INTERVJU Z MIRANOM JERIČEM ZAGORJANI OSVOJILI KANADO v posebni ponudbi trgovino Goitos . KARVING SMUČI ŽE OD 16.990 I I WA SMUČI Z VEZMI ŽE OD 26.990 ŠPORTNA TRGOVINA Trbovlje, Savinjska cesta 35 tel.: 03-563-30-31 DELOVNI CAS: PON.-PET.: 8h - 19h, SOB.: 9h - 13h m Izcedna priložnost ob izteku leta I PC, r V podjetju Volksvvagen Audi Malgaj smo vam ob zaključku leta pripravili posebno ponudbo večje količine MS m um m ji m d "M ■p f gščužbenih in testnih vozil izjemnih cenah. Lupo Rolo Golf TD! olf Variant Tim in Variant ^ Audi A3 Audi A4 udi AS A Vsa vozila so I. 2001 ali 2002 in imajo enoletno garancijo. Malgaj d.o.o., Gabrsko 30, 1420 Trbovlje, www.malgaj.si Tel.: 03/56-33-155, 01/89-62-600; malgaj@siol.net KAZALO KJE JE KAJ; B POGOVOR Z LADISLAVOM 9 ŽIGA ŽGAJNARJEM 1 1 INTERVJU Z MIRANOM 1 2 JERIČEM 1 4 MARJETA ŽELEZNIK 1 5 “IMEJMO SE RADI” 2 S RK ZAGORJE PODELIL PRIZNANJA KRVODAJALCEM C Naslovnico: J L OBLIKOVALA J A PETRA J I DRNOVŠEKJ POMtMBNUSt TtllFBNSKE (S ŠTEVILKE: ZASAVCA izdaja Zasavc d.a.o. Cesta 20. julija 2.e, 1410 Zagorje oh Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni odgovorni urednik: klojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Juiina, Peter Motnikar, Fanči Moljk (Miš maš), Marta Hrušovar, Anton Šutur, Marjan Šušteršič. Redakcija se zaključuje oh ponedeljkih oh 12. uri. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Tiskarna Gracer, Celje. Tiskano dan pred izidom v nakladi 1100 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2.c, 1410 Zagorje oh Savi. tel.: 03/56-64-166. 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajst-dnevnik, izhaja oh četrtkih. Letna naročnina znaša 6.3 IS, 00 SIT. II. polletje 3.402,00 SIT, IV. tromesečje 1.701,00 SIT, naročnina za tujino 77,50 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8.5% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen._________________ POUCUSKl POSTAJE ZAG0RJE:03/56-61-DOZ TRBOVLJE:03/56-2 M 02 HRASTNIK: 03/56-4 1-602 RADEČ E: 03/56-81-002 LITIJ A: 01/89-83-142 PKOMETHP INFORMACIJE 03/56 -55-110 TAKI: 050/61-63-48 050/63-31-07 IDRAVSTi/Em D O M O l/l ZD RADEČ E: 03/56-88-207 ZD HRASTNIK:03/56-44-006 ZD TRBOVLJE:03/56-26-322 ZD ZAGORJE:03/56-55-000 ZD LITIJ A: 01/89-81-855 Z's«( ^ TEMA H---- ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH- 3.del O 1.januarjem začne v Sloveniji veljati novi Zakon o delovnih razmerjih. Koliko bo na delovno- pravnem področju povzročil sprememb, k3bomo kaj kmalu videli. Da pa ne bomo povsem "neuki" in nanj nepripravljeni, nekatere njegove pomembne člene predstavljamo tudi v Zasavcu. Pred vami je tretji del. POGODBA O ZAPOSLITVI Verjetno se strinjate, da gre za zelo pomembno pogodbo. In kaj o njej pravi novi zakon? V uvodu to, da gre za pogodbo o sklenitvi delovnega razmerja, ki jo skleneta delodajalec in delavec, ki ne sme biti mlajši od 15 let. Zagotovo je vsebina te pogodbe najpomembnejši "papir", zato mora biti delavec še kako pozoren, kakšna je njena vsebina. Ni narobe vedeti, da se s pogodbo o zaposlitvi lahko določijo nekatere pravice, ki so za delavca ugodnejše, kot jih sicer določa zakon. Praviloma se pogodba o zaposlitvi sklepa za nedoločen čas (izjeme določa zakon). Torej, če v pogodbi o zaposlitvi čas trajanja ni pisno določen, če pogodba o zaposlitvi za določen čas ni sklenjena ob nastopu dela v pisni obliki, se domneva, daje pogodba sklenjena za nedoločen čas (kar ni nepomembno, mar ne?). Delodajalec mora pisni predlog te pogodbe delavcu izročiti tri dni pred njeno sklenitvijo, pisno pogodbo pa ob njeni sklenitvi (dobro se je pred sklenitvijo pogodbe posvetovati, če v njej niso kakšne "zanke"). Preden delodajalec z nekom sklene pogodbo, mora prosta delovna mestajavno objaviti. Delodajalec, ki ima zaposlene delavce tudi za določen čas ali s krajšim delovnim časom in namerava zaposliti na prosta delovna mesta delavce za nedoločen čas oziroma s polnim delovnim časom, mora te delavce pravočasno obvestiti na oglasnem mestu na svojem sedežu. Brez javne objave pa se lahko pogodba o zaposlitvi sklene na primer za štipendiste, pripravnike, invalide.. zakonskem stanu, načrtovanju družine, podatke o nosečnosti in druge podatke, če niso v neposredni zvezi zvezi z delovnim razmerjem. Izrecno je tudi prepovedano, da bi delodajalec sklenitev pogodbe o delovnem razmerju pogojeval s podpisom vnaprejšnje odpovedi pogodbe o zaposlitvi ob morebitni nosečnosti ali celo zahteval odlog materi- »M'll J~~ llflf _____ Včasih delavci protestirajo in zahtevajo tisto kar jim po zakonu pripada, ko je že malce pozno. Zakon je jasen tudi, ko gre za nstva. zaupne podatke. Delodajalcu Delodajalec je dolžan v osmih namreč prepoveduje, da bi pri dneh po sklenitvi pogodbe o sklepanju pogodbe o zaposlitvi od zaposlitvi pisno obvestiti vse delavke ali delavca zahteval neizbrane kandidate o tem, da niso podatke o družinskem oziroma bili izbrani in jim na zahtevo vrnitj_ vse njihove dokumente. Zakon nadalje v tem poglavju določa tudi, da mora pogodba o zaposlitvi vsebovati določilo o znesku osnovne plače v tolarjih, ki pripada posameznemu delavcu za opravljeno delo. Ne glede na spremembe zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca delavec ohrani vse tiste pravice, ki so zanj ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi. Mnogi vedo, da so pri tej zadevi delodajalci zelo neizprosni in trmasti. Menijo, daje zakon pač močnejši od pogodb in da se je treba ravnati po njem. Pa kot smo zapisali, ni tako. "Močnejše" je tisto, kar je za delavca ugodnejše. Tega v kapitalističnih razmerah, ko se večini delodajalcev gre le za hitri dobiček, nikar ne pozabite. P.S.; Če vas karkoli zanima iz delovno-pravne zakonodaje, mi vprašanje-a pošljite na elektronski naslov: gostei@volja.net ali po pošti na naslov Zasavca s pripisom za Igorja. Na vaša vprašanja bo odgovarjala Evelin Vesenjak, sekretarka