. uri, za slabo vreme pa je v neposredni bližini pripravljen ustrezen šotor.
Ob vhodu v areno je družina Satran postavila tudi kakovostno gostišče, v katerem ponujajo poleg domačih avstrijskih vin in žganih pijač tudi slovenska in italjanska	vina.
(A.A./I.L.)
H ATENTATI h
Policija še vedno išče
vročo sled
Odlikovanje
DUNAJ/CELOVEC - V zvezi z izsledo-vanjem storilcev naj-novejše serije atentatov s pisemskimi bombami se je doslej javilo veC kot 750 oseb z deloma »profiliranimi in zanimivimi informacijami«, pomembnejšega napredka pa kljub temu (se) ni.
To so poudarili v notranjem ministrstvu in hkrati opozorili, da bo treba vsako informacijo temeljito preveriti, »kar seveda zahteva svoj Cas«.
Celovški policist Theo Kelz (suka), kateremu je lani pri eksploziji cevne bombe, namenjeni dvojezični ljudski šoli v Celovcu, odtrgalo obe roki, se je medtem (z umetnima rokama) vrnil na delovno mesto. Prek medijev je pozval atentatorje, naj končno prenehajo s tem nesmislom in brutalnosjo ter dejal da zanj »niso človeška bitja«. Kelz je te dni od koroškega deželnega glavarja prejel »Zernattovo nagrado za sa-mopobudo in motivacijo« (50.000 šilingov. (I.L.)
1. FESTIVAL
»Lutke
brez
meja«
CELOVEC - Na pobudo mednarodnega združenja lutkarjev »UNI-MA« bo letos prvi lutkovni festival Lutke brez meja /Puppen ohne Grenzen/Burattini senza confini«, ki se ga bodo u-deležile lutkarske skupine iz Slovenije, Avstrije in Italije. Glavna organizatorja festivala sta Glasbena mladina Jesenice in Krščanska kulturna zveza v Celovcu.
Festival bo pravo srečanje občinstva in skupin - zastopanih iz vseh treh držav in v vseh treh jezikih. Začel se bo v Sloveniji, nadaljeval na Koroškem in zaključil v Italiji. Na Koroškem bo v ponedeljek, 3. julija, na vrtu ljudske šole v Bistrici na Zilji in 4. julija v Mohorjevi v Celovcu.
RAZGOVOR
Kaj vodi umetnike, pesnike, pisatelje, slikarje, ko ustvarjajo za otroke?
Marko Kravos se je razgovoril o pisateljevem delu, ilustratorjevo pa nam bo opisal Klavdij Palčic, ki z Markom veliko sodeluje.
Skupaj sta leta 1991 izdala knjigo Tri pravljice: ena sladka, ena rahla, ena skoraj modra, poleg tega z njim sodeluje v Kekcu. Vsi se gotovo spominjajo njegovih ilustracij za Levstikovega Martina Krpana. A vprašajmo slikarja samega, katere mladinske knjige je se ilustriral.
»Tu so, denimo, vse osnovnošolske knjige. To je bilo še pred kakšnini 25 leti. Cas bi bil za nove, saj se je odtlej marsikaj spremenilo; zunanji svet, ki obkroža otroke je krepko drugačen - pomislimo le na avtomobile, a tudi v tem, kar otroci doživljajo je marsikaj spremenjenega. Ustvarjal sem tudi ilustracije za revijo Galeb. Za Prešernovo družbo sem ilustriral Prešernove poezije; knjiga Dohtar, ti jezični dohatr je bila sicer namenjena malo večjim bralcem.«
Vaše umetniško ustvarjanje se izraža na mnogih področjih, ste slikar, scenograf in kostumograf in ilustrator. Gotovo vsako od naštetih področij ustvarjanja zahteva različen pristop. Bi lahko povedali, kako se lotevate ilustracij za otroke?
»Pristop je seveda drugačen od tistega, ki ga zahteva slikarstvo ali likovno delo namenjeno gledališču. Pri ilustriranju se tudi sam pozabavam, iščem v sebi nekaj tistega otroštva, ki ga je vedno dobro ohraniti. Kot oCe sem vsekakor imel neposredne izkušnje o tem, kaj je otrokom vseC. Po eni strani je potrebna lahkotnost, duhovitost, po drugi pa doslednost s tekstom, saj gre v bistvu za zgodbo, ki jo pripoveduje prozno ali tudi pesniško besedilo. Kar je v tekstu, mora biti tudi v risbi, z določenim nadgrajevanjem, seveda, ki je po mojem vedno možno. Ilustri-ranje je pravzaprav avtonomno in dodatno delo likovnega ustvrajalca, ni le golo ponavljanje tega, kar besede povejo, poleg tega tudi ni mogoče vedno v likovno govorico prevesti to, kar pove beseda. ,V ilustracijah želim še dodajati, nadgrajevati, kar je v besedah povedano. Ilustracije morajo sprožati neko razpoloženje, a biti morajo tudi spodbujajoče. Gledalcu dajem možnost, da sam s svojo fantazijo še naprej dopolnjuje sliko. Ilustracije so nekakšna odprta pripoved, ki nakazuje vsakršno možno nadaljevanje. Barva, ki nastopi v drugi fazi, ne izpopolnjuje risbe. Tega ne naredim prav vsakokrat, vendar se to pogostokrat pojavlja; to je kot
Klavdij Palčič, ilustrator: »V sebi iščem nekaj tistega otroštva, ki ga je vedno dobro ohraniti«
Bojana Vatovec
nekakšen napotek, da gledalec potem sam izpopolni bodisi v domišljiji bodisi tudi konkretno.«
Kdaj in kako se je začelo vaše ilustrator-sko delo za otroke?
»Ne bi vedel točno povedati, kdaj je nastala moja prva ilustracija. Ilustriranja se paC lotiš, ko je neka priložnost, ali dobiš tekst, ki te zanima, ali pa da te kdo naprosi, da bi nekaj ilustriral. Mislim, da se sam zdčel na drugi način. Tako se je moje ilustratorsko delo tudi nadaljevalo bodisi za periodični tisk bodisi za knjige. Sem spada tudi sodelovanje z Markom Kravosom, saj je med njegovimi pripovedmi in mojo risbo očitno neka afiniteta, tako da se on dostikrat obrne na mene, jaz pa mu rade volje ustrežem, saj je v Kravosovih tekstih kar precej ironije in sproščenega podajanja, ki me razveseljuje, ko se lotevam ilustriranja, in ilustracije so na nek način razposajene, kot je lahko tekst.«
Prej ste povedali, da ste ilustrirali šolske knjige. Kako ste se lotili tega dela, kaj ste skušali prikazati?
»To je pravzaprav vezano na vsebino tekstov. Ce so berila, je seveda stvar enostavnejša, ker gre za neko pripovedno literarno delo, ki seveda lahko dobi svojo vzporednico v likovni pripovedi. Kar se tega tiCe, imamo danes nešteto različnih tipov takšnega pripovedovanja, ki segajo v zgodovini zelo daleč nazaj, naj omenimo le poslikave cerkva. Za ljudi, ki niso znali ne pisati ne brati, smo imeli vizualno pripoved že v antiki in še posebej v srednjem veku. Dandanes imamo stripe, v katerih je literarna pripoved prešla že v neko drugo, podrejeno raven. Ilu-striranje je nekakšna vzporedna govorica, ki se porajaja brez velikih problemov. Gre samo za neko ustvarjalno pripoved, za nek ustvarjalni pristop, ki se ga posluži ilustrator. Pri ilustracijah drugačnih tekstov, denimo, tehničnih, kar šolske knjige dostikrat tudi so, se pa postavlja vprašanaje bolj preciznega in bolj poglobljenega informiranja porabnika te knjige, ki mora dobiti v ilustraciji tudi ustrezno informacijo. Prirodoslovna knjiga mora dobiti taksne ilustracije, v katerih se obravnavana realnost dejansko preveri na sami ilustraciji, denimo, o živalskih vrstah ali pa o naravnih pojavih, kar se vse da ilustrirati. Rekel bi celo, da je ilustracija kot
pripomoček pri šolskem delu včasih bolj učinkovita kot sama beseda, ker na vizualen način ponazarja, kar učbenik podaja otroku. Tudi zgodovinski podatki dobijo primerno ilustracijo, ki ni vedno le vizualni dokument, ki ni samo fotografija. Denimo, da mora ilustrator nekako rekonstruirati zgodovin-s k o dejanje in ga ponazoriti, kar se da zvesto.
Tako da je motivacij za ilustriran j e kar nekaj in vse so različne.
Včasih imaš opravka s Cisto abstrakt-
vedljiva v stvarno upodabljanje. To je se največkrat najmanj hvaležna naloga za ilustratorja, še posebej, Ce je namenjeno otrokom, ki radi vidjijo konkretne stvari. Pojem jim je treba pričarati na osnovi konkretnih prepoznavnih slik in podob.«
Kako preverjate odziv pri otrokih?
»Imam hčerki, ki sta zdaj že odrasli, ena mi je priskrbela vnuka. Torej imam priložnost ponovno podoživljati vse Carbone zadeve, ki se pojavljajo v otroški fantaziji, in moram reci, da je to morda najlepša izkušnja, ki jo lahko Človek doživi, ko ima direkten stik z otroškim svetom preko svojih otrok ai vnukov. To je za mene kot ilustratorja še posebno veselje, saj imam zdaj tudi sodelavca, ki gleda, kaj počenjam, in daje svoje pripombe. To doživljanje mi že ob samem delu, ki je itak zabavno in v veliko zadoščenje, daje še nekaj neposrednega osebnega veselja.«
Kakšni so vaši odnos z avtorji, ki jim ilustrirate dela?
»Včasih so ti stiki neposredni, včasih pa ne, ker dobim tekste, ne da bi avtorja sploh poznal, ali pa so avtorji že pokojni. Vendar se dialog z avtorjem vzpostavi med prebiranjem besedila. Nekako me že branje obvezuje, da se skušam miselno povezati z njim, da ustvarim nekakšen “feeling", kot bi se reklo danes, tako da sta potem njegova beseda in moja risba celota, ki jo skupaj ponujamo potencialnemu bralcu.
Včasih pa je stik direkten in v takšnem primeru je mogoCe preverjati poglede na delo ilustratorja. Problemov ni, kajti vsak ustvarjalec ve, da je svoboda usvarjanja nedotakljiva prerogativa, ki jo vsakdo zelo ljubosumno Čuva zase. To seveda ne izključuje možnosti, da sta pisateljev in ilustratorjev svet zelo daleč narazen, in da se pisec pritoži, Ceš da ilustracija ni toCno taka, kakršno si je zamislil. Vendar je ilustrator v prednosti, saj lahko odgovori, naj si pa avtor sam nariše ilustracijo.«
Vas kdaj zamika, da bi prebrali kakšen tekst za otroke, gledate ilustracije drugih avtorjev?
»Gledanje ilustracij drugih je že nekakšna profesionalna deformacija -seveda za Salo rečeno. Zelo zanimivo je gledati, kaj drugi delajo. Jaz bi celo rekel, da je neobhodno potrebno, ker ni nihče izumil sveta sam od sebe. Vsakdo izhaja iz izkušenj, ki so jih drugi naredili pred njim. Dobro je poznati vzporedne izkušnje drugih usvarjalcev, iz mnogih razlogov. Poleg tega je tudi pravi užitek odkriti kaj zelo posrečenega, kar je nekdo drug ustvaril.«
Kaj bi še sami dodali o ilustracijah za otroke?
»Ilustracija za otroke ni lahka zadeva, ker je odrasel človek vedno nagnjen k temu, da skozi svoj okus in svoje izkušnje tolmači to, kar naj bo otrokom všeC. Včasih se zgodi, da so sicer ilustracije namenjene otrokom, ugajajo pa še posebno odraslim. Vsekakor je najlepši dosežek, Ce je ilustracija umetniško in pripovedno tako zrela, da je všeč enim in drugim.
In še eno posebno vprašanje bi rad poudaril. Dosti laže je, Ce se naslanjaš na že vpeljane standarde, kot pa Ce skušaš ponuditi nekaj novega in originalnega Zato imamo žal na tržišču dosti ponavljajočih se klišejev, ki izpadajo kot včasih najlažje sprejemljiv kic, ki pa sploh ni spodbujevalen in kreativen, še posebno za otroško domišljijo ne, ki je pri tem neposredno najbolj prizadeta.«
Mit in čar ustvarjalnosti Orsona Wellesa v nedokončanem filmu Vse to je res
Vse to je res. It’s Ali Trne: Based on an Unfinished Film by Orson VVelles. ZDA 1993 (1942). Režija in zamisel: Richard VVilson, Myron Melsel, Bill Krohn. Foto.: G. Graver. Montaža: Ed Marx. Zvok J.P. Duret Glasba: Jorge Amagada.
VVellesu verjamemo vse, pa Četudi je svojo kariero utemeljil na laži. Ko je prvič zapustil ZDA za Evropo in prišel v Dublin, se je tam popolnoma neizkušen in zaverovan vase predstavil kot priznan newyorski igralec, zato da si je prislužil gledališko vlogo v Gate Theatru. Dogodek se rado postavlja na začetek mita o Orsonu VVellesu. Vse, kar se je potem zgodilo z njim, je podobno zapleteni zgodbi Človeka, ki mu je bilo, živečemu med resnico in neresnico - v pristnem filmskem prostoru, vendar po krivici odvzeto zaupanje. Samo par let pred drugo vojno, je že itak napeto Ameriko zaprepastil z vestjo, da so Marsovci pristali v Nevv Jerseju. Od dogodka so mu prišle tožbe in neizmeren sloves, delodajalci pa so izostrili previdnost. Po tem, kar kaže zadnji film Tima Burtona, je zadnjerazredni filmar Ed Wood prisedel v legendarnem hollywoodskem lokalu k »zvezdi vseh zvezd« VVellesu, ki je zme-
denemu filmareku proglasil princip samostojnega filmarja, po katerem je brezkompromisno treba »uveljaviti lastno vizijo«. Glede na dokumentirani potek dogodkov je tedaj Hollywood - »uni-verzum samozadovoljnih filmarjev« - že izvajal nad VVellesom sterilizacijo. Greh, ki mu ga ni prizanesel, kdor je mlel denarje za filmske produkcije, je bilo njegovo uhajanje vsaki formi nadzorovanja in usmerjanja. Denar pa - kot vemo - položi, le kdor dobro ve, kaj bo prejel v zameno.
Mimo je že deset let, kar je VVelles umrl. Tik pred koncem je bil podoben vsaj dvema svojima bitjema: protagonistu iz Državljana Kane-a in Falstafu, stlačenima v samoto in obtoženima z neskončno melanholijo. Teklo je leto 1985: septembra istega leta pa je oboževalce plemenitega šarlatanskega filmarja prevzela vest, da je - ne z dna oceana, ampak iz labirintskih skladišč Para-mount Pictures - skočilo na dan kakih 300 okroglih jeklenih škatel z VVelleso-vimi posnetki.
Državljan Kane je že bil nared in nepomirljivi VVelles je pripravljal dva nova filma, ko si je ameriška vlada pod pokroviteljstvom Nelsona Rockfellerja domi-
slila, da ga pošlje v Latinsko Ameriko z latentno politično vlogo kulturnega ambasadorja. V zraku so bili strahovi vojne in severnoameriška solidarnost in intere-siranje naj bi onesposobili nacistično propagando med vladami Južne Amerike. VVellesova produkcijska družba RKO je odpravo filmsko opremila. Marsikdo pa je računal, da bo VVellesovo oko pebralo samo površinske razglednice eksotičnih motivov; kako zelo se je vštel! Nic ne more biti dlje od tistega, kar se je vtisnilo na kilometre filmskega traku. VVellesov pogled na sreCane Mehikance in Brazilce je Čustven, in vrnjena podpba globoka, bogata in intimna. S posnetim blagom za tri epizode (My Friend Bonito, Carnaval in The Trip of Hangadeiros) je izvlekel iz anonimnosti običajne ljudi, z ekshibicijo njihovih obrazov in gest jim dal visoko dostojanstvo. Zgodbo o štirih junaških »jangadeirosih«, to je ribičih, ki plujejo 61 dni na splavu-jangadi, da pri predsedniku Vargasu odkupijo sebe in družine od fevdalnega tlačanstva, je preoblekel v filmsko dramatizacijo: režiser hoče ščititi in proglasiti pravico tistih ljudi, zato spregovori z učinkovito fik-
cijo. Zaradi nje je zadobilo njegovo pomikanje po Ameriki sporen političen pomen, nenaklonjen ustaljeni oblasti. Odtod težave. Zgradba nemih slik, v katerih se izmenjujejo dolgi in kratki plani v Čudovitih perspektivicnih razmerjih, je tehnična vrednost, neločljiva od drznosti, ki jo osmišlja Čustveni način obravnavanja dogodkov, istinktiven in naiven pogled pa realizira poetično moc evokacije. V tem živi VVellesova režijska roka.
O detajlih in preprečevanjih nastajanja filma (»ni denarja za sočustvovanje«) pripoveduje VVelles sam v dvojni podobi mladega bojkotiranega avtorja in grenkega starca. Prvi nas z ospredja nagovarja v značilnih pozah, da je zadeva premrežena s prekletstvom: njegov prodoren in privlačen pogled se včasih kombinira z načetim nasmeškom in njegov izraz more izdajati igro ali pretvarjanje, primeren je, za kogar Kuje pravljico; globok glas in gotov ton pa pospešita prepričevanje. Njegov nekajminutni prolog se konca z opisom znamenja, zaradi katerega mu bo odslej življenje težavno: brazilski voodoojski svečenik, s katerim je VVelles organiziral set za epizodo o brazilskem karnevalu, je
zaradi prekinitve sodelovanja zapičil v filmov scenarij iglo z rdečo volneno nitjo, ki ni nic dobrega obljubljala. Starec VVelles, ki se pojavlja v filmu poleg mnogih kolegov in prič, ne dopušča več dvoumnega videza, resen je in strog. Preizkusil je grenkobo - moc voodoojske-ga uroka. Življenje mu je bilo nehvaležno; ne glede na vraževerstvo pa bomo znali povedati, da istodobnost ne po-placuje genijev. VVelles je včasih trdil, da je razlog za njegovo poznejšo zgodbo v nesreči filma It’s Ali Trne, ki bo ostal eden izmed VVellesovih abortusov, dano pa nam ga je videti v inačici na izvirno zamisel, ki so jo uresničili trije njegovi kolegi.
Bilo je prepozno, da bi v večini nerazviti in popolnoma nemontirani filmani material zložil v smiselno enoto avtor sam. Urok igle z rdečo nitjo je bil medtem nevtraliziran. Nad potekom dogodkov ne moremo ne izvajati predsodka, ki nam ga ponuja motiv na začetku VVellesovega mita, Ce pa vam kdo poreCe, da je polurni filmic in par sekvenc iz ostalih epizod najboljše, kar je letos videl na velikem platnu, vedite, da »it’s ali trne / vse to je res«.
Igor Devetak
KULTURA
Sobota, 1. julija 1995
NA KRATKO
Umrla je Lana Turner
LOS ANGELES (Reuter, dpa) - Ena izmed najbolj popularnih pinup deklet ameriškega filma v '40. letih Lana Turner je predvčerajšnjim umrla, stara 75 let.
Dolga leta je bolehala za rakom na grlu. Rodila se je kot Juha Jean Mildred Frances Turner v idaškem Wallahu. Igrala je v vec kot 50 filmih, med njimi v Mestecu Peyton, Poštar vedno zvoni dvakrat in Madame X, nazadnje pa v TV nadaljevanki Sokolovo gnezdo. Njeno življenje je hranilo hollywoodsko obrekovalsko srenjo: poročila se je sedemkrat in ima hčerko Cheryl, ki je nekoC zabodla materinega ljubimca; Lana je tudi podlegala depresijam in se predajala alkoholu. V zgodovino se bo gotovo zapisala kot ena najbolj bleščavih blondink, ki so nastopile na filmskem platnu.
Načrti za
Arhitekturni muzej
LJUBLJANA - V Kultumo-informacijskem centru Križanke je do 8. julija odprta razstava Arhitekturni muzej - Hiša arhitekture ob Plečnikovi hiši v Ljubljani. Predstavljeni so načrti študentov Visoke strokovne šole v Muenchnu, nastah v okvirju seminarja pri prof. Tomasu Valeni. S slovenskim kontekstom neobremenjeni izdelki na zanimiv način rešujejo vprašanje Plečnikove zapuščine (njegove hiše same kot temeljnega eksponata inkorporirane-ga v novo muzejsko stavbo) ter njegovega koncepta ljubljanske kulturne osi. (M. V.)
bška je nova številka
LJUBLJANA - Nova, 5.-6. številka Dialogov predstavlja skozi njihova besedila Uteramo generacijo, rojeno po letu 1970: Mitjo Čandra, Aleša Gara, Aleša Grošlja, Nino Kokelj, Miklavža Komelja, Matijo Ko-strevca, Gašperja Maleja, Marcella Potocca, Aleša Stegerja, Roberta Titana Felixa in Jako Železnikarja. O umetnosti in ideologiji devetdesetih pa pišejo Marinka Poštrak, Blaž Lukan, Eda Cufer, Aldo Mi-lohnič, Maja Breznik, Primož Zevnik, Peter Tomaž Dobrila, Uršula Cetinski in Melita Gabrič. (L. M.)
GLEDALIŠČE / SEZONA '93/,94 V ŠTEVILKAH
LJUBLJANA - Zavod Republike Slovenije za statistiko je v najnovejši številki Statističnih informacij objavil podatke o gledališkihdejavnostih v sezoni 1993/94. V primerjavi s prejšnjo gledališko sezono so zabeležili rahel porast. Vsa gledališča so izvedla 105 del tako kot prejšnjo gledališko sezono, zmanjšalo pa se je število predstav za 4,4 odstotka in število obiskovalcev za 3,6 odstotka.
V	poklicnih gledališčih je bilo na eni predstavi poprečno 260 obiskovalcev. Dve poklicni lutkovni gledališči sta v gledališki sezoni 1993/94 izvedli 2 deli manj, predstav pa je bilo 5,3 odstotka vec in obiskovalcev 9,7 odstotka vec kot v gledališki sezoni 1992/93. Na gostovanjih je bilo 36,2 odstotka predstav ter 44,5 odstotka obiskovalcev. Repertoar teh gledališč so sestavljala v glavnem slovenska dela, bilo jih je 19 ali 61,3 odstotka od vseh. V gledališki sezoni 1993/94 so 8 del ali 25,8 odstotka od vseh prvič uprizorili (premiere). Na eni predstavi je bilo poprečno 167 obiskovalcev.
Neodvisne gledališke skupine so v gledafiški sezoni 1993/94 izvedle 30 del tako kot prejšnjo gledališko sezono, predstav je bilo 3,8 odstotka vec in obiskovalcev 1,9 odstotka vec kot 1992/93. Večina predstav (60,7 odstotka) in obiskovalcev (74,9 odstotka) je bila na gostovanjih. Večina izvedenih del je bila slovenskih avtorjev (26 del ali 86,7 odstotka od vseh) in v tej gledališki sezoni prvič uprizorjena (16 del ali 53,3 odstotka od vseh). Na eni predstavi je bilo poprečno 131 obiskovalcev.
V	gledališki sezoni 1993/94 so amaterska gledališča izvedla 21 del tako kot 1992/93, število predstav se ni bistveno spremenilo (zmanjšalo se je za 0,4 odstotka), število obiskovalcev pa se je povečalo za 25,8 odstotka v primarjavi s prejšnjo gledališko sezono. Na gostovanjih so izvedb 29,5 odstotka predstav, obiskovalcev pa je bilo 27,4 odstotka od vseh. Na repertoarju je bilo 9 slovenskih, kar je 42,9 odstotka od vseh del. 13 del ah 61,9 odstotka od vseh so v gledališki sezoni 1993/94 prvič uprizorih (premiere). Na eni predstavi je bilo povprečno 176 obiskovalcev.
Celotna gledališka dejavnost beleži rahel porast v gledališki sezoni 1993/94 v primerjavi s 1992/93. Vsa gledališča, skupine in producenti so izvedli 8 del vec, predstav je bilo 0,8 odstotka vec in obiskovalcev 2,8 odstotka več. Največ gledalcev, tj. 22 451, si je ogledalo domaCe delo Klinika Tivoh L. Jagodica, M. Pokorna in B. Tadla. Naslednje je tuje delo M. Camolettija Pridi gola na večerjo s 16 502 obiskovalci. Obe deli sta bik uprizorjeni v Mestnem gledališču ljubljanskem.
GLEDALIŠČE / MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO V PRIHODNJI SEZONI
LJUBLJANA - MGL sezono 1995 zaključuje s pozitivnim dohodkom, Id so ga ustvarili s pomočjo obiskovalcev, ki jih je bilo 89.443, njihov lastni prihodek pa znaša 63 milijonov SIT, kar predstavlja 28 odstotkov skupnega deleža potrebnega za delovanje tega gledališča. Nekaj denarja so investirali v opremo predstav, to je v svetlobni park, skripce-vje, radi pa bi se tudi opremili z računalniško tehnologijo.
Za prihodnjo sezono pripravljajo vpis v 24 abonmajev in tudi posebno ugodnost Družinsko vstopnico. Vpis
za sedanje abonente bo potekal od junija do septembra, novi abonenti pa se bodo lahko prijavilili v septembru. Umetniški vodja Zvone Šedlbauer je za sezono 1994/95 poudaril novo pridobitev, Mah oder, ki je plod njihovega lastnega odpovedovanja in daje paralelne možnosti ustvarjati tisto, Cesar na velikem odru ni mogoče in pomeni kvaliteten prostor za gledališki eksperiment. Uprizorih bodo naslednja dela: H. H. Gudhmundsdoot-tirja Jaz sem maestro prinaša moCan, fatalen, ljubezenski odnos, blizu gledalcem, E. Flisarja Iztrohnjeno srce
bo izzvala občinstvo, navajeno stereotipa o najvecjem slovenskem pesniku, Dohodnina J.-J. Bricaira je sodobna francoska bulvarka, A. Jarija Kralj Ubu iz leta 1888 danes velja za začetek avantgardnega gledališča, A. Millerja Pogled z mostu pa je sodobna drama z družinsko problematiko. V prihodnji sezoni bodo ponavljaj! večino svojih uspelih uprizoritev, tako tudi zelo uspelo otoško igro S. Makarovičeve Shovv strahov, ki je pri otrocih požela tako velik uspeh, da niso načrtovali nove premiere za otroke.	(K. Ž.)
EVROAGENDA
LONDON
LONDON

