Ccme in scl mslf a porotllo. Mariborski trg, Na mariborski trg v soboto, 27. julija so pripeljali špeharji na 13 vpzeh 26 zaklanih svinj, kmetje 11 vozov novega krorapirja in 19 voz čebule in kumarc, 16 voz sena, 6 voz slatne in 4 voze škopa. Svinjsko meso so prodajali po 15 do 30 Din, krompir po 1—1.50, čebulo 3 do 4, seno 70—80, slamo 40—50, škop 1.50—1.75. Pšenica 2.50—3, ječinen. 1.75 do 2, oves 1.50—1.75, koruza 2.50, ajda 2, proso 3—3.50, grah 6. Ena kokoš stane 35—40, par piščancev 25—60, race 25 do 30, gos 40—70, domači zajec 10—35, Česen je po 15, maline 8—9, grozdičje 4—5, jabolka 8—10, hruške 6—8, breskve 20, grozdje 24. Mleko 2.50—3, smetana 12—14, surovo maslo 36—40, jajca 1—1.50, med 18—20. Marib, sejmsko por. od 23. 7. Prignanih je bilo 16 konj, 25 bikov, 302 vola, 432 krav m 19 telet; skupaj 794 komadov. Povprcčne cene za različne živalske vrste na sej' mu dne 23. julija so bi!e sledeča: dcbeli voli i kg žive teže Din 9—10.50, poldebeli voli 8.50—9, plemenski voli S—8.50, biki za klanje 6.50—8, klavne krave debels 7—8, plemenske krave 5.50—7, krave za klobasarje 4—4.50, molzne krave 6—3, breje krave 6—8, mlada živina 8—9. Prodanih je bilo 446 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 95, v Italijo 31 komadov. Mariborsko s?J2??sko pc-rečilo. Na svinjski sejem dne 26. julija 1929 je bilo pripeljanih 170 svinj in 1 koza; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad Din 165—190, 7—9 tednov stari 250—300, 3—4 mesece stari 380—400, 5 do 7 mesecev stari 450—600, 8—10 mesecev stari 750—800, 1 leto stari 1000—1200 dinp.rjev. 1 kg žive teže 10—12.50, 1 kg mrtve teža 16—18. Prodanih je bi!o 91 svinj. Na Sve"I gori, občina Sv. Peter pod Sv. gorarai se vrši živinski in kramarski sejem v pondeljek, 5. avgusta 1929. Na oblastnl vinarskl in sadjarski šoli v MaIlboru je še nekaj mcst prostih. Kmečki sinovi, ki žele vstopiti v šolo, naj pošljejo kolkovane (kolek Din 25.—), lastnoročno podpisane prošnje ravnateljstvu oblastne vinarske in sadjarske šoie v Mariboru najkasneje do 1Q. avgusta t. 1.; prošnji se morajo priložiti: 1. krstni list; 2. domovnica; 3. odpustnica, odnosno zadnje šolsko spričevalo; 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vatopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; 5. izjavo starSev, odnosno varuha, s katero ae zavežejo pla$atf stroške šolapja; 6. obvezna izjava ataršev ali varuha, ki reflektirajo na oblastni ali kak Srugi stipendij, da bo nilh sln all varovanec ostal pozneje na domaži kmetlji, ˇ nasprotiiera slučaju pa povrnejo zavodu sprejeta zneake iz javnih aredatev. Za aprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter najmanj i dpbrim uspeliom dovršena Ijud3ka Sola. Oakrbnina zna-ša meaečno Din 150.