Ljubljanske regije sindikata Ncodvisnost-KNSS. Pripravil Igor Gošte PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV Odprto pismo gospe Amaliji Jelen - Mikša A di Smolar v eni svojih pesmi poje: “Kdo bi še cajtenge bral , in s ./vtem seveda misli v primeru, če bi v “cajtengah" objavljali tudi dobre novice in ne samo slabih, kot je sedaj v navadi. V tem smislu ste verjetno tudi vi pripravili prispevek o Domu starejših občanov Polde Eberl - Jamski Izlake v Tedniku dne 21. novembra 2002. Sam sem namreč zaposlen v tem domu, a kljub temu ne bi razpravljal z vami, če ne bi svoje ogorčenje izražali tudi ljudje, ki niso zaposleni v naši ustanovi, vendar pa vsakodnevno obiskujejo svojce oziroma tako ali drugače koristijo storitve našega Doma. Vaš prispevek je že v osnovi zastavljen tako, da se še vnaprej ve, kdo bo grdi raček, saj je že v napovedniku v pisnih medijih kot je Dnevnik, tema napovedana z besedami: Oskrbovanka doma spregovorila... (mimogrede bi pripomnil, da oskrbovanka ni spregovorila niti besede v celem prispevku). Z istimi besedami pa je seveda napovedana tema tudi v samem Tedniku. Daje bil namen Dom prikazati v slabi oziroma najslabši luči, pove tudi procent, ki ste ga namenili Domu in naši direktorici, saj upam trditi, daje gospa Marjanovič za svoje laži in obrekovanja dobila približno 80% časa, gospod Mihael Petrovič, direktor OE Ljubljana in medicinska sestra z Zavoda za rehabilitacijo invalidov pa približno 10 /!>, tako kot tudi naša direktorica gospa Irena Drenik. Po ogledu prispevka mi je bilo jasno tudi, zakaj “zaradi skromnih minut , r/Vv\vr kot ste navedli v obvestilu po elektronski pošti dne 19. 11.2002, niste mogli v oddajo vključiti pogovora z našim stanovalcem, dr. Webrom, saj ga nikakor ne bi mogli umestiti v vaš koncept. Isto najbrž velja tudi za intervju z gospo Peče, tudi našo stanovalko. Oba sta vam namreč predstavila dom v drugačni luči in s tem postavila gospo Marjanovič na laž. Ni mi jasno tudi, zakaj niste pokazali posnetka plakatov, na katerih so napisane prireditve, ki sc vrstijo tako rekoč sleherni dan in katerega ste tudi posneli. Sklepam, da bi vse to porušilo vaš koncept prispevka. Razumel bi, če bi prispevek delala oseba, ki ni bila v našem domu in bi se odločala izključno na informacijah gospe Marjanovič, vi pa ste se lahko na lastne oči prepričali, kako je pri nas in kaj se dogaja v našem Domu. Tudi iz literature, ki ste jo dobili, bi lahko izluščili marsikatero informacijo. Za vas očitno ni bila pomembna resnica, temveč odmevnost. Le-to ste nedvomno dosegli. Nekako bi tudi razumel, če bi prispevek delala TV hiša, ki živi od tračev in čvek. Ne morem pa razumeti, da se na tak nivo spusti Rf V Slovenija. Morda pa ste prispevek pripravili pač zato, ker je gospa Marjanovič vaša stanovska kolegica. Za konec še misel enega od sodelavcev, ki sc glasi približno takole. Do sedaj sem gledal vsaj Tednik, sedaj pa vidim, da tudi tam lažejo! Tudi Adi Smolar proti koncu pesmi pravi, da bi časopis z veseljem bral, če bi kdaj napisal tudi kakšno dobro stvar. Jaz tudi! Bojan Matoh PISMA BRALCEV Najprej preveri, potem verjemi ospod Šopar, nikakor ne najdem Vjpravih besed, da bi lahko opisala svoje veliko razočaranje in prizadetost ob gledanju vaše TV oddaje TEDNIK, ki ste jo vodili dne 21. novembra 2002. Vaše oddaje sem vedno rada in z zanimanjem spremljala, ker sem zaupala v resničnost podatkov, ki se posredujejo gledalcem širom po Sloveniji. Odslej ne verjamem ničesar več, ker smo morali žal na lastni koži izkusiti, kako grdo se izkrivlja resnica, kako nepreverjeno se širijo lažni podatki, kako pristransko se prikazujejo dejstva, kako si novinarji dovolite izničiti in umazati delo drugih ob tem, da te neresnice ne koristijo nikomur. Želim odgovoriti na prenekatera vprašanja ZAKAJ, ki so bila izrečena v tem prispevku. ZAKAJ g. Janko Šopar, urednik oddaje Tednik napove prispevek z strah vzbujajočim naslovom, ki ga zaradi večje senzacionalnosti zapiše tudi Dnevnik in se ga napove že tudi pred oddajo TV Dnevnik: "Kaj se skriva za belimi zidovi domov za ostarele?" V kolikor bi g. Šopar vsaj malo poznal naše ustanove, bi se izognil izrazu - domovi za ostarele. Naj povem, da so to Domovi za starejše občane. Za zidovi se ničesar ne skriva. Saj smo vendar javna ustanova odprtega tipa, kjer bivajo občani, naši stanovalci, ki so se prostovoljno odločili, da želijo bivati v Domu. Nihče ni sprejet na silo, vsak se sam odloči, kam bo šel, kdaj bo šel, za koliko časa itd. Obiskujejo jih lahko tudi svojci, znanci, prijatelji,... vsak dan. Naše delo stalno ocenjujejo in nadzirajo stanovalci sami, njihovi svojci, obiskovalci in strokovne institucije. Res ne vem, kjer so razlogi za tako senzacionalen naslov najavljenega prispevka. ZAKAJ "Varovanka Doma na Izlakah se je opogumila in spregovorila" Rehabilitantka ali stanovalka, nikakor pa ne varovanka v Domu starejših občanov na Izlakah je bila ga. Dragica Marjanovič, ki v prispevku ni ničesar spregovorila, čeprav to zmore in bi lahko. Govorila je le njena hči in javnosti posredovala veliko neresničnih podatkov. Prav tako ne vidim razloga, zakaj naj bi se opogumila. Dovolila si je blatiti naše pošteno delo na vseh nivojih, pri tem je nihče popolnoma nič ne ovira in nič ji ni onemogočeno. Tudi Vi ste njene klevete nepreverjeno ali namerno enostransko objavili. ZAKAJ je morala ga. Marjanovič vse prinesti s seboj? (zdravila, plenice, obloge). Pri našem strokovnem delu na področju zdravljenja in zdravstvene nege sc moramo držati navodil Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Njihova pravila določajo vsem zavarovancem tudi izbiro svojega osebnega zdravnika. Vsi naši stalni stanovalci ob sprejemu prinesejo s seboj tudi zdravstveno kartoteko, zamenjajo svojega osebnega zdravnika in se opredelijo za domskega zdravnika. Rehabilitantje pa prihajajo