Od Maneta do Gauguina
From Manet to Gauguin; Masterpieces from Svviss Private Collections. Royal Academy of Arts, Piccadilly London WlV 0DS, do 8. oktobra, odprto vsak dan med 10. in 18. mn, informacije na tel. 0044/171/494 5615.
Razstava izpostavlja pomembno tradicijo zasebnega zbirateljstva v Švici od začetka našega stoletja do danes. Švicarji so bili med prvimi, ki so izven Francije priceh z zbiranjem del impresionistov in postim-presionistov. Razstava obsega 60 del, med avtorji katerih so Cezanne (na sliki: Morje pri Estaqueu, 1876), Degas, Gauguin, van Gogh, Manet, Monet, Pisarro, Renoir, Sisley in Toulouse-Lautrec. Mnoga dela so prvič na ogled širši javnosti. (V. U.)
Kitajski žad
Chinese Jade from the Neolithic to the Quing. British Museum, Great Russel Street, London WCl, do 17. septembra, odprto od 10. do 17. ure, informacije na tel. 044/171/323 8525.
2ad je Kitajcem od najstarejših Časov pomenil material najvišje vrednosti in izredne trajnosti, iz katerega so izdelovali tako ornamente in ceremonialno orožje kot obredne objekte, ki so kitajsko ehto spremljali tako za življenja kot v smrti (na sliki slonček iz žada, dinastija Shang, 13. -11. stol. p. n. š.). Razstava z nad 300 eksponati iz zbirke sira Josepha Hotunga ilustrira razvoj kitajskih izdelkov iz žada od leta 5.000 p. n. š. do dinastije Quing (1644 -1911). (V. U.)
SREDNJEEVROPSKA MESTA
BARCELONA
Srednjeevropski festival
Festival Mitte Europa / Uprostred Evropy. Številne lokacije, od 15. julija do 27. avgusta, informacije o krajih, programih, urnikih, rezervacijah in nakupu vstopnic na naslov Festivalbiiro Diirer-strasse 32, D-08527 Plauen ali na tel. 0049/3741 36071.
Na letošnjem Srednjeevropskem festivalu, ki ga organizirajo Češka, Bavarska in Saška, bodo sodelovali številni umetniki iz 20 dežel; med napovedanimi prireditvami so nastop ansambla Virtuosi di Praga (15. julij, otvoritveni koncert, Vogtland Theater, Plauen), koncert Yo-Yo Ma (9. avgust, Festsaal, Hof), nastop Ruskega pravoslavnega patriarhijskega zbora (20. avgust, mestna cerkev, Waldsassen) in koncert Sinfonie Varsovie (zatvoritveni veCer, 27. avgust, sv. Vid, VVunsiedel). Festival vključuje tudi likovne razstave in I druge kulturne prireditve (iz Slovenije ni udeležencev). (V. U.)
Poletna igra, ples in glasba
Grec '95; festival d‘estiu de Barcelona. Do 31. julija, veC lokacij, informacije o programu, umikih, rezervacijah in nakupu vstopnic na Centre d‘infoimacio de la Virreina, Palau de la Virreina, la Rambla 99, Barcelona ali na tel. 0034/3/301 77 75.
Poletni festival v Barceloni, projekt z dolgo tradicijo (lani je prireditve v njegovem okviru spremljalo 150 tisoC obiskovalcev), letos obsega izredno številne projekte s področja gledališča, plesa, glasbe in drugih področij. Med avtorji gledaliških del so letos organizatorji veliko pozorno- | sti v programski zasnovi namenili Shake- | speam, v okviru plesnih prireditev indij-skemu tradicionalnemu plesu, glasbeni delež pa zajema zelo širok spekter zvrsti, ki sega od Bellinijeve Trnuljčice do afriške etno glasbe. Med sodelujočimi na fe- i stivalu številčno izstopajo domači, španski umetniki. (V. U.)
LIKOVNA UMETNOST / ALBUM ZORE STANČIČ
Črno-beli vsakdan
(gr *J =1
LJUBLJANA - Pri Mednarodnem grafi-cnem likovnem centru je izšla knjiga Album znane likovne umetnice, grafičarke in ilustratorke Zore Standc. Knjigo, po konceptu monografeko predstavitev avtoričinega dela, zlasti grafik novejših datumov, so v Četrtek predstavili v pred dnevi odprti novi ljubljanski zasebni galeriji Anonimus, s katero Zora Standc tesno sodeulje.
Zora Stančič je po zaključeni sarajevski akademiji (prof. Dževad Hozo) v Ljubljani zaključila še grafično specialko (prof. Zvest Apollonio) in slikarsko spedalko (prof. Janez Bernik). Doslej je sodelovala na številnih grafičnih bienalih doma in v tujini (Maastricht, Gyor, Kanagavva...), redkeje pa je samostojno razstavljala. Njene grafike (zlasti v tehnikah litografije in linoreza) so vezane na človeško figuro, vzeto iz vsakdana, obravnavano z na bistveno zreduciranimi, povsem grafičnimi in največkrat cmo-belimi sredstvi. Grafični listi se naslavljanju največkrat odpovedujejo.
Knjiga se od najpogostejših monografskih predstavitev, kakršne so uveljavljene pri nas (knjig, v katerih je tekstovni prispevek le dodatek številnim reprodukdjam), oddaljuje ta-
ko vsebinsko kot oblikovno. Tekstovni prispevki vključujejo kritiška pristopa Nadje Zgonik in Pavla Toplaka ter krajšo prozo Luke Novaka, Maje Novak in Milana Kleca. Slovenskemu besedilu je dodan integralni angleški prevod, celoto pa je v privlačno obh-ko oblekla oblikovalka Polona Zupandc. Cena knjige (mehka vezava, 23 x 17 cm, 119 strani, 75 ilustracij) znaša 4.000 SIT. (V. U.)
Zora Stančič: Brez naslova, 1988, litografija
KOREJA / NEMOČ REŠEVALCEV ZARADI TRHLEGA 2ELEZOBETON
Iz ure v uro vse več žrtev seulske drame
Do sinoči odkopali 94 trupel, 223 oseb še pogrešajo
SEUL - VeC kot 24 ur Po katastrofalnem rušenju seulske veleblagovnice Sanpoong Department Store še ni znan končni obračun žrtev. Reševalci so izpod ruševin odkopali 94 trupel in 915 ranjencev med katerimi so številni v brezupnem stanju, tako da skoraj gotovo ne bodo preživeli težkih ran. Se vedno pa pogrešajo 223 oseb, znamenja, da so še pri življenju pa so iz ure v Uro manjša. Številne žrt-
ve se še vedno nahajajo v štirinadstropnem podzemskem delu velebla-govniškega bloka. Kakih 6.000 reševalcev (gasilcev, vojakov in prostovoljcev) se vsestransko trudi, da bi prodrli v podzemlje. Žerjavi in vrtalni stroji pa ogrožajo stabilnost ruševin pod katerimi se poleg ljudi nahajajo tudi vozila s polnimi rezervoarji goriva, tako da je nevarnost novih rušenj in požarov izredna. Med drugim se vsi bojijo, da se bo vsak
trenutek zrušilo tudi krilo, ki je Čudežno ostalo še pokonci. Južnokorej-ske oblasti so zaprosile VVashington, naj v Seul pošlje specializirane ekipe s posebnimi elektronskimi detektorji za odkrivanje zasutih ljudi. Američani so v Seul prispeli že sinoči s Havajev, tako da bo v prihodnjih urah jasno, koliko preživelih je še pod ruševinami.
Južnokorejske reševalce pa se že loteva malodušje, ker so dosedanje izkušnje porazne. Ure in ure je neki 23-letni fant pod debelo železobeton-sko ploščo rotil reševalce, naj mu pomagajo, naj mu dajo vode, ker umira. Ko so se prebili do njega, je bil fant že mrtev. Neka trgovska pomočnica pa
je izkrvavela, ker šest ur ni hotela, da bi ji amputirali nogo, ki je bila vk-lešCena pod nekim žele-zobetonskim stebrom. Reševalci pa so se obenem na lastne oci prepričali o kakovosti žele-zobetonskih struktur, ki dobesedno razpadajo, ko jih z žerjavi poskušajo dvigniti. Nekakovostni železobeton je obenem kriv, da ima večina ranjencev težke poškodbe, ker so železobeton-ske plošCe in stebri nalomljeni. Samo včeraj je v bolnišnicah umrlo 36 oseb, ki so jih Se žive odkopali izpod ruševin.
Sedaj je dokončno potrjeno, da tragedije ni zakrivilo uhajanje plina in kasnejša eksplozija, temveC nekakovostna gradnja.
Policijski kordon na prizorišču rušenja seulske veleblagovnice. (Jelefoto AR)
Reševalci odnašajo težko ranjeno žensko. (Telefoto AP)
Veleblagovnica pokopala vlado
SEUL - Rušenje seulske veleblagovnice bi bilo lahko usodno za južnokorejsko vlado predsednika Kim Young Sama, ki je že v torek doživela poraz na krajevnih upravnih volitvah. Oblasti so se namreč znašle na zatožni klopi, ker je jasno kot beli dan, da so za tragično petkovo rušenje krive oblasti, ki si ne upajo stopiti na prste gospodarski oligarhiji, ki je skupaj z vojaki dobrih trideset let vedrila na južnokorejskem nebu. Sedanja oblast seveda ni kriva, da so Sanpoong Department Store gradili kot grad iz lepenke z nekakovostnim betonom, mu dodajali nova krila in ob koncu gradbenih del poskrbeli še za štirinadstropne podzemeljske prostore. Predsednik Kim Young Sam je po prvih lanskih tragedijah napovedal odločen zasuk in skrbno preverjanja vsega, kar so zgradili v zadnjih 30 letih. Vse pa je
ostalo pri starem, ker si nihče ne upa tikati interesov gospodarske oligarhije, ki je uresničila južnokorejski gospodarski Čudež. Sedaj pa je vsem jasno, na kakšnih temeljih sloni ta čudež. Na temeljih s prgiščem cementa pomešane mivke, ki se lahko vsak trenutek sesuje. Seveda lahko v prihodnjih urah pričakujemo, da se bo Kirn Young Sam znebil svojega premierja Leeja Honga Kooja, žrtvoval bo tudi marsikaterega ministra, a bržkone mu ne bo uspelo spremeniti miselnosti skorumpiranih državnih in drugih funkcionarjev, ki omogocejo razcvet gospodarskega Čudeža. Ljudje so seveda besni, epilog tragedije so televizijske mreže prikazovale v neposrednem prenosu, s tem pa so še stopnjevale srd ljudi, ki končno zahtevajo kaznovanje pravih krivcev in ne običajnih grešnih kozlov.
VESOLJE / PRVIČ PO LETU 1975, KO STA SE ZDRU2ILA APOLLO IN SOJUZ
Izmenjava darov in pravi ruski žur na vesoljski kompozici Atlantis-Mir
Al Gore in Černomirdin čestitala posadkama za zgodovinski korak
CAPE CANAVERAL - Ameriški podpredsednik Al Gore in ruski prvi minister Černomirdin sta bila vzhičena, ko sta v Moskvi na ekranih gledala snidenje med posadko ameriškega vesoljskega trajekta Atlantis in posadko ruske vesoljske postaje Mir. Prvi je čestital zgodovinskemu uspehu, ki je postal neke vrste simbol bodočega sodelovanja, drugi pa je poudaril, da je to le prvi skupni korak na bodoči poti. V neposrednem telefonskem pogovoru je obenem Cer-nomirdin Čestital Američanom za skorajšnji njihov državni praznik 4. julij.
Seveda je bilo včeraj na vesoljski kompoziciji Atlantis-Mir enkratno vzdušje. Pred ameriško in rusko zastavo sta si posadki izmenjali darove. Ameriška je vsakemu elanu ruske posadke, ki je preživel več kot sto dni v vesolju, podarila rožo, uro in priložnostne kolajne. Kapitan Atlantisa Robert »Hoot« Gibson, ki igra v neki rok skupini, pa je s seboj prinesel tudi nove strune za kitaro, ki je na vesoljski postaji Mir postala neke vrste simbol prostega Časa. Tega je seveda izredno malo, tokrat so napravili izjemo, saj je to prvo takšno srečanje po letu 1975, ko sta se združili vesoljski ladji Apollo in Sajuz. Seveda so tudi Rusi obdarili Američane, za obe posadki predvsem za Američane pa je bilo pravo doživetje pravi ruski žur, le da so vodko zamenjali s sadnimi sokovi. Dekleto-Poveljnika Vladimir Dežurov in Robert Gibson se prisrčno rokujeta. (Telefoto AP)	ma z Atlantisa pa seveda niso manjkali kavalirji.
LOS ANGELES / PO DALJŠI BOLEZNI
Umrla nekdanja hollywoodska zvezda Lana Turner
Zaradi osebnega življenja in filmskih vlog se je je držal naziv »dark lady«
LOS ANGELES - V življenju in na filmskem platnu ji je bila predvsem zaupana vloga »dark lady«, s tem da je bila v filmu uspešnejša, Čeprav ji velikega igralskega talenta ni pripisoval nihče. Vendar pa je plavolasa lepotica Lana Turner, ki je umrla po daljši bolezni, dolgo Časa zasedala prestižno mesto med hollywood-skimi zvezdami. Svoji lepoti se ima med drugim zahvaliti, da se je iz revščine prebila v bogat hollywoodski svet in v njem, kljub številnim osebnim dogodovšči-nam, dolgo vztrajala kot prvorazredna zvezda.
V življenju Lane Turner je vse precej hol-lywoodsko ali pa je bil njen življenjepis pri-
rejen klišejem star syste-ma. Rodila se je 8. februarja 1920 kot Julia Jean Mildred Francis Turner v kraju VVallace v zvezni državi Idaho. Očeta so ji ubili med ropom, ko je bila stara deset let, nato se je družina preselila v Los Angeles, kjer naj bi mlado lepotico - tako se pripoveduje - opazil nekakšen talent scout in rodila se je Lana. Se bolj kot vloge v filmih, ji je sloves »dark lady« prinesel umor ljubimca, gangsterja Johnny Stompa-nata, ki ga je zakrivila njena najstniška hci Cheryl, Med njene zadnje zvezdniške nastope sodi tudi prevzem posebne nagrade na lanskem festivalu v San Sebastjanu.
18
Sobota, 1. julija 1995
SVET
NOVICE
Egipt in Sudan le korak od vojne
KAIRO - Sudanska amabasada v Kairu je vCeraj sporočila, da je bil v drugem spopadu na egiptovsko-sudanski meji ta teden ubit en Častnik, večje Število vojakov pa naj bi bilo ranjenih. Do napada je prišlo v sredo pozno zvečer, ko naj bi egiptovske enote obstreljevale mejno postojanko v spornem trikotniku Halalib. Uradni sudanski predstavniki so še sporočili, da je Egipt še bolj okrepil vojaške enote ob meji, potem ko je izgnal 70 sudanskih vojakov, ki so skupaj z Egipčani patruljirali v Halalibu. V Kartumu, kjer je vlada islamskih skrajnežev vCeraj slove sno praznovala šestletnico prevzema oblasti, so zato pre pričani, da je »zahrbtni napad« le Se vprašanje Časa. Minister Abdel-Rahim Mohamad Husein je ob tem dejal: »-Egipt skuSa zaustaviti islamski trend. Ta zarota je že stara in nasne bo pretresla.« (Reuter)
Kazahstanski predsednik kot monarh
ALMA-ATA - Predsednik Nursultan Nazarbajev je vCe raj neizvoljeni kazahstanski skupščini predlagal ustavne spremembe, ki mu bodo zagotovile izjemno izvršilno oblast. »Naš glavni cilj je močna, neodvisna država,« je povedal marionetnim poslancem, ki so zamenjah tiste iz pred letom dni razpuščenega izvoljenega parlamenta. Odslej pa do leta 2000 bo Nazarbajev lahko zakonito razpuščal parlamente, izbiral predsednike vlad, njegove odlodteve pa bo prevladale nad skupščinskimi. »Se vedno bom imel manjšo oblast kot francoski predsednik,« je razložil Nazarbajev.
BLIŽNJEVZHODNA MIROVNA POGAJANJA
Kljub neuspehu nihče ni razočaran
V mirovni proces se vključuje tudi Libanon
POGAJANJA O GOLANU
SE NISO KONČANA
Načelnika generalštabov izraelske in sirske vojske sta se po treh dneh pogovorov v VVashingtonu razšla brez dogovora o varnostnih ukrepih ob umiku Izraelcev z Golana.
IZRAELSKI VARNOSTNI PREDLOG
■
■
VVASHINGTON (Reuter) - Vrhovna poveljnika sirske in izraelske vojske generalporočnika Hikmat Sihabi in Amnon Sahak sta vCeraj zaključila tridnevna pogajanja v ameriški prestolnici, ne da bi dosegla sporazum o varnostnih ukrepih ob morebitnem umiku židovskih enot z Golana. Kljub neuspehu, pa nihče ni zares razočaran, Čeprav sirski mediji Izrael obtožujejo, da namerno zavira napredek mirovnih pogajanj. »Vse to se je zgodilo zato, ker izraelska stran ni sprejela popolnega umika z Golanskega višavja in južnega Libanona ter zavrnila uveljavitev enakovrednih in uravnoteženih varnostnih ukrepov,« je zapisal sirski uradni dnevnik Taura.
Vojaška pogajalca sta se načelno sicer dogovorila o sistemu zgodnjega opozarjanja in demilitariziranih območjih, vendar pa Se naprej ostaja sporno doseganje teh ciljev, Sirija
soglaša z zgodnjim opozarjanjem iz zraka, ne soglaša pa se s postavitvijo opazovalnih točk na Golanu, ki jih je zahteval Izrael. Odločno zavrača tudi predloge o ukrepih za izgraje-
vanje zaupanja, kot je »vroča« telefonska linija med vojaškimi poveljstvi obeh držav. Po tej zvezi naj bi se predčasno obveščali o vojaških manevrih. »Razhajanja so zelo velika. Med najpomembnejšimi vprašanji ni niti enega, za katerega bi lahko dejal, da smo ga rešili ah dosegli sporazum,« je dejal izraelski poveljnik Sahak, ki pa je poudaril pomen začetka dialoga. »Obe strani morata še naprej nadaljevati s pojasnjevanjem svojih stalisc,« je izjavil za izraelsld radio. Židovski mediji so objavili tudi novico, da se bosta prvič multilateralnih bližnjevzhodnih pogajanj med Izraelom, Jordanijo in Palestinci udeležila tudi Sirija in Libanon, kar pa židovska vlada ni želela uradno potrditi.
Ameriški predsednik Bill Clinton je pohvalil novo srečanje vojaških delegacij, ki sta se brez uspeha sestali že leta 1991. Po pogovom z generaloma je dejal, da je »dosežen napredek nanj naredil velik vtis«. Tudi državni sekretar VVarren Christopher je izrazil zadovoljstvo ob »izrednem koraku naprej«, obenem pa opozoril, da je do končnega uspeha Se dolga pot. »Popolnoma jasno je, da so