—. Prldnlm sinovom ubožnejših posestnikov sa dovolljo popolnoma ali do polovice prosta mesta y internatu. V tem sUičaju Je treba podpreti prošnjo z uraduo (od oVinskesa in davčnega urada) potrior.ira aboJ!n:r?j spnJfevaTotn ali izkar.om pre- moženja z navedbo družinskih in gospodarskih razmer, predpisanih davkov Itd. Podrobnejša pojaanlla daje ravnateljstvo šole. Kmetijska razstava v Ljutomern. Od 11. do 18. avgusta tega leta se bo vršila v Ljutomeru v zvezi z obrtno in industrijsko razstavo tudi kmetijska razstava, ki bo obsegala poleg razstave konj in goved tudi razstavo različnih. kmetijskih. pridelkov, strojev, umetnih gnojil, krmil in senaen. Razstavnega prostora je precej na razpolago in sicer zaprtega, pa tudi na prostem. Kmetijska podružnica v Ljutomeru vabl tvrdke in posameznike, ki izdelujejo in prodajajo gori omenjene predmete, da se s temi udeleže razstave in to takoj javijo na naslov podružniee. Razstavni predmeti naj bodo do 8. avgusta tega leta v Ljutomeru. Trgovsko-cbTtan drnštvo v Ljutomeru priredi od dne 11. do 18. avgusta 1929 veliko obrtno in industrijsko razstavo v Ljutomeru. Med rnnogimi. razstavnimi predmeti bodo razstavljeni tudi raznovrstni, najnovejši krojni vzorci. Polom S!avens!is backe je -največji konkurz v Jugoslaviji. Pasiva znašajo preko 130 miHjonov dinarjev. V četrtek, 25. julija se je vršil v Zagrebu zbor upnikov, ki je moral sklepati o tem, ali sprejme ponudbo upravitelja konkurzne mase o poravnavi na podlagi 22"». Na zborovanju js podal konhurzni upravitelj Slavenske banke gospod Ivica Kovačevič o premoženjskem stanju konkurzne mase to sliko: 1. nabrana gotovina znaša 30.800.000 Din. 2. sigurnr terjatve znašajo 7,505.000 Din. Skupaj 38,305.000 Din. Nasproti temu znašajo: 1. terjatve prvega razreda 9,105.000 Din, tako da ostane za irpnike drngega razreda (119,655.000) 29,200.000 Din. Če se tem prisodi kvoia 22%, dobijo samo 26,325.000 Din. Tako ostane prezadolženi banki še 2,875.000 Din. Poleg tega dobi prezadolženka šc vse lakozvane »nesigurne« terjatve, ki jih sama ceni 2,350.000 Din. Potemtakem bi preostalo prezadolaenki še skupaj približno 5,225.000 Din. Te številke povedo jasno, zakaj sc upniki upirajo taki poravnavi, posebno če se pomisli, da so upniki še zmeraj računali s tem, da bodo odgovorni faktorji še nekaj prispevali k poravnavi. Številke govore pa drugače. — Taki »poravnavi« se je nad ena tretjina upnikov, med njimi državni erar, uprla in zato z ozirom na zakonske prcdpise zbor upnikov v četrtek ni mogel pravno veljavnp sklepati. Zakon namreč za take sklepe predpisujs štiripetinsko večino. Upniki bivše avstro-ogrske poštne hranilnice na Dunaju se pozivajo, da prijavijo svoje zahteve glede svojih hranilnih in čekovnih vlog do 1. septembra pri upravl poštne hranilnice v Beogradu. Prijave po 1. septembru 1.1. se ne bodo upoštevale. Prijavam morajo upniki poleg vložnlh knjlžio, odnosno poslednjih, izvodov čckovnih računov in rentnjh knjlžic še priložiti domovnioo all potrdilo o državljanstvu v naši državi. bvoa }ajo ˇ ^emSijo. Ruska ja|c« izpod* rlvak) t NemčiH vsa druga. V preteklem leto (1928) je Ruaija t Nemčljo uvozila jajc 52.200 ton fl 1927 pa 33.420 ton), Poljska \9 uvozUa 7590 ton (L 1927 13.730 ton), Bolgarija 9700 ton (1.1927 11.490 ton), Jugoslavija 7720 ton (I. 1927 9339 ton), Rumunija 7730 ton (1. 