v Dom samo začasno, samo za določen čas, zato zdravnika ne menjajo in ne prinašajo vso zdravstveno dokumentacijo. Zdravila na recept in standardni material pri tehničnih pripomočkih, kamor sodijo tudi plenice, sme predpisati samo izbrani osebni zdravnik zavarovane osebe, napolni zdravnik (specialist) pa le, če ga za to z napotnico pooblasti osebni zdravnik. Izjema je dopustna samo v primeru nujne medicinske pomoči. V primerih nadaljevanja bolnišničnega zdravljenja, kamor sodi tudi rehabilitacija, mora zavarovancu zdravila in tehnične pripomočke, ki gredo v breme obveznega zavarovanja, zagotoviti odpustni zdravnik oziroma njegov izbrani osebni zdravnik, ki ga ima v našem primeru ga. Marjanovič še vedno v Ljubljani. Ker pa nismo bolnišnica in ne gre za bolnišnično zdravljenje, ampak le za nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, ki poteka popolnoma na drugem nivoju, iz tega sledi, da smo upravičeno zahtevali, da zdravila, plenice in druge pripomočke prinese s seboj. To je tudi odgovor ga. novinarki, ki se v medijih sprašuje: "Kako so lahko Izlake taka izjema?" ZAKAJ sc nam očita nehumano zdravljenje na račun varčevanja? Zdravljenje decubitusa jc dolgotrajno in zahteva individualno obravnavo. Možno je zdravljenje s sanitetnimi materiali, ki so strokovno ustrezni in jih zagotavlja Zavod za zdravstveno zavarovanje, ali z materiali (razne obloge), ki so po Pravilih osnovnega zdravstvenega zavarovanja samoplačniški. Standardi niso konkretno opredeljeni, kateri materiali naj se uporabljajo, ampak velja njihovo določilo, daje "standardni material pri pripomočkih (tudi sanitetni) material, ki zagotavlja funkcionalono ustreznost pripomočka, jc dosegljiv in najccncjši na slovenskem tržišču." Ne vem, zakaj bi morali uporabljati drage, samoplačniške materiale, če zdravnik, ki spremlja zdravljenje oceni, da so standardni materiali ustrezni in jih predpisujejo tudi specialisti v kirurških ambulantah. Ob tem velja omeniti tudi dejstvo, da so njene rane nastale doma po odpustu iz Nevrološke klinike v mesecu maju. Do sprejema v Dom je že štirikrat obiskala kirurga na Polikliniki v Ljubljani zaradi te iste rane. Kontrole so bile vedno predčasne, ker soji kljub menjavi (menjava materialov) obloge povzročale bolečine. Že kirargi so ugotavljali, da obloge v njenem primeru niso najbolj ustrezna terapija. Gospa Marjanovič je ulkusno rano na goleni dobila v domači oskrbi, se zdravila ambulantno, bila v naši oskrbi nekaj manj kot tri tedne, nato bila na zdravljenju na Infekciji kliniki, premeščena v IRSR, sedaj je ponovno v domski oskrbi, kjer nadaljujejo zdravljenje tudi z oblogami, pa željenega rezultata še vedno niso dosegli. Iz vseh navedenih podatkov jc razvidno, daje problem njeno zahtevno zdravstveno stanje in ne nehumamo zdravljenje pri nas. ZAKAJ zavajanje gledalcev in v njih zbujati strah in grozo ob pogledu na demonstracijske fotografije obsežnih ulcusnih ran, ki seveda niso bile njene, kot je še vedno večina gledalcev prepričanih, ampak so vzorci, ki služijo pedagogom za nazorno prikazovanje študentom. ZAKAJ so bile vse stvari prikazane enostransko? V pripravi obravnavane zgodbe se je upoštevalo in še dodatno potenciralo samo neresnične in nepreverjene izjave ga. Marjanovič. ZAKAJ sta bila sploh potrebna snemanje in razgovor vaše kolegice Amalije Jelen - Mikša v našem Domu, če njena preverjanja dejanskega stanja nič ne štejejo? Za domskimi zidovi nič ne skrivamo. Gospe novinarki smo bili delavci in stanovalci Doma pripravljeni odgovoriti na vsa vprašanja. ZAKAJ niso bili objavljeni vsi odgovori naše direktorice? Verjetno bi gledalci dobili preveč odgovorov in bi si ustvarili svoje lastno, pravo mnenje o našem delu. ZAKAJ niso bili objavljeni razgovori z našimi stanovalci. Bili so zelo ogorčeni in tudi užaljeni, da se dopušča na podlagi izjave ene osebe, kije nezadovoljna z našimi storitvami v njihovem imenu blatiti osebje Doma. ZAKAJ si novinarji lahko dovolijo ocenjevati strokovno delo medicinskega osebja, če pa vendar imamo Domovi strokovne inštitucije, ki nadzirajo naše delo. Tudi na vprašanje gospe Mikša: "Kako so lahko Izlake taka izjema, da se gredo nekaj, čemur niso kos?" bodo odgovorili strokovnjaki. Ni pa mi razumljivo, zakaj še vedno vztraja pri tem vprašanju, ko pa jc ob odhodu skupaj s snemalci oddaje bila njena ocena pozitivna. Za zaključek bom porabila besede g. Šoparja, in sicer: "Le upam lahko, da so takšne slabe izkušnje, ki jih doživljamo delavci, zaposleni v Domovih za starejše občane zaradi neobjektivnosti novinarje bolj izjema in ne pravilo" Franca Drnovšek, vodja zdravstvene nege in oskrbe Doma starejših občanov Polde Eberl - Jamski Izlake 7AsAvr FUNŠTERC i-------- Novoletne prireditve A flarsikoga že zanima, kaj _LV_lse bo letos dogajalo v Zagorju pred novim letom. Tudi letos bo pestro. Na Božično-novoletnih prireditvah se bodo predstavili Mladinski pihalni orkester Viva GŠ Zagorje, GŠ Zagorje, Ansambel Igor in zlati zvoki z Navihankami in Strašnima Jožetoma, Pihalni orkester SVEA Zagorje z Nušo Derenda in ansamblom Igor in zlati zvoki. Pod šotorom pa bodo zbrane zabavali: RokVband, Luna, Jasmin Stavros, Kingston, Magazin, Mambo Kings, Lebeh, Zasavci, Igor in zlati zvoki, Slapovi, Bepop, Karma, Mladen Grdovič, Big band. Nemo, Afera, Tabu, Vili Resnik in na silvesterski večer še Čuki. Vir: BILTEN Okrasitev Letos bo v Zagorju praznično razpoloženje dvigalo tudi pol milijona lučk. Okrasitev občine so še dopolnili. Pred več leti, ko so v Zagorju pričeli z načrtnim krašenjem, je bila okrasitev še bolj skromna. Letos so prejšnjim svetlobnim elementom dodali še precej novih. Gre predvsem za okraske čez cesto, ki so jih namenili na glavno mestno ulico Cesto Zmage. Okrasitev urejajo delavci Elektroproma. Simbolično so prižgali lučke na večer, ko je bil v Zagorju Miklavžev sprevod. Takrat namreč prižgejo