Aviv^-v^^; REUTER \ <SX
OBMOČJE DELNE VOJAŠKE NAVZOČNOSTI
40 km
Predlog sporazuma predvideva oblikovanje demilitariziranega območja, novo razmejitveno črto, območje delne vojaške navzočnosti, sistem za zgodnje opozarjanje in mirovne enote za nadzor meje.
najtežje naloge Sele pred nami,« je dejal in napovedal obisk posebnega koordinatorja za Bližnji vzhod Denisa Rossa, ki bo v Izrael pripotoval konec meseca. Izraelska vlada je včeraj napovedala tudi srečanje zunanjega ministra Simona Peresa in voditelja PLO Jaserja Arafata, ki naj bi se danes vnovič skušala dogovoriti o razširitvi palestinske avtonomije na Zabodem bregu. Peres je pred srečanjem povedal, da »s polno paro išCejo možnosti, da bi vendarle razrešili sporna vprašanja.« Obe strani sta dolocih 1.
julij za datum začetka nadaljevanja uveljavitve določil izrael-sko-palestinskega mirovnega sporazuma iz leta 1993. Židje so se že pred letom obvezah, da bodo svoje enote umaknil z Zahodnega brega in omogocih palestinske volitve. Vendar pa zaradi varnostnih razmer v mestih Hebron, kjer med sto tisoč Arabci živi Štiristo Zidov, Betlehem in Ramah odlaša z umikom svojih enot. Pogajanja zavira tudi dejstvo, da je v Izraelskih zaporih Se vedno veC kot pet tisoč palestinskih političnih ujetnikov.
SEVERNA IRSKA
Začetek pogajanj o usodi Ulstra
V ospredju sta vprašanji zapornikov in razorožitev paravojaških skupin
ULSTER - London in Dublin sta vCeraj začela vrsto dvostranskih sestankov o Ulstru, kjer so se vnovič prebila v ospredje vprašanje razorožitve paravojaških skupin, usoda zapornikov, zlasti pa vprašanje politične prihodnosti premierja Johna Majorja.
Palestinsko dekle luča kamenje
Irski minister za zunanje zadeve Dick Spring in britanski minister za Severno Irsko Patrick Mayhew sta v Londonu pretehtavala do-kumenete, ki sta jih njuni
VELIKA BRITANIJA
John Major se bo moral trdo boriti za ohranitev stolčka
Protikandidat John Redwood napoveduje spremembe - Javnomnenjske raziskave favorizirajo Michaela Heseltina
LONDON - Boj za položaj voditelja britanske konservativne stranke se je razgrel. John Redvvood, Majorjev protikandidat, je vCeraj dejal, da sedanji ministrski predsednik nima možnosti za zmago na prihodnjih vohtvah.
Redvvood v svojih nastopih pred torkovim prvim krogom vohtev novega voditelja stranke vztrajno zavraCa očitke, da je »Thatcher številka 2« in poudarja svojo privrženost spremembam: »Moje
vodstvo bo pomenilo spremembe, tako v obliki kot vsebini. Britanskemu konservati-vizmu bom vrnil barvo, polet, navdušenje in veselje do našega dela.«
Premier John Major se je v
John Redvvood, kandidat za Majajevega naslednika (telefoto: AP)
petek iz pregretega ozračja VVestminstra odpravil med volilce. Zagotavlja sicer, da je bila njegova pot v Chatham in Rochester na jugu Anglije načrtovana, še preden se je odločil za odstop s položaja predsednika konservativcev. Soimenjak Redvvood, zdaj že nekdanji minister za Wales, je v prestolnici prepričeval svoje konservativne poslanske kolege, da naj 4. julija raje volijo zanj, kot pa za medlega predsednika vlade.
O vodji konservativcev bo odločalo vseh 329 parlamentarnih poslancev stranke. Major mora za ohranitev stolčka zbrati večino in še dodatnih 50 glasov. Število ni nedosegljivo, toda verjetno bi premier, če bi proti njemu glasovalo sto ah več poslancev, temeljito razmislil o smiselnosti nadaljnjega vztrajanja na Dovvning Streetu 10. Če se bo Major po prvem krogu umaknil iz boja, se bodo opogu-mili tudi nekateri elani kabineta, ki so zdaj, vsaj z besedami, na njegovi strani. Tako se za spopad že- ogrevajo privr-
ženci desno usmerjenega ministra za zaposlovanje Michaela Portilla, medtem ko ima po mnenju opazovalcev več možnosti za uspeh minister za trgovino Michael Heselti-ne, ki se nagiba k sredini.
Predsednik vlade je sicer v svojem četrtkovem nastopu v parlamentu požel val odo-bravnj, kar mu je nedvomno vlilo novih moči, toda petkov
Economist ga je postavil na trdnejša tla. Raziskava javnega mnenja, ki jo je opravila ugledna agencija MORI je pokazala, da bi konservativci pod Majorjevim vodstvom na vohtvah izgubih proti laburistom s 24-odstotno razliko, medtem ko bi bila s Heselti-nom na Čelu stranke razlika »samo« 19-odstotna.
Gerrard Raven / Reuter
Britanski premier John Major (telefoto: AP)
ministrstvi pripavili na temo različnih variant morebitne razorožitve.
Načrt, ki sta ga v torek v Cannesu objavila John Major in njegov irski kolega John Bruton, poskuša natančneje odgovoriti na vprašanja kje, kako in koga naj bi razorožili. Ira skupaj s protestantskimi milicami takšno možnost odločno zavrača, Četudi bi šlo za zgolj simbolično in enostransko dejanje. London in Dublin si zaradi tega Se ne pulita las in mimo vztrajata v prepričanju, da se je mogoCe vnaprej dogovoriti o vseh tehničnih in operativnih podrobnostih, dokler ne bo končno znan tudi odgovor -kdaj se bo to zgodilo. Dick Spring in Patrick bosta bržkone spregovorila tudi o usodi vojaka Leeja Clegga, ki je bil leta 1990 obsojen na dosmrtno jeCo zaradi uboja neke mladoletnice v Belfastu, do katerega je prišlo med rednim obhodom vojaških patrulj. Na dekle, ki se je pripeljalo v ukradenem vozilu, so vojaki stre-Ijali in jo ubili. Vojaški, unionistični in desničarski konzervativni krogi so se zavzeli za njegovo osvoboditev. Ce bi jim uspelo, bi naleteli na ogorCen odziv med ulstersko nacionalistično skupnostjo, ki bi v najboljšem primeru zahtevala takojšnjo pomilostitev veC kot 700 republikanskih »žrtev spopadov«, ki so še zmeraj za rešetkami. Pac pa se irska in britanska delega-
cija po vsej verjenosti ne bosta pretirano ukvarjah s Četrtkovimi zloveščimi napovedmi, ki jih je sporočil eden od unionističnih poslancev, da naj bi se ha znova začela »postopoma zatekati k nasilju«. Taksno alarmantno možnost so namreč v Belfastu odločno zanikali tako v vladnih kot v policijskih krogih. Vsi, ki jim je na Severnem Irskem naložena skrb za varnost in se redno udeležujejo ministrskih zasedanj, bodo oba ministra vsekakor morali obvestiti, da bo varnostni položaj v prihajajočih poletnih mese-ceih še zmeraj precej napet. Policija predvideva, da se bodo začela stopnjevati izzivanja, vključno z medsebojnimi spopadi mladostniških tolp, ki bodo bolj ali manj usmerjane, zlasti ob tradicionalnem protestantskem shodu 11. in 12. julija, kakor tudi ob obletnici premirja (31. avgusta), ki ga je razglasila Ira.
Londonski sestanek, od katerega tudi sicer niso pričakovali kakšnih posebnih sklepov, je tako zaznamovala predvsem skrb za nadaljnjo usodo premierja Johna Majorja. Premier bi namreč utegnil doživeti tudi poraz v spopadu za položaj na Čelu stranke, ki ga je postavil na kocko, skupaj z možnostjo svojega nadaljnjega bivanja na Dovvning Streetu. To pa bi pomenilo vračanje anglo-irskega dialoga na začetek - prav v trentku, ko se je dotaknil najbolj vročih tem: razorožitve, usode političnih zapornikov in začetka uradnih pogajanj.
Philippe Bemes Lasserre/ AFP
BOSNA IN HERCEGOVINA
Tornado v vrtincu vojne
BONN (dpa) - Nemški parlament je v petek z veliko večino sprejel načrt desno sredinske vladajoče koalicije, ki jo vodi zvezni kancler Helmut Kohl, za posredovanje oemskih vojaških enot na ozemlju nekdanje Jugoslavije. Po več kot šestumi razpravi v zveznem parlamentu je bi-ja odprta pot za vnovično vojaško posredovanje, po tem, ko je bilo Nemčiji po letu 1955 dovoljeno, da se znova oboroži. Srbi so zaradi zgodovinskih razlogov ves čas na-sprotovah nemškemu posredovanju na Balkanu.
V drugi polovici julija bodo odposlali prvi letalski kontigent iz oporišča v severni Italiji, ki bo štel tisoč otož. Enote bodo uporablja-Oe za izvidniške polete nad Bosno. V kontigentu je tudi Sest lovcev tipa ERC-Tor-Oado, katerih naloga bo braniti izvidniška letala in uničevati srbske radarske Postaje. Poleg tega bo Nemčija v začetku avgusta poslala sanitetno enoto, ki bo
štela približno šesto mož in bo v sestavi nemško-fran-coske vojaške bolnice, ki bo imela sedež v Splitu. Da je parlament lahko potrdil vojaško posredovanje, je morala Kohlova koalicija dobiti podporo iz vrst leve opozicije. Tako je glasovalo za vojaško posredovanje v Bosni 386 poslancev od 672, 258 pa je predlog koalicije zavrnilo. Zunanji minister Klaus Kinkel je pri-
znal, da je Nemčija s tem dejanjem postala soodgovorna za mednarodno ureditev. Po tem, ko se je Nemčija uspešno združila, je njena odgovornost za mednarodno ureditev še toliko večja, poleg tega pa imajo zavezniki vso pravico, da zahtevajo solidarnost Nemčije pri posredovanju. Zunanji minister Kinkel pa je poudaril, da je politična rešitev balkanskega spora še vedno primarni cilj. Mirovna misija ZN mora biti podprta z vsemi sredstvi, da bi se preprečile nadaljnje vojaške eskalacije. Medtem ko je obrambni minister Volker Riihe poudaril defenziven značaj nemške vloge v posredovanju, je voditelj opozicijske SPD Rudolf Scharping poudaril, da lahko uporaba lovcev Tornado pripelje samo do novih eskalacij. Po mnenju Scharpinga je bolj pomembno, da bi uporabili silo za spoštovanje embarga na dobavo orožja. Josch-ka Fisher, vodja opozicij-
Nemška bojna ladja na Jadranu
skih Zelenih je pozval vlado, naj preneha s preisku-šeno nemško zunanjo politiko mednarodnega vzdrževanja in naj raje poišče novo, sodobno obliko mednarodne velesile.
Več govornikov je opozorilo, da je nacistična Nemčija brutalno nastopila proti Srbom med drugo svetovno vojno, zato bi
morala biti v svojih akcijah bolj previdna kot drugi zavezniki. Kot kaže so si bile vše politične stranke v nemškem parlamentu edine le v tem, da je najbolj odgovorno za krizo v Bosni srbsko vodstvo. Večje število opozicijskih poslancev je sprejelo argumente vladajoče koalicije in glasovalo za posredova-
_______BOSNA IN HERCEGOVINA_______
Akaši nezaželjen v Sarajevu
Bosanska vlada zamrznila vse odnose z Združenimi narodi
SARAJEVO / ZAGREB (dpa) - Bosanska vlada je včeraj do nadaljnjega zamrznila vse odnose z vodstvom Združenih narodov. Bosanski pogajalec pri Združenih narodih Hasan Muratovič je napovedal, da se njegova vlada do nadaljnjega ne bo pogajala s posebnim odposlancem ZN za območje nekdanje Jugoslavije Jasusijem Akasijem. »Z Aka-Sijem se ne bomo več pogovarjali. Za nas praktično ne obstaja več. Z njim nočemo imeti več nobenih opravkov,« je Muratovič včeraj povedal v Sarajevu.
Člani nemške socialdemokratske stranke (telefoto: AR)
Hkrati z odločitvijo bosanske vlade je tudi sarajevska mestna uprava Jašušija Akašija razglasila za nezaželeno osebo, saj je po njenem mnenju glavni krivec za zadnjo hudo poslabšanje oskrbe bosanskega glavnega mesta. Po besedah Muratoviča je razlog za prekinitev odnosov z Akašijem predvsem
njegovo popuščanje Srbom. »Gospod Akasi se je pripravljen tudi v prihodnje pogovarjati z bosansko stranjo,« je v Zagrebu poudaril predstavnik Združenih narodov Philip Arnold. Bosanska vlada se je s tem ukrepom odzvala na neuresničitev načrta o vzpostavitvi varnostnih območij in pomanj-
OZADJE
Nemška letala za Bosno
BONN (dpa) - Nemško vojaško letalstvo je pripravljeno na vojaško posredovanje v Bosni. Nemčija bo dala na voljo naslednja letala: ECR-Tornado (Electronic Combat and Re-connaissance) je letalo, ki je namenjeno elektronskemu bojevanju. Tornado je v nizkem letu eno najhitrejših letal na svetu. Leti lahko tudi na višini samo 30 metrov približno 1000 km/h in ima radij delovanja 1200 kilometrov. Tornado z lahkoto poišče sovražnikov radarski sistem in ga tudi uniči. Posadka šteje dva člana, in sicer pilota ter njegovega pomočnika. BREGUET ATLANTIC
je namenjen za elektronsko preiskovanje, leti na višini 10 tisoč metrov in lahko ostane v zraku največ 12 ur. Posadka šteje 12 mož. TRANSALL ima
v posadki štiri člane in je namenjen transportu.
Nosilnost letala je 15 ton. Največja hitrost, ki jo letalo lahko razvije, je 500 km/h in leti največ
do 3000 km. Letalo Transall ima med drugim tudi sposobnost pristajanja in vzletanja na krajših vzletnih stezah.
kanje človekoljubne pomoči za prebivalstvo. Ze v četrtek je bosanski zunanji minister Muhamed Sačirbej dejal, da sarajevska vlada zaradi tega resno razmišlja o odpovedi mandata mirovnih sil Združenih narodov v Bosni.
Preskrbo nekaterih bosanskih kriznih območij je Visoki komisariat za begunce pri OZN (UNHCR) opisal kot »precej do skrajno kritično.« »Včeraj smo imeh po naključju srečo. Po dolgem času se je v muslimansko enklavo Bihač prebil konvoj s človekoljubno pomočjo,« je v Zagrebu povedala predstavnica UNHCR Alemka Lisinski. Druge konvoje UNHCR, ki od krize s talci nimajo več vojaške zaščite, Srbi v vzhodni Bosni zadržujejo tik pred njihovimi cilji, zato Gorazde in Žepa še vedno čakata na človekoljubno pomoč. »Nobene možnosti« pa UNHCR ne vidi za vnovično vzpostavitev zračnega mostu za Sarajevo, ki je prekinjen že od Začetka aprila. »Zračni most zdaj ni več tema pogajanj z lokalnimi 'srbskimi voditelji, temveč je postal del splošnega paketa vprašanj, o katerih se bodo pogajali na višji ravni,« je dodala Alemka Lisinski. Po besedah predstavnika UNHCR v Ženevi Rona Redmonda, lahko, če pride do take odločitve, zračni most za Sarajevo znova vzpostavijo v 72 urah. Zračni most so prekinili zaradi neprestanih srbskih napadov na transportna letala. Na bosanskih frontah so mednarodni opazovalci včeraj zabeležili le posamezne manjše spopade. V Sarajevu pa so v srbskem topniškem napadu umrli najmanj štirje ljudje. Tudi sedež Združenih narodov je bil včeraj tarča srbskega topništva.
nje v Bosni. Petintrideset poslancev SPD in trije poslanci Zelenih so napovedali, da bodo glasovali za vladni predlog, vojaški vodja bosanskih Srbov general Ratko Mladič pa jo je še enkrat obtožil, da je kriva za vojno v nekdanji Jugoslaviji. »Nemčija je vojno sponzorirala«, ker je želela »germanizirati Balkan«,
zato je Hrvate in Muslimane nastrojila proti Srbom. Predsednik samozvanega parlamenta bosanskih Srbov Momčilo Krajišnik se je opredelil proti nemškemu posredovanju v BiH. Krajišnik je obtožil nemško zvezno vlado, da je s svojo diplomacijo pripomogla k temu, da je jugoslovanska federacija razpadla.
NOVICE
Nesreča podpredsednika bosanske vlade
ZAGREB - Medtem ko v BiH vsak dan umre na desetine ljudi zaradi granat, se je včeraj okoli četrte ure zjutraj ponesrečil podpredsednik predsetsva in federacije BiH Ejup Ganič, ki se trenutno zdravi v splitski bolnišnici. Javnost so obvestili, da je avtomobil, v katerem se je peljal Ejup Ganič, nekje med Konjičem in Čapljino zapeljal s ceste in udaril v betonski steber. Ganiča so prepeljali v Metkoviče, kjer so mu nudili prvo pomoč, nato pa s helikopterjem v Split, kjer so ga operirali, tako da zdaj ni več v življenjski nevarnosti. (G.G.)
Nove kune dmgačne od mark
ZAGREB - Narodna banka Hrvaške bo dala v obtok nov bankovec za deset kun, ki se od sedanjega razlikuje samo po barvi - ne bo več vijoličast, pač pa sivozelen. S tem bo zadoščeno tudi zahtevi nemške Bundesbank, ki je že lani opozorila hrvaško centralno banko, da bankovec močno spominja na bankovec za deset mark, zaradi česar bi ga veljalo spremeniti, saj lahko sicer pride do prepogostih zamenjav. Ker pa bo še naprej v obtoku vijo-ličasti bankovec za deset kun, ki ga bodo umikali postopno v okviru obvezne menjave poškodovanih bankovcev, bo še naprej prihajalo do pomot, zlasti pri tistih, ki s podobnostjo niso seznanjeni, kar se je kar nekajkrat primerilo trgovcem v Nemčiji. (G. G)
Obsodili in izpustili irske teroriste
BONN (Reuter) - Včeraj je nemško sodišče obtožilo na zaporno kazen tri aktiviste Irske republikanske armade, zaradi bombnega napada na britansko kasarno leta 1989. Obenem jih je sodišče izpustilo, ker so med tem že odsedeli sedem let zaporne kazni. Ker so odsedeli že dve tretjini svoje zaporne kazni, jih je sodišče enostavno pustilo na prostost. Pauline 0’Kane in Celle 0’Kane ter Patrick Murray so bili obtoženi, da so delali za udarne enote Ire. Z namenom, da bi Severna Irska postala neodvisna od Velike Britanije, so 1989 nastavili 150-kilogramsko bombo v bližini britanske kasarne v Osnabruecku v Nemčiji. Trojica je prva udarna skupina Ire, ki je bila obtožena za terorističo akcijo v Nemčiji, potem, ko je Ira leta 1987 začela svojo zloglasno triletno teroristično kampanjo v kontinentalni Evropi. Kot kaže, so nemška sodišča bolj prizanesljiva do irskih teroristov, potem ko je Ira lansko leto razglasila enostransko premirje.
Težave z besedilom Biotehnične konvencije
STARSBOURG (dpa) - Odbor za biotehniko pri Svetu Evrope še vedno ni uspel sprejeti primernega besedila za Biotehnično konvencijo. Na včerajšnjem zasedanju odboraje prišlo do spora v zvezi z medicinskimi spoznanji na tem področju. Predstavnik Nemčije, ki ga je podprl tudi avstrijski predstavnik, se je izrekel proti nadaljevanju teh poskusov na ljudeh. Odbor za biotehniko se bo sestal znova v septembru. Do takrat mora biti tekst pripravljen, da bi ga lahko obravnaval komite ministrov držav članic.
KOMENTAR
Jelcin se je prelevil v posrednika
Štiriindvajset ur pred današnjim politično skrajno kočljivim glasovanjem ruske dume o zaupnici vladi premiera Cemomirdina se zdi, da so se v soočanje zapletene strani - duma na eni strani ter Jelcin in Cemo-mirdin na drugi - odločile za popuščanje. Na dlani je, da zdaj tudi državnemu predsedniku ni veliko do tega, da se vladna kriza razplete s predčasnimi volitvami, ali povedano na pozitiven način, da mu je veliko do tega, da ostaneta tako parlament kot tudi vlada v sedlu do 17. decembra, ko bodo volitve v dumo novega sklica.
Takšen izid utegne biti po Jelcinovem okusu tudi zato, ker se je v dneh po prvem glasovanju o nezaupnici (21. junija) začelo postavljati vprašanje o predsednikovi vlogi v šestmesečni čečenski vojni, v kateri je ruska vojska uporabljala tako sporen način vojskovanja, da se je Jelcin nekajkrat znašel pod hudim pritiskom zahodne politike. Zoper zaostrovanje spora med zakonodajno in izvršilno oblastjo pa govore tudi številke. Ko je duma pred desetimi dnevi prvič glasovala o nezaupnici, jo je potrdila z 241 proti 72 glasovom; potrdila jo je skratka s 15 glasovi veC, kot je navadna večina (226 od 450 glasov). Podatek govori o tem, da je mogoCe to vladi sovražno večino z nekaj političnega prepričevanja brez posebnih težav razbiti. Med tistimi, ki so glasovali za nezaupnico, je precej takšnih, ki so po glasovanju zagotavljali, da njihov namen ni bil rušiti vlado in sprožati politično krizo, marveč pomagati Čemomirdinu, da se znebi nesposobnih »represivnih« ministrov. Se večje težave pa so pred premieram, ki je takoj po prvem glasovanju o nezaupnici odgovoril z nasprotnim udarcem in zahteval glasovanje o zaupnici v desetih dneh, Četudi je bilo za drugo in odločilno glasovanje Časa tri mesece. Za zaupnico bi moral Cernomirdin danes zbrati prav tako navadno vedno, kar pa ni lahka naloga.
Rešitev, ki se ponuja, je kompromis med dumo, ki naj bi tokrat nezaupnico zavrnila, ter premieram, ki naj bi umaknil svojo zahtevo o nezaupnici.
Vse je zdaj odvisno od tega, ali bo vsaj del opozicijskih poslancev zadovoljen z Jelcinovim sklepom o usodi represivnih ministrov in drugih vladnih funkcionarjev, ki so ponudili odstop. Za zdaj se zdi, da je v tem spopadu spet najbolje manevriral predsednik, ki se je iz pozicije dvojnega sostorilca - po eni plati Cernomir-dinovega v hitri akciji zoper opozicijo v dumi, po drugi pa zavoljo Šestmesečnega molka sostorilca represivnih ministrov - prelevil v posrednika med obema vejama ruske oblasti.
Vsaj v tolikšni meri kot novico o popuščanju napetosti med dumo in vlado pa so pomembne tudi novice o razvoju pogajanj s Čečenskimi uporniki. Vodja delegacije, ki se pogaja z uporniki (vodi jo predsednik zveze in-dustrijalcev Volski, kar je gotovo zanimiva posebnost), je namreč sredi tedna izjavil, da je Jelcin delegaciji razširil pooblastila, ta »razširitev« pa naj bi se nanašala na politično rešitev krize. Moskva naj bi CeCenom obljubila pospešeno organiziranje lokalnih volitev, hkrati pa naj bi pripravili tudi sporazum, s katerim naj bi CeCenski republiki znotraj ruske federacije zagotovili avtonomijo, kot jo imajo zdaj Tatari v Tatarstanu.
Marijan Sedmak
n RUSUA / PRED DANAŠNJIM GLASOVANJEM O ZAUPNICI VLADI
Jelcin je žrtvoval dva
ministra in šefa FSB
Predsednikov sklep ključen za razplet v dumi
MOSKVA - Iz urada ruskega predsednika so včeraj sporočili, da je Boris Jelcin sprejel odstop notranjega ministra Vikotrja Jerina, ministra za narodnosti Nikolaja Jegorova in Sefa zvezne varnostne službe (FSB) Sergeja Stepasina, odpustil pa je tudi Jevgenija Kuznecova, načelnika uprave v stavropolski pokrajini, kjer se je odigrala drama s talci, ki so jih zajeli čečenski teroristi.
Obrambni minister Pavel Gračov, ki je v četrtek na zasedanju Sveta za varnost prav tako ponudil odstop, bo očitno ostal na položaju. Trije ministri in vodja FSB, ki so po mnenju ruskih poslancev med najbolj »zaslužnimi« za neugoden razvoj dogodkov v Čečeniji, so bili prisiljeni odstopiti po tem, ko je spodnji dom parlamenta za-
hteval, naj jih odstranijo s položaja kot glavne krivce za tragedijo v Bu-djonovsku. Odločitev predsednika Jelcina utegne prelomno vplivati na izid današnjega glasovanja o zaupnici vladi premiera Viktorja Cernomir-dina. Ce pa bodo ruski poslanci danes vendarle sklenili, da ne podprejo vlade, bo moral Jelcin bodisi odstaviti Cemomir-
dina in njegovo garnituro bodisi razpustiti parlament in razpisati predčasne volitve.
Ruski premier je včeraj - Se preden je prišla novica iz Jelcinovega urada -izjavil, da je odstop ministrske trojke povsem pravilna poteza, saj morajo tisti, ki so odgovorni za človeška življenja (v Bu-djonovsku je umrlo 121 ljudi), plačati za svoje napake. Sam Cernomirdin se je od vojaške akcije v Čečeniji ogradil, poleg tega pa mu je treba pripisati zasluge za razplet krize v Budjonovsku in začetek novih mirovnih pogajanj s čečenskimi uporni-
Ruski premier Viktor Cernomirdin (telefoto: AR)
Boris Jelcin s člani Sveta za varnost (telefoto: AR)
ki. Ameriški podpredsednik Al Gore, ki se je včeraj v Moskvi s Cerno-mirdinom dogovarjal o ustanovitvi novega mednarodnega telesa za nadzor nad Širitvijo konvencionalnega in jedrskega orožja, je svojega sogovornika na tiskovni konferenci izrecno pohvalil kot »rešitelja več tisočih življenj«.
Z včerajšnjim Jelcinovim sklepom so se možnosti za »preživetje« sedanje ruske vlade krepko povečale, vendar bo šele danes dokončno jasno, ali je odhod Jerina, Jegorova in Stepašina zadovoljil poslance dume. Ti so že prejšnji teden izglasovali prvo - nezavezujo-Co - nezaupnico vladi, ki jo je Jelcin zavrnil. Ce bi se danes zgodba ponovila, se bo moral predsednik odločiti, koga naj žrtvuje - vlado ali parlament. Dilema naj ne bi bila pretežka, saj se Jelcin gotovo ne namerava odreči Cernomirdinu, svoji desni roki.
Timothy Heritage, Reuter
RUANDA
Sodišče za povzročitelje genocida
Pravi krivci so še na prostosti - Zaprtih že 43 tisoč osumljencev
HAAG/NAIROBI - Načrtovan in sistematičen genocid nad skoraj milijonom ljudi - zaradi tega se bo 70 do 100 voditeljev nekdanjega hutujskega režima v Ruandi zagovarjalo pred posebnim sodiščem Združenih narodov. V torek je enajst sodnikov slovesno zapriseglo v Haagu. Prav tako kot pred poldrugim letom sodišče za vojne zločine na območju nakdanje Jugoslavije, se bodo te razprave začele s praznimi klopmi za obtožence. Ah bodo krivci sploh kdaj sedeh na teh klopeh, še nihče ne ve.
H glavnim krivcem za pokole manjšinskih Tutsijev so po navedbah organizacije za človekove pravice Afričan Rights člani začasne ruandske vlade, ki je aprila 1994 po umoru predsednika Juvenala Habyarimana prevzela oblast, poveljniki predsedniške garde in hutujske milice, častniki in vojaki armade ter lastniki radia »Mil-le Collines«, ki je Hutuje sprva pozival k umorom Tutsijev, nato pa k begu iz Ruande. Glavni tožilec mednarodnega sodišča za Ruando Richard Goldstone, ki vodi tudi tožilstvo sodišča ZN za vojne zločine, storjene na območju nakdanje Jugoslavije, namerava že letos spisati prve obtožnice. »Sodišče za Ruando bo morda veliko hitreje ukrepalo kot mednarodno sodišče za območje nekdanje Jugoslavije,« je povedal Goldstone. V tej vzhodnoafriski državi so
se namreč boji v nasprotju z Balkanom že končali. Toda mednarodni strokovnjaki za pravo so mnenja, da bo sojenje kljub temu zelo težavno, ker je večina dokazov uničenih. Priče sicer lahko ideni-tificirajo morilce, zločinov belih ovratnikov pa na ta način ne morejo dokazati. Največji problem tožilca Gold-stona je dejstvo, da nobeden od glavni krivcev še ni za zapahi. Po ocenah rdečega križa so v Ruandi v preteklih mesecih zaprli približno 43 tisoč osumljencev, ki pa so bili le izvajalci, ne pa naročniki genocida. Resnični krivci za zdaj mimo živijo v Evropi in Severni Ameriki, predvsem pa v Zairu in Keniji. Predsednika teh dveh držav, Mobuto Sese Seko in Daniel Arap-Moi, sta bila - tako kot Francija -dolga leta zaveznika režima Hutujev. Uspeh sodišč za Ruando bo verjetno v najve-
čji meri odvisen od podpore mednarodne skupnosti. Doslej je imel Goldstone v zvezi s tem precej slabe izkušnje. Pred enim mesecem se je v Kigaliju na neki konferenci pritoževal zaradi hudega pomanjkanja denarja. Dejal je, da prav pomanjkanje sredstev najbolj ovira njegovo delo. Nekatere zahodne države so Goldstonu nato obljubile sredstva v višini nekaj milijonov dolarjev. Polovico denarja bo prispevala Nizozemska. Nekdanja kolonijalna sila Belgija, ki je favorizirala Tutsije in s tem povzročila sovraštvo med obema plemenoma, je bila v zvezi s tem prav tako zadržana kot Francija, ki je brezobzirne voditelje Hutujev podpirala do zadnjega.
Za Ruando je kaznovanje krivcev po besedah predsednika Pastema Bizi-munga eksistenčno vprašanje. »Izredno težko bo preprečiti maščevanja, če pravici ne bo zadoščeno. Kaznovanje krivcev za genocid je pogoj za spravo med Hutuji in Tutsiji,« je Bizi-munga povedal ob svojem obisku v Haagu.
Christoph Driessen, Hubert Kahl/dpa
OECD
Stabilnejše migracije v razviti svet
Vedno več Azijcev v Evropi in ZDA - Širitev migracijskega okolja
PARIZ (AFP) - Poročilo 1994 Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) pravi, da migracije v države članice OECD v letih 1993 in 1994 označuje določena stabiti-zacija pritiva, razširitev različnih narodnosti in potrditev regionalnih preseljevalnih polov (Azija in vzhodna Evropa).
Stabilizacija je predvsem'rezultat ukrepov držav, ki sprejemajo ljudi, da bi obvladale priliv, in ne »redukcije svetovnega selitvenega potenciala«, je povedala OECD.
»Poleg tega,« pravi OECD, »je obvladovanje priliva samo delen odgovor«, saj morajo sprejemne države prav tako sodelovati pri razvoju emigracijskih držav, »kar je edina alternativa za vzpodbudo emigracij«.
Stabilizacijo priselitev pa bo treba v naslednjih letih še potrditi, razlaga OECD, ker novo povišanje ni izključeno, predvsem Ce bi gospodarsko izboljšanje vzpodbudilo industrializirane države, ki bi potrebovale še več tujih delavcev.
Novega zvišanja »ne bi smeli razlagati kot pomanjkanje učinkovitosti« politikov ali »kot fenomen, ki bi se poslabšal stanje zaposbtev«, pravi OECD, saj so v Nemčiji, Kanadi in ZDA v zadnjih petih letih doživeli povišanja imigracije, »ne da bi to negativno vplivalo na njihove gospodarske dosežke«.
Poleg tega razširitev izmenjav povzroča dodatne priselitve kvalificiranih delavcev in tudi začasne migracije delovne sile, poudarja OECD, ki prav tako opaža, da se je Število azijskih (Vietnam, Indija, Filipini, Kitajska...) narodnosti, ki prihajajo v Avstralijo, Kanado, ZDA in Japonsko, razširilo.
Migracije ne potekajo več samo v smeri se-ver-jug: poročilo potrjuje sedanjo teZnjo o regi-
onalizaciji migracijskih premikov v Aziji sami, med vzhodom in zahodom (ti premiki »oskrbujejo« predvsem Nemčijo, Avstrijo in Švedsko), in med državami vzhodne Evrope.
Druga potrjena težnja: pojavljanje imigracije v državah, ki so včasih bile emigracijske države (Španija, Italija. Grčija). Migracijsko okolje se tako počasi razširja.
V Evropi ostaja Nemčija glavna sprejemna država (990 tisoč ljudi leta 1993), sledijo ji Švica in Francija (približno sto tisoč oseb na leto), Velika Bretanija, Švedska in Belgija (približno 50 tisoč). V vseh državah, razen Švedske, je družinska skupnost glavna imigracijska komponenta.
Imigracija delavcev predstavlja 20 odstotkov priselitev v Avstraliji in Kanadi, 30 odstotkov v Franciji in 40 v Švici. Politični begunci predstavljajo 15 odstotkov priselitev v ZDA in Avstraliji, deset odstotkov v Kanadi, pet v Švici in Veliki Britaniji. Švedska je leta 1992 sprejela 80 tisoč prosilcev azila, od tega 80 odstotkov iz Bosne.
Polovica prosilcev v OECD prihaja iz Evrope (predvsem nekdanje Jugoslavije in Romunije), drugi iz Azije (Kitajska, Indija, Sri-Lan-ka, Turčija) in Afrike (Alžirija, Somalija...). Manj kot deset odstotkov prosilcev dobi status begunca v Belgiji, Italiji in Norveški, 28 odstotkov v Franciji (leta 1993), štirje odstotki v Nemčiji (leta 1992), v Kanadi pa kar 50 odstotkov. Rojstva tujcev v državah OECD prispevajo k upočasnitvi demografskega staranja, ki se pojavlja v večini industrializiranih držav. V Nemčiji, Švedski in Franciji ta rojstva predstavljajo deset odstotkov vseh rojstev, skoraj 38 odstotkov v Luksenburgu in 24 odstotkov v Švici.
Nov korak k miru v Čečeniji
MOSKVA (dpa)-Vlada v Čečeniji, ki jo je tik pred izbruhom vojne postavila Rusija, je pripravljena odstopiti in s tem omogočiti svobodne volitve, ki so napovedane za jesen. Po navedbah tiskovnih agencij sta to v petek v čečenskem glavnem mestu Grozni povedala Salambek Hadžijev, vodja tako imenovane »vlade ponovnega nacionalnega rojstva«, in Umar Avturhanov, predsednik komiteja za nacionalno enotnost, ki naj bi bil neke vrste čečenski parlament. Ruska in čečenska delegacija sta na mirovnih pogovorih povedali, da bo čečenski spor kmalu zglajen. Vodja čečenske delegacije Usman Imajev je dejal: »Vzdušje je optimistično.« Dogovor o prekinitvi ognja kljub manjšim incidentom spoštujeta obe strani. Odstop, ki sta ga ponudila Hadžijev In Avturhanov, je del od Rusije predlagane »variante nič«, ki predvideva nov politični Start v Čečeniji. Kot odgovor niški potezi pa zahtevajo odstop Dzoharja Dudajeva. Čečenska stran se načeloma strinja z ruskim predlogom, Dudajev pa se še ni uradno odzval na ruski predlog. Hadžijev je predlagal, da bi s privrženci Dudajeva do jesenskih volitev vodil prehodno vlado. Po navedbah tiskovne agencije ITAR-TASS, ki se sklicuje na kroge blizu ruske delegacije, sta se ruska in čečenska stran dogovorili, da bosta Sele po volitvah razpravljali o prihodnjem političnem statusu Čečenije.
Tako bo Rusija imela možnost, da se o stopnji čečenske neodvisnosti pogaja z novim čečenskim vodstvom. Vodstvo Dudajeva pa ima možnost, da Cečenci na volitvah potrdijo željo po neodvisnosti. Volilno pravico bodo imeli vsi prebivalci Čečenije, kot tudi na desettisoce beguncev, ki se nahajajo v drugih delih Ruske federacije. Jesenske parlamentarne in predsedniške vohtve bodo pod budnim očesom mednarodnih opazovalcev.
MENJALNIŠKI TEČAJI
30. junij 1995
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100 IR)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
_A banka Ljubljana	81,50	81,95	11,45	11,65	6,88	7,28
A banka Koper	81,45	81,90	11,43	11,65	6,90	7,27
A banka Nova Gorica	81,45	81,90	11,46	11,66	6,90	7,30
Janka Celje d.d., t: 063/431-000	81,75	82,20	11,50	11,70	6,90	7,40
Janka Noricum d.d., f: 133-40-55	81,40	81,95	11,45	11,65	6,90	7,20
Janka Vipa NG, t: 065/ 28-511	81,52	81,90	11,38	11,60	6,90	7,07
Come 2 us Jel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12	81,65	81,85	11,50	11,60	6,95	7,15
Jreditanstalt d. d.	81,40	82,00	11,45	11,65	6,95	7,20
Hida, od 7-/9, sob od 7-14	81,83	81,86	11,57	11,60	7,00	7,05
Jirika Ljubljana, t: 12-51-095	81,80	81,84	11,57	11,59	7,02	7,04
Kompas Hertz Celje Jel: 063/ 26-515, od 7-19, sob od 7-13	81,70	82,10	11,53	11,60	6,90	7,05
Kompas Hertz Velenje fet 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13	81,70	82,00	11,53	11,60	6,90	7,05
Kompas Hertz Idrija Jel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-13	81,70	82,00	11,53	11,60	6,90	7,05
Kompas Hertz Tolmin 7el: 065/ 81-707, od 7-15, sob od 7-13	81,70	82,00	11,53	11,60	6,90	7,05
Kompas Hertz Bled Jel: 064/ 741-519, od 7-19, sob od 7-13	81,70	82,00	11,53	11,60	6,90	7,05
Kompas Hertz Nova Gorica Jel: 065/ 28-711 od 7-19, sob. od 7-13	81,70	82,00	11,53	11,60	6,90	7,05
Kompas Hertz Maribor Jel: 062/ 225252, od 7-19, sob od 7-13	81,70	82,00	11,53	11,60	6,90	7,05
Nova kreditna banka Maribor d.d.	81,00	82,10	11,40	11,75	6,80	7,30
Lemo Šempeter,!: 065/ 32-250						
Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009	81,70	82,00	11,50	11,65	6,85	7,15
Poštna banka Slovenije	79,90	81,95	10,65	11,70	6,40	7,25
Jublikum Ljubljana, t: 312-570	81,70	81,74	11,59	11,60	6,98	7,01
Jublikum Piran, t: 066/ 73-269	81,65	81,88	11,53	11,59	6,97	7,08
Jublikum Celje, t: 063/ 441-405	81,70	82,10	11,54	11,63	6,95	7,30
Jublikum Maribor, t: 062/ 222-675	81,85	81,95	11,57	11,59	6,85	7,10
Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355	80,90	82,10	11,59	11,73	6,70	7,20
Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 .	81,75	81,88	11,50	11,58	6,97	7,03
Publikum NM, t: 068/ 322-490	81,55	81,94	11,50	11,63	6,95	7,15
Jublikum Žalec, t: 063/ 715-114	81,61	81,95	11,50	11,65	6,90	7,25
Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174	81,60	82,00	11,57	11,67	7,00	7,35
Publikum Kamnik, t: 061/832-914	81,70	81,95	11,50	11,69	6,95	7,20
JKB d.d.,***	81,20	81,95	11,35	11,74	6,80	7,10
JHP Kranj, t: 064/331-741	81,70	81,94	11,57	11,62	7,00	7,17
JZ KB d.d. Ljubljana	81,45	81,89	11,45	11,65	6,90	7,25
JBK Ljubljana, 1:061/444-358	81,40	81,60	11,35	11,74	6,80	7,10
Upimo Ljubljana, t: 212-073	81,80	81,84	11,57	11,59	6,97	7,03
Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:""
BCIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131
30. JONU 1995 valuta	v LIRAH nakupni	prodajni
ameriški dolar	1607,00	1673,00
nemška marka	1160,00	1207,00
francoski frank	330,00	344,00
holandski gulden	1035,00	1077,00
belgijski frank	56,40	58,70
funt šterling	2556,00	2660,00
irski šterling	2626,00	2733,00
danska krona	297,00	309,00
grška drahma	7,10	7,40
kanadski dolar	1167,00	1215,00
japonski jen	18,90	19,70
švicarski frank	1394,00	1451,00
avstrijski šiling	164,90	171,60
norveška krona	260,00	271,00
švedska krona	221,00	230,00
portugalski escudo	11,00	11,40
španska pezeta	13,20	13,80
avstralski dolar	1137,00	1184,00
madžarski florint	11,00	14,00
slovenski tolar	13,50	14,00
hrvaška kuna	300,00	320,00

		
30. JUNIJ 1995	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1614,00	1659,00
nemška marka	1170,00	1190,00
francoski frank	332,00	342,00
holandski gulden	1041,00	1064,00
belgijski frank	56,70	57,90
funt šterling	2570,00	2640,00
irski šterling	2644,00	2729,00
danska krona	299,00	307,00
grška drahma	7,20	7,80
kanadski dolar	1173,00	1208,00
švicarski frank	1408,00	1438,00
avstrijski šiling	165,70	169,70
slovenski tolar	13,40	14,20
			
26. JUNIJ 1995			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	8,50	9,00
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	8,60	8,90
Avstrija	Posojilnica Borovlje	8,50	9,00 '
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	8,60	9,20
Avstrija	Posojilnica Ločilo	8,50	9,10
Italija	Kmečka banka Gorica	13,40	14,20
Italija	Tržaška kreditna banka	13,50-	14,00
			
14. MAREC 1996	V DEM		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar		1.4098	
francoski frank		28.0770	
nizozemski gulden		89.1430	
belgijski frank		4.8360	
španska pesefa		1.0907	
danska krona		24.8600	
kanadski dolar		0.9945	
japonski jen		1.5464	
švicarski frank		20.0700	
avstrijski šiling		14.2070	
italijanska lira		0.8365	
švedska krona		19.4450	
r
Nakup in prodaja deviz podjetjem na dan 03.7.95
Nakupni Prodajni
1.	REDNI tečaj m DEM	8137	8138
2.	Banka nudi podjetjem tudi motnost TERMINSKEGA nakupa deviz za tolarje.
Podrobnejši kjomacije: iti I7-1S-IS2,302-326 in 302-315
.MENJALNICA HIDA 061/ 1-133-333
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista St. 124 z dne 30.6. 1995 - Tečaji veljajo od 1.7. 1995 od 00.00 ure dalje
				ZA DEVIZE		
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	036	avstr, dolar	1	79,7301	79,9700	80,2099
Avstrija	040	šiling	100	1153,6033	1157,0754	1160,5457
Belgija	056	frank	100	394,5777	395,7650	396,9523
Kanada	124	dolar	1	81,4499	81,6950	81,9401
Danska	208	krona	100	2077,7839	2084,0360	2090,2881
Finska	246	marka	100	2624,4068	2632,3037	2640,2006
Francija	250	frank	100	2314,1022	2321,0654	2328,0286
Nemčija	280	marka	100	8112,5404	8136,9513	8161,3622
Grčija	300	grd	100	—	50,0341	50,1842
Irska	372	funt	1	—	184,5461	185,0997
Italija	380	lira	100	6,8568	6,8774	6,8980
Rep. Hrvaška	385	hrv. kuna	100	—	2258,7671	—
Japonska	392	jen	100	132,3561	132,7544	133,1527
Nizozemska	528	gulden	100	7242,2271	7264,0192	7285,8113
Norveška	578	krona	100	1819,8051	1825,2809	1830,7567
Portugalska	620	escudo	100	76,7852	77,0162	77,2472
ŠvedsKa	752	krona	100	1540,3280	1544,9629	1549,5978
Švica	756	frank	100	9765,0650	9794,4483	9823,8316
Velika Britanija	826	funt šterling	1	178,9059	179,4442	179,9825
ZDA	840	dolar	1	112,2532	112,5910	112,9288
Evropska unija	955	ECU	1	149,3965	149,8406	150,2955
Španija	995	peseta	100	92,6452	92,9240	93,2028
Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 27.6.1995
								