1927 7760 ton), Ogrska 4500 ton (1.1927 7100 ton). Vrednost iz- voza jajo a naše države v Nemčijo f* padla lansko leto od 15.8 na 12.7 miHjonov mark. Nadelica — Prekmurje. Dne 20. marca t !¦ ja bilo prl nas ustanovljeno toll potrebno »Ro« dovniško društvo za vzgojo In mleSno kontro« lo cikasU all simodolska pasme«, kl }a prl nas najbolj razširjena In udomačena- Kako jf bllo društvo res potrebno, se vidi Ł« na tenW da je takoj pristopilo nad 50 člano.v in sl \8f vollll Bledeii odbor: Baka Štefan, posestaik j| Nedelicf, predsednlk; Režonja Štefan, poses^ nik v Nedelicl, tajnlk; Ivan Greif, župnl upra4 vitelj v Turnišču, odbornik; Matjaž čeb, po« sestnik v Nedelici, odbornik; Štefan RušiSj posestnik v Nedelici, odbornik. Odborove ae* je ae redno vrše vsaki drugi mesec, istotako! se tudi vršl redno in z veliko natančnostjoi In razumevanjem mlečna kontrola, Kot prvi ini veliki uspeh pa lahko zaznamuje društvo pri< dobitev čistokrvnga plemenjaka simodolcaij ki ga je nabavilo društvo od g. Elemira Vajdal v Čakovcu za kupno ceno 15.000 Din. Od tegai je plačalo društvo 3210 Din, ostanek 11.790 Din pa je prispeval oblastni odbor v Mariboru< Bika-plemenjaka je izročilo društvo g. Šte< fanu Bakanu, predsedniku društva, v Nede« lici. Vso priznanje in zahvalo pa smo dolžni' za ustanovitev tega tako potrebnega društvai g. ing. B. Wenku, oblast živinorej. nadzorni< ku v Ormožu in g. Franu Pavlica, bivšemu; okr. ekonomu v Dol. Lendavi. Oba gospoda' sta požrtvovalno in neumorno prirejala v Ne-< delici, kot središču simodolske pasme v Prek-i murju, razna živinorejska predavanja, spod-< bujala in navduševala posameznike k vztraj« nosti, dokler nista dne 20. marca t. 1. ustano-i vila društva. Ko se najtopleje zahvaljujemo oblastnemu odboru v Mariboru za velikodušni prispevek pri nakupu bika-plemenjaka, pa iz-i ražamo iskreno 'zahvalo tudi gg. ing B. Wen< ku in Franu Pavlica za ves trud in ju prosi* mo, da se zavzameta za naše društvo tudl ša v bodoče. lzwoz iz nmt drž@we. Več prodatl kakor kupiti: to je dokaz dohrci urejenega in uspešnega gospodarstva. To velja, za zasebno gospodaratvo ravno tako kakor /,aj javno, za goapodarstvo posameznika ravno tn< ko, kakor za gospodarstvo celega naroda i* vse države. Vsepovsodi vidimo, kako se posa« mezne držsve trudijo ter delajo največje ne>.i pore, da povečajo svoj izvoz ter ter zmanjšaH avoj uvoz. Naša država je v tem avojem strm« ljenju dosegla uspeh, ker se je naš izvoz z&* čel večatl in množiti. Koliko smo lzvozili? V prvem polletju 1929 sa ]e nai izvoz TsdaV no popravil. V prvlh treh meacih smo ractf prehude zlme, kl je ovirala promet, imell na* pram lanskomu letu primanjkljaj 62 milijo« nov Dln. V drugem tromeseŽju (april—Junljjj pa je naš izvoz bil za 364 milljonov Din ve8j| kakor lani in za 220 milijonov Dln vefi}( ka* kor predlanskim. Skupno