lučke na največjem drevesu na glavnem križišču v Zagorju. In s tem pričnejo veseli december. Vir: BILTEN Krajevne skupnosti 'K J teh dneh potekajo V konstitutivne seje svetov KS. Doslej so opravili prve seje v novi sestavi sveti KS Izlake (predsednik je Janez Vidmar), KS Čemšenik (predsednik bo Ivan Globokar), KS Šentgotard (predsednik je Janez Doberšek), KS Rudnik-Toplice (predsednik je Ivan Hribar) in KS Podkum (predsednik je Samo Vrtačnik). Vir: BILTEN Oporni zid zgradili Čemšeniku so delavci V podjetja Pavčnik d.o.o., zaključili z gradnjo opornega zidu pod bivšo šolo. V nevarnosti sta bili namreč dve hiši. Naložba je bila vredna 8 mio SIT. Vir: BILTEN Komunalne subvencije v Trbovljah /^Vbčina Trbovlje tudi za VVkonec leta sprejema vloge občanov, ki so v težkem socialnem položaju in ne morejo poravnati svojih obveznosti za razne komunalne storitve. Gre za vloge za pokrivanje teh komunalnih storitev s strani Občine Trbovlje. Precej prošenj je že vloženih, sprejemajo pa jih še do 20. decembra. T.L. Cesta je ASFALTIRANA JV /Testno cesto v Trbovljah IVJjned naseljema Novi dom in Pod gozdom, ki jo domačini običajno označujejo kot cesto od križišča pri Kamnikarju do križišča pri Banu oz. še dlje do Doma upokojencev Franca Salamona, so delavci CP Ljubljana končno asfaltirali. Cesto v dolžini 316 m z dokaj širokim cestiščem in pločnikom so asfaltirali v soboto, 7. decembra. Dela so bila končana pred slabim in hladnim vremenom. Gradbena, rekonstrukcijska in podobna dela so opravili delavci IBT-PIN d.o.o., Trbovlje po projektu IBT NG. Rok dokončanja del so nekoliko prekoračili zaradi dodatnih del. Delaje financirala občina Trbovlje. T.L. Za praznike svetlobno okrašene CESTE Trbovljah so konec novembra začeli z božično-novoletnim V krašenjem. Name-ščanje okrasov - snežink, zvezd,... opravlja podjetje EKMOS iz Trbovelj. T.L. MINISTER JAKOB PRESEČNIK NA OGLEDU HRASTNIŠKIH CESTNIH POVEZAV AT ponedeljek, 9. V decembra popoldne je bila v prostorih sejne sobe na hrastniški občini tiskovna konferenca, na katero je hrastniški župan Miran Jerič povabil ministra za promet in zveze Jakoba Presečnika in Vilija Žavrlana, direktorja direkcije za ceste. Tema konference so bili projekti za gradnjo različnih cestnih povezav v hrastniški občini. Tako je v zvezi s pripravami projekta za gradnjo ceste Hrastnik -Zidani Most - Radeče povedal, da se šteje med najzahtevnejše v državi. Potrebni bodo namreč kar štirje mostovi čez Savo v dolžino 200 do 250 metrov. Časovno se bo povezovala ta gradnja z rekonstrukcijo železniške proge na tem delu in predvideno gradnjo HE na Savi. Delali bodo po fazah, saj bodo stroški zelo visoki. Ocenjujejo jih na sedem mrd SIT. S prvo fazo bodo začeli že leta 2005. Rekonstrukcija križišča Riklov most bo po ministrovi oceni stala 600 mio SIT, od tega bo lokalna skupnost pokrila 120 mio SIT. Za cesto ob levem bregu Save občini ne bo treba prispevati denarja. Dokumentacijo za Riklov most bodo uredili že v prihodnjem letu. Primerjalna študija za gradnjo obvoznice na Dolu je pokazala, da obvoz ne bi bil racionalen, zato bo morala občina najti sredstva za rekonstrukcijo sedanje ceste. Župan Miran Jerič je dejal, da bo šla iz občinskega proračuna tudi obnova ceste Marno -Hrastnik. Vili Žavrlan je obljubil, da bodo na direkciji že prihodnje leto uredili tudi varen privoz čez savski most. Postavili bodo ovire, tako da bo promet upočasnjen. Žal je bilo že do zdaj preveč hudih prometnih nesreč. Naj še dodamo, da si je minister Jakob Presečnik s spremljevalci pred razgovorom dobodbra ogledal vse lokacije teh cestnih projektov na terenu. Fanči Moljk www.rumenestrani.com mmmmm ______kšefti Q Trboveljska Strojegradnja in njeni problemi decembra, je bila v prostorih trboveljske Strojegradnje tiskovna konferenca. Sklicatelj konference, ki je podal podatke o pereči poslovni situaciji, je bil predsednik nadzornega odbora, Karel Vukovič. Opravičil je odsotnost direktorja, Darka Brtonclja zaradi službenih obveznosti. Namesto njega, je podatke o problematiki in nadaljevanju poslovanja podjetja, prisotnim novinarjem posredovala vršilka dolžnosti direktorja, Vilma Koncilja. Strojegradnja seje znašla po besedah Karla Vukoviča, v velikih likvidnostnih težavah zaradi neporavnanih obveznost s strani nemškega poslovnega partnerja Koch - a, ki Strojegradnji dolguje 360 mio Sit, za neporavnane obveznosti iz naslova izstavljenih faktur, za posel v Maleziji. Gre za oporekanje vrednosti dodatnih del in izvedbo montaže. Skupščina je ob obravnavanju zaključnega računa za leto 2001 ugotovila, da zadeve niso dovolj transparentne, ker sta bila fakturirana realizacija in rezultat odlična, račun družbe pa v blokadi, zaradi neprispelih prilivov. Skupščina v času sprejemanja zaključnega računa ni sprejela razrcšnice bivšega direktorja temveč mu je izrekla nezaupnico. Izvršila seje tudi zamenjava dveh članov nadzornega odbora. Nadzorni svet v novi zasedbi seje konstituiral 23.oktobra, na svoji prvi seji. Karla Vukoviča so izvolili za predsednika in Janjo Kraševec, kot predstavnico družbenika Mercur iz Kranja, za namestnico predsednika nadzornega odbora. Novi nadzorni odbor je od uprave zahteval pismeno gradivo in takojšen sestanek s predstavniki nemške družbe Koch, nekdanjemu direktorju pa odvzel pooblastila, ki so se nanašala na prodajo nepremičnin. 19. in 26. novembra seje nadzorni odbor ponovno sestal in obravnaval tekočo problematiko. 