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM	cena za vpis v 7» od nominalne vrednosti (tečai)			tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
		(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 27. 10. 1995:					1,700,000	842,257	803,828	1,646,085
110	98.7	367%	94.	1324%	96.i	i996%	170,000	84,226	80,383	164,609
UlK-MV. ŠT Od UCHOCCr-C.			Tečajnica boiznega trga št.: 117	Datum: 30. 6. 1995							
Vrednost. papir	obr. mdiv.	ex kupon St.daf.(3)	enotni tečaj	% sprem	datum	I 1		Max.	Min.	m sir
		► i	[TffittT!	reims					■	
HC	796	(4.5.93)	11.310	,09	28,6,	11.300	11.700			
JRB	1.600	(6.6.94)	12.530-	.56-	30.6.	12.720	12.960	13.190	12.540	5.764
5AL	500	(7)(29,8,94)	19.050	,47-	30.6.	18.720	19.400	19.050	9.0500	572
SKBR	458	(16.5.94.)	27.300		30.6.		27.400	29.00	27.020	98.985
		miKJRV	BBS							
SOI	8,0	4.(31.12.94)	99,7	,05	30.6.	99,2	100,0	100,0	99,2	15.459
SOZ	9,5	8.(1.10.94)	103,9	,01	30.6.	103,6	103,9	104,0	103.8	80.816
S08	5,0	3.(30.11,94)	85,0	,58-	30.6.	84.7A	85,4	65,0	84.0	54.764
iSll	m	4.(15.1.95)	94,8	,53	30.6.	89,0	94,8	95,0	M,5	2.941
SS1D)	8,0	4.(31.12.94)	98,0	,06	30.6.	98,0	99,2	98,4	98,0	493
SS2D)	9j	8.(1.10.94)	103,3		29.6.	102,2				
SKB1	10,0	4.(1.11.94)	98,5	,92	30.6.	97,4	99,0	99,0	97,3	735
		14CTT1		IHlttfi						
iTBR			11.331	1,06	30.9.1	11.010	11.290	12.000	11.100	6.635
M)	10.000	(1.6.94.)	92.519"	5,19-	30.6.	85.600	86.500	92.400	85.000	24.022
■MD		(8)	13.110	3,05-	30.6.	13.340	13.600	13.680	13.340	1.362
m			20.602	4,18-	29.6.		21.940			
KMER			13.509		26.5.					
JKZ	218	(30.3.93.)	8.645	,80	30.6.	8.650	8.980	8.990	8.890	896
m	4.000	(8)(10.6.94.)	3.832	6,64	30.6.		3.269	3.380	3.150	4.980
im		(5)	797,9	,34-	30.6.	725,0	735,0	730,0	717,0	863
	35BE	"■MU		STiTT						
KBTP	4000	(23.5.94)	26.161"	6,00-	26.6.		33.500			
TNP			27.353"		21.6.		30.000			
SGSP		(6)	607,4		30.6.	610,0	699,0	640,0	640,0	64
JBKP			7.437"		22.6.		9.990			
/IPP			40.900		31.5.	41.300	41.450			
	MTi	»ilfclilE	UJTR?							
LEK	4.(	.11.941		99,0		15.6.	96,2				
m	11,0	4.(1.1.95)	92,6		28.6.	91,0	94,0			
M	12,0	6.(1.12.94)	99.5A	,51	30.6.	99,0	99,8	99.7	97,7	475
TJ	12,0	7.(1195)	99,8	JO-	29.6.					
=G0	10,0	l.jl.6.94)	99,0		23.6.	98,8	99,6			
SSGSl	10,0	4,(1.6.94)	31,0	6,06-	30.6.	25,0	43,0	26,0	25,0	7
Tečajnica izvenborznega trga
ST. 120/95-30. 6. 1995
Vrednost. [papir	obr. m.div.	ex kupon St.da[(3)	enotni tečaj	sprem	datum	povpras	poutia	Max.	Min.	im SIT
	im					hi	m		■	
JEAR			4.171		iST	2.560	3.900			
TRDO	119	(8.3.94.)	6.800		29.6.	6.800	10.000			
HBR0			3.780A	43.24	30.6.	2.680	5.000	3.787	3.500	62.755
INTR			2.500	23,08-	30.6.	2.001	2.800	2.500	2.500	50
RDR0			14.200		14.6.	10.100	12.000			
8GSR			329,3	8,64	30.6.	292,0	370,0	340,0	325,0	231
		■uto mr							H	
HBP0			3.094	5,60	30.6.	2.460	3.050	3.098	2.930	337
KBPI						16.000				
KBPP			24.000		29.6.	18.000	30.000			
UBKC			3.587		27.6.	3.150	3.721			
DR0	10,0	9.(15.1.95)	98,2	.90-	30.6.	98,2	100,4	98.2	982	1
LOK	10,0	(1.10.94)	92,0		30.6.	91,0	94,9	92,0	92,0	462
ML|0	10,0	(1.4.94)	95,0	,04	30.6.	95,0	97,0	95,0	95,0	26
JSM0	10.0	(1.10.94)	85,1		23.6.	78.1	95,0			
3LS0	10,0	81.9.94)	86,1	,05	28.6.	86,3	86,6			
mi	11,0	(1.8.94)	93,9	,16-	30.6.	93,1	94,3	93,1	93,1	7
3P0	10,0	6.(1.2.951	90,0		30.6.	90,1	92,3	90,2	90,1	1.353
UBKK	8,50	2.(15.4.95)	100,0		15.3.	25,0				
VPI0	10,0	(1.10.94)	98,8		30.1.	98,0	100,0			
KRATKOROČNI VREDNOSTNI PAPIRJI Blasajniski BS v DEM
SO dnevni (vSIT) 90 dnevni (v SIT) 120 dnevni (v SITI									
		TTTliTiTr							
BNB3l)rezniLbona(l,6.95) (1.6.95) delnaLbona(vSIT)NBS2 lelnaLbona(vSrr)NBS3		95,0 15.601 5.957	5,01 3029	26.6. 30.6. 30.6.	lil-E	95,1 15.980 3.750	95,0 15.950 3.890	95,0 15.000 3.501	1.900 6.772 3.609
150.000 SiTshipaj maj lolaiskidelmaj devizni del maj 150.000 SiTshipaj maj iolaiski del maj devizni del maj									
SBI	26.6.95		preišnii			d T		d%	
	1.038,95		1.050,73			-11,78		-1,12	
Vse pravice pridržane. Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blagajniški zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najnižja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj: borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z - zadržano trgovanje; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosežena 30-oostotna omejitev - trgovanje je zadržano.
Obveznice z anuitetnim odplačilom glavnice: RS01, RS08, RSLl, SKB1, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti le-tega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo le-tega; (4) - dospele obresti od vključno kupona, ki je zapadel 1.3. 93 dalje niso bile izplačane; (5) - od 12.4.94 delnica kotira brez kupona za 1.93; (6) - od 26.5.94 delnica kotira brez kupona za 1.93 in 92; (7)-izplacilo akontacije dividende za 1.94; obr. m. - obrestna mera (obveznice); div. - dividenta (delnice) v SIT, ce ni navedeno drugače; max. - najvisji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papirja.
				
Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 27. junija 1995 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečaie na tre	šiling frank marka lira funt dolar cvirni. Pri kon iu deviz oz. r	100 100 100 100 1 1 ikretnih f roseben	1157,5080 2319,0860 8140,0000 6,9638 179,9754 112,8204 »slih je možno odst doaovor.	1160,3520 2324,7840 8160,0000 6,9809 180,4176 113,0976 topanje glede na
banka	valuta	nakupni	prodajni
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je	DEM DEM nožno odstc	81,35 81,20 ponje.	81,63 81,59
Tečdjna lista za odkup in prodajo deviz pc Tečaj velja dne 30.junija 1995 od 00.00 do 24.			idjetij ure
banka	valuta	nakupni	prodajni
Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so dok* vefavni tečejnid Banke Sloverie, prt dugh val oziroma zmanjšano za OŽSodstotne točke. T do ECU = 30.0(1) na dan. Pri večjh prtlvih in nak ‘ Banke, ki objav|amo tečaje, se zavezijemo nem tečaju in v skladu s teksfom, Id dopolnjuje	DEM DEM DEM DEM DEM ieni na podle utah pa je raa 3Cai veljajo zc upinsetecajc kupovati in Dogpje nakup	81,30 81,45 81,35 81,30 81,30 gi srednjih tečaj •nege Banke Slov odkup prilivov jotočivsporazurr /rodegati tujo vok. a ali prodaje.	81,60 81,60 81,65 81,60 81,95 3V po trenutno snije povečano prodajo deviz MJ. rta po objavile-
Z® ljubljanska banka
NOVA LJUBLJANSKA BANKA D. D., LJUBLJANA
PODRUŽNICA MILANO
P i a z z a A. D i a z 2 Mi I a n o I tel.: 0039 2 864 65300 fax: 0039 2 864 653581
MILANSKI DEVIZNI TRG
30. JUNIJ 1995	v LIRAH		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	—	1639,720		
ECU	—	2180,010	—
nemška marka	—	1183,490	—
francoski frank	—	337,880	—
funt šterling	—	2615,350	—
holandski gulden	—	1056,520	—
belgijski frank	—	57,559	—
španska pezeta		13,517	—
danska krona		303,120	—
irski funt	—	2690,450	—
grška drahma	—	7,279	—
portugalski escudo	—	11,196	—
kanadski dolar	—	1190,790	—
japonski jen	—	19,320	—
Švicarski frank		1423,990	
avstrijski šiling	—	168,300	—
norveška krona	—	265,560	
švedska krona		225,070		
finska marka	—	383,020	—
avstralski dolar	—	1166,170	—
		
25. JUNIJ 1995	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	9,7000	10,2000
kanadski dolar	7,0500	7,4500
funt Šterling	15,5500	16,3500
švicarski frank	830,0000	862,0000
belgijski frank	33,7000	35,0000
francoski frank	197,5000	205,5000
holandski gulden	616,5000	640,5000
nemška marka	690,2000	716,2000
italijanska lira	0,5880	0,6220
danska krona	177,0000	185,0000
norveška krona	156,0000	163,0000
švedska krona	133,7000	140,3000
finska marka	225,0000	235,0000
portugalski escudo	6,6300	6,9700
španska peseta	7,9800	8,4200
japonski jen	11,3500	11,8500
slovenski tolar	8,60	9,00
hrvaška kuna	188,000	215,000
| Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute.		
TV SPORED
Sobota, 1. julija 1995
® RAI 1
	Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke
	Oddaja za najmlajše, risanke
	Film: Mio fratello Chip 2 (fant., ZDA ’89)
	Baletni maraton: Šport danza (V. Ottolenghi)
	Vreme in dnevnik
	Oddaja o medicini Check-up
	Izžrebanje lota, vreme
	Dnevnik in Tri minute
	Aktualna oddaja o morju Linea Blu
	7 dni v Parlamentu
	Otroški variete Disney Club, vmes risanke
	Izžrebanje lota
	Dnevnik
	Dok.: Tocco e ritocco
	Nedeljski evangelij
	Vreme, dnevnik, šport
	Variete: Giochi senza frontiere - Igre brez meja
	Nan.: Viaggiatori delle : tenebre - Se spominjaš Melody? (i. P. Fletcher)
	Dnevnik
	Posebnosti TGl
	Dnevnik 1 in vreme, filmske novosti
	Film: Comprarsi la vita (It. '90, r. E. Campana, i. M. Basler, R. Berrv)
	Proza: La sera del sabato ('66, i. A. Giuffre)
F RAI 2
6.30
7.00
7.35
9.00
10.35
11.30 12.15 13.00 13.40
14.30
16.05
16.10
18.10
18.45
19.35
20.20
20.40
22.15
0.30
V kraljestvu narave Nan.: La clinica della Fo-resta nera
Film: 11 mio amico delfi-no (pust., ZDA ’63) Dnevnik, 9.05 Odprti prostor, 9.30 TGR v Evropi, 10.00 dnevnik, 10.05 Evropski dnevi Film:	Alta stagione
| (kom., ZDA ’87, i. J. Bis-| set, I. Papas, J. Fox)
; Dnevnik Sereno variabile Dnevnik in vreme Nan.: Saranno famosi Film: Piu grande deli’ amore (dram., ZDA ’93) Izžrebanje lota Film: Viva! Viva Villa! (pust.. ZDA ’68, i. Y. Brynner, R. Mitchum) Sereno variabile Dvojni obraz pravice Vreme, dnevnik in šport Variete: Ventieventi Film: Gli occhi della morte (krim., ZDA ’92, i. M. McCoy, J. Pacula) Proza: Non ti pago (r:-i. E. De Filippo, C. Lima), vmes (23:00) dnevnik Vreme in noCni šport
m RAI 3
6.30
7.55
9.25
11.00
12.00
12.15
12.55 14.00 14.50
15.15
18.50
19.30
19.50
20.30
22.30
22.55
0.30
1.00
Pregled tiska, Drobci Film: Adamo e Evelina (kom., VB ’49)
Film: Alambrado (dram., It. '91, i. J. Lustig)
Oddaja o kmetijstvu Dnevnik Barve v vetru Avtomobilizem Fl Deželne vesti, dnevnik TGR Okolje Italija Sobotni šport: biljard, pentatlon, kolesarstvo, plavanje, vaterpolo Vreme in dnevnik Deželne vesti BlobCartoon
Film: Vikingi (pust., ZDA ’58, i. K. Douglas, T. Curtis, J. Leigh) Dnevnik, deželne vesti Kolesarstvo: Tour de France, filmske novosti Dnevnik, pregled tiska, vreme, filmske novosti Variete: Fuori orario predstavlja R. VValsha, E. Flynna
7.00
7.30
14.00 14.45
17.10
18.00
20.30
22.30
0.50
6.00
9.00
10.00
11.40
13.00 13.25
13.40
14.00
16.00
17.55
18.00
19.00
20.00
20.40
23.00
23.30
1.30
RETE 4
Nan.: Tre nipoti e un
maggiordomo
Nad.: Manuela, 8.3011 di-
sprezzo, 9.45 Rubi, 10.30
La donna del mistero 2,
11.00 Senza peccato,
12.20 nan. Mai dire si,
vmes (11.25,	13.30)
dnevnik
Nad.: Sentieri
Film: Suor Maria (dram.,
2025
20.30
RAI 3
slovenski
program
Risanka: Podobe Dnevnik
It.'56, i. F. Marži)
Perdonami
Nad.: Dynasti (1. ep,) vmes (19.00) dnevnik, 19.30 nan. Le d on ne di VVindsor (4. del)
Film: II vigile (kom., It. ’60, i. A. Sordi, V. De Si-ca, M. Merlini)
Film: Paolo il caldo (kom., It. 73, i. G. Gian-nini, R. Podesta), vmes (23.30) dnevnik Pregled tiska
CANALE 5
SLOVENIJA 1
Radovedni TaCek, pon. PrgišCe priljubljenih pravljic, 6/13 del lutkovne igrice, pon.
Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 26. oddaja, pon. Pravljičar, 7/9 del ameriške nanizanke, pon. Mlada Evropa poje, oddaja izraelske TV, pon. Lahkih nog naokrog, pon. Tok tok, za mladostnike, pon Zgodbe iz školjke, pon. Poročila
Na prvi strani Aktualno: Knjižne novosti, 9.30 Nonsolomoda Film: I fichissimi (kom.) Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Amarsi Film: Per il bene dei bambini (dram., ZDA 91, i. S. Struthers, E. Ashley) Otroški variete TG 5 Flash - Kratke vesti Kviz: OK, il prezzo e giu-sto!
Nan.: Časa Vianello Dnevnik TG 5, vreme, 20,25 Paperissima sprint Variete: Cuori e denari Dnevnik
Film: La discesa di Acla a Floristella (dram., It. ’92, i. F. Cusimano), vmes dnevnik Sgarbi quotidiani
13.30 13.55
14.40 16.10
17.00
18.00 18.05
18.40 19.13
19.30 19.50 20.10
21.00
21.15
21.45 22.00
22.45
23.35
Malo anglešdne, prosim, pon Tednik, pon.
Poglej in zadeni, pon.
Morski psi, ameriška dokumentarna serija Ostrzkove prigode, 1/6 del italijanske nadaljevanke TV dnevnik 1 Mladi Picasso, 1/8 del španske nadaljevanke k Fallerjevi, 6. del serije Risanka
TV dnevnik 2, vreme, šport Utrip
Komisa^ Rex, 14/15 del avstrijske nanizanke Za tv kamero Ognjena moč, 1/10 del ameriške dokrnn serije Ozare
Poročila, šport
Sova:
Novo življenje, 16., zadnji del ameriške nadaljevanke Vampir v nebesih, francoski film
ITALIA T
jČT SLOVENIJA 2
	Otroški variete
	Nanizanke
	Aktualno: Village
	Odprti studio, 12.30 Fatti e misfatti
	Šport studio
	Variete za najmlajše
	Odprti studio
	Varieteja: Fanzine
	Šport: No limits
	Variete: Benny Hill
	Nan.: Agli ordini papa, 16.45 Neon Rider, 17.45 Primi baci, 18.20 College
	Odprti studio, vreme, 19.50 Šport studio
	Variete: Karaoke
	Film: Una poltrona per due (kom., ZDA '83, i. D. Aykroyd, E. Murphy)
	Film: Chiamami di notte (dram., ZDA '88, i. P. Charbonneau)
	Fatti e misfatti
	Italia 1 šport
# TELE 4
13.30
20.30
17.45, 19.30, 22.05, 0.10 Dogodki in odmevi Nan.: Il mio amico fanta-sma, 21.10 The Rookies
($) MONTECARLO
14.00
14.10
19.30
23.00
0.50
18.45, 20.25, 22.30, 1.00 Dnevnik
Film: Le due citta (’36)' Športna odd. Ciclissimo Film: Images (dram., VB 71, i. S. York)
Film: La fuga (krim. ’62)
10.00
10.30
11.25
12.05
15.10
16.25
18.30
19.05
20.10
21.50
23.00
Mladi virtuozi:
Pihalni kvintet Akademije za glasbo, 1. del Komisar Rex, ponovitev Turistična oddaja Sova, ponovitev 26. Tabor slovenskih pevskih zborov Šentvid pri Stični, posnetek Velenje:
Nogomet, pokal Intertoto: Rudar - Tottenham, prenos Alpe - Donava - Jadran Karaoke, razvedrilna oddaja Trije mušketirji, koprodukcijski film Marjanca '95 Sobotna noc:
Novice Boy George
Angleška glasbena lestvica
A KANALA
08.05 18.10
19.00
19.30
20.00
20.05
20.55
21.50
23.15
23.20
00.50
Ponovitve
Klasična video glava Generacija transforme-rjev II. 1. del risane serije Dance Session, ponovitev Vreme
In memoriam:
Maja SrbljenoviC Turcu Splošna praksa, 28. del avstralske nanizanke V dobrem in slabem Power Games, ameriški film Vreme
Hladna zunanjost, ponovitev filma Erotični film
@ Koper
15.00
16.00 16.10 18.00
18.45
19.00
19.30
19.40
20.00
20.30
21.30
21.45
22.15
Juke box, ponovitev Euronetvs Juke box, ponovitev Slovenski program:
TV poper - kabaret Primorska kronika TV dnevnik Jutri je nedelja, verska oddaja Cocktail Euronews
»Vela...diamo noi!« oddaja o jadranju Voditelja:
Berti Bruss in Andro Merku
Globusov tik tak Achtung baby! oddaja o kulturi, avtor:
Roberto Ferrucci Vsedanes
22.30
EP v košarki (M):
polfinale,
posnetek
BIHIP Avstrija 1
10.30 11.00
11.30 11.55 12.05
12.30
13.20
14.10
13.35
14.35
15.00
15.20
15.50
16.40
17.25
18.10
19.00
19.30 19.53
20.00
20.15
22.15
23.15
23.20
00.20
Nekoč je bil človek Duck Tales Dennis Bugs Bunny Moje skrivno poletje Klic na pomoč Kalifornija
Tekmeca, 1/17 del ameriške serije Katts & Dog Inside
Čudovita leta Blossom
Mnogo hrupa za nic Parker Levvis Lepotica in zver Macgyver Supennan Tekmici Melrose Plače Kup težav Beverly Mills 90210 SrCni napad Milijonsko kolo Čas v sliki, kultura Vreme
Pogledi od strani
O, ti moja Avstrija
Šport
Čas v sliki
Formidable,
večer v Moulin Rougeu
Nagrada Ingeborg Bac-
hmann 1995
00.50
01.35
02.20
03.05
Klic na pomoč Kalifornija, ponovitev Melrose Plače, ponovitev
Beverly Mills, ponovitev Skrivnost letečih hudičev, film
GE®3 Avstrija 2
09.05
09.05
12.25
13.00
13.10
14.10
14.40
16.15
16.45
17.00 17.05
18.00
19.00
19.30
20.15
21.50
21.55
23.25
Očarljivi tecnež, ponovitev
Moj mož, gospodarski Cudez,
nemška komedija Helo Austria, Hello Vienna Čas v sliki Formula 1
Čudovite slike iz živalskega sveta Moški za dve ženski Alpe - Donava - Jadran Kdo me hoče?
Čas v sliki Ozri se po deželi Svetovne religije Šport
Avstrija danes Čas v sliki, kultura Zakrinkanec, 1/2 nemške kriminalke, 1994 Čas v sliki
Beli angel, ameriški akcijski film, 1988 Lumpom ne smeš zaupati, francoska kriminalka, 1988
Igrajo: Michael Brandon, David Carradine in drugi Režija: Guy Hamilton
OtO Hrvaška 1

NBC
08.55 09.00
10.30
11.30
11.55 12.10
12.35
13.15
15.35 15.40
16.30 17.45
18.15 1915
19.30 20.03 20.10
21.50
22.55
23.15
23.45
Poročila Dobro jutro Govorilnica Biskvitki Poročila
Ljubezen, 2/313. del serije Me je kdo iskal, zabavnoglasbena oddaja Vlak sirot, ameriški čb film
Poročila
Beverly Mills, 19/30 serije Rezerviran C as Televizija o televiziji Prizma
Na začetku je bila Beseda
Dnevnik
Šport
Slepa ulica, ameriški film,1989
Dr. Watson se znajde pred težavo. Njegovo detektivsko delo je v nasprotju z zdravniško etiko in Ce noče, da bi odkrili mora hitro nekaj ukreniti. Izmisli si detektiva Sherlocka Holmesa in najame igralca Regi-nalda Kincaida, da igra vlogo bistrega detektiva. Toda prepozno ugotovi, da je Reginald navaden tepec, kockar in pijanec. Poverjenik kraljice Victo-rije lord Smithwick zahteva. da Holmes prevzame primer kraje klišejev za tiskanje petfuntnih bankovcev, ki je izginil iz kraljeve zakladnice. Narodne pesmi Dnevnik Slika na sliko Sanje brez meja
Hrvaška 2
16.40
17.25
18.25
19.15 19.30 20.04
20.15 20.40 21.20
23.20
23.30
01.00
! Slika na sliko Ekran brez okvirja : Cesarstvo ruskega medveda, 3/6 del dokumentarne serije Risanka Dnevnik Vreme
Tom, humoristična serija Cro Pop Rock Festival zabavnih melodij »Split' 95«, prenos zaključnega večera
Športna sobota Življenje na severu, 81/110
Svet hipnoze Paula McKenne Črvi, ameriški film Igrajo: Don Scardino, Pa-tricia Pearcy in drugi Režija: Jeff Lieberman
@ Madžarska
	Vaška TV
	Sončni vzhod
	Otroški program
	Brez strasti o strasteh
	Aljaska
	Zvon
Igro]	Ciklus Mahler - Bernstein
	Smrt smrti, tv novela
	Pol stoletja OZN, dokumentarni film
	Cutak in beli konj, madžarski film
	Izpitni filmi študentov
	Fred in Ginger v Hol-lywoodu, dokumentarni film
	Dandanes
	Kolo sreče
	Pravljica.
	Dnevnik
	VeCna mladost, 1. del filma
	Top show
	Podivjani svet,
	ameriški film
	Rolonda
im	Super prodaja
	Poročila
afluS	Danes
im	Baseball
IM®	Golf
IH®	NCAA
	Košarka
	Danes
	ITN novice
*!	Ushuaia
$1	Skozi čas
] ki	Govoreči jazz
? ffi!	ITN
|*|	Večer z Jayom Lenom
ligi	Zlata doba Rock 'n 'Rolla
i*i	Zares osebno
I	Direktno z Rogerjem Ai-lesom
EfTilil	Skozi čas
CNN
	Real News For Kids
	Healthvvorks
	Moneyweek
	Science and Technology
	Style With Elsa Klensch
	Showbiz This Week
	Diplomatic Licence
	Earth Matters
	Evans and Novak
	World Bussines This Week From London
	Newsmaker Saturday
	Healthvvorks
	Style With Elsa Klensch
	Your Money
	International Correspon-dents
	Headline News
	Futurevvatch
	Headline Nevvs
	Both sides ... With Jesse
	Headline Nevvs
	Managing With Lou Dobbs
	Pinnacle
	On The Menu
	The Big Story
	Shovvbiz This Week
	Larrv King VVeekend
	CNN VVorld Nevvs
	Capital Gang
	Headline Nevvs
jflg	1 DISCOVERV
	Skrivna orožja, film o reaktivnih motorjih
	Skrivna orožja, film o razvoju jedrske bombe
	Skrivna orožja, film o ra- . zvoju avtomatskih orožij
	Skrivna orožja, film o radarjih
	Skrivna orožja, film o metalcih ognja
	Skrivna orožja, film o pehoti
	Skrivna orožja, film o oklepnikih
	Resnično, film o jadranju in kolesarjenju
	Izginjajoči svet, film o Indijancih Mayan
	Kriminalist, film tajnih operacijah
ij|»i SKY NEWS
	Nevvs At Noon
	Week In Revievv
M	Century
	Memories of 1970-91
	Target
j®	Week in Revievv - UK
	Live at Five
	Beyond 2000
	Sportsline
	Sky VVorld Nevvs
	CBS 48 Hours
	Sky Nevvs Tonight
! jfij	Sportsline Extra
	Sky Midnight Extra
	Sky Destination
	Century
TVS 2
TRIJE MUŠKETIRJI, ameriški film, 1973
20.10
Režija: Richard Lester
Igrajo: Michael York, Oliver Reed, Raquel VVelch, Richard Chamerlain in drugi
Slavnih mušketirjev Athosa, Portosa in Ara-misa, ki se jim pridruži Se vrli Gaskonjec d’ Artagnan, najbrž ni treba predstavljati. Film bolj ali manj le povzema pustolovski roman Alexandra Dumasa, v katerem so štirje junaki vedno pripravljeni tvegati življenje za kraljico. V filmu skuša lepa in prebrisana vohunka Milady po naročilu kardinala dokazati kraljičino prešuštvo z angleškim državnikom Sirom Buckinhamom. Med ljubimkanjem mu izmakne dvoje diamantov iz ogrlice, Id mu jo je v dokaz ljubezni podarila kraljica. TeZava je, da se mora na dan slavnostnega plesa kraljica v dokaz zvestobe kralju prikazati z omenjeno ogrlico. D' Artagnan odpotuje v London in Sira Buckinghama obvesti o prevari...
TVS 1_________________21.25
OGNJENA MOČ, ameriška dokumentarna serija
Ognjena moč je nadaljevanka o zgodovini ter o najnovejsLobrambni tehnologiji. Pred petdesetimi leti je na nebu nad-Anglijo potekala smrtonosna letalska tekma med angleškim Kraljevim letalstvom in nemško Luftvvaffe. Zmaga Kraljevskega letalstva v bitki za Britanijo je spremenila potek druge svetovne vojne.
TVS 1_____________________18.05
MLADI PICASSO, španska nadaljevanka, 1 /8
Nadaljevanka je verna rekonstrukcija prvih petindvajsetih let umetnikovega življenja Najpomembnejši slikar 20. stoletja je začel življensko pot v Malagi, v nadaljevanja pa ga spremljamo do leta 1907, ko je v Parizu očaral ljubitelje slikarstva z zelo slavno sliko, imenovano »Avignonske gospodične«. Nadaljevanka predstavlja predvsem njegova najtežja leta, pot do uveljavitve, ko je postal del bohemskega »plemena« umetnikov, med katerimi so bili najpomembnejši umetniki tega časa s slikarjem Tolouse Lautrecom na čelu. Težko življenje in različne izkušnje so ga izoblikovale v veliko osebnost navkjlub narazu-mevanju okolja.
1 1	
	A KANAL	21.30
	NEVARNE IGRE, ameriški film
1 - . „ 			
Igrajo: San Stone, Lena Higgins, Macha Grenon, Richard Zeman in drugi
Diverzantska vojaška skupina se pripravlaj na tekmovanje v veščinah. Za urjenje pa nevede izberejo neprimeren kraj. Govori se, da je to »sveta zemlja«. Med komandosi se začno dogajati nenavadne stvari. Eno dekle je ranjeno in ostane v taboru s še dvema članoma ekipe. Drugi gredo na teren. »Sveta zemlja« začne kazati zobe....
TVS 1________________16J0
MORSKI PSI,
ameriška serija, 3., zadnji del
Ron in Valerie Taylor, dva izmed najbolj izkušenih podvodnih fotografov na svetu, sta razvila tehniko, ki jima omogoča, da opazujeta in slikata morske pse čisto od blizu. Odločila sta se, da bosta dokazala, da je le nekaj vrst morskih psov nevgrnih ljudem. Za vabo je bila sama Valerie in kmalu sta spoznala, da lahko pride pri delu z morskimi psi do nepredvidljivih zapletov. Oddaja je posneta v okolici Velikega koralnega grebena, kjer mrgoli čudovitih in nenavadnih rib.
z/5
r/'
0'*
TVS 1_____________
VAMPIR V NEBESIH, francoski film
23.20
Igrajo: Bruno Cremer, Brigitte Fossey, Laure Marsac, Farid Chapel, Helene Sergere in drugi
Gre za ljubezensko zgodbo, kjer se prepleta smeh s solzami in pustolovščina s čustvi. Vampir v nebesih je obenem sodobna komedija in pravljica.
Nathalie Belford je lepo vzgojena deklica, ki ob kosilu nenadoma spregovori neznan jezik. Starši so zaprepadeni. Nathalie ne ve, kateri jezik govori, a ga nevede uporablja ob slehernem čustvenem izbruhu. To se ji dogaja odkar je zagledala nenavadnega mladeniča na belem kolesu. Mladenič je Nosfer Arbi, čudak, ki se ima za vampirja in terorizira prebivalce v ljudskih četrtih Pariza...
Blztšta m
MUSIČ TELEVISION
07.00	Real VVorld VVeekend; 10.00 The VVorst Of Most VVanted; 10.30 Cik - cak šov: 11.00 Velika slika; 11.30 Hit Ust Uk; 13.30 First Look; 14.00 Video; 17.00 Dance; 18.00 Velika slika; 18.30 MTV News - VVeekend Edition; 19.00 Evropski Top 20;
21.00	Sunplugged: Melissa Etheridge; 22.00 Soul;
23.30	Safe'N'sexy; 02.00 The VVorst Of Most VVanted; 02.30 Chill Out Zone; 04.00 NoCni video
SKY ONE
16.00	Daddy Dearest; 16.30 Tretja kompanija;
17.00	Dogodivščine Brisco Countryja ml.; 18.00 Parker Lewis ne more izgubiti; 18.30 Konjeniki;
19.00	Rokoborba; 20.00 Space Precinct; 21.00 The X Files; 22.00 Cops I; 22.30 Cops II; 23.00 Zgodbe iz kripte; 23.30 Stand And Deliver
PRC7
11.40 Parker Lewis; 12.35 Superman, pon,; 13.30 Raptide; 14.20 Liana, dekle iz pragozda; 15.55 Pro Movie; 16.35 Risanke; 17.55 Cousteau - oceanska pustolovščina. Iskanje potopljenega zaklada; 18.55 Kung Fu - v znamenju zmaja; 19.55 Poročila; 20.15 Rdeča Sonja, nizozemski fantazijski film, 1985; 22.00 Total Terminator, ameriški akcijski film, 1981; 23.55 Poročila; 00.05 Rdeči tiger, kanadsko - ameriški akcijski film, 1888; 03.10 Oceanska pustolovščina; 04.00 Poročila; 04.10 Uana, dekle iz pragozda, ponovitev filma
PREMIERE
14.10 Hokus Pokus; 17.15 Premiere; 17.55 na ognjeni črti, ameriški triler, 1993; 20.15 Srce in duše, am. komedija, 1993; 21.55 demolition Man; 23.45 Groza, vodi Oliver Kalkofe; 02.00 Hokej
SATI
11.30	Iskanje zlatega otroka, ponovitev; 14.45 Cagney in Lacey; 14.50 Vesoljska ladja Enterprise - nova generacija, 33. del ameriške zf serije; 16.45 Baywatch; 18.30 Pojdi na vse!; 19.30 Kolo sreče; 20.15 sleč in Planika, nemški do-movinjski film; 21.50 Ohoho moški; 23.00 Poročilo šolark, nemški erotični film, 1970; 00,30 In jutri se bo stvar zavrtela, ameriška kriminalistična komedija, 1975
EUROSPORT
08.30	Mednarodni motošport; 09.30 Dirke s tovornjaki; 11.00 Motociklizem; 15.45 Atletika;
18.00	Tenis, posnetek turnirja ARTP iz Halleja;
20.00	Motociklizem, posnetek iz Assena; 21.00 DTM; 21.30 Nogomet; 22.30 Rugby; 00.00 EP v košarki, vrhunci iz Aten
RTI
11.45 Princ z Bel - Aira; 12.10 Full House; 12.40 Korak za korakom; 13.10 Kdo je tu šef?; 14.55 Knight Rider; 16.50 Beverly Hills, 90210; 17.45 Melrose Plače; 18.45 Formula 1; 20.15 Sanjska poroka; 22.00 Kako, prosim?; 23.00 Sobotna noč; 00.00 Uničevalci
RIL 2
12.40	lahkoživec; 14,35 Nasmehnite se prosim;
16.40	Krumel za srečo, danski mladinski film, 1992; 18.30 Usnjena nogavica, 3. del; 20.00 Poročila; 20.15 Havana, ameriška ljubezenka drama, 1989; 23.05 Divji v srcu, ameriški road movie, 1990; 01.30 Trije neizprosni, špansko -italijanski vestern, 1990
SKY MOVIES
15.00 the Land That Time Forgot, ameriški film, 1975; 17.00 Digger, ameriški film, 1993; 19.00 Born Yesterday, ameriški film, 1993; 21.00 Man Trouble, ameriška komedija, 1992; 23.00 hard Target, ameriški akcijski film; 00.40 Foxy Lady, ameriški film, 1992; 02.20 Hard Target
MOVIE CHANNEL
15.00	Trouble shooters: Trapped Beneath the Earth, ameriški film, 1993; 17.00 Grayhounds, am. komedija, 1993; 19.00 Honey, I Blew Up The Kid. ameriški film, 1992; 21.00 American Hearf, ameriški film, 1993; 23.00 Rubdovvn, ameriška komedija, 1993; 00.35 lorenzo's Oil, ameriški film, 1992; 02.50 VVeekend Pass, ameriški film, 1993; 04.25 Spencer's Mountain, ameriški film, 1963
FILMNET +
12.00	Dazzle; 16.00 Boomerang; 18.00 Slee-ples In Seattle; 20.00 Untamed Heart, ameriška melodrama, 1993; 22.00 Breathless, ameriški film, 1993; 23.40 Movie Qulz; 00.00 Nlght Fantasies With Tori VVelles; 02.00 Man Trouble;
03.30	Dominoes; 04.00 That Night; US Top Ten
SUPER CHANNEL
05.30	Poročila; Gospodarstvo; McLaughlino-va skupina;Hello Austria, Hello Vienna; Europa Journal; Video moda; X press zabava; Rolanda; Super Shop; Novice; 13.00 Danes; 14.00 Šport, hokej na ledu, golf, gimnastika; 18.00 Danes; 19.00 Poročila; 19.30 Ushuaia; 20.30 Dateline; 22.30 The Tonight Show; 22.00 Novice; 22.30 The Tonight Show; 23.30 Pozno zvečer z Conan GBrienom; 00.30 Zlata leta Rock' n 'Rolla
DSF
13.00	Motošport; 13.45 Motošport; 17.30 Ples; 20.00
Tenis; 22.00 Trans VVorld Šport; 22.50 VVrestling
vox
16.10	Poirot Agathe Christie, ponovitev filma;
18.15	Naravni parki sveta; 19.15 2va divjina, dokumentarni film; 20.15 Komisar Moulin; 21.45 Spie-glov IV Special; 23.35 Zabavlajči, 2. del
TNT
20.00	Million Dollar Memnaid, am. film, 1952; 22.00 Neptune' s Daughter, am. film, 1949; 00.00 The Douchess Of idaho, am. film, 1950; 01.40 Pagan Love Song, ameriški film, 1950, Jupiter1 S Darling
3-SAT
20.15	Saloma, glasben adrama Richarda Straussa; 21.55 Inmter City; 22.25 Sex in še kaj; 23.10Evro-pske kraljevske hiše; 01.10 šport
ZDF
11.30	1-2 ali 3; 17.45 Sodeluj; 18.00 Schwarzwald-ska klinika, nadaljevanka; 19,00 Danes, vreme; 19.25 Poln zadetek; 22.00 Aktualni športni studio; 23.20 Polnočna akcija, film; 00.50 Danes; 00.55 Veliko življenje
FILMNET
12.00	Z zvijačo, ameriški film; 14.00 Pošten boj;
16.30	Nogomet; 17.00 Smešne stvari na poti v Hol-lywood; 18.00 Novice, ameriška drama; 20.10 Sla po ubijanju, ameriška kriminalka, 1992; 22.00 Vredno zmage, ameriški film, 1989
CARTOON NETVVORK
06.00	Dotik modrega med zvezdami; 06.30 Spar-takus; 07.00 Sharky & George; 07.30 Kapitan Planet; 08.00 Centurioni; 08.30 Thundarr; 09.00 Swat mačke; 09.30 Moxy Show; 10.00 Scooby St Scrappy Doo; 10.30 Goober in iskalci duhov; 11.00 Kapitan Caveman; 11.30 Scoobyjeva smešna olimpijada; 12.00 Vogijev lov za zakladom; 12.30 Dynomutt; 13.00 Skrivnostna veverica; 13.30 God-zila; 14.00 Scooby Doo, kje si?; 14.30 Top Cat; 15.00 Jetsonovi; 15.30 Kremenčkovi; 16.00 Popayev lov za zakladom; 16.30 Nove pustolovščine z otoka Gillian; 17.00 Glavne risanke; 17.30 Družina Ad-dams; 18.00 Bugs Sc Daffy nocoj; 18.30 Scooby Doo, kje si?; 19.00 Jetsonovi; 19.30 Kremenčkovi
TVS
16.10	Geniji v travi; 17.15 Lunapark; 17.45 Vprašanje za prvaka; 18.15 7 dni v Afriki; 18.30 Poročila;
19.30	Poročila; 21.30 Festival; 21.55 Poročila; 22.40 Tuj denar; 00.30 Ponovitev