amo t PFvern poW letju 1929 izvoziU 2,106.400 ton, zs 148.000 toa vei kakor leta 1927. Po vreduoati ja znašal nai izvos y letošnjem prv»m pdlletju S mllljardf nego lanl. Ka) lzvalamo? Pšenica smo v prv«jja ponetju lavozli BOIf vagoilov (laai samo i vagonov)', lioruz« -** 1218 vagonor (lanl 262). fi« K taj količinl«] fitejemo ia izvoz y drugem Cetftletju pret lega leta, tedaj vldirno, da smo v gospodarske. letu 1928/29 izvozlli 21.888 vagonov pšenlo* vrednosti 36.6 mllljon* Dln. Izvoz pSenlc« in koruia 8« I« y za3nJlS spodarskih l$tih" glbal {*, mllijonte DinJ lai 1925/26. pšenloa 768.1, fcoruea 1648.6, skv 2401.7; 1926/87, pšeale« 658.1, koruia, " skupaf 1268.7; 1027/88. paenfca Q7.< 35.4, skupaj IOŽ.^j 1928/& ^OJfi "' za 36.6, skupaj 6w4. Kar se tiče deželnih pridelkov, opažamo pri njih zaradi slabe letine nazadovanje izvoza ližola in češpelj. V prvem polletju tega leta gmo izvozili le za 11.1 milijona Din fižola napram 25.7, odnosno 36.8 milijona Din v prvem polletju 1928. in 1927. Cešpelj smo izvozili za J2.8 milijona Din napram 37.6 in 44.2 milijona pin v odgovarjajočih razdobjih leta 1928 in 1927. Izvoz vina (15.1 milijona Din) se je gibal (v mejah zadnjh let, izvoz svežega sadja pa je ^našal 5.5 milijona Din napram 8.4 ln 5.3 mllijona Din v 1. 1928 in 1927. Hmelja imo izvo»ili za 20 milijonov Dln (lanl za 41.5), konoplje pa za 44.2 milijona Dln napram 23.2 In 51.5 Inilijona Din v odgovarjajočih razdobjih leta 11928 ln 1927. Krompirja amo izvozlll le za 0.9 Inilijona Din (lani 1.9), opija pa za 29.1 milijoHa Din (lani k za 8.3). Izvoz živine je bil Sa precej ladovoljiv, le Izvoz svinj ja ponovno nazadoval. V prvem polletju leta 1927 se Je levoz svinj dvignil na Ł01 milijon Din, toda te lani Je y istem razidobju padel na 176.5, latos pa celo na 114 inlJijonov Din. To nazadovanje ja deloma posleSdica velikih carinslsih ovir t izvoznih drža,vah. Izvoz konj (55.6 milljona Dln) se je gibal *ia višini zadnjih let, iivoz goveje tlvine pa fee je napram lanl dvignil od 188 na 141 mlliJonov Din. Precejšnje nazadovanje opažajno pri izvozu drobnice, kl Ja znašal le 12.9 miliSona Din napram 26.8 miHJona Din lanl ln »0.7 milijona Din predlanskim. Izvoz perutniBe, kl se je v prvem polletju preteklega leta jdvignll na 22.5 milijona Din, je eopet nazadoyal na 17.9 mllijona Din. Izvoz mesa ki ja zadBja tri leta močno naz.adoval, pa se Ja zopet dvignil od 47.7 na 96.8 mdlijona Dln, dočim Je izvoz izdelkov od mesa ponovno padel na 6.9 milijona Din (v prvem pplletju 1926 smo Izvozili še ea 19.7 milijona Din lzdelkov pd mesa). žalostna slika se nam nudi, če primarjamo |*azvoj izvoza jajc. Od prvega pplletja 1926, ko tmo izvozili za 386.9 milijona Dln Jajc, je tejvoz jajc po nežnatnem dvigu v prvem polletju Preteklega leta letoa nazadoval na 225.8 iniliJona Din. Temu nazadovanju je deloma krlva konkurenca drugih držav na oddajnlji tržlJčih, deloma na slaba letošnja produkcija. Isjvoz sirovih kož Ja letoa padel na