14. in 15. novembra so bili v Nemčiji, v družbi Koch, kjer niso bili doseženi nikakršni premiki. Obravnavali so le obojestranske terjatve. Na seji, ki je v omenjenih dneh potekala v dveh delih so se dogovorili, kako naprej. Med drugim so imenovali tudi novega direktorja, Darka Bertonclja, ki prihaja iz Radovljice in verjame v nadaljnji razvoj Strojegradnje. Obravnavali so zapadla plačila upnikom in obveznosti do zaposlenih. Problem so tudi fiksni stroški, saj gre za poslovni objekt, ki bi lahko zaposloval okrog 2000 delavcev, trenutno pa jih dela okrog 180. Med člani nadzornega odbora prevladuje mnenje, da se s skrajnimi napori stanje lahko sanira, vendar je potreben čas in tudi razumevanje zaposlenih. Namestnica direktorja, Vilma Koncilja, naj bi predvsem reševala finančno problematiko, novi direktor Brtoncelj pa bo deloval na pridobitvi novih poslov ter na novo organiziral delovanje podjetja, ki bo zagotavljalo tekoče, pozitivno poslovanje in pokrivanje vseh sprotnih obveznosti do poslovnih partnerjev in zaposlenih. Vilma Koncilja je povedala, daje bil, 4. decembra sklican zbor delavcev, na katerem so se dogovorili, da se delavcem v decembru izplača ena mesečna plača. Glede na pridobljene nove posle za naprej,že podpisane pogodbe in posle, ki so v teku, se mora delavcem redno izplačevati plače. Preostale terjatve delavcev do Strojegradnje, bodo dorečene na osnovi izdelanega sanacijskega programa, ki bo končan v mesecu decembru. M.A.Š Otvoritev proizvodnje inštalaterskih odklopnikov Delniška družba ETI Izlake v zadnjih petih letih hitro povečuje obseg gospodarskega sodelovanja s poslovnimi partnerji v različnih državah. Tako je ustanovila več hčerinskih družb in vzpostavila različne proizvodne kooperacije. Tem se je 8. decembra 2002 pridružila proizvodno-trgovska družba Easta Tavan Industry iz Irana. časa, 8. decembra pa je v prostorih iranskega podjetja stekla linija za proizvodnjo inštalacijskih odklopnikov Etimat in NV talilinih vložkov za potrebe iranskega trga. Za takšno obliko sodelovanja so se odločili tudi zato, da pridobijo status domačega proizvajalca, hitro razvijajoči se iranski trg (60 mio prebivalcev) pa predstavlja za ETI velik izziv. Sodelovanje med družbama poteka že dlje Za sodelovanje z družbo Easta Tavan FUNŠTERS FUNŠTERC FUNŠTERC FUNŠTERC FUNŠTERC FUNŠTERC FUNŠTERC Industry, iranskim podjetjem v zasebni lasti, so se odločili, ker so inštalacijski odklopniki že nekaj časa del njihovega prodajnega programa. Proizvodno linijo, katere vrednost je 562.000 evrov, ima iransko podjetje za zdaj v najemu. Njen lastnik je Eti Izlake, ki bo tudi nadzoroval, da bo proizvodnja tekla skladno z vsemi standardi in kontrolnimi kriteriji, ki jih uporabljajo tudi v drugih proizvodnih enotah skupine Eti. M.A.Š. Sestanek predstavnikov strank v Trbovljah Postavitev skulpture “Zadnji šiht’ 'VJovo izvoljeni župan Občine Trbovlje, Bogdan Barovič je v IN ponedeljek, 9. 12. 2002 sklical sestanek predstavnikov strank, ki imajo člane v novem občinskem svetu. Sestanek je bil proceduralne narave. Vseboval je dogovor o nekaterih nujnih zadevah za izvedbo 1. konstitutivne seje novega Občinskega sveta v Trbovljah in dogovor o dnevnem redu za 1. konstitutivno sejo občinskega sveta. Največ pripomb na predloge novega župana je imel Zoran Gračner predstavnik stranke LDS, ki ima največ (10) mandatov v občinskem svetu Občine Trbovlje. M.A.Š. RUMENE SIRAN SLOVENIJATEL www.rumenestrani.com /^Abčina Zagorje je pred časom od znanega slovenskega kiparja, vZZasavčana Stojana Batiča odkupila kip skulpturo z nazivom “Zadnji šiht”. Gre za skulpturo, ki jo je avtor ustvaril že leta 1962 v okviru ciklusa “Rudarji”. Skulpturo so v sodelovanju z Rudnikom Zagorje v zapiranju d.o.o., postavili pred upravno zgradbo rudnika Zagorje in sicer v sredo, 4. decembra na dan Sv. Barbare, zaščitnice rudarjev. Vir: BILTEN TRBOVLJE http://www.radio-trbovlje.si INTERVJU H-------- LADISLAV ŽIGA ŽGAJNAR: “IMAM SE ZA SOCIALNO ČUTEČEGA.” Tik pred zaključkom županskega mandata, je takrat še trboveljski župan Ladislav Žiga Žgajnar, svoje prijatelje in predstavnike medijev povabil na “poslovilno” kosilo. Po kosilu si je še zadnjič v iztekajočem prvem-mogoče da tudi zadnjem-Županskem mandatu vzel nekaj časa za naš štirinajstdnevnik. Po štirih letih zapuščate delovno mesto župana, ki ste ga-predpostavljam- z veseljem opravljali. Bo to držalo? Funkcijo župana sem opravljal z veseljem in zelo resno. Vseeno pa sem se po štirih letih odločil, da se vrnem v Rudis, kjer sem delal pred nastopom županskega mandata. Zdi se mi, da vas vaša stranka LDS ni posebno močno nagovarjala k ponovni kandidaturi... V izvršnem odboru stranke sem imel popolno podporo H kandidaturi, vendar kot sem že dejal, sem sc odločil, da se vrnem v Rudis. Pa menite, da bi bil lahko rezultat županskih volitev v Trbovljah drugačen, če bi se vendarle odločili ponovno kandidirati? Težko je prerokovati, kako bi bilo, če bi bilo, kljub temu pa mislim, da smo v štirih letih z svojo ekipo v Trbovljah veliko naredili. Kar se nenazadnje vidi v rezultatih. Uvedli smo veliko novosti za socialno ogrožene družine (od socialnih pomoči, subvencij,...), ustanovili smo Mladinski center, za upokojence smo zagotovili brezplačne lokalne avtobusne prevoze, sprejeli smo regijski razvojni program, pa lokalni razvojni program (strateški del). Uspelo nam je občinski proračun povečati iz 1.36 milijard tolarjev (1998) za skoraj dvakrat, število zaposlenih na občinski upravi smo zmanjšali za dva. Omenili ste brezplačne avtobusne vozovnice za upokojence. V Hvalnici norosti smo izpod peresa Polone Malovrh, dopisnice Dela, lahko prebrali, da ste tik po izidu volitev za župana Trbovelj v drugem krogu, potem, ko vaš kandidat ni dobi! zadostne podpore za župana, dejali, da brezplačnih vozovnic ne bo več. Ste res dali takšno izjavo? Mogoče mi je res v tistem trenutku kaj v šali ušlo, a to sedaj že ni več v moji pristojnosti. Da bodo imeli upokojenci in invalidi še naprej brezplačne avtobusne vozovnice, se bo moral potruditi predvsem novi župan Bogdan Barovič. Tudi sicer bo moral novi so bila občanom vedno odprta, zato poznam in sem seznanjen z marsikatero življenjsko stisko. Kolikor je le bilo v moji moči sem jim poskušal pomagati. Vrniva se na drugi krog Županskih