Slovenija 1
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 12.00,
14.00,	17.00, 18.00, 23.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.50 Dobro jutro, otroci;
7.00	Jutranja kronika; 8.05 Sobotna roglja; 9.35 Turistični napotki; 11.30 S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Naši poslušalci čestitajo; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Obvestila; 14.05 Poslušalci čestitajo; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Aktualni mozaik; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Radio na dopustu; 22,30 Informativna odd. v tujih jezikih; 22.40 Igra; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.30,
9.30,	10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.30 Sobotni val; 8.40 Koledar prireditev; 9.45 Sobotna akcija; 11.00 Moped Show; 11.30 Novice, obvestila; 14.00 Glasbene želje; 16.35 Popevki tedna; 17.50 Šport; 19.00 Večer z J. VVebrom.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00,
18.00,	22.00 Poročila; 8.05 Z glasbo v dober dan;
10.05	Zgodnja dela; 11.05 Jazz, blues,..; 13.05 Izbrali smo; 15.00 Slovenski oktet; 15.30 Dogodki in odmevi; 16,05 Baletna gla-sba;16.40 Umetni svetovi;
17.00	Glasbeni arhiv;
18.05	Roman; 18.25 V podvečer; 19.30 Hermio-na (G. Rossini); 22.30 Znamenite partiture; 23.55 Lirični utrinek.
Redazione teen; 16.00 Modri val; 18.45 Rigatoni;
20.00	Prenos RMI.
R. Glas Ljubljane
6.00	Dej nehi no; 8.00 Horoskop; 9.30 Kam danes; 10.15 Novice; 11.05 No-tranjsko-kraški mozaik;
12.00	BBC Novice; 13.55 Pasji radio; 14.00 13 ožigosanih; 14.50 Dirke FL15.00 Vodeni program; 16.30 O kulturi;
17.30	Angleščina, 19.15 Novice; 19.25 Vreme;
20.00	Stampeedo; 22.00 DJ Jernej in hot mix.
Radio Kranj
9.00,	14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri;
5.30	Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 10.10 Štiri tačke, 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12,00 Mali oglasi; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Pesmi tedna; 19.30-24.00 Večerni pr.: Glasbeni odkrivanki. Ugankarski večer.
Radio Maribor
6.00,	8.00, 10.00, 12.00,
14.00	Poročila; 17.00,
19.00	Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska;
7.00	Kronika; 10.05 Otroški studio; 10.30 Top 17; 12.05 Sestanek starejših;
13.00	Slovensko-bistriška panorama; 14.10 Od Ptuja do Ormoža; 15,00 iz Slovenskih gioric; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.40 Radio express; 19.30 Športna sobota; 21.00 Lestvica zabavnih melodij; 22.00 Zrcalo dneva; 23.15 Nočni.
Radio Študent
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,6 -96,4- 100,3- 100,6- 104,3
-	107,6 MHz)
8.30, 9.30,10.30, 13.30,
14.30	Poročila; 12.30,
19.00	Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska;. 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 9.15 Planinska postojanka; 9.45 Du jesi, zabavno in humorno; 10.45 Sobotna terenska akcija;
11.30	Turistična poročila;
12.00	S terena; 12.30 Opoldnevnik: 13.00 Terenska akcija; 13.40 Pet zvezdic; 14.10 Okno v svet; 14.45 Zanimivost;
15.30	Dogodki in odmevi
-	prenos RS; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Popoldne na MV; 17.30 Primorski dnevnik; 19.30 Večerni pr. Modrega Vala.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30. 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Galletti; 10.35 Souvenir d'ltaly;
11.00	Kulturne aktualnosti; 11.45 Dorothy ed Aliče; 12.00 Ballo e bello;
13.00	Glasba po željah;
14.00	Narečna odd.;
\^14.50 Single tedi
ina; 15.00
0.00 RoboKaki; 11.00 Cur-riculum vitae; 17.00 RO: Bresil; 18.00 Radio Ropot!;
19.00	TB: Paul Smoker Trio;
20.00	DJ Graffiti: Fuck The Radio Station!!!.
Radio Trst A
7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00,
17.00	Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturni dogodki; 8.40 Potpuri, vmes Pravljični kotiček; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Doktor Živago;
12.00	Irska, lepa in tragična; 12.30 Slov. glasba; 13.20 Glasba po željah;
14.00	Deželna kronika; 14.10 Z naših prireditev, nato Glasba za vse okuse; 15.30 Iz studia z vami: izbor iz okroglih miz; 16.30 Evergreen; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: S. Prokofjev; 18.00 Mala scena: Srce brez potnega lista (J. Povše, 8. nad.); 18.30 Vabilo na ples; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Foyer; 15.00 Glasba po željah; 19.00 Morski val.
Radio Koroška
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
______________________J
KOŠARKA / 29. EVROPSKO PRVENSTVO V ATENAH
V	polfinalu Litva, Grčija Hrvaška in Jugoslavija
V	četrtfinalu so »azzurri« doživeli proti Hrvaški časten poraz
Toni Kukoč je bil tudi za Gregorja FuCko neustavljiv (telefoto AR)
Hrvaška - Italija 71:61 (31:29)
HRVAŠKA: J. Vrankovič, Perasovič 2, Komazec 12 (6:8), Kukoc 24 (8:10), Alanovič (28, 193), Marič 14, Zurič, S. Vrankovič 6, Gregov, Mršič 7 (3:6), Radja 6 (4:8), Pejčinovid.
ITALIJA: Coldebella 4 (4:4), Gentile, Magnifico 2, Pittis 6, Esposito 14 (3:3), Conti 5 (1:2), Abbio 7 (2:2), Pučka 16 (4:7), Pieri, Frosini, Carera, Rusconi 7 (1:2).
PM: Hrvaška 21:32 (66%), Italija 15:20 (75%). ZA DVE TOČKI: Hrvaška 19:34 (56%), Italija 17:43 (40%). ZA TRI TOČKE: Hrvaška 4:10 (Komazec 0:1, Kukoč 0:1, Marič 4:6, Mršič 0:2), Italija 4:21 (Coldebella 0:1, Gentile 0:5, Pittis 2:5, Esposito 1:9, Abbio 1:1). ON: Hrvaška 20, Italija 28. SODNIKA: Pitsilikas (Grčija) in Fi-gueroa (Portoriko)
ATENE - Za italijanske košarkarje bodo olimpijske igre v Atlanti enake kot seulske in barcelonske. Sledili jim bodo po televiziji! Hrvaška je namreč v četrtfinalu evropskega košarkarskega prvenstva premagala »azzurre«. Razpletlo se je torej kot so vsi napovedovali, potek tekme pa vendarle ni bil takšen, kakršnega so pričakovali. Italijani zapuščajo namreč Atene z dvignjeno glavo, končna razlika desetih točk pa pomeni zanje še celo malce prestrogo kazen. Vse do 13. minute drugega polčasa je bil namreč izidi srečanja negotov. Tedaj je požrtvovalnim »azzu-rom« zmanjkalo moči in hladnokrvnosti. Gregor Fučka, ki je bil sicer eden najboljših, je z dvema banalnima napakama napovedal »black out« Italijanov, Hrvaška pa je v treh minutah s Kukočem in Mršičem dosegla odločilen delni izid 10:0. Italijani so namreč v zadnjih štirih minutah brezuspešno bombardirali koš Hrvatov z meti iz velike razdalje.
»Z meti za tri točke so se nam približali in mislih so, da bodo z njimi tekmo tudi dobili. Toda, če nihče ne dosega točk tudi izpod koša, ne moreš zmagati,« je po tekmi pojasnjeval as Bullsov Toni Kukoč, ki je dosegel 24 točk (8:11 v metih, 8:10 v prostih metih, 10 skokov, 3 asistence), vendar gologlavi Vincezno Esposito se z njim ni strinjal. »Ce te mete zadeneš, lahko pač zmagaš,« je dejal.
Italijanom po tekmi še dolgo ni bilo jasno, ah naj se veselijo za dober nastop proti olimpijskim podprvakom, ali naj se jezijo za izgubljeno priložnost. Prevladala je druga teza, čeprav so »azzurri« v vsej tekmi le enkrat vodili (27:26), po osmih minutah pa jim je že grozila katastrofa (19:6). Toda Hrvatje s svojim izredno statičnim napadom nikakor niso blesteli, iz minute v minuto pa je v njihovih vrstah naraščala živčnost. »Oni niso imeli česa izgubiti, od nas pa so vsi pričakovali lahko zmago,« se je po tekmi opravičeval Dino Radja, ki je zaigral izredno slabo. Hrvate je tako v drugem polčasu, ko sta Fučka in Pittis spet okrepila upanja Italijanov (48:47), bolj kot Celticsov as iz zagate s »trojkami« reševal Marič, ki je bil s Kukočem najzaslužnejši za težko zmago Hrvatov.
»Zelo mi je žal. Imeli smo pirložnost. Hrvaška ni mogla priti do koša, Radjo smo povsem odrezah iz igre. Izdala nas je prevlika želja, naredili smo nekaj odvečnih napak, oni pa
so nas takoj kaznovah,« je izjavil Ettore Messina, ki je bil po tekmi res potrt, italijanska klop pa se je razburjala nad Komaz-cem zaradi nekaterih njegovih zavrkljivih gest v zadnjih sekundah igre.
»Ce hočemo priti v finale, moramo igrati dosti boljše,« pa je še dejal Toni Kukoč. Na dlani je, da Hrvaška danes z Litvo ne more računati na zmago, če bo igrala tako kot proti Italiji.
Litva-Rusija 82:71 (44:33)
LITVA: Homičius, Visockas, Stombeigas 2 (2:4), Timinskas, Lukminas, Krapikas, Kurtinai-tis 8, Romaš Sabonis 33 (4:7), Kamišovas 18 (7:8), Marčiulio-nis 16 (8:11), Einikis 2, Marke-vičius 3.
RUSIJA: Karašev 6 (2:2), Ku-delin, Domani, Kisurin, Pašu-tin, Bazarevič 19 (8:12), Bahkov 25 (6:7), Mihajlov 8, Fetisov 13 (1:2), Ivanov, Panov, Vitalij Nosov.
SODNIKA: Richardson (VB) in Toliver (ZDA).PM: Litva 21:30 (70%), Rusija 17:23 (74%). ZA DVE TOČKI: Litva 23:42 (55%), Rusija 18:32 (56%). ZA TRI TOČKE: Litva 5:17 (29%), Rusija 6:20 (30%). ON: Litva 20, Rusija 25.
V četrtfinalu, ki je od vseh štirih največ obetal, saj sta se pomerili dve državi iz bivše Sovjetske zveze s podobnim načinom igre, so povsem zasluženo zmagah litvanski igralci na čelu z izvrstnim Arvida-som Sabonisom, prihodnjim članom ameriškega NBA kluba
Portland Trail Blazers. Trener Sergej Belov se je očitno močno uštel, ko je v predtekmovanju »naročil« svojim igralcem naj proti Španiji izgubijo za 16 točk, da jim v četrtfinalu ne bo treba igrati proti domačinom Grkom, s katerimi so pred osmimi leti izgubili v finalu 25. EP v Atenah. Tako pa so sedaj morali igrati proti Litvancem, ki naj bi bih po mnenju Belova manj nevaren nasprotnik, na parketu pa se je pokazalo prav nasprotno. Ze od začetka so bih igralci iz Baltika boljša ekipa, ki si je v 7. minuti priigrala že 7 točk prednosti (20:13) in jo nato še podvojila. Brez dvoma najboljši igralec na parketu je bil Sabonis, ki je samo v prvem delu dosegel 25 točk (4:7 proste mete, 9:11 za dve točki, 1:1 za tri) in poleg tega ujel še sedem žog. Najvišjo prednost so Lit-vanci dosegli v 15. minuti, ko je bil izid 42:27. V nadaljevanju so se razmerja moči na igrišču močno spremenila. Rusi so s consko obrambo in natančnejšim metom v napadu razliko, ki je bila ob polčasu 11 točk, znižali na vsega dve točki (44:46) in moštvi sta krenili praktično od začetka. Rusi, ki so še naprej igrali consko obrambo, s tem, da sta sedaj dva igralca skrbela za Sabonisa, nikakor niso našli pravega orožja proti razigranima Saru-nasu Marčiuhonisu (16 točk, 9 asistenc) in Arturasu Kamišo-vasu (18 točk, 8 skokov), tako da je bila razlika v 38. minuti znova 8 točk (74:66). Srečanje je bilo s tem tudi odločeno. Lit-vanci so najpomembnejše že dosegli, saj so se s to zmago že uvrstili na olimpijske igre v Atlanti leta 1996, kamor grejo le štiri najboljša moštva z evropskega prvenstva.
Grčija - Španija 66:64 (30:33)
GRČIJA: Bakatsias, Pata-voukas, Vannakis 2, Stavrako-poulos, Sigalas 4 (0:2), Kakiou-
sis 4, Alvertis 3 (1:2), Econo-mou 16 (1:2), Angelidis, Fas-soulas 20 (2:5), Redzias, Chri-stodoulou 17.
ŠPANIJA: Angulo, Galilea 6, Smith 9, Orenga, Rodriguez, Laso 1 (1:2), Femandez, Herre-ros 15 (6:8), Reyes 13 (1:2), Martinez 14 (4:5), Martin 6 (2:2), Murcia.
SODNIKA: Zych (Poljska) in Radič (Hrvaška).PM: Grčija 4:11 (36%), Španija 14:19 (74%). ZA DVE TOČKI: Grčija 22:47 (47%), Španija 16:34 (47%). ZA TRI TOČKE: Grčija 6:19 (32%), Španija 6:19 (32%). ON: Grčija 22, Španija 17.
Pred nabito polno dvorano, v katero se je stlačilo več kot
20.000	gledalcev, so se Grki morali močno potruditi za zmago nad presenetljivo dobri-
mi Spanci. Slednji so vodili ves prvi polčas, najbolj prepričljivo v začetku, ko je bil v 5. minuti izid 12:2. Tudi kasneje igralci s Pirinejskega polotoka niso popustili in kljub slabemu odstotku meta (5:8 prosti meti, 11:21 za dve, 2:10 trojke) uspeh do odmora obdržati minimalno prednost. Grki se imajo za ugoden položaj pred nadaljevanjem zahvaliti Fanisu Chri-stodoulou, ki v zadnjih dveh minutah dosegel tri zaporedne trojke in svojo ekipo prvič na srečanju povedel v vodstvo (30:28). Zanimivo je, da so imeli Grki še slabši odstotek meta, saj so proste mete metah 1:4, za dve točki 10:26 ter trojke 3:11, poleg tega pa so jih Spanci premagovali tudi pod obročema (23:17).
V nadaljevanju se je raz-
merje moči na igrišču obrnilo v korist Grkov, ki so po nekaj minutah igre ponovno prešli v vodstvo in ga kljub hudemu pritisku Spancev uspeli obdržati vse do konca. Spanci so v 35. minuti zaostajati za vsega dve točki (51:49), vendar jim nato ni uspelo ustaviti razpoloženega Fanisa Christodou-loua, ki je zadel še 5. trojko od šestih poskusov in prednost Grkov je v dveh minutah poskočila na deset točk (61:51). Spancem do konca srečanja ni več uspelo urediti vrst, tako da so se domačini ob deliriju navijačev uvrstiti v polfinale.
ZR Jugoslavija - Francija 104:86 (59:35)
ZRJ: Danilovič 24, Obrado-vič 13, Divac 13.
FRANCIJA: Bonato 38, T. Gadou 15, Ostrovvski 12.
Današnji spored
Od 1. do 4. mesta
19.00	ZR Jugoslavija - Grčija
21.00	Hrvaška - Litva
Od 5. do 8. mesta
15.00	Rusija - Italija
17.00	Španija - Francija
NOVICE
KOŠARKA / ZA PRIHODNJO SEZONO
NOGOMET / SKLEP FIGC
Francorosso se hoče odpovedati A2 ligi
TURIN - Športna moštva se ponavadi potegujejo za napredovanje, redkeje pa za... izpad. Vendar za košarkarskega A2 Ugaša iz Turina Francorosso velja točno tako. Društvo je namreč zaprosilo košarkarsko zvezo FIP, naj jo izključi iz A2 lige in dovoli vpis v Bi ligo. Turinski klub se namreč boji, da zaradi slabega finančnega stanje ne bi mogel dokončati sezone v A2 ligi. Društvo, je rečeno v prošnji federaciji, si bo v skladu s svojo tradicijo še naprej prizadevalo nameniti največ pozornosti mladinskemu sektorju.
Boni spet v Montecatiniju
MONTECATINI - Košarkar Mario Boni (32 let) je podpisal triletno pogodbo s klubom iz Monte-catinija, ki bo v prihodnji sezoni nastopal v A2 ligi. Boni je zaradi primera dopinga diskvalificiran vse do janujara prihodnjega leta, vendar vodstvo kluba upa, da bo košarkarska zveza Bo-niju zmanjšala kazen, tako da bo lahko igral že od pričetka prihodnje sezone.
Velasco izbral »azzurre«
SALSOMAGGIORE - Selektor Julio Velasco je izbral moštvo za finanlno fazo odbojkarske svetovne serije, ki bo od 4. do 9. julija v Braziliji. Italijo bodo zastopali Davide Bellini, Vigor Bo-volenta, Andrea Giani, Simone Giazzoli, Giaco-mo Giretto, Pasquale Gravina, Marco Meoni, Samuele Papi, Michele Pasinato, Damiano Pippi, Simone Rosalba in Andrea Sartoretti.
Vodstvo lllycaffeja pričakuje, da bo prodalo najmanj tri tisoč abonmajev
Vodstvo kluba Pallacane-stro Trieste pričakuje, da bo celoletno vstopnico za ogled tekem košarkarskega prvoh-gasa Illycafffe v prihodnji sezoni kupilo najmanj tri tisoč navijačev. Po mnenju predsednika Silvia Cosulicha predstavlja to minimalno osnovo za uresničitev dolo-goročnega načrta, ki si ga je zadalo novo vodstvo kluba.
Prodaja sezonskih vstopnic (začela se bo 4. julija) je povezana s celo vrsto marketinških pobud, ki jih je pripravilo milansko podjetje Nova, včeraj pa orisalo predstavnikom medijev. Imetnik vstopnice si bo lahko ogledal vse tekme II-lycaffeja, se pravi poleg prvenstvenih tudi tekme italijanskega pokala in pokala pokalnih zmagovalcev, društvo pa mu bo ponudilo še vrsto drugih uslug, od rezerviranega parkirišča do konvencij s trgovinami in restavracijami, praktičnih daril in materiala z društvenim zaščitnim znakom. Pred začetkom tekem in med odmorom bo društvo organiziralo razne manifestacije in šport-
ne igre.
Za nadaljnjo promocijo košarke v mestu Pallacane-stro Trieste načrtuje tudi vrsto turnirjev, nadaljevala pa se bo tudi pobuda »Košarkarsko drevo«, s katero želijo poglobiti sodelovanje z ostalimi tržaškimi klubi in šolami.
Vsaka pobuda je seveda koristna, toda navijače ta čas bržkone najbolj zanima, kakšno moštvo bo trener Bernardi vodil v naslednji sezoni. O tem je nekaj besed izrekel športni vodja Angelo Baiguera, velikih novosti pa ni. Društvo se zanima za igralce, kot so Buhara, Guerra, Calbini in Fumagalli. »Pogajamo se za sedem igralcev, računamo pa, da bosta v Trst prišla dva, največ trije,« je poudaril predsednik Cosuh-ch. Odprto je tudi vprašanje obeh tujcev, saj naj bi lanski center Kevin Thompson (na slild) v prihodnjih dneh podpisal pogodbo s Scavolinijem iz Pesara, ki mu ponuja 450 •tisoč dolarjev letnega dohodka, potem ko je lani v Trstu igral za trikrat manj denarja.
Balbi in Sensini odslej kot Italijana
Vlada ima posluh za krizo nogometa
RIM - Abel Balbo in Nestor Sensini bosta v prihodnjem prvoligaškem prvenstvu nastopala kot Italijana. Ukrep ne velja za mednarodne pokalne tekme. Tako je sklenila nogometna zveza na svojem včerajšnjem zasedanju v Rimu. Oba argentisnka nogometaša sta namreč zaprosila za italijansko državljanstvo in ga tudi že dobila. Da bi preprečili pojav divje »italijanizacije« tujih nogometašev, so se dogovorili, da lahko v bodočnosti postanejo nogometaši Italijani tudi za zvezo, le v primeru, da kot tujci neprekinjeno odigrajo v Italiji vsaj pet prvenstev v poklicnih ligah. Kar se tiče novega Milanovega člana, Liberijca VVeaha, je bilo rečeno, da ima kot francoski državljan vso pravico, da ga v Italiji obravnavajo kot pripadnika države iz EGS. Nogometna zveza se bo zavzemala za odpravo člena, ki nogometaše EGS ločuje od ostalih, vendar bodo lahko položaj vseh tujcev izenačili Sele s prihodnjo sezono.
Zjutraj sta se predsednik Coni j a in predsednik nogometne zveze Matarrese sestala s podtajnikom pri ministrskem predsedstvu in mu utemeljila, zakaj nogometni svet zahteva pomoč in olajšave v skupni vrednosti 160 milijard lir. Predsednik združenja poklicnih nogometnih klubov Nizzola ocenjuje, da je vlada pokazala posluh za problema nogometa. Napovedana »zamrznitev« objave koledarjev A in B lige je torej... zamrznjena. Očitno je vlada nogometašem, ki prisegajo, da so na poti popolne sanacije, kaj obljubila
ATLETIKA / PO VEC KOT DESETIH LETIH h
Igor Sedmak, slovenski atlet iz slovenskega društva spet na DP
V Cesenaticu bo nastopil v troskoku
Po veC kot desetletnem premoru, v katerem ni noben slovenski atlet kot elan slovenskega športnega kolektiva nastopil na italijanskem absolutnem prvenstvu v atletiki, si je to pravico letos priboril elan Devina Igor Sedmak. Generacija, ki je zadnja nastopala na tem tekmovanju najvišjega državnega ranga, je bila generacija odličnih slovenskih atletov Irene TavCar in Gorazda Pučnika.
Igor Sedmak, ki bo jutri v Cesene-ticu nastopil v svoji specialnosti, troskoku, si te pravice ni pridobil kot dolgoletni elan AD Bor, pac pa kot elan SK Devin. Po zamrtju atletske dejavnosti pri Boru ga je slednji na lastno prošnjo sprejel medse, tvegal sicer nenačrtovano finančno obremenitev, a je s tem vendarle rešil žalostne usode prestopa v italijansko društvo »zadnjega mohikanca« slovenske atletike (tiste prave, se ve). Igor Sedmak na tem zanj do zdaj nedosegljivem eminent-
nem tekmovanju seveda ne bo krojil vrha, a upoštevjoe dejstvo, da se je že v preteklosti z nastopom na mladinskih prvenstvih vedno vraCal z dobrimi rezultati, verjamemo, da bo tudi tokrat' tako, nekaj je gotovo: kot atlet slovenskega smučarskega kluba bo tako kot na vseh letošnjih tekmovanjih vzbujal pozornost prisotnih! Nastop Igorja na državnem prvenstvu pa bi bil zaradi finančnih zagat matičnega društva vse prej kot izvedljiv, Ce ne bi bilo podpore naše krovne športne organizacije, za kar ji gre vsa zahvala. (IP)
KOŠARKA / TURNIR OPEN
Polfinalna dvoboja sta bila izredno izenačena
Cicibana se je z zmago nad Borom tretjič zapored uvrstil v finale - Drugi finalist Breg, ki je v drugi tekmi ugnal Polet
V polfinalnih tekmah košarkarskega turnirja Open so številni gledalci, ki so se zbrali na openskem odprtem igrišCu Prosvetnega doma, prišli na svoj račun, saj sta bili obe tekmi izenačeni in napeti do zadnjih sekund in vsa štiri moštva so prikazala zelo dobro igro. V prvi tekmi so cici-bonaši (brez Oberdana) strli odpor Bora (brez Smotlaka) in se tretjič zapored uvrstih v finale tega turnirja. V drugi tekmi je dalj časa gospodaril Polet, ki se je za priložnost okrepil še s Terzičem in VValterjem Sosičem (namesto Vremca in Guiduccija), predvsem po zaslugi neustvaljivih Viteza in Persija ter s presnetljivim Skerlavajem. Oranžni so v zaCetku drugega polčasa imeli že 15 točk naskoka, nato pa so popustih. Na drugi strani je David Pregare polnil koš iz vseh položajev in z dvema trojkama Merlina so Brežani (z novima okrepitvama Merlinom in Silo - playmaker Kraškega zidarja iz Sežane) nadoknadili zamujeno in ponovno ujeli finale.
POLFINALNI TEKMI
Cicibana - Bor 102:90 (51:49)
CICIBONA: Giacomini 6 (4:5), Jogan 2, A.Zuppin 4 (0:1), Battilana 2, G.Fortunati 22, Tomšič 15 (4:4), P.Furlan 2, KrižmanCiC 6 (2:4), F.Fortunati 22 (6:6), Iv.Bajc 21 (7:12); trener A.KovačiC.
PM 23:32. SON: 24. 3T: F.Fortunati 2, G.Fortunati 2, Tomšič 1.
BOR: Possega 12 (2:4), D.Barini 21 (5:6), S.Zuppin 1 (1:2), Bosser, Rustja 5 (1:2), Ažman 36 (12:13), Debeljuh, Susani 15 (3:4); trener Krečič.
PM 24:31. SON: 22.
Sodnika: Gehcrisio in Minisini (oba Ts)
MVP: Peter Ažman. Matchvvinner: Gabriele Fortunati. Nad pričakovanjem: Viktor Tomšič. Pod pričakovanjem: Marko Debeljuh. Najboljša peterka: Fabrizio Fortunati, Viktor Tomšič, Gabriele Fortunati, Peter Ažman, Ivan Bajc.
Breg-Polet 83:82 (40:44)
BREG: Korošec 8, RZerjal 2, D.KovaCiC nv, Pregare 40 (11:14), Slavec nv, Gobbo nv, Merlin 19 (2:5), Race 3 (1:2), Kneipp 7 (3:4), Sila 4; trener D.Salvi.
PM 17:25. SON: 19. 3T: Pregare 5, Merlin 3, Korošec 2.
POLET: Persi 19 (7:8), Berdon 2, Vitez 30 (2:2), Terzič 4 (2:2), Skerlavaj 16 (2:3), VV.SosiC 5 (1:1), Spacal 3 (1:2), Grgič 3 (1:4), Petaros nv, Franco, Guštin nv; trener S.TavCar.
PM 16:22. SON: 19. 3T:
Vitez 4, Persi 2.
Sodnika: Bernes in Ver-mi (oba Ts)
MVP: David Pregare.
Matchvvinner: Umberto Merlin. Nad pričakovanjem: Robi Skerlavaj. Pod pričakovanjem: Fabrizio Korošec. Najboljša peterka:
Stefan Persi, David Pregare,
Robi Skerlavaj, Boris Vitez,
Bruno Kneipp.	(VJ)
SZ OUmpya se veseli z Andrejem in Katerino ob rojstvu malega
Petra
Srečnima staršema Čestitamo, malemu Petru pa želimo, da bi kmalu zrastel v pridnega odbojkarja
ATLETIKA / DEŽELNO PRVENSTVO
Fabio Ruzzier osvojil deželni naslov v hitri hoji na 10 km
Na nedavnem deželnem absolutnem prvenstvu v Gorici je poleg že omenjenega zamejskega troskokaša Igorja Sedmaka po prvem mestu posegel še en slovenski atlet, in sicer Fabio Ruzzier, ki je na razdalji 10 km v hitri hoji dosegel Cas 43:54.5, s čimer pa je žal samo za nekaj vee kot 24 sekund zaostal za normo za nastop na državnem prvenstvu. Toda Ruzzier je postavil svoj najboljši Cas zadnjih 4 let in tudi
nov državni rekord za veterane. Prejšnja najboljša znamka je bila 44:45.8 in je od leta 1977 pripadala znanemu olimpijskemu prvaku iz Tokija Abdonu Pamichu.
Omenimo naj še, da sta bila tako Ruzzier kot Sedmak deležna posebne nagrade za^ dosežena rezultata, saj je bil rezultat našega hitrohodca po tehnični vrednosti med petimi najboljšimi celotnega atletskega programa, Sedmakov rezultat pa le malo slabši.
■H	PLAVANJE	h
Fetuglio na DP v Molveni Bor Folijaplast v Ljubljani
V Molveni pri Trentu bo konec tedna 1. državno plavalno prvenstvo za deželne reprezentance v kategoriji začetnikov. V desetčlanski vrsti Furlanije Julijske krajine (pet fantov in pet deklet) je tudi Borov plavalec Matteo Feruglio, ki je s svojimi rezultati v zadnjih dveh letih prodrl v sam deželni vrh in si zasluženo prislužil pozornost deželnih selektorjev. Feruglio bo v Molveni nastopil v prsnem slogu na razdaljah 100 in 200 m, verjetno pa tudi v štafeti 4x100 metrov mešano, imel pa bo priložnost, da se pomeri z najboljšim tekmovalcem iz vsake od 21 italijanskih dežel, tako da bo lahko tudi sam ocenil, kaj trenutno zmore v državnem merilu.
Bor Folijaplast bo konec tedna zaposlen tudi na 20. mednarodnem plavalnem mitingu za Pokal mesta Ljubljana. V odkritem 50-metrskem bazenu na Koleziji bodo barve našega društva branili Miloš Kalc. Christian Chirani in Biserka Cesar. Tekmovanje je namenjeno sedemnajstletnikom in mlajšim.
' Namizni tenis / društveno nagrajevanje dobitnikov koiajn na državnih prvenstvih
NOVICE
Prošnje Za pokrajinske telovadnice do 20. julija
Športna društva imajo do 20. julija Cas, da na Pokrajini v Trstu vložijo prošnje za uporabo telovadnic, ki so v lasti Pokrajine. Društva lahko prošnje vložijo neposredno na Pokrajini v Trstu, Trg Vitto-rio Veneto 4 ob ponedeljkih in Četrtkih med 9. in 13. ter med 15. in 17. uro, v torek, sredo in Četrtek pa med 9. in 13. uro. V navedenih dneh in urah društva lahko dobijo tudi vse potrebne informacije v zvezi s sestavo prošenj. Društva morajo kopijo prošnje poslati tudi pristojni športni zvezi.
Danes in jutri v Sesljanskem zalivu regata za »optimiste«
V organizaciji sesljanskega jadralnega društva Pie-tas Juha bo danes in jutri v Sesljanskem zalivu na sporedu mednarodna regata za najmlajše jadralce v razredu optimist. Na programu so štiri preizkušnje, nastopih pa bodo jadralci iz Treh BeneCij, Slovenije, Hrvaške in prvič doslej tudi iz Avstrije. Regata velja za memorial Alex Moccia - Trofeja Alpe Adria in samo neugodne vremenske razmere lahko preprečijo, da bi to tekmovanje predstavljalo pravi praznik športa za mlade iz štirih sosednjih držav.
Štafeta v dolini Glinščice
Po rekordni sezoni temni oblaki nad Krasom
Hude finančne težave ogoržajo nadaljnje programirano delovanje - Trener Matjaž Šercer odhaja drugam
Namiznoteniški odsek Športnega krožka Kras je v Četrtek pripravil prijetno slovesnost, na kateri se je s Priložnostnimi plaketami pddolžil vsem svojim igralkam in igralcem (na sliki Foto Kroma), ki so v pravkar minuli sezoni osvojili eno od medalj na mladinskih in članskih državnih prvenstvih. Bera je bila rekordna, saj je osemnajst igralk in igralcev v Krasove vitrine prineslo kar 23 kolajn, od tega kar 8 državnih naslovov.
Posebno priznanje je prejel tudi glavni tvorec teh uspehov, trener Matjaž Šercer, ki pa letos zapušča zgoniški tabor in se seli v bližino Mantove v Castel-gofreddo, kjer bo vodil mladinski	pogon
tamkajšnjega prvoligaša v novoustanovljenem vsedržavnem centru za namizni tenis. Odhod trenerja, ki je v devetih letih pustil neizbrisen pečat in ima tudi največ zaslug, da se lahko pri Krasu pohvalijo z izjemno nadarjenim naraščajem, katerega zgo-niskemu društvu zavidajo
povsod po državi, pred-stavlcja velikansko izgubo. Kdo ga bo zamenjal, pri Krasu še ne vedo. Pogovori z nekaterimi kandidah potekajo, ime trenerja pa naj bi bilo znano že kmalu.
Ce je bil Četrtkov večer v bistvu namenjen proslavljanju dosežkov, ki so bili res izjemni in Krasu najbrž zagotavljajo, da bo tretjič zapored proglašen za najboljše društvo v Italiji, pa je načelnik sekcije Zvonko Simoneta to priložnost izkoristil za prikaz dramatičnega položaja, v katerega je zašla paradna disciplina zgorniškega društva. Odhod trenerja ima finančne vzroke, ti pa so že v lanski sezoni pogojevali delovanje in izsilili nekatere neljube ukrepe (odpoved nastopu v evropskem pokalu in odpoved nastopu v moški A2 ligi). Perspektive niso nic boljše. Po vsej verjetnosti tudi letos Zenska ekipa ne bo nastopila v evropskem pokalu, ki si ga je priborila za zeleno mizo, moška ekipa, ki je dosegla obstanek v B2 ligi, se bo vpisala v C ligo,
najboljši igralec Igor Milič pa se bo preselil v Bočen, kjer imajo precej bolj ambiciozne načrte.
Simoneta je dejal, da se je odbor znašel v slepi ulici, iz katere ne najde izhoda. Za pomoC so se obrnili na vse strani, ponekod so jo tudi dobih, vendar pa je bila ta preskromna, da bi lahko na podlagi tega optimistično gledali naprej. Se
veC, Ce ne bo prišlo do temeljitega zasuka, Krasu po mnenju Zvonka Simonete (istega mnenja je tudi predsednica društva Sonja Milic) ne preostane nic drugega, da se iz društva, ki goji vrhunski namizni tenis, spremeni v društvo, kjer se bo namizni tenis igral in treniral samo rekreacijsko.
Za kroniko povejmo, da so ob tej priložnosti prine-
sli Čestitke in zaželeli uspešno delovanje Krasu tudi v bodoče podžupan zgoniške občine Rado Mihe, pokrajinski predsednik ZSSDI Livio Valencie in poverjenik pokrajinskega Conija Tullio Turk, ki je Krasovi predsednici Sonji Milic izročil tudi posebno priznanje Conija za dosežke društva v komaj končani sezoni.	(rg)
Pod pokroviteljstvom Občine Dolina prireja SCI CAI Trst jutri 1. štafeto v dolini Glinščice za tričlanske ekipe za memorial »Emilio Moro«. Proga bo dolga 19 kilometrov, štafeta pa je tekmovalnega znaCaja. istočasno bo na sporedu tudi 9 km dolg pohod za memorial »Fabio Albrizio«. Vpis je možen Se pol ure pred Startom, ki bo jutri ob 8.30 s trga v Boljuncu.
Obvestila
SK DEVIN
sklicuje v torek, 4. julija ob 21. uri na sedežu kluba v Cerovljah, sejo z naslednjim dnevnim redom: športni praznik 15., 16. in 17. julija v. Nabrežini. Zaradi važnosti argumenta odbor priporoča polnoštevilno udeležbo.
ZSSDI
obvešča, da bosta urada v Trstu in Gorici v juliju in avgustu odprta od 8. do 14. ure.
SD SOVODNJE
prireja športni praznik 21., 22., 23. in 24. julija ter 5., 6. in 7. avgusta.
SK KRAS- odsek za rekreacijo organizira teCaj tenis za osnovnošolske in srednješolske otroke. Za vpisovanje in informacije pokličite v tajništvo društva, tel. St. 229477 v dneh: ponedeljek, sreda in Četrtek od 17. do 19. ure ter v petek od 9. do 12. ure.
JKCUPA
vabi elane na društveni praznik, ki bo v soboto, 8. t. m., ob 19.30 v društvenem sedežu v Sesljanu.
NOVICE
TENIS / PETI DAN TURNIRJA V VVIMBLEDONU
Ramon Diaz trener River Plate
BUENOS AIRES - Bivši napadalec argentinske nogometne reprezentance Ramon Diaz je med kandidati, ki se potegujejo za trenersko mesto pri River Plate iz Buenos Airesa namesto dosedanjega trenerja Carlosa Babingtona. Po pisanju dnevnika »La Pren-sa« ima Diaz, ki je končal aktivno kariero na Japonskem, pred tem pa je igral v Italiji pri Napoliju, Cagliariju, Fiorentini in Interju, lepe možnosti, da postane trener ekipe, v kateri je zrasel in dosegel nogometno slavo. Toda Diaz nima trenerskih izkušenj, zato se lahko zgodi, da bo trenersko mesto zasedel Urugvajec Oscar Tabarez.
Zmaga Brazilcev v generalki
RECIFE (STA/AP) - Brazilska nogometna reprezentanca je v okviru pripravljalnih srečanj pred pokalom Amerike, ki bo letos v Urugvaju, doma v Reci-feju premagala selekcijo Poljske z izidom 2:1 (1:0). Oba zadetka za zmagovalce je dosegel Tubo (2. in 55. minuta), medtem ko je bil edini strelec za Poljsko Skoriak v 72. minuti.
Foreman ne bo branil naslova
LAS VEGAS (STA/AP) - 47-letni boksar George Foreman ne bo branil naslova svetovnega prvaka po verziji IBF proti Nemcu Axelu Schultzu, ki ga je po sporni sodniški odločitvi premagal letos aprila v Las Vega-su. Zadnji rok za Foremana, da se dogovori za datum dvoboja z Nemcem, je 3. julij. Ge se to ne bo zgodilo, se bosta za svetovnega prvaka verzije IBF pomerila Axel Schultz in Južnoafričan Frans Botha. Najstarejši svetovni boksarski prvak George Foreman se ho verjetno pred upokojitvijo še zadnjic pomeril z Michaelom Moorerjem proti koncu letošnjega leta.
Novi trener na čelu
ruske hokejske reprezentance
MOSKVA (STA) - Ruska hokejska zveza je nezadovoljna z dosedanjim delom odpustila selektorja reprezentance Borisa Mihajlova in na njegovo mesto postavila Vladimira Vasiljeva. Mihajlov je največ očitkov prejel na račun zadnjega svetovnega prvenstva na Švedskem, kjer je Rusija ostala brez odličja. Novi trener Vladimir Vasiljev, 55-letni veteran sovjetske nacionalne reprezentance in moštva Krila Sovjetov, je v svoji karieri že treniral državno selekcijo. V drugi polovici osemdesetih letih je mladinsko vrsto popeljal do naslova svetovnega prvaka.
Shilton znova preseneča
LONDON (STA/AP) - Legendami angleški nogometni vratar Peter Shilton vedno znova preseneča otoško nogometno javnost. Shilton se bo namreč kljub svojim petinštiridesetim letom spet aktivno vrnil na prvoligaška igrišča. Podpisal je trimesečno pogodbo z Covenhy Cityjem, ker se bo njihov prvi vratar Steve Ogrizovic zaradi preloma noge moral zdraviti najmanj do oktobra letos. Shilton je v svoji bogati tekmovalni karieri odigral skoraj 1.000 prvoligaških srečanj, branil pa je barve Leicestra, Stokea, Nottingham Fore-sta, Southamptona, Derbyja, Playmoutha in Boltona. Poleg tega je s 125 nastopi rekorder po številu nastopov v angleški nacionalni reprezentanci.
Maročana v zasebnih rokah
RIO DE JANEIRO (STA/AP) - Nogometni štadion v Rio de Janeiru, eden najvecjih športnih simbolov Brazilije in najvecji gigant te vrste na svetu, utegne kmalu piostati zasebna last. Vlada zvezne države Rio de Janeiro naj bi podjetnikom, zainteresiranim za prenovo Stadiona, kmalu ponudila ugoden odkup z dolgoročnim odplačevanjem. Stadion Maracana je bil zgrajen leta 1950, ko je bila Brazilija domačin svetovnega prvenstva. Prav v finalu omenjenaga SP je bil štadion prvič nabito poln, kakih 200.000 gledalcev je navdušeno spremljalo zmago domače reprezentance nad Urugvajem (2:1). Se veC gledalcev, natančno število ni znano, pa je spremljalo koncert Paula McCartneyja. Koncert slednjega se je v zgodovino glasbe vpisal kot najbolj obiskan doslej. V novejših Časih pa so se začele številne težave. Konstrukcija Stadiona ni bila izdelana po modemih normativih, pa tudi leta nevlaganja in nevzdrževanja so naredila svoje. Da bi se karkoli ukrenilo, pa se je, kot je to že navada, morala žal zgoditi tragedija. Leta 1980 se je zaradi gneče najšibkejši del tribune začel podirati. Ob množični paniki gledalcev so trije navijači izgubili življenje, veliko večje število pa je bilo ranjenih. Od takrat so zmanjšati zmogljivosti stadiona na okrog 140.000 gledalcev.
Bodo NBA košarkarji stavkali?
NEW YORK (STA/AP) - Na vprašanje, kdaj in kako se bo začela prihodnja sezona ameriške poklicne košarkarske lige (NBA), je za sedaj Se nemogoče odgovoriti. Sedanje stanje kaže, da bodo po hokejistih in baseballistih - zaradi možnosti dogovora o novi kolektivni pogodbi na pobudo lastnikov kluba - s stavko zaceli tudi košarkaši. »Glede na dogajanja je objektivno pričakovati, da bo NBA doživel prvo »prekinitev dela« v svoji zgodovini,« je dejal lastnik moštva Utah Jazza Larry Miller. Komisar lige David Stem in predsednik sindikata igralcev Simon Gourdine sta se spet sestala, odvetniki igralcev, ki Združenju košarkarjev NBA oporekajo pravico, da jih ta zastopa, pa so vložili na vrhovno sodisce novo tožbo. Dogovor o tem, da se, Čeprav niso podpisali nove kolektivne pogodbe, ne stavka in lastniki ne zaklenejo dvoran, podpisan 27. oktobra lani, velja le Se do danes. Lastniki klubov trdijo, da bodo raje zaprli dvorane, kot da bi poslovati po pravilih stare kolektivne pogodbe. »Ge bodo igralci nadaljevati tako kot doslej, nas bodo pripeljali na isto pot, kot sta jo v minuti sezoni prehodila ameriški hokej in baseball,« meni Larry Miller.
Ivaniševič za zdaj boljši od Samprasa
Hrvat s servisom nadigral Francoza Boetscha Američan pa je rojaku Palmerju prepustil 1. set
LONDON - Goran Ivaniševič, za zdaj, v Wim-bledonu ne pozna ovir. Uvrstitev v osmino finala na raCun Francoza Ar-nauda Boetscha je pod vročim soncem (41 stopinj) dosegel po samih treh setih igre. V vsakem je samo enkrat zmagal igro, v kateri je nasprotnik serviral, a to je bilo več kot dovolj. S servisom je namreč Hrvat dosegel 22 asov in 95 odstotkov točk, najhitrejši servis (206 km na uro) pa je dosegel z drugo žogo. Skratka, že v kali je zatrl vsako upanje Francoza, da bi stanje lahko izenačil. Ivaniševič se bo v osmini finala pti-meril z Američanom Martinom Toddom, ki je z velikimi mukami, po petih setih, odpravil
rojaka Derricka Rosta-gna. Martin je štiri centimetre višji od Hrvata (198 cm), tudi on servira odlično, a ne kot Hrvat, ki tu za zdaj igra boljše kot Pete Sampras. Favorizirani American je rojaku Palmerju včeraj prpeustil prvi set, v nadaljevanju pa je bil bist-veno boljši. Izpadel je tudi zadnji španski predstavnik. Tomasa Carbonella je premagal Aaron Krickstein, ki je odigral svoj 630. dvoboj, a šele dvajsetega na travnati površini (12 zmag). Angleže je potrl poraz Chrisa VVilkinsona, tolažijo pa se z Gregom Rusedskijem, bivšim Kanadčanom, ki bo v Davi-soven pokalu branil angleške barve.
V ženski konkurenci
se turnir odvija (kot vedno) brez zapletov. Španki Sancheozva in Martinezova sta se s svojimi nasprotnicami le poigravali. Arantxa je 31-letni Zini Garrisono-vi (št. 20 na svetu), ki letos zadnjič nastopa v Wimbledonu, le tri igre.
Izidi 5. dne
Moški, 3. krog: Ivaniševič (Hrv, 4) - Boetsch (Fra) 6:4, 6:4, 6:4, Martin (Zda, 14) - Rostagno (Zda) 6:3, 4:6, 4:6, 6:2, 6:4, Joyce (Zda) VVilkinson (Vbr) 5:7, 6:4, 7:6 (7:3), 6:4, Krickstein (Zda) - Carbonell (Spa) 6:7 (2:7), 7:5, 5:7, 6:3, 6:2, Kafelnikov (Rus, 6) -Volkov (Rus) 7:6, 6:2, 6:4, Rusedski (Vbr) - De-laitre (Fra) 6:7, 6:4, 6:4, 7:6, Macuoka (Jap) - Frana (Arg) 7:6, 3:6, 6:7,
Angleže tolaži Greg Rusedski (AP)
7:6, 6:3, Sampras (Zda) -Palmer (Zda) 4:6, 6:4, 6:1, 6:2.
Zenske, 3. krog: Saba-tini (Arg, 8) - Feber (Bel) 7:5, 6:1, Schulz (Niz, 15) - Zrubakova (Sik) 6:4, 7:5, Raymond (Zda) -Spirlea (Rom) 6:4, 2:6,
6:4, Kamstra (Niz) - Sa-vamacu (Jap, 14) 6:1, 7:6, Martinez (Spa, 3) -Stafford (Zda) 6:1, 6:1, Huber (Nem, 9) - Rubin (Zda) 6:2, 6:4, Sancheu (Spa, 2) - Garrison (Zda) 6:1, 6:2.Basuki (Indo) -Tauziat 6:7, 6:3, 6:4.
_______KOLESARSTVO / DANES ZAČETEK TOUR DE FRANCE____
Chris Boardman bi rad ponovil lanski uspeh
Anglež je dobil prolog na kronometer in prvi oblekel rumeno majico - Pretendentov je letos več
Zulle. Breukink In Jalabert med favoriti (AP)
ST BREEUC - Britanec Chris Boardman, olimpijski zmagovalec in svetovni prvak v zasledovalni vožnji, ki je lani prvič nastopil na Touru in po zmagi na uvodnem prologu kot prvi Britanec oblekel rumeno majico, jo nato nosil tri dni in jo naposled izgubil po porazu ekipe na moštvenem kronometru,
namerava podvig ponoviti tudi letos.
Boardman je lanski uvodni posamični kronometer prevozil s povprečno hitrostjo 55.152 kilometra na uro in tako dosegel rekordno povprečno hitrost na posamezni etapi v vsej zgodovini Toura. Danes se bodo kolesarji v bretanskem pristaniškem mestecu St. Btieuc podali na 7.3 kilometra dolgo pot ob 18. uri in 20 minut po lokalnem Času, kar je tudi prvi večerni Start v zgodovini, zadnji kolesar pa naj bi v cilj pripeljal tri ure pozneje. Pozen Start so izsilile predvsem televizijske postaje na drugi strani Kanala, saj želijo napovedovano ponovitev Boardmano-vega uspeha tokrat svojim gledalcem neposredno prenašati in to v najbolj gledanem času. Zaradi večernega Starta bodo tudi temperature nekoliko nižje, to pa lahko pomeni, da bo zmagovalec današnjega prologa izboljšal lansko Boardmanovo rekordno povprečno hitrost.
Glavni tekmeci Britancu, ki se je za ta uvodni del Toma pretekli mesec še posebej pripravljal, bodo Francoz Thierrv Marie, ki je v karieri dobil tri prologe na Touru, v nadaljnjih treh pa se je uvrstil med šesterico, Švicar Alex Zulle, pa Nizozemec Jelle Nij-dam, ter seveda glavni favoriti za konCno zmago Spanec Miguel Indurain, Švicar Tony Rominger in Rus Jevgenij Berzin.
Za slednjo trojico brez dvoma velja, da v tem uvodnem delu ne bodo voziti z rezervo, saj nihče ne želi že na začetku zaostati za tekmeci. Morda ima najtežjo nalogo prav Indurain, saj mu bolj kot kratke, ležijo daljše kronometrske preizkušnje, Rominger, za katerega zlobni jeziki spričo porazov na Touru trdijo, da boleha za »miguelitisom«, pa se na kronometrih boji predvsem raznih okvar, ki so mu lani skupaj z nevihtami in protive-trovi moCno grenile kronometrske preizkušnje.
FORMULA ENA / ANGLEŽ NAJH1TREJŽI V MAGNY COURSU
Damon Hill: »Schumacher ima na žalost novi renault«
MAGNY COURS (dpa) - Britanec Damon Hill (na sliki AP) je na prvem treningu voznikov formule 1 za veliko nagrado Francije v Magny Coursu dosegel najboljši Cas. Drugi je bil Škot David Coulthard, svetovni prvak Michael Schumacher pa je zasedel tretje mesto. »Moj dirkalnik ima še nekaj mehanskih pomanjkljivosti, dopoldne sem imel velike težave z rano-težjem,« je kot vzrok za poraz navedel Schumacher. »Moji mehaniki bodo morali delati celo noC, potem pa bom na zaključnem treningu moral nadoknaditi majhen zaostanek.« Nemec je na 4.25 kilometra dolgi progi za Hillom zaostal za 0.337 sekunde. Štiriintridesetletni Anglež je še enkrat dokazal, da je kralj treningov v Ma-gny Coursu, kjer je že dvakrat štartal z najboljšega položaja. »Zelo težko bo,« pravi svetovni podprvak, ki danes resno raCu-na na Schumacherjev napad. »Nov Renaultov motor je izvr-
sten, na žalost pa ga ima Michael,« je še dodal Hill, ki je po šestih dirkah za svetovno prvenstvo z 29 tokami na drugem mestu za Schumacherjem, ki jih je zbral 36. Toda Anglež na veliki nagradi Francije želi zmanjšati ta zaostanek.
Drugi VVilliamsov voznik Coulthard je včeraj dosegel drugi Cas. Mlademu Škotu so po daljših težavah z zdravjem pred dvema tednoma odstranili mandlje. Schumacher v veliki vročini - temperatura zraka je bila 30.9 stopinje Celzija v senci in asfalta 42.2 - ni imel težav. Četrto mesto je zasedel Ferra-rijev voznik Gerhard Berger, peto pa zmagovalec velike nagrade Kanade Jean Aleši v drugem fer-rariju.
Minardijeva dirkača vCeraj nista mogla trenirati, ker so francoski cariniki v Četrtek zveCer zasegli opremo italijanskega moštva. Upniki, za katerimi naj bi tičal Flavio Briatore, šef Be-nettona in lastnik Ligierja, so od
leta 1993 zahtevali stalne dajatve za številne Fordove motorje. Minardi je nato pred veliko nagrado San Marina obtožil Ligier, da je moštvo ilegalno nabavilo motorje Mugen-Honda. Ge bo manjkal Minardi, bo v Magny Coursu nastopilo samo 22 dirkačev.
O uporabi zračnih blazin v formuli 1 Se ne gre preveč sanjati. Tehnični delegat Mednarodne avtomobilistične zveze Char-lie VVhiting je dejal: »Z zračnimi blazinami smo šele v začetni fazi. Upamo, da jih bomo lahko uporabili leta 1997.«,
Izidi 1. treninga (1 krog = 4, 25 km): 1. Hill (VB, williams-re-nault) 1:18.556, 2. Coulthard (VB, williams-Renault) 1:18.585, 3. Schumacher (Nem, benetton-renault) 1:18.893, 4. Berger (Avt, ferrari) 1:19.051, 5. Aleši (Fra, ferrari) 1:19.254, 6. Brundle (VB, ligier-mugen-hon-da) 1:19.384, 7. Panis (Fra, li-gier-mugen-honda) 1:19.466, 8. Herbert (Vb, benetton-renault)
1:19.555, 9. Barrichello (Bra, jor-dan-peugeot) 1:19.763, 10. Hakkinen (Fin, mclaren-merce-des) 1:20.218, 11. Irvine (Irs, jor-dan-peugeot) 1:20.713, 12. Blundell (VB, mclaren-merce-des) 1:20.804, 13. Frentzen (Nem, sauber-ford) 1:21.111, 14. Morbidelli (Ita, footwork-hart) 1:21.756, 15. Salo (Fin, tyrrell-yamaha) 1:21.921, 16. Boullion (Fra, sauber-ford) 1:22.372, 17. Katayama (Jap, tyrrell-yamaha) 1:22.959,	18. Inoue (Jap,
footwork-hart) 1:23.335, 19. Montermini (Ita, pacifik-ford) 1:24.172, 20. Gachot (Fra, pacifik-ford) 1:24.509, 21. Diniz (Bra, forti-ford) 1:25.767, 22. Roberto (Bra, forti-ford) 1:26.445.
Nekaterim stvarem se
v zamejstvu
ne znamo odpovedati.
Nekaterim drugim
.
se ne smemo.
■Primorski u ,
Drnovšek o^aw
Primorski dnevnik
Moj dnevnik!
GRAFICENTER / FOTO: SERGIO FERRARI
OLEDAL1ŠOA
SLOVENIJA
LJUBLJANA
KRIŽANKE
V soboto, 8. julija, ob 21. uri: J. Strauss ml. - NETOPIR.
J. Strauss ml. - NETOPIR
V	nedeljo, 9. julija, ob 21. uri: G. Verdi -NABUCCO.
V	sredo, 12. julija, ob 21. uri: GISELLE, predpremiera.
LGL, tel.: 061/ 314-062
V	ponedeljek, 3. julija, ob 21. uri: letna produkcija Plesnega studia IT AKT SOU.
V	torek, 4. julija, ob 21. uri: predstava TRIO, avtorice Nataše Tovirac.
CELJE
SLG, tel.: 063/25-332
V	torek, 4. julija, junija, ob 21..uri: O. Zu-
pančič - VERONIKA DESENISKA, za abonma premiera I in izven. Predstava bo še v sredo, 5. julija, ob isti uri, za abonma premiera II in izven.
MARIBOR
SNG DRAMA, tel.: 062/221-206
Danes, 1. julija, Slomškov trg pred gledališčem ob 21. uri: PRVA POLETNA NOC DRAME - Predstavitev nove repertoarne podobe Drame v sezoni 95/96.
SNG OPERA IN BALET, tel.: 062/221-206
V	nedeljo, 2. julija, ob 19.30: TRISTAN IN IZOLDA. Gostovanje na festivalu Lent 95.
V	ponedeljek, 3. junija, ob 21.30: G. Verdi - RIGOLETTO
LGM,
tel.: 062/ 26-748
V	nedeljo, 2. julija, atrij mariborskega gradu ob 11. uri: Nace Simončič - VELIKI KIKIRIKI.
PORTOROŽ
AVDITORIJ
V	ponedeljek, 3. julija, ob 21.30: DON JUAN ALI KAMNITA GOSTIJA.
Italijanski kantavtor Adelmo Fomaciari, ki je svetovno znan kotZucchero, bo v okviru evropske turneje nastopil tudi v Tolminu. Na koncertu, ki bo v nedeljo, 9. julija, bo Zucchero predstavil svoj zadnji album Spirito DiVi-no. Vstopnice so že v predprodaji tako v Sloveniji kot Italiji.
(FotoAVVS)
	