Ž$.2 railijpna J>in, izvoz kožuhovine pa se je riaprani letu S927 početvoril in Je v prvem poltetju dpsegel 05.1 mllijona Din (lani 1B.5, predknškfm 9.6). Nad vse razveseljivo sliko nam nudl raz.voj Izvoza leaa, kakor Je r&zviden \t naslednjega Rv milijonih Dro): drva: 1929 65.8, 1928 42.8, 11927 42.7, 1926 29.8; gradbeni las: 1929 697.1, 1928 610.1, 1927 453.9, 1926 453.8; pragovi hra- stovi: 1929 73.5, 1928 62.5, 1927 41.5, 1926 23.1; pragovi bukovi: 1929 14.4, 1928 7.8, 1927 38.9, 1926 21.2; izdelki iz leaa: 1929 59.5, 1928 37.0, 1927 28.5, 1926 19.0. Skupaj: 1929 900.3, 1928 769.7, 1927 605.5, 1926 546.9. Izvoz leea se je v zadnjih letih neprestano dvigal in je v prvem polletju tega leta dosegel te 900 milijonov Dln. Zaradi ugodnejšia cen je dvig po vrednosti večji kakor po količini. Pri gradbenem lesu opažamo celo v količini nazadovanje (od 778.000 na 719.800 ton), med tem se J« vrednost dvignila za 87 milijonov Dln. Relativno največji prirastek izvoza vidlmo prl izdelkih od lesa, katerih smo letoa izvozili te za skoro 60 milijonov Din. Izvoz lesa ja x prvem polletju tega leta dosegel ie 80% vsega našega Izvoza naprajn 28.3% v prvem polletju preteklega leta, 20.1% v istein razdobju 1927 ln 13.9% v Istem razdobju 1926. PerainiEidrsHi hotKck. 2ivinozdravnik Fr. Pirnat v Mariborui Napajajte perntnino! Zivalsko telo je sestavljeno Iz 4 cpofin, namreč \z dušičnih, brezdušičnib, nezgorljivih stiovi in ix vode. Slednje je v telesu največ, aamreč 50 do 70 odgtotkov. Za življcnje je torej voda ncobtodno potrebna. t Da kura potrebuje mnogo vode in da )o mora ravno kokoš jajčarica piti vsak dan precejšnjo množino, sledi iz dejstva, da vsebuje njeno telo 55 odstotkpv, posamezno jajce pa 65 odstotkov vode. Kokoš, ki mora trpeti žejo, bo torej vsekakor znesla manj jajc kakor ona, katera je ob vsakemu času oskrbljena z dobro pitno vodo. Pri nas je žal še mnogo gospodinf, ki ne znajo oeniti potrebe vode za perutnino in prav redka sp dvorišča, kjer je najti posebno posodo za vodo, namenjeno Ie kuraoi. Ko sem pred leti svinje varstveno cepil proti rdečiči in moral izjemoma prenočevati izven doma, da prihodnjega dne na vse zgodaj nadaljujem svoje delo, dokazal sem živo poirebo vode za kokoši marsikateremu gospodarju in njegovem dvorišču. Med domačo pemtnino so naroreč ravao kokoši, kl kot prvc zapuččajo Že ob svitanju »voja navadnp soparna prenoč&ča. Začudeno je zmajeval redno vsak go- spodar z glavo, ko sem mu s prsiom pokazal to in to, ono in ono kokoš, kako s kljunom sreblje rosnc kapljicc po travnatib bilkah, kjer so se bilc nabrale tckom hladne noči. Poslavljajočemu se od gostoljubne hiše pa mi je gospodar obljubil, da bo čim preje iztesal posebno koritce, katero bo večkrat na dan napolnila s svežo vodo njegova milosrčna hčerka Ančica, odnoeno Micika, ki pomaga svoji materi pri oskrbovanju perutnine. Gospodinje in mladenkel Pomnite, da žefa povzroča ubogim živaiim muke, nji« hovim lastnikom pa gospodarsko škodol