ivolitev. Ste bili razočarani z izidom volitev za župana? Seveda sem bil razočaran. Tudi zato, ker sem našega kandidata Jurija Kolenca tudi sam podpiral in mu po svojih močeh v kampanji pomagal. Vendar je pač tako, da so se volivci odločili za spremembo, ki so jo tudi dobili. Kaj bo prinesla, ne Župan danes in nikoli več???? Bomo videli župan veliko stvari postaviti na novo, po svojih sposobnostih, znanju, pa tudi vezah, če hočete. Sam na določene probleme, tudi na socialne stiske, gledam verjetno iz druge perspektive kot on. Nenazadnje sem le dvajset let, preden sem prišel do županstva, deloval na področju športa, kulture in gospodarstva. V prvih letih delovne dobe v STT sem spoznal stisko delavcev, ki niso prejemali plač. Spoznal sem, da tisti, ki so na robu preživetja ne rabijo le subvencijo za stanarino, ampak tudi subvencijo za komunalne storitve, kar smo v času mojega mandata tudi uvedli. Veliko govorite v sociali... Ja. Imam se za socialno čutečega človeka. Veliko se družim z različnimi ljudmi, tudi moja vrata želim komentirati. Z novim županom Trbovelj Bogdanom Barovičem sva že od mladosti znanca in prijatelja. Želim mu, da bi mu zaradi dobrobita občanov Trbovelj županovanje v tem mandatu uspelo. Omenili ste, da so Trboveljčani izbrali oziroma so si želeli spremembe. Se čutite odgovorni, da zaradi tega, ker so želeli spremembe, niso izvolili kandidata LDS? Ne. Pokazalo seje, da za župana ne volijo strank, ampak predvsem prepoznavno osebnost. Odraz uspešnosti je tudi, daje LDS dobila občutno največ mandatov (10 svetnikov) za občinski svet tudi na teh volitvah.... ....pa še vedno dva manj kot v prejšnjem mandatu... Po doseženih odstotkih smo izgubili le enega. Res pa je da smo v prejšnjem mandatu še dodatnega dobili zaradi Karla Vukoviča, ki je bil sam na listi, pa je dobil dva mandata. Ker je kandidiral sam, se je njegov drugi mandat prištel LDS-u, kije imela največ sedežev v svetu. Prepričan sem, da če bi delal in delali slabo, bi bila stranka zagotovo kaznovana. Pa ni bila. Bili ste župan, po novem ste “le” občinski svetnik. Eden izmed sedemindvajsetih. Kako se vidite na novem delu? O tem še nisem razmišljal. Ni pa to novost za Trbovlje. Tudi moj predhodnik g.Malovrh je bil po županskem mandatu občinski svetnik. Bolj kot s tem se v tem času ukvarjam s primopredajo. Novemu županu sem povedal, da bom na voljo še tudi po opravljeni primopredaji. Bili ste eden tistih zasavskih županov, ki ni bil hkrati tudi poslanec. Zanima me vaše osebno mnenje, ali bi bilo primerneje in boljše, če bi bili župani le župani in ne hkrati tudi poslanci? Pred to dilemo sem bil pred dvema letoma, ko so mi ponujali kandidaturo za poslanca. Takrat sem povedal, da sem se odločil za profesionalno funkcijo župana, ki jo želim do konca mandata tudi tako nadaljevati. Menim, da če župan želi neko občino, ki mu je bila na volitvah zaupana, voditi kvalitetno, mora biti prisoten in na razpolago vse dni v tednu po več kot osem ur in ne v Ljubljani v parlamentu. Vendar je v Ljubljani denar... Res je, a po njega greš lahko tudi, če nisi poslanec. Tudi sam sem bil v Ljubljani na različnih ministrstvih tudi več kot dvakrat na mesec. Novi župan ima s svojo stranko SNS premalo svetnikov, da hi INTERVJU lahko skozi občinski svet izpeljal svoje načrte brez pomoči ostalih svetniških skupin. Tudi vaše. Mu boste v LDS-u pomagali? Tako bom rekel. Pri novem proračunu, kije v pripravi, mu bom pomagal, saj imam glede tega kar nekaj izkušenj. Ali bo novi župan iskal pomoč, pa je odvisno od njega. Sam mu pomoči- kolikor bo v moji moči-ne bom odrekel. Tudi zato, ker sem zagovornik sodelovanja. Nenazadnje se še vedno čutim odgovornega, da kot občinski svetnik ljudem v Trbovljah pomagam. Veste kaj o izjavi, da se bodo z novo metlo v Trbovljah zaustavile črne gradnje? Ne. Nova služba v Rudisu vam bo verjetno omogočala več prostega časa. Kje ga boste izkoristili? Ko sva pred leti opravila pogovor za Zasavčevo rubriko Pod kožo smo vsi..., je bila objavljena slika Jalovca, ki je dovolj zgovorna o moji ljubezni do gora. Torej uživanje v slovenskih gorah. Pozimi bom veliko na smučeh, poleti pa bom planinaril. Vrnil se bom tudi k pevskemu zboru... ...vmespa boste hodili na seje občinskega sveta... Tudi. A veliko jih tako ni. Tudi priprav bo mnogo manj. Na današnje kosilo ste povabili vse predstavnike medijev, ki so spremljali vaše delo- tako tiste, ki so bili do vašega dela manj in tiste, ki so bili bolj kritični. To je vredno pohvale. Nikoli nisem delal razlike. Vsak novinarje v zadnjih letih dobil podrobna poročila o našem delu. Je pa že tako, da ima vsak tudi svoj pogled na določene zadeve. Včasih tudi kdo kaj noče razumeti in piše in govori tudi tisto kar si razlaga napačno, ali to dela celo namenoma. Sem pa spoznal, od takrat, ko sem javno povedal, da ne bom ponovno kandidiral, kakšne sodelavce imam v občinski upravi. Spoznal sem tako tiste lojalne kot druge, ki to niso bili. Torej so bil oni drugi lojalni vse do takrat, ko so izvedeli, da ne boste več župan? Točno tako. Izkoriščam priložnost, da se vsem občanom Trbovelj zahvaljujem za podporo v času mojega Županovanja. Marsikaj smo v tem času postorili, kar nismo, upam, da bodo drugi. Igor Goste *Mazda 323F - najzaneslivejši avto s popustom 508.345 SIT do konca leta! *Mazda Premacy z bencinskim in diesel motorjem tudi v akciji! 'Mazda 6 dobavljiva takoj ! ' 1 e GopViVear jn Kumho pohodnih c wr/ . jfj DEJAVNOSTI HIŠE: PooblaščenV irodaja in servis vozil Mazda, avtokleparstvo avtoličarstvo, avtovleka, rent-a-car,Hnadomestna vozila, montaža in polnjenje klimatskih MMS AVTODOMA tudi pozimi. _______________šLi KREDIT & LEASING KiJišnik Roman s.n 1410 Zagoije, Selo 65 AVTOHISA KRŽIŠNIK Tel.: (03)56 64-729 Fax: (03)56 68-359 odprto: od 8. do 18. sobota: od 9. do 13. "a*03 VINOTEKA KLOPOTEC \ Trfcntc:« \ td c maVSJM 195 Jd. tmt IfapRicM if V mesecu decembru med 9.00 in 12.00 vljudno vabljeni na degustacijo vin. V soboto 21.12. se bodo predstavili vinogradniki \s Sirca-Kodrič in Stoka Primož s Krasa! 