SLOVENIJA	
LJUBLJANA
36. MEDNARODNI JAZZ FESTIVAL
Križanke in Cankarjev dom Danes, 1. julija, ob 18. uri: OREGON, VOCAL SAMPUNG; LOS VAN VAN.
LUTKE BREZ MEJA - BLED 95
danes. 1. julija
15.	uri: nastop italijanskega lutkarja ROBERTA LEOPARDIJA (Trst);
15.30: nastop klovnov;
16.	uri: nastop lutkovnega gledališča Papilu s predstavo Zlata Ribica;
16.30: nastop Čarovnika SILVANA;
17.	uri: nastop lutkovnega gledališča GM Jesenice s predstavo POLDI IN LEOPOLDINA; 17.30: nastop glasbene skupine.
SLOVENSKA FILHARMONIJA
V	ponedeljek, 3. julija, ob 19.30: komorni koncert MATEJA KRAJTERJA (pozavna) in DAMJANA JURESEK (tuba). Program: Bach, Serocld, Hindemith, Martin, Koper.
V	torek, 4. julija, ob 19.30: komorni koncert pianistk NADJE VODIŠEK m MELITE NA-
NUT. Program: Bach, Matičič, Bartok, Beet-hoveb, Bravničar, Albeniz.
BLED
V	ponedeljek, 3. julija, ob 20. uri, cerkev na otoku, ZENSKI PEVSKI ZBOR LIPA iz Radovljice & komorni mešani pevski zbor HOZANA iz Radovljice.
CAFE BELVEDERE,
Cesta svobode 26
V	nedeljo, 2. julija, ob 22. uri: koncert MIE ŽNIDARIČ.
IDRIJA
Danes, 1. julija, Mestni trg ob 20. uri: SVEČANI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA RUDARJEV IDRIJA.
KOPER
KLUB MKC, Gregorčičeva 4 Danes, 1. julija, ob 21. uri: KONCERT ZA ŽRTVE VSEH VOJN IN PROTI ETNIČNO CISTI BIH.
POSTOJNA
Danes, 1. julija, ob 18. uri: koncert JURETA KOŠIR RAP TEAMA.
SEVNICA
STUDENEC
Danes, 1. julija, ob 17. uri: srečanje harmonikarjev TEKMOVANJE ZA ZLATO HARMONIKO LJUBEČNE.
RAZSTAVE
SLOVENIJA
FJK
	LJUBLJANA	GRAD PODSREDA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA	CANKARJEV DUM V Mali galeriji je do 2, julija na ogled fotografska razstava CHRISTOPHA DONNETA. Razstava 21, MEDNARODNEGA GRAFIČNEGA	Danes, 1. julija, bo ob 19. uri otvoritev razstave GOTIKA NA KOZJANSKEM.
		