7\s4vr Miran Jerič HRASTNIŠKI ŽUPAN ŽE V PRVEM KROGU ~M Miran JERIČ je poslal novi hrastniški župan že v prvem krogu letošnjih volitev za župane. To niti ni presenetljivo, saj se je izkazal že / m/M kot poslanec državnega zbora v treh mandatih. Spoštovanje in zaupanje ljudi mu je prineslo kar 68,01 odstotkov volilnih glasov na -L. V M. listi stranke LDS. Miran Jerič se je rodil v Trbovljah 6. 6. 1958 in preživel mladost v Krnicah nad Hrastnikom. Šolal se je na srednji tehnični šoli v Trbovljah - smer elektrotehnika in se zaposlil v TKI Hrastnik. Kasneje je delal na vojnem oddelku in postal načelnik oddelka za ljudsko obrambo. Dva mandata je bil tudi član občinskega izvršnega sveta. Po poroki je živel najprej na Dolu, zdaj pa stanuje z družino že nekaj let v Hrastniku. Iskreno čestitam za visoko volilno podporo. To je kar močna spodbuda za začetek županovanja............... Res je. Tako visoke podpore volilk in volilcev že v prvem krogu nisem pričakoval. Ob tej priložnosti sc jim za izkazano zaupanje iskreno in toplo zahvaljujem. Seveda pa je to še toliko večja zaveza za trdo in odgovorno delo. Tega smo se s sodelavci na Občinski upravi že zavzeto lotili. Pri svojem poslanskem delu ste veliko energije in pozornosti usmeriti tudi v Zasavje. Na kaj ste posebno ponosni? V desetih letih opravljanja poslanske funkcije sem vsekakor največ energije in dela vložil v področja, ki so se na kakršen koli način dotaknila Zasavja. Za vsak uspešen projekt je bilo potrebno ogromno poti in razgovorov, ki jih javnost ne vidi. Ko sem prvič kandidiral, sem si v program kot prioriteto vsekakor zadal rekonstrukcijo zasavske ceste. To nam je v teh letih tudi uspelo, ostal nam je le še odsek modernizacije glavne ceste Hrastnik - Zidani Most. Ponosen sem tudi na to, da smo uspeli v občini modernizirati regionalno cesto od Hrastnika pa do Marnega. Še posebej sem si prizadeval za vključitev izgradnje športne dvorane na Dolu v državni proračun in tudi za sofinanciranje njene izgradnje s strani Fundacije za šport. Kot poseben uspeh si štejemo tudi sprejeti zasavski zakon, ki daje regiji določene materialne pogoje za prestru-kturiranje in razvoj in na nek način prednost pred drugimi, čeprav smo si s prvimi predlogi zakona obetali mnogo več. Vsekakor je za vsak projekt potrebno ogromno truda in vztrajnosti in je rezultat sodelovanja več ljudi. Z nastopom županske funkcije se seveda moje delo in odgovornosti širijo in iz tega naslova mislim največ energije in časa vložiti v iskanje novih programov, dejavnosti in potencialnih vlagateljev v nova delovna mesta v Hrastniku. V preteklem obdobju je bilo pod Županovanjem Leopolda Grošlja opravljenih veliko pomembnih projektov, marsikaj pa ho treba še dokončati.... Pred nami so izjemno pomembni in finančno zahtevni projekti, ki se jih bomo morali lotiti preudarno in domišljeno, da ne bomo ogrozili normalnega delovanja dejavnosti, za katere nas zavezujejo zakoni in ustava. Gre za ureditev križišča ob Riklovem mostu, za posodobitev ceste ob Savi proti Zidanemu Mostu, za deponijo v Uničnem, dokončanje izgradnje kolektorskega omrežja in čistilne naprave, za dokončno opredelitev obrtnih con v Hrastniku, številna vlaganja v družbene dejavnosti in še bi lahko našteval. Dela vsekakor ne bo zmanjkalo, problem bo predvsem v denarju, torej v sami dinamiki realizacije projektov. Ljudi posebej zanima ureditev križišča ob Riklovem mostu in posodabljanje ceste proti Zidanem Mostu. Že veste, koliko bo to stalo in kdaj se bo točno začelo delati? Lokacijski načrt za rekonstrukcijo križišča pri Riklovem mostu je Občinski svet sprejel v letu 2002 na osnovi revidiranega idejnega projekta Ministrstva za promet. V letu 2003 je predvidena izdelava projekta za izvedbo, sama rekonstrukcija pa se bo predvidoma izvajala v letu 2004. Skupna vrednost predvi-denih del, vključno z odkupi objektov, predvidenih za rušenje, znaša 600 mio tolarjev. Gre torej za precejšnjo finančno obveznost občine v naslednjih treh letih. Za gradnjo glavne ceste Hrastnik - Zidani Most - Radeče so v izdelavi študije poteka trase v soodvisnosti s traso rekonstrukcije železniške proge, ki so osnova za odločitev o projektu. Glede na zahtevnost projekta je težko opredeliti začetek gradnje, vsekakor se zelo trudimo za pospešitev postopkov in vključitev projekta v državni proračun. Kaj pričakujete od “zasavskega zakona "? Že večkrat sem povedal, daje zasavski zakon priložnost, da se občina približa razvitejšim v Sloveniji, pa tudi nevarnost, da se v regiji pojavijo le t.i. zaslužkarji. Zakon zagotavlja sredstva za sofinanciranje razvoja lokalne infrastrukture, z njegovo pomočjo bomo pripravili materialne pogoje za razvoj podjetništva in obrti, štipendirali bomo tudi mlade, predvsem pa bo pomemben način, kako bomo iskali in zagotavljali nova delovna mesta. Pasti je zelo veliko, predvsem je nevarnost, da pridejo s svojimi programi v Zasavje tisti, ki vidijo v zakonu možnost zaslužka, potem pa bi čez nekaj let obrate oziroma dejavnost zaprli. Tega se moramo zavedati, zato je potrebno pazljivo iskati vlagatelje, ki imajo resne namene in želijo vlagati dolgoročno v našo regijo. Vsekakor pričakujem, da bomo znali in uspeli izkoristiti predvsem prednosti zakona in da bo regija postala prepoznavna predvsem po razvojnem trendu, kar naj bi tudi presekalo trend zmanjševanja števila prebivalstva v naši regiji ter hkrati odliva mladih izobražencev. 