TRST
Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Mednarodni festival operete 1995 bo na sporedu od 4. julija do 13. avgusta.
Festival bodo otvorili z Lebarjevo opereto »Dežela smehljaja« (II paese del sorriso). Pod vodstvom Tiziana Severinija bodo nastopili orkester, zbor in balet gledališča Verdi. Premierska predstava bo v torek, 4. julija, ob 20.30 (red A). Ponovitve bodo trajale do 8. julija.
Avditorij Muzeja Revoltella Poletni koncerti: V ponedeljek, 3. julija, ob 20.30 - Koncert pianistke Elizavete Chaver-dian. Na programu Schumann, Luszt in Ra-chmaninov.
Grad sv. Justa: Jutri, 2. julija, ob 21. uri »II postino«. Režija Michael Redford. Nastopa
Massimo Troisi.
V ponedeljek, 3. julija, ob 21.00 - »Fragola e cioccolata«, režija T. Gutierez Alea e J. Carlos Tabio. Igrajo J. Perrugoria in V. Cruz. MILJE: Gledališče Verdi Interativni prostor -Se danes, 1. t.m., od
18.00	do 22.00 poleg gledaliških predstav se bo mogoče povezati v mrežo Internet. Na sporedu so tudi tri predstave: danes, 1.7. Bustric bo predstavil Napoleona in jutri, 2.7. bo na sporedu koncert skupine Tony e i volumi.
VIDEM: Poletne prireditve - Odkrivajmo mesta
Trg l.Maj - Danes, 1. t.m., ob 21.00 - gledališka predstava »II circo di Paolo Rossi«
Na gradu: Razstava Toto - od varieteja do filma (1917-1945).
BIENALA - LJUBLJANA je na ogled do 10. septembra.
MODERNA GALERIJA
V Mali galeriji je do 3. septembra, na ogled razstava PETRE VARL SIMONČIČ z naslovom PITA MOJE MAME.
BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31
Razstava IZIDORJA URBANČIČA je na ogled do 14. avgusta.
til
ZOLA je na ogled do
15. julija.
KOROŠKA
CELOVEC: Koroška hala (Sejmišče): še danes, 1. julija 1995, je na sporedu muzikal »Cats«. Urnik: vsak dan (razen ponedeljkov) ob 20.00, ob sobotah tudi ob 15.00.
ŠENTJANŽ
K-k center: Danes, 1. t.m., ob 16.00 - Likovna delavnica z Zorko Lojskandl-VVeiss za otroke.
BOROVLJE
Pri Cingelcu na Trati: Danes, 1. julija, ob
16.00	- Otroški popoldan z družabnimi igricami.
HUM
Pri Ravnah (Rožek): Danes, 1.7. ob 20.30 -Koncert slovenskega kvarteta klarinetov v podružni cerkvi.
DRAGANA AKRIGLERJA, OSKARJA DOLENCA, JAKA GNILSAKA, STOJANA KEBLERJA, JANEZA KOROSINA, MARJANA KUKECA, TONETA MARCANA, JANEZA MARENCICA, MILANA PAJKA, MILENKA PEGANA,TIHOMIRJA PINTE-RJA, VLASTJE SIMONČIČA, MARJANA SMER-KELJA, TONETA STOJKA, MIRKA ZDOVCA in JOGA ŽNIDERŠIČA.
GALERIJA ARS
Na ogled je razstava ARHITEKT V RISBI.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
LJUBLJANA
CANKARJEV DOM
9. -15. julija
Srečanje zborovskih dirigentov. Sodelujejo glasbenild iz 26 držav; koncerti, predavanja, delavnice, tečaji okrogle mize, razstava, videoprojekcije.
NOVO MESTO
KNJIŽNICA MIRANA JARCA
Od ponedeljka, 3. julija, do petka, 7. julija, od 9. do 12. ure: umlcatne poslikave papirnatih vreč, izdelovanje svečnikov, poslikave vazic, stekleničk...
Jernej Kraigher
KUD FRANCE PREŠEREN
Razstava fotografij LJUBO DOMA KDOR GA IMA avtoric VESNE CRNIVEC in MOJCE CAJNKO je na ogled do 10. julija.
GALERIJA KOS (v pasaži Nebotičnika)
Razstava risb IVE ŠUBICA je na ogled do 14. avgusta.
BREŽICE
GALERIJA POSAVSKEGA MUZEJA
Razstava OROŽJE PRETEKLOSTI je na ogled do 28. avgusta.
KOSTANJEVICA NA KRKI
GALERIJA BOŽIDAR JAKAC
Razstava slik JONA GALA PLANINCA je na ogled do
31. avgusta.
MARIBOR
FOTOGALERIJA STOLP
Razstava fotografij MARIO VIDOR.
MURSKA SOBOTA
GALERIJA MURSKA SOBOTA
Razstava 12. MEDNARODNI BIENALE MALE
PLASTIKE.
PIRAN
MESTNA GALERIJA PIRAN Razstava fotoreportaže JOHNA PHII.LIPSA AMERIČANI MED PARTIZANI SLOVENIJE je na ogled do 12. julija.
VELIKE LAŠČE
GALERIJA SKEDENJ
Razstava slikarsltih del LOJZETA ADAMLJETA.
TRŽIČ
GALERIJA KURNIKOVA HIŠA
Razstava PESEM V REZBARJEVIH OČEH je na
ogled do 25. avgusta.
VELENJE
KC IVANA NAPOTNIKA
Razstava VI. SLIKARSKE KOLONIJE.
ŽALEC
SAVINOV LIKOVNI SALON
Razstave fotografij BORISA SKALINA je na ogled do 13. julija.
TRST
Poletne prireditve Grad sv. Justa
V	petek, 7. julija, ob 21.00 -Srečanje z režiserjem Ro-gerjem Čormanom.
V	torek, 11. julija 1995 - Baletna predstava skupine Mo-mix. Glasba - Peter Gabriel, koreografija - Moses Pendle-ton.
Trg Unita
V	četrtek, 6. julija, ob 21. uri nastop znanega ansambla Pooh.
FOLKEST 95
Mednarodni festival folk in moderne glasbe se bo odvijal od 5. do 30. julija v deželi Furlaniji - Julijski krajini in tudi na Koprskem.
V	sredo, 5. julija, ob 21.00 bo nastopila skupina America iz ZDA.
Miramarski park Danes, 1. julija do 31. avgusta bodo ponovno pričele predstave »Luci in zvokov«.
KRIŽ
Dom A. Sirk
Koncerta »Jazz in jaz» -V torek, 4.julija, bo nastopila skupina Ennezeta band, ki izvaja Latin jazz in 7. julija pa skupina Allione trio.
KOPER
Terasa hotela Žusterna
V	sredo, 5. t.m., ob 21.00 bo nastopil italijanski popevkar Bobby Solo.
MILAN
Stadion San Siro
V	petek, 7. in v soboto, 8. julija koncert Vasca Rossija. Vstopnice lahko rezervirate tudi preko servisa Telecon-cert Italia do 6. julija, ob 12. uri, na tel. St. 144.88.2903.
PTUJ
DELAVNICE ZKOS
Danes, 1. julija, od 11. o 13. ure pred Gledališčem - FESTIVALSKI UTRINKI; ob 18. uri pred Gledališčem, v gledališki kleti in v Gledahscu - PRODUKCIJE DELAVNIC; ob 19.30 na dvorišču v malem gradu - CARL FRANC TEATER GRAZ: Ist THEATRE COMPE-TITION;
ob 21. uri v Gledališču
KUD TABOR OPČINE NAD TRSTOM: VAJE V SLOGU.
AJDOVŠČINA
HOTEL PLANIKA
Danes, 1., in v nedeljo, 2. julija, SLOVENIJA, ODPRTA ZA UMETNOST - Vloga muzejev in zbirk v postsocialističnih družbah. Simpozij likovnih kritikov - elanov AICA.
ŽALEC
LETNO GLEDALIŠČE GRIZE
V nedeljo, 2.julija, ob 14. uri: 10. REVIJA ZLATE CITRE.
Program prireditve: od 14. do 16. ure: NASTOP CITRARJEV ZA NASLOV mojster s citrami, ob 16.30: NAGOVOR SERGIJA PELHANA - MINISTRA ZA KULTURO; od 17. ure dalje: NASTOP NAJBOLJŠIH SLOVENSKIH CITRARJEV IN LJUDSKIH GODCEV.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Muzej judovske skupnosti iz Trsta »Carlo in Vera VVagner« (UL del Monte 5)
Do 31. julija je na ogled razstava ob 50. obletnici smrti Ane Frank.
Občinska galerija: do 16. julija si lahko ogle-
date razstavo, ki je posvečena italijanskemu opernemu pevcu Enzu de Muro z naslovom »II magico splendor lo sguardo abbaglia« (Magični blesk privablja pogled).
TRST
Muzej Revoltella-Galerija moderne umetnosti (Ul. Diaz 27): do 10.9. je na ogled razstava umetnika pop-arta Jamesa Rosenquista. Miramarski park-Konjušnica: do 23.7. je na ogled razstava »Dali kipar, Dali ilustrator«. Galerija Tommaseo: Do 3. julija je na ogled razstava »Računalniški izrazi«, razstavljajo Galmonte, Hmeljak, Moschik, Kundlinger in Spizzichino.
Galerija Rettori Tribbio: razstavlja slikar Ot-tavio Bomben.
Grad sv.Justa-Bastione Gorilo: na ogled je antološka razstava slikarja Fulvia Juricica. Galerija Art Light Hall: do 30.6., razstavlja fotograf Maurizio Maier.
Galerija Bassanese: na ogled je razstava z naslovom »Grdine, caos e frattali®.
Studio PHI: Do 15. t.m., je na ogled v Au-ronzu-Misurina v Palači Corte Metto skupinska razstava tržaških slikarjev.
Peterlinova dvorana-Ul. Donizetti 3: na ogled je razstava del slikarke Marte Kunaver. SESLJAN: Sedež turistične ustanove: do 4.7. razstavlja Michela Stradi.
ŠTANJEL: V Galeriji Lojzeta Spacala so na ogled do 30.9., poleg stalne zbirke, tudi novejša dela tržaškega umetnika. Urnik: od delavnikih od 14.00-19. ure (razen ponedeljkov); ob sobotah, nedeljah in praznikih od 10.00-12.00 in od 14.-19.00
KOROŠKA
CELOVEC: Deželna galerija: Do 10.9. bo na ogled razstava »Do danes-dve stoletji umetnosti na Koroškem®
Hiša umetnikov: do 8.7. so na ogled dela Guntherja Brusa.
Mestna hiša-Mestna galerija: do 16.7. je odprta razstava Jeana Eggerja.
Kunstforum: do 7.7. je odprta razstava Kurta. VVeltherja.
ROŽEK: Galerija Sikoronja
Se jutri, 2. julija, razstavlja Ivo Prančič. ŠENTJANŽ V ROŽU: K-k center, Stara sola: Do 15.9. je na ogled razstava Zorke Loi-skandl-VVeiss z retrospektivo slikarskih del »Od začetka do sedaj«.
JEDILNIK
ponedeljek
juha iz juSne kocke z domačimi rezanci, polpeti, spomladanska solata
torek
paradižnikova juha, polnjen krompir s sekanico iz ostankov nedeljske pečenke, zeljnata solata s fižolom
sreda
vampi po tržaško, polenta, solata
Četrtek
musaka z melancani, zelena solata
petek
zdrobova juha, ocvrte sardelice, krompirjeva solata
sobota
nadevane paprike, pire krompir, puding s smetano
Jedilnik za nedeljo
sadna juha, telečja pečenka, pečen krompir, vinska omaka, melone z jagodami
melone z jagodami
Za to sladico potrebujemo majhno rumeno melono na osebo. Odstranimo kapico s tiste strani, kjer je pecelj, previdno izdolbemo seme in meso. Izdolbeno meso narežemo na koščke in jih poškropimo z nekaj kapljicami limoninega soka . Nato izmenično nalagamo plast na koščke narezanih melon in gozdnih ali vrtnih jagod (boljše so gozdne), ki jih potresemo s sladkorjem, tako da napolnimo melono. Zadnja plast naj bodo koščki melone. Nadevano melono poškropimo s konjakom, belim rumom, češnjevim ali mareličnim likerjem. Pokrijemo s kapico, ki smo jo odrezali in postavimo v hladilnik, dokler ne ponudimo.
ZAČIMBNE RASTLINE
DOBRO JE VEDETI
Kolero hrano lahko pogrejemo
Ostanke je škoda zavreči
Tudi pri premišljenem gospodinjstvu se zgodi, ' da ostanejo neoporečni ostanki hrane, ki jih je škoda zavreči. Seveda je največ vredna in tudi najbolj okusna hrana takrat, ko je kuhana.
Včasih pa mora na koga počakati ali pa ostane. Hrana naj ne stoji na štedilniku ali v pečici. Temperatura od 20 do 50° C je namreč ravno najbolj primerna, da se začno razvijati različne bakterije, ki hrano kvarijo. Zato moramo jed, ki čaka na zamudnika, ali je ostala na hitro ohladiti na sobno temperaturo. Hlajenje pospešimo, če posodo z jedjo postavimo v mrzlo vodo. Ohlajeno pokrijemo in postavimo v hladilnik. Preden jo pojemo, jo hitro prevremo.
Za poznejšo uporabo ne hranimo kuhane špinače, gob in krompirja, pa tudi zelenjave raje ne, razen kslega zelja in repe.
Goveje in druge mesne jedi precedimo, ohladimo in pokrite postavimo v hladilnik. Uporabimo jih naslednji dan z drugo zakuho (če jih shranimo z jušno zelenjavo ah zakuhane, so veliko slabšega okusa), z njimi zalivamo različne omake in zelenjavne jedi.
Meso v omakah (golaž, paprikaš) ohladimo in pokrito postavimo v hladilnik. Ponudimo dobro prevreto za malico ah ve-
Nepogrešljivi ščepec vonja in okusa
Antiseptična in pomirjujoča meto
čerjo. Eno ali drugo lahko z dodatkom zelenjave ali krompirja predelamo naslednji dan v pikantno enolončnico ali juho.
Kuhano in pečeno meso hranimo v hladilniku pokrito ali zavito v folijo, da se ne osuši. Lepe rezine mesa lahko ponudimo v mešanih narezkih. Predelamo jih tudi v mesne solate, nadeve, zamešamo v sekanico svežega mesa-ali pa zmleto uporabimo za polpete.
Testenine, ki nam ostanejo, uporabimo kot dodatek raznličnim juham-ali enolončnicam. Porabimo jih lahko tudi za sladke ali slane narastke.
Ostanke kuhanega ali dušenega riža lahko pogrejemo nad soparo. Uporabimo jih tudi za jušno zakuho, za nadeve z mesom ali riževe polpete. Zelo okusne in izdatne so tudi riževe solate.
V	vseh deželah sveta poznajo meto in jo uporabljajo na najrazličnejše načine. Arabci jo dajejo v čaj, Azijci jedo sveže metine liste kot solato, z njo pripravljajo spomladi tudi zavitke, severni Američani vržejo vejico mete v-svoj najljubši koktajl, Angleži jo sesekljajo in dajo v omako, Francozi jo večinoma uporabljajo za pripravo čaja.
V	deželah, kjer še prihaja do epidemij in je vročina naklonjena mikrobom, je meta odlično zaščitno sredstvo, ker je izredno antiseptična. Ce v vročih deželah kar naprej segajo po meti za zunanjo in notranjo rabo, potem tega ne počno samo za zabavo in zaradi svežine, ki jo daje, temveč predvsem zato, ker se držijo stare ljudske modrosti, ki prisega na meto-kot odlično zaščitno sredstvo, ker je izredno antiseptična. Poleg tega, da deluje razkuževalno, odlično pomirja kolcanje, želodčne krče, bruhanje, razdražena jetra, kolike in odpravlja črevesne zajedalce. Zaradi aseptične lastnosti, ki dobrodejno učinkuje na dihalne organe, je meta tudi sestavni del različnih zdravil.
Meta (mentha piperita) je stalnica, ki ima zelo veliko podvrst. Pri nas najbolj poznamo poprovo meto, ki ima gladke liste. Meto smo dobili z Daljnjega vzhoda, danes pa uspeva po vsej Evropi. V kuhinji uporabljamo sveže, pa tudi posušene metine liste.
Meta
Sveže metine liste najpogosteje uporabljamo
-	za metino omako
-	za metino potico
-	kot dodatek nekaterim juham in omakam
-	pri pripravi nekatere zelenjave, predvsem dušenega korenja, graha, stročjega fižola, pečenih polnjenih paradižnikov
Ne nazadnje ne gre zamolčati, da menda meta učinkuje tudi kot afrodiziak. Meta res ureja spolne funkcije pri moških in ženskah in spodbuja ljubezenske igre. Kdo bi vedel, ah zato, ker je njen vonj tako vznemirljiv, ali zato, ker omamlja glavo. Že od nek-
daj je meta sestavni del-vseh ljubezenskih napojev. Tudi v omamnih vonjavah, ki se dvigajo zvečer iz arabskih palač, podobnih tistim iz Tisoč in ene noči, prevladuje vonj po meti...
Metine jagode
Potrebujemo vrtne jagode, pomarančni sok, sveže metine listke in sladkor v prahu.Jagode očistimo, operemo in osušimo. V pomarančni sok zmešamo drobno sesekljane metine listke. S tekočino prelijemo jagode. Po vrhu potresemo sladkor v prahu.
Metine jagode ponudimo čim bolj ohlajene.
Ni ga čez dober sendvič
Kuharske knjige posvečajo le malo pozornosti temu področju, čeprav gre tudi tu za vprašanje spretnosti, izvirnosti, kuharske ustvarjalnosti in domišljije. Razen tega pa kar priznajmo: dobro pripravljeni sendviči nas lahko odticno rešujejo iz zadrege v različnih priložnostih; z njimi lahko improviziramo večerjo ali piknik ali pa obogatimo zabavo. Vsa umetnost je v tem, da najdete zanje kakšno ne povsem običajno formulo. Za začetek pa lahko preverite nekaj formul za sendviče, ki jih uporablja Sophia Loren.
Sendvič s presnim sirom in papriko
Na rezino kruha položite lepo rezino dobrega presnega sira, nanj pa nekaj rezin pečene paprike in pokrijte z drugo rezino kruha.
Sendvič s sirom
Za namaz vsakega sendviča zmešajte in pretlačite 40 g nastrganega groje-rja, en rumenjak (trdo kuhan), toliko surovega masla, da se vse veže, žličko
gorčice, kapljo disavnega kisa, poper,-sol. S tem nadevajtete sendvič, po možnosti iz črnega kruha.
Sendvič z glavnato solato in majonezo t
Namažite kruh s surovim maslom in gosto majonezo, na to položite nekaj listov dobro oprane glavnate solate, potresite s soljo in grobo mletim poprom ter pokrijte s kruhom.
Sendvič z zeleno in mandelji
Zamešajte v namaz sesekljano zeleno, sesekljane mandeljne in majonezo; namažite na kruh in pokrijte.
Sendvič s presnim sirom in paradižnikom
Na rezino kruha položite rezino presnega sira in rezine ne preveč zrelega paradižnika, pobesite z origanom, soljo in poprom ter pokrijte.
Pripravila Katarina Lavš
SOPHIA LOREN
V kuhinji z ljubeznijo g?)
Moj mož Corlo je »zvitek«
Med pogovorom s pisatelji ali časnikarji, ki so se ukvarjali s tem, da so pripovedovali o mojem življenju, sem se večkrat zalotila pri svoji stari, vendar nedolžni maniji: da dajem namreč osebam, ki jih-imam rada, ali ki me zanimajo, vzdevek po kakšni jedi. Včasih na primer imenujem Carla Pontija, svojega moža, »zvitek«.
Priznam, da so mi različni zvitki, nekaj receptov zanje je tudi v moji knjigi, zelo pri srcu. Toda tudi pri prijateljskih in nepričakovanih srečanjih takoj povežem osebo s kakšno jedjo. Ker-gre pri tem vedno za osebe, ki mi ugajajo in ima moje poimenovanje »fet-tuccine« ali »zeppole«-ali »frittata« pozitiven pomen, so skušali iz tega nekateri moji spraševalci napraviti psihoanalitično razlago. Razlaga, ki me prepriča, je tale: v času otroštva med vojno se je v meni oblikovalo absolutno spoštovanje do jedi, ki je bila takrat v pomanjkanju in se je zelo težko dobila ali pasmo v tistih letih po njej samo hrepeneli. Res pa je še nekaj drugega. V-vseh dobah mojega življenja in moje kariere me spremlja trdovratna volja, da si pridobim zaščito in varnost.
Zelo sem se morala bojevati, posebno kar se tiče mojega zasebnega življenja, toda vsakokrat-
sem dosegla to, kar sem hotela; vendar nikoli ni-šlo za muhavosti ali privide.
Hrana mi je simbol varnosti skupaj s streho, ki nas ščiti. Zato mi je ta simbol postal svet in me vedno spremlja. Ce me boste nekega dne srečali bodisi pred štedilnikom bodisi na zabavi ali pri filmskem delu, in če vas bom nenadoma poklicala »ocvrti krompirček« ali »gnjat« ali »nadevani puran«, tedaj se spomnite teh sbani in vedite, da ste mi postali takoj simpatični.
Sophia Loren je knjigo, iz katere smo izbrali nekaj odlomkov, pisala v času, ko je sama s svojim upanjem, premagovala samoto. Zdravniki so ji svetovali, naj miruje in se izogiba vseh naporov. In v teh dolgih mesecih, ko je, kot pravi »vse svoje življenje osredotočila na edino stvar, ki mi je ležala na srcu - na pričakovanega otroka«, so se začeli v zvezkih kopičiti zapiski. »Na dan sem privlekla spomine na otroška leta, potovanja, nauke številnih kuharjev in si nabrala snovi za celo knjigo.«
Tako je nastala ljubezniva knjiga V kuhinji z ljubeznijo. Upamo, da je bila trinajst tednov Sophia Loren tudi za vas vodnik v kuhinji s prisrčnostjo, ljubeznivostjo, v resnici s pravo ljubeznijo.
Konec
KUHARSKI SLOVARČEK - P
Paniranje
Paniramo meso, zelenjavo in sadje, preden ga ocvremo. Najbolj so znani nalsednji trije načini paniranja:
dunajsko - živilo najprej povaljamo v moki, nato v raztepenih jajcih, ki smo jim dodali malo hladnega mleka in nazadnje v drobtinah;
pariško - živilo le pomokamo in nato pomočimo v raztepena jajca;
panhanje v testu - živilo pomočimo v
primemo gosto žvrkljano testo, ki ga pripravimo iz jajc, malo mleka in mehke moke ter ocvremo. Namesto mleka lahko uporabimo sifon ali pivo, lahko tudi mlačno vodo.
Za dunajsko in pariško paniranje morajo biti jajca dobro razžvrkljana. Ce z njimi varčujemo, dodamo lahko malo olja ali mleka, nikoli pa vode. Drobtinice morajo biti drobne in presejane. Panhane kose zlagamo drugega poleg dragega in ne enega vrh dra-
gega; ravno tako polagamo ocvrte kose preden jih ponudimo. Ce panirani kosi predolgo stojijo, panirana obloga odstopi, zato paniramo sproti.
Pariranje
Živilu, ki ga mislimo kuharsko obdelati, odstranimo mesne kožice, kite, odvečno maščobo, porežemo vse štrleče koščke, tako da dobi lepo obliko. Postopek imenujemo pariranje.
Peklanje
Največkrat peklamo goveji jezik. S kladivom ga dobro potolčemo, položimo v porcelanasto skledo in dobro nadrgnemo s soljo in ščepom solitra. Obložimo ga z različnimi dišavami in zelenjavo, pokrijemo s čisto krpo in obtežimo. Po enem dnevu iz jezika izteče nekaj tekočine. Tri do štiri dni ga pustimo v lastnem soku in ga večkrat obrnemo. Kuhan peklan jezik je zelo okusen in lepe rdeče barve. Peklamo tudi nekatere kose govedine.
ZANIMIVOSTI - RAZVEDRILO
Sobota, 1. julija 1995
f
Horoskop
zapisal
B. R. K.
OVEN 21,3.-20.4.: Bližnjim boste želeli posoliti pamet, zato se boste z njimi zapletli v spor. Zgladili ga boste Sele tedaj, ko boste nehali tekmovati in se naučili poslušati s srcem.
BIK 21. 4.-20. 5.: Vas življenjski sopotnik bo končno prekinil s svojim skrivnostnim molkom ter
ljubosumjem in pomilovanjem. Oboje je napak.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Pripravili boste vse potrebno za pot, pogrešali boste zgolj zanesljivega vodiča Ampak na poteh, na katere se podajate, ni noben vodič dovolj zanesljiv. Zadostuje sreča.
RAK 22. 6. - 22. 7.: 2e prvi vasi poskusi popravljanja starih napak se bodo bogato obrestovali, saj boste poleg vzajemnega razumevanja dosegli 5e spoštovanje in veliko skupnega optimizma
LEV 23.7. - 23.8.: Želeli si priti do dna nekaterim dogodkom, zato boste izostrili svoje čute in se podali v detektivsko raziskovanje. Odkritja ne bodo prijetna, zagotovo pa bodo streznjujoča.
DEVICA 24 8. - 22.9.: Do drugače mislečih boste začutili silno nestrpnost, zato jih boste grobo izzivali - pa ne zato, da bi jim pokazali, kako se motijo, ampak da bi dokazati sebi, da imate prav.
TEHTNICA 23.9. - 22.10.: Umsko boste na zavidljivem nivoju, zato se boste lotili branja knjige, M ste jo pred kratkim zaradi zahtevnosti zalučali v kot. Tokrat jo boste zalučali, ker bo prelahka.
ŠKORPIJON 23. 10. - 22. 11.: Z vso srčno odprtostjo se boste odzvali želji nekoga, od katerega pričakujete odobravanje. Odobrava vas že s tem, da si vas zeli, zato nikar ne izsiljujte novih potrditev.
STRELEC 23. 11. - 21. 12.: V objemu počitniškega vzdušja se vam bo življenje zdelo lažje in preprostejše. Odlična priložnost za spopad s težavami, ki ste jih odlagali zaradi navidezne zapletenosti.
KOZOROG 22.12. - 20.1.: Čeprav vas bo no-
trajni hudiček silil k aktivnosti, boste vendarle raje prisluhnili telesu ter mu dovolili temeljito obnovo. Ce je zdravje, je tudi veselje.
VODNAR 21.1.-19.2.: Med brskanjem po neopravljenih dolžnostih se boste spomnili na neizpolnjeno obljubo, a boste ugotovili, da je čas za izpolnitev že mimo. Za nauk pa ni nikdar prepozno.
V
RIBI 20.2. - 20.3.: Začele vas bodo črvičiti nepremagljive srčne skomine, zato se jim boste vdali ter se spustili v avanturo, ki vam bo popestrila dan in vzburila organe. Dan za užitke.
TURIZEM
Na Češkem je življenje za tujce nekajkrat dražje
Domačini imajo posebne popuste - Delovna viza ne pomaga vedno
Napis nad velikimi hrastovimi vrati v praski pivnici obiskovalce opozarja o hišni cenovni politiki, Id je do domačih pivcev tako dobrodušna, da za vrček piva plačajo le polovično ceno. Obvestilo razumejo le nekateri tujci, Čeprav imajo v večini pivnic na Češkem domači gostje enake ugodnosti, za tujce pa veljajo dvakrat, trikrat ali celo štirikrat višje cene. Veliko lastnikov lokalov je sicer bolj prizanesljivih do tujih gostov, ni pa tudi malo takšnih, ki izkoristijo tujce na vsakem koraku.
Letos naj bi Češko obiskalo sto milijonov turistov, ki bodo preplačali marsikatero storitev: preveč jim bodo zaračunali taksisti, pa tudi hotelirji in celo vodiči po gradovih. Večina tujcev sploh ne bo vedelo, da morajo plačati ceno za svojo pripadnost tuji narodnosti. Turisti niso edine žrtve takšnih mahinacij; producent ameriškega filma, v katerem igra Tom Cmise, se je potožil o ogromni vsoti, ki jo je moral plačati, če je želel snemati v vladni praški palači.
Zaradi dvojnih cen bi lahko ukrepala le češka trgovinska inšpekcija, ki skrbi za pravice potrošnikov, vendar ne more nikogar kaznovati. Po novi zakonodaji, ki začne veljati te dni, bo lahko inšpekcija odrejala kazni, vendar je vprašanje, ali bo lahko iztrebila tako razširjeno navado - »svobodno« oblikovanje cen za tujce. Tisti, ki vedo za takšne prevare, menijo, da se nič ne bo spremenilo.
Nekateri Cehi so prepričani, da tujci plačujejo razumne vsote, domačini pač imajo »popust« zato, ker zasluzijo veliko manj -za plačo, ki jo nek zahodni turist zasluži v enem mesecu, morajo domačini delati celo leto.
V	prvem obdobju po žametni revoluciji leta 1989, ki je odpravila komunizem, so bili zahodni turisti dobrodošli, saj so bili Cehi desetletja izolirani. Ko je prihajalo čedalje več turistov, je navdušenje zamenjala miselnost, da je na tujce pametno gledati le skozi njihovo denarnico -koliko so pripravljeni zapraviti. »Vedno znova se razjezim, kadar grem za konec tedna v hotel, ker moram plačati za sobo celo trikrat več kot domačini,« se je razjezil Britanec, ki živi v Pragi. Tudi mnogi turisti se pritožujejo zaradi višjih cen, ki jih morajo plačevati le zato, ker so tujci. Kljub temu je po zakonu pogosto dovoljeno tujcem zaračunati več.
V	praškem Interhotelu, ki je nesporno najboljši primer dvojnih cen, stane enoposteljna soba v juliju za domače goste 2.100 kron (78 dolarjev), tujci pa morajo zanjo odšteti 3.061 krone (113 dolarjev). Ce se odločite za ogled gradu Karlstein, enega največjih zgodovinskih znamenitosti v mestu, boste morali za češko govorečega vodiča plačati 20 kron (74 centov), ogled z razlago v tujem jeziku pa stane 90 kron (3, 30 dolarja). Cena je napisana le za domače turiste, zato
se tujci sploh ne zavedajo, da bodo morali plačati kar štirikrat več.
Tisti, ki podpirajo dvojne cene, pravijo, da Ceh zasluži na leto povprečno le nekaj več kot tri tisoč dolarjev, kar je desetina ali še manj kot turist iz sosednje Nemčije. Čeprav morajo tujci plačati občutno več kot domačini, morajo za enake storitve ali hrano v svoji domovini precej globje seči v žep.
Britanec, ki živi v Pragi že štiri leta, je poročen s Čehinjo, zasluži češko plačo, plačuje državi davke in ima zeleno karto za bivanje v državi. Ko pa kupi karto za koncert, gre v hotel, muzej ali le na kozarec pijače, potem se za-
čne zavedati, da ga njegova narodnost veliko stane. »Imam vsaj zeleno karto in lahko se pogovarjam po češko, zato jo pogosto dobro odnesem. Večina turistov se sploh ne zaveda, da jih domačini skubijo,« meni. Se slabše se piše turistom iz držav tretjega sveta, ki so večkrat še revnejši od Cehov.
»Sem iz Tanzanije in čeprav imam zeleno karto in tekoče govorim češko, moram vse plačevati kot zahodni turist. Nikogar ne zanima, če prihajaš iz Tanzanije ali Bangladeša,« je povedal delavec v oddelku za distribucijo praškega dnevnika.
»Uradna politika se ne zavzema za dvojne cene v
turizmu,« je izjavil direktor urada za turizem na ministrstvu za gospodarstvo. Povedal je, da želijo poslovneži privabiti tudi domače goste, kar jim uspe le z nižjimi cenami, saj je zanje na tujem letovanje predrago. Omenjeni Britanec pa na takšen argument odgovarja, da tudi povprečni Londončani ne pijejo v dragih pubih v predelu Covent Gardna. »V njih popivajo turisti iz precej bolj bogatih držav, kot je Velika Britanija, vendar veljajo za vse obiskovalce enake cene. Ce bi domačinom dali popust, bi Američani ah Japonci takoj dvignili prah,« poudarja.
Robin Shepherd/Reuter
SKANDINAVSKA KRIŽANKA
305	PRVA STRAN REVIJE	NAPRAVA ZAPROIZV. IZMENIČNE NAPETOSTI	DROG, KI POVEZUJE SPR. IN ZADNJI DFI VOZA	PREBIVALKA NAJSEV. EVROPSKE P0KRA1INF	STOLETJE, VEK	NEM. KLASIC. KIPAR (JOHANN HEIN-RICHVONI	CRN PRAH V DIMNIKU	GLAS OB PLOSKEM UDARCU	VENO TAUFER	RAZVOJNI STADIJ POVZROČITELJA MALARLIE	AVTOR: SIMON BIZJAK	TIPALKA PRI ŽUŽELKAH	IT. IGRALKA (GIOVANNA)	VRSTA VRBE	IZDELOVANJE SIRA	TOM JUG	AMERIŠKI IGRALEC (WARREN)	ENA OD PROJEKCU	MESTO NA SICILIJI (IZCRK NENA)	PODOBA, FIGURA	ŠPANSKO MESTO SV. OD SEVILLE	POLJSKO MESTO BLIZU UKRAJINSKE MF.IF
PRIDOBITEV ČESA, NEPOSREDNO PO KOM DRUGIM											GR. FILOZOF, UČITELJ ALEKSANDRA VELIKEGA											
FINSKI ARHITEKT											OBRAT ZA NAVIJANJE											
											SENČEN KRAJ											
HOJA									IZDELOVALEC KOTLOV							VRSTA BAMBUSA						
									IT. DIRIGENT (BRUNO)							PODRUŽNICA PODJETJA						
DALMATINSKI ŠALJIVEC					N0NSENS									POZORNOST VZBUJAJOČA NEČEDNA ZADEVA						JOHN OSBORNE		
					MESTO V BIH																	
																				PREREK, SPOR		
DRUGA NAJDALJŠA REKA V J. AFRIKI							RTV NOVINAR (CRT)							IT. REŽISER (DINO)					HOKEJSKA PLOŠČICA			
																			ŠOLSKI RED			
VLADIMIR NABOKOV			SL. MATEMATIK (MILAN)				DANSKA IGRALKA NIELSEN	TV VODITELJICA IN PEVKA MUSIČ					ŠAHOVSKI TEORETIK NIMCOVIC	SONJA LOKAR			SP. KITARIST IN SKLAD. (FERNANDO)				FR. LETOVIŠČE NA AŽURNI OBALI	AFR. PLEMENSKA IN JEZ. SKUPINA
			DEL ALPSKE HIŠE											OAZA V LIBIJSKI PUŠČAVI								
KOZAŠKI BIC								FIGURA PRI ČETVORKI				IT. MESTO (PENEČA VINA					ZGODOVINSKI KRAJ PRI ZADRU	VREDNOST BLAGA IZRAŽENA V DENARJU				
								GOROVJE V SAHARI				RUSJANOVO LETALO										
IDA KRAVANJA (RINA)				VLADARSKI NASLOV						SREDIŠČE VRTENJA	GLAVNO MESTO ARMENIJE							PRIPOVEDNI PESNIK				
				CHARLES AZNAVOUR														LOJZE KOVAČIČ				
MALI, ENO-STAVCNI KONCERT											PISMENO DOVOLJENJE											
NOETOVA BARKA				i	GLAVNO MESTO GANE	VRSTA FR. PREPROG					* RUSKA BALERINA PAVLOVA				LETOVIŠČE OB SL. OBALI							

DEKLICE SO NA KITAJSKEM NEZAŽELJENE
Upanje za kitajske sirote so ameriški pari brez otrok
Posvojitve omogočajo mednarodne organizacije
Deklici Emmo in Kaitlin sta njuni materi zavrgli, Kaiti na Kitajskem Se vedno velja tradicija, po kateri 80 Potomke ženskega spola nezaželjene, zato si večina staršev želi le dečke. Po nekaj mesecih sta drobni Oeklici vendarle našli dom, in sicer v Philadelphiji v Združenih državah Amerike, saj sta ju posvojila Zakonska para, ki ne moreta imeti otrok.
Večina Kitajcev, Predvsem tistih, ki živijo na deželi, pa tudi nekate-ri Američani odločitve nolasti, ki dovoljuje tuj-cem posvojitve kitajskih pnot, nikakor ne razume-»Menijo namreč, da Mtajska le prodaja svoje otroke,« je izjavil Li Jo-sjang, ki vodi center za srrote in skrbi, da dobijo Vsai nekatere deklice kru-fne starse. Presenečen je, 'Cer se sploh zastavlja vPrasanje glede posvoji-tev. Prepričan je, da bi morale imeti deklice mo-žnost živeti v družin-skem okolju, zato naj bi na posvojitve gledali kot na usmiljena dejanja.
Mnogi menijo, da so Posvojitve tudi moralni jn pragmatični odgovor Mtajske vlade na pro-oiem, s katerim so se pri-siljeni soočati, saj še ve-nno velja geslo družina z enim otrokom, s katerim nai bi zmanjšali Število Prebivalcev v državi, ki *ma že 1,2 milijarde Iju-. ■ Kmetje, ki nameravajo rmeti enega otroka, so ra-Zocarani, če je prvorojenec ženskega spola in se deklici brez obotavljanja odpovejo.
Zaradi sodobnih apa-ratur, s katerimi so opremljene tudi nekatere kitajske porodnišnice, star-Sl kmalu izvejo, kakšnega spola bo njihov otrok. Mnoge ženske se odločijo
za splav takoj, ko izvejo, da je zarodek ženskega spola. Podatek, da pride v nekaterih delih podeželja na vsako deklico kar 28 dečkov, je že zdaj alarmanten, saj bo čez nekaj let trenutna 30-mi-lijonska vojska samcev prerasla v stomilijonsko armado.
Kljub temu je vsako leto samo na železniških postajah in v drugih javnih prostorih zapuščenih približno 150 tisoč dojenčkov Zenskega spola. Njihovo vzdrževanje je hud finančni udarec za osiromašeno državno blagajno. Za nekatere skrbijo v sirotišnicah, druge odraščajo kar na ulicah in opravljajo različna dela.
Peking skuša problem Zapuščenih deklic rešiti tudi s pomočjo posvojitev tujcev in uspešnim delovanjem organizacije SOS Kinderdorf International, ki je zgradila več sirotišnic na kitajskem podeželju in njihovo vodenje zaupala izbranim »materam«. Helmut Kutin, vodja organizacije, je dejal, da se je politika kitajskih oblasti glede zapuščenih otrok korenito spremenila v zadnjih desetih letih delovanja te avstrijske dobrodelne organizacije.
V tem obdobju je bilo na Kitajskem zgrajenih
šest otroških vasi. »Kitajci so se zamislili nad staro politiko, ki je zapuščene otroke skrivala pred očmi javnosti,« je dejal Kutin in dodal, da sprva odgovorni uradniki nad spremembami sicer niso bili navdušeni. Končno so se zamislili in si zastavili vprašanje: Zakaj ne bi tudi mi zgradili otroških naselij? Po Kutinovih izjavah so sprejeli zamisel njegove organizacije in zaceli z njo tudi sodelovati.
Seveda kaj takega ne bi bilo mogoče med kulturno revolucijo od leta 1966 do 1976, ki je razglašala, da lahko problem sirot reši le socializem. Otroke so v šolah so učili, da zahodni kapitalisti odvečne količine mleka zlivajo v morje, namesto da bi ga dali revnim državam. Tega, da bi lahko tujci posvojili kitajsko siroto, si ni upal nihče niti pomisliti, prav tako tudi ne na možnost, da bi neka tuja organizacija zgradila na kitajskih tleh otroško zavetišče.
Vodjo organizacije za pomoč kitajskim sirotam Helmuta Kutina je marca letos sprejel celo kitajski premier Li Peng, kar je le dokaz več, do kako korenitih sprememb je prišlo na Kitajskem. Premier, ki je tudi sam vojna sirota, se mu je zahvalil, ker je pripeljal v državo organizacijo SOS. Kutin je poudaril, da imajo vse države sveta sirote in da to ni nobena sramota.
Kitajska je zakonodajo, ki določa pravila posvojitve za tujce, pripravljala
dve leti; lani je bila končno sprejeta. »Bolje je, da sirote posvojijo tujci, kot pa da ostanejo zapuščene,« je izjavila 46-letna medicinska sestra iz Phi-ladelphije Lois, ki skrbi za malo Emmo. Zdi se ji prav, da so kitajske oblasti postavile spodnjo starostno mejo bodočih staršev sirot, to je 35 let, in da lahko deklice posvojijo tudi neporočene ženske.
Za posvojitev morajo bodoči starši odšteti približno dvajset tisoč dolarjev; to so stroški delovanja dveh agencij, kitajske in ameriške, pot sirote iz Kitajske v ZDA in stroški dvotedenskega obveznega bivanja sirote v Ameriki. Omenjena vsota se ne povečuje, kar je za mnoge bodoče starše pomembno, saj se lahko na primer cena posvojitve otroka iz kake južnoameriške države podvoji celo čez noč.
Malo Kaitlin je posvojila 46-letna uslužbenka philadelphijske bolnišnice Mary, ki meni, da se prav zaradi jasnih kitajskih pravil mnogi Američani odločajo za posvojitev kitajskih sirot. »Za pare, ki nimajo nobene možnosti, da bi imeli lastne potomce, je posvojitev kitajske sirote najboljša rešitev, kajti Kitajska zahteva, da so bodoči starši brez otrok,« je povedala Mary.
Samo v lanskem letu so Američani posvojili dvesto kitajskih sirot, letos pa naj bi jih desetkrat več.
Jeflrey Parker, Reuter
Sonce je vidna slika božje dobrote. Iz neznanih davnin, skozi burna tisočletja je Človek to resnico prenesel v današnje dni. Da brez sonca ne bi bilo življenja - je že od nekdaj nesporno. Nekdo je temu dodal še eno, za Človeka poučno resnico : tudi, če sije na najveCjo umazanijo, sonce ostaja Cisto. Idilična slika sonca pa se v zadnjem Času ruši. V zadnjih nekaj stoletjih so nekateri posamezniki, večinoma znanstveniki, začeli opozarjati tudi na nekatere škodljive posledice prekomernega »druženja« s soncem. V našem stoletju na to vse pogosteje opozatja tradicionalna medicina, v zadnjem Času pa tudi proizvajalci različnih kozmetičnih pripravkov. Danes pogosto poslušamo (in beremo) o »nevarnem« soncu, o »zahrbtnih« ultravijoličnih žarkih in podobnem.
Zagovornikom »enotnosti Vsemirja« se pri tem dvigajo lasje. Oni vidijo Vsemitje kot usklajeno bratstvo, v katerem je takšna napaka nemogoča. Edino rešitev za človeštvo vidijo v vrnitvi k naravi in izvirnemu (prvinskemu) načinu življenja.
Res, napačno in nepravično je govoriti o »nevarnem« soncu. Tudi poleg morebime škodljivosti enega dela spektra (ultravijoličnega), je sonce človekov najzaupnejši spremljevalec in prijatelj. Toda človek s svojimi posegi na Zemlji in v Vsemirju mši harmonijo vsemirskega bralstva. Na primer ko ustvarja in spušča v ozračje ogromne količine strupenih plinov ali ko zmanjšuje zelene površine, spreminja učinek delovanja sonca. Sonce je isto, toda rezultat »druženja« z njim v gozdu ah na betonski površini je povsem različen. Tako kot je drugačen danes od tistega pred stotimi ali stotisoči-mi leti. Konec koncev je tudi narava sama uredila, da enaka količina sonca deluje različno na kopnem in na morju, v nižinah in v višinah. V davni preteklosti to človeku ni povzročalo težav, ker ni menjaval okolja.
Naša koža ni strukturirana za daljše bivanje v okolju - naravno ali umetno ustvarjenem - ki v večji meri odbija sončne žarke (spomnimo se, v kakšnih pogojih je živel pračlovek). Toda človek iz številnih razlogov, včasih neopravičenih, najpogosteje pa opravičenih, občasno ali stalno biva v takšnih okoljih. Človek ima številne razloge za to, da živi v mestu. Prav tako, da potuje, da plava in smuča, da se izpostavlja soncu in vetru. Zato je koži potrebno pomagati.
Zaradi te človekove potrebe so se razvile kozmetična tehnologija, kozmetična kemija, farmacija, kozmetologija in še nekatere znanstvene discipline s spremljajočo proizvodnjo. Znanstveniki so iznašli številna sredstva, s katerimi ščitimo kožo pred premočnim soncem. Ta sredstva se stalno množijo in izpopolnjujejo. Večji, prestižnejši proizvajalci imajo že za vsako vremensko situacijo ustrezajoče sredstvo. In če jih pravilno uporabljamo, bo koža »vzela« enako, potrebno količino sonca, ne glede na to, kako se spreminjajo zunanji pogoji.
Ce pogledamo novo kolekcijo našega prestižnega proizvajalca Krka kozmetike - sončna linija SUN MK 1995 - vidimo, da za najrazhčnejše pogoje in za vsako stopnjo morebitne ogroženosti kože obstaja ustrezen preparat za nego in zaščito. Iz te kolekcije je očitno, da je sodobna znanost v sozvočju s tradicijo in naravo. V pripravku za zaščito ustnic Lip balsam na primer najdemo naravno maslo iz afriškega oreha shea. V kremi za sončenje in v mleku po sončenju je izvleček kamilice, v olju za sončenje pa izvleček iz orehovih lupin itd.
Zaščite kože pred premočnim soncem ne smemo razumeti kot oddaljevanje od narave. Nasprotno, to je sodelovanje z naravo, ki je res potrebno. Da se prepričamo, je dovolj samo bežen pogled na obraze tistih, ki so to sodelovanje sprejeli in tistih, ki ga odklanjajo.
MODRE MISLI
Z dobro Ženo ti ni treba hoditi na ohcet, ker je doma vsak dan praznik, s slabo ti ni treba k zaduSnicam, ker so vsak dan doma.
Armenska
i | radio GL4SljuWjanc d d
I	v 99.5 MHz, 100.2 MHz, 104.8 MHz
LABIRINT ZNANJA
I	VSAK TOREK OD 20.00 DO 21.30
\ IME IN PRIIMEK_________________
! TELEFONSKA ŠTEVILKA____________
Zena in mož sta kot jedilni paličici: zmeraj v paru.
Vietnamska
i NASLOV_______________________________________________
I
I GLASBENA ŽEUA_______________________________
I	Prijavnico pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva utica 6
I	61000 Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA
i
Uboge hiše, kjer kokos kikirika in petelin molči.
Angleška
Tudi če je tvoja žena še tako majhna, se skloni in prisluhni njenemu nasvetu.
NemSka
V kvizu »Labirint znanja« lahko sodelujete z zgornjo prijavnico. Izrežite jo in nalepite na dopisnico ter pošljite na naslov RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana.
Ce boste izžrebani, se bo v torek zveCer pri vas oglasil telefon in nežni glasek bo rekel: »Halo, tukaj Labirint znanja...«. In potem boste odgovarjali na lahka in težka vprašanja, ki jih zastavljata Alenka Sivka in Tomaž Sršen. Pravilni odgovori pa prinašajo Čeden kupček denarja...
....................

FILMSKO DOGAJANJE PRED TREMI DESETLETJI
V bližini Save je nekoč stal ljubljanski Hollywood <2>
To so bila učna leta vseh, ki so sodelovali pri filmu. Triglav film je pio-hir takšne dejavnosti. Mnogi poznejši slavni filmarji vseh strok so svojo vajeniško ali mojstrsko dobo opravili pri koprodukcijskih filmih in filmih tujih producentov, ki smo jim nudili le usluge m del osebja.
Kot prva koprodukcija je znan film Irena v zadregi (Inge). Posneli so ga mta 1953 v Ljubljani v ateljejih Triglav filma. Producent je bil Helios film z Dunaja. Glavni vlogi sta odigrala Bruni Loe-bel in VValter Giller, imeti, ki nam verjetno ne pomenita Cisto nic. V precej Pomembnih vlogah pa so nastopili naši igralci: Masa SlavCeva, Alenka Sve-
telova in Maks Furijan.
Kmalu za tem je Fran-tišek Cap posnel Vesno (1953) z vsemi znanimi igralci. Tokrat so se naši filmarji učili pri mojstru praške šole. Leta 1954 so prav tako v študijih Triglav filma posneli nemško koprodukcijo Na začetku je bil greh. Med drugimi je v filmu igral danes pri nas že naturalizirani Peter Carsten in kar znana Laya Raki. Vidnejše vloge so odigrali še Mila Kačič, Lojze Potokar, Olga BedjaniC in Frane Milčinski. Režiral je spet František Cap, pri filmu pa so sodelovali še Mirko LipužiC s sceno, Bojan Adamič z glasbo, Berta Meglic z masko in Marjan Meglic s tonom.
Se ena zgodnejših ko-
produkcij je bil franco-sko-jugoslovanski' film Ko pride ljubezen iz leta 1956, v katerem so igrali Metka Gabrijelčič, Stane Potokar in Mylene De-mongeot. Film je režiral Maurice Cloche, asistiral mu je France Štiglic, scenograf pa je bil arhitekt Ivan Pengov.
Sredi petdesetih let so torej v tedanji Jugoslaviji zaceli snemati prve koprodukcijske filme in med nami so se pojavili številni celuloidni junaki. Med njimi so biti tudi tako slavni igralci, kot so Jean Marais, Silvana Pampanini, Richard Burton in celo sanjska Jayne Mansfield.
V Sloveniji pa so snemali tudi Stewart Gran-ger, Curd Juergens, Kirk
Douglas, Mylene Demon-geot, Rossana Podesta, Giovanna Ralli, Eddie Constantine, Peter Carsten, Laya Raki, Jack Pa-lance, Klaus Kinski, Yves Montand, Simone Signo-ret in še veliko drugih slavnih igralcev.
Filmska poznanstva so burila domišljijo
V tistih letih se je skoraj vse vrtelo okrog filma, ki je bil resnični opij množic. Vse tisto, cesar ni bilo v resnici, si za nekaj takratnih dinarjev videl na filmu.
Prvi, ki je buril našo domišljijo, je bil Kekec. Igral ga je fant iz naše soseske, vendar ga skoraj nikoli nismo videli.
Borivoj Repe (Se nadaljuje)
Prizor iz filma Irena v zadregi - Inge, ki je nastal v zlatih časih koprodukcijskih filmov
32
Sobota,!, julija 1995
VREME IN ZANIMIVOSTI
^ . SREE
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
MEGLA
TOPLA
FRONTA
HLADNA
FRONTA
SREDISCE SREDISCE ANTI-OKLUZUA CIKLONA CIKLONA

6
66
6*6
§
\ c A
REMENSKA SLIKA
Nad delom zahodne ter južno in srednjo Evropo je Šibko območje visokega zračnega pritiska. Od severa se Alpam bliža hladna fronta. S severovzhodnimi vetrovi priteka k nam topel in suh zrak.
Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod.
DANES
,	<54
O
ti
OVIDEM 17/31
KOČEVJE - 13/31
O	ČRNOMEU
Slovenija: Sončno bo, popoldne ali zvečer se bodo v severni Sloveniji pojavile posamezne vročinske nevihte. Najvi-Sje dnevne temperature bodo od 26 do 31 stopinj.
Sosednje pokrajine: V sosednjih pokrajinah bo prevlado-k valo sončno in toplo vreme.
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo vzšlo ob 5.14 in zašlo ob 20.57. Dan bo dolg 15 ur in 42 minut. Luna bo vzšla ob 7.42 in zašla ob 22.06.
TEMPERATURE MORJA IN REK
Mura
Sava (Radovljica)
Sora
Ljubljanica
Savinja
Vipava
Jadransko morje (Koper)
°c		°c
15,1	Crikvenica	20,0
10.8	Malinska	18,0
13.4	Šibenik	19,0
14.4	Poreč	19,0
-	Split	20,0
10,7	M. Lošinj	20,0
-	Dubrovnik	20,0

PLIMOVANJE
Danes: ob 5.59 najnizje -57 cm, ob 12.47 najvisje 37 cm, ob 18.22 najnizje -12 cm, ob 23.47 najvisje 31 cm.
Jutri: ob 6.30 najnizje -51 cm, ob 13.22 najvisje 37 cm, ob 19.11 najnižje -12 cm, ob 00.27 najvisje 23 cm.
TEMPERATURE V GO
500 m 1000 m 1500 m 2000 m 2500 m 2864 m
°C
26
21
16
12
10
8
NAPOVED ZA POMORSTVO
Veter v slovenskem Primorju: zjutraj:
SE 4 do 8 vozlov
popoldne:
NW 6 do 12 vozlov

BI0PR0GN0ZA
Vpliv vremena na počutje in razpoloženje ljudi bo Se naprej ugoden.
V0X POPULI
AJco je drugi dan tega meseca lepo, še štiridest dni bo tako.
Pasji dnevi mrzli in deževni so za vincarja revni.
V Sloveniji: V nedeljo bo večinoma sončno, popoldne pa bodo predvsem v notranjosti Slovenije krajevne nevihte. Obeti: V ponedeljek bo večinoma sončno.
i	A k			N-,		J
rWm				
M K ■
Mam J
ss

!»■ i ■ mm
■ :J.
s -- *
mm
Mike Bonnar, paznik živalskega vrta v Indianapolisu, je postal pravi ljubljenec mrožjih mladičev, ki se z njim igrajo, kot da bi bili navadni kužki in ne težke mrcine (AP)
od človeka
VVASHINGTON - Kot je objavila ameriška revija Science, so sivi tjulenji (halichoerus) v zakonu zvestejši od ljudi. Parijo se le enkrat na leto in nato se razidejo, kljub temu pa samci leto za leto iščejo vedno isto samico. Do tega presenetljivega zaključka (med sesalci je namreč poligamija splošno pravilo) so prišli britanski biologi po letih in letih opazovanja teh morskih sesalcev. Sivi tjulenji pa niso samo zvesti temveč tudi vztrajni in strastni ljubimci, saj so pripravljeni za urico intimnosti s svojo življenjsko družico premostiti tudi najhujSe ovire. Ugotovitve biologov so potrdili poizkusi DNK, iz katerih izjaja, da so ti morski sesalci monogamski in da se le v izjemnih primerih parijo s kako drugo samico.
»Zeleni bombaš« spet grozi
NEW YORK - Odpoši-Ijatelj eksplozivnih pisem in paketov, ki so ga v ZDA zaradi naravovarstvenega integralizma prekrstili v »zelenega bombaša«, je tisku poslal dolgo poročilo z zahtevo, da ga objavijo, ker bo v nasprotnem primeru obnovil svojo teroristično dejavnost
Helikopterjih je rešil po treh dneh čakanja na podstrešju
MADISON - Po treh dneh je Connie Crossgrave iz Gartha Runa pri Madisonu s svojim otrokom končno prispela na varno. Helikopter jo je skupaj z možem in otrokom rešil s podstrešja hiše, kamor so se zatekli ob poplavi. (AP)
fm Si S *®SF 2g-:'
VfiZc
m
% m
mm
sr S
m
■ m	mi wša
mr	m m m
V kansaški Hiavvathi nastaja neobičajen muzej, saj v njem razstavljajo vse stroje, ki jih poganja veter. Vetemice in druge stroje nameščajo s pomočjo prostovoljcev (AP)