7\sAvr INTERVJU ---------t Vaše delo ho zajemalo tudi šolstvo, kulturo, zdravstvo in šport... Tudi na tem področju smo si v stranki zadali določene prioritete in cilje. Med temi je na prvem mestu uspešen in kvaliteten prehod na devetletno šolanje, pri tem pa ustrezna zagotovitev prostorskih in materialnih pogojev za njeno delovanje. Uvedba devetletke bo imela vsekakor tudi posledice, ki se bodo odražale v organiziranju otroškega varstva v občini. Odločiti se bomo morali o zmanjšanju števila enot v Hrastniku, v katerem bo potekalo otroško varstvo, pri tem pa tenkočutno prisluhniti občanom na eni strani in finančni moči občine na drugi strani. Na področju kulture in športa želimo postaviti trdne temelje za delovanje društev, tako / zagotovitvijo prostorskih pogojev kol tudi pravičnega in preglednega financiranja, zato bodo na vseh področjih pripravljeni kriteriji in merila za razdeljevanje proračunskih sredstev za te namene. Na področju zdravstva v občini si želim sodelovanja z Zdravstvenim domom Hrastnik, predvsem v smislu izpolnitve želje občanov, da se skrajšajo čakalne vrste, občina pa bo v skladu z možnostmi sodelovala pri zagotavljanju ustreznih materialnih pogojev za opravljanje njihove dejavnosti. Tudi na teh področjih je želja veliko, sredstva pa so seveda zelo omejena. Tudi posamezniki vas že gotovo “cukajo za rokav", ker želijo vašo pomoč. Kakšni problemi jih navadno mučijo? Moram priznati, da mi je pri tem najtežje. Name se že dolgo obračajo številni mladi, ki so dokončali šolanje, pa niti pripravništva ne morejo opravljati, kaj šele dobiti zaposlitev. Hkrati se obrača ogromno ljudi, ki so v stiski zaradi tega, ker nimajo službe ali pa so zaradi pomanjkanja sredstev tudi v osebni stiski. Moram priznati, daje vsak dan težje najti kakšno delovno mesto v Zasavju. Drugi spet pridejo kot predstavniki društev ali krajevnih skupnosti ipd, da jim za delovanje ali kakšno prireditev pomagam dobiti sponzorje v podjetjih. Dve leti boste opravljali funkcijo župana nepoklicno. Kdaj pa boste imeli uradne ure? Vsak ponedeljek od 7.00 do 15.00 ure, po potrebi in glede na možnosti pa tudi druge dni v tednu. Hkrati bi rad izkoristil priliko in vsem bralkam in bralcem Zasavca zaželel vesele praznike in jih povabil na prireditve, ki jih v decembru pripravljajo organi-zatorji v občini Hrastnik. Vam in vaši občinski ekipi želim pri delu veliko uspeha. Besedilo: Fanči Moljk Fotografije: Branko KLANČAR Vesele in prijetne praznike ter srečno, zdravo in uspešno novo leto 2003 VAM ŽELIJO ZUPAN IP OBČINE HRASTNIK MIRAN JERIČ IN OBČINSKI SVETNIKI • ■' i Q FUNŠTERC V cfijCetiir fn vt\ V OLGA STOPAR Pravi, da ima rada vse letne čase, ker rada kolesari, smuča, igra tenis, drvi z rolerji, rada pa tudi Siva in plete. V vseh 28-ih letih, kar dela v Vrtcu Center Zagorje, pa rada sodeluje tudi z vrteško gledališko skupino, s katero vzgojiteljice vsako leto ob božično novoletnih praznikih pripravijo kakšno lutkovno gledališko igrico, za katero same izdelajo scenografijo, kostume in ponavadi tudi glasbo. Letos bodo nastopale s predstavo Žogica Nogica, sicer pa so veliko truda namenile tudi prazničnemu okraševanju vttea. Pretlšolski otroci se pravzaprav marsikdaj lahko razveselijo, saj jih vzgojiteljice znajo presenetiti bodisi z zanimivo okrasitvijo vrtca, za katero same izdelajo okraske ter s tem otroke na prijeten način vključijo v praznično vzdušje, da se jim božično-novoletni prazniki zdijo topli, prisrčni in družabni. Kot je dejala, je veselje do svojega poklica vseskozi ohranila, zato se velikokrat ubada z načini in s pristopi, s katerimi bi igranje v vrtcu naredila še bolj prijetno in zanimivo. Malošolarji pa se prek igre veliko naučijo, saj veliko rišejo, pojejo, plešejo, sodelujejo V Bralni Miški, ko tudi sami pripovedujejo pravljice, udeležujejo pa se tudi ‘•Jescnovanja”, “Zimovanja" in letovanja na morju v organizaciji Vrtca Zagorje, kjer pridobijo izkušnje iz druženja s sovrstniki, učijo pa se tudi samostojnosti. V vrteške urice skuša pričarati prijetno vzdušje, veselje in radoživost otrok. Pravi, da rada prisluhne otroškim željam in potrebam, zato so druženja tudi vzgojnega pomena, saj ji veliko pomeni, če znajo otroci med seboj sodelovati, prijateljevati in sc zabavati. Včasih se sproščenost splača in so otroci bolj motivirani za ustvarjanje, včasih pa rabijo tudi pozornost vzgojiteljice, da jih bodisi pohvali bodisi pripomni, da bi se lahko bolj potrudili. Kolje že dejala Olga Stopar, skuša vsakega otroka kdaj pohvaliti. Vseskozi namreč uči malošolarje oziroma otroke v pripravi na osnovo šolo. Otroke v pripravi na osnovno šolo z uspehom navajajo, da postajajo bolj pozorni na razlago in bolj vztrajni pri risanju ali opravljanju domačih nalog. Sploh pri risanju otroke navaja, da so čimbolj samostojni, da skušajo čirnveč sami narisati in ne le, da zgolj barvajo že narisane risbice. Daje v vrtcu še bolj pestro, praznujejo tudi rojstne dneve, daje skupina še bolj enotna ter da se otroci učijo dobivati kot tudi dajati darila. Od vsega pa se ji zdi zelo pomemben kolegialcn odnos v kolektivu, da si svetujejo, se dogovarjajo ali pač skupno soustvarjajo kakšne praznične prireditve. Dobro sodelovanje vzgojiteljic je tudi motivacija za uspešno delo z otroki in dobro razpoloženje med njimi. Kot je rekla, sploh ni vražjeverna in horoskop za ‘"rakice” le redko prebere, čepravji ta povsem ugane, da je zelo družinski človek. Ker hitro vzpostavi stik z ljudmi, ima veliko prijatei-jev, četudi ima dosti prijateljic še iz otroških let. Pravi, da verjetno ne bi ostali toliko let prijatelji, če si ne bi znali popuščati in dopuščati, da se o vseh stvareh neobremenjeno pogovorijo. Za prijateljstvo pravi, da ni važen denar ali značaj ali izobrazba, marveč, da si radi vzamejo čas, da so skupaj, da se radi pogovarjajo in da se znajo zabavati. Med slaščicami obožuje torte in kremšnite, med pregovori pa ji je najljubši tisti, ki pravi, daje zdravje najpomembnejše. Petra Radovič Rezultati likovnega NATEČAJA NA POLJSKEM Na Poljskem seje končalo četrto mednarodno likovno tekmovanje. Motiv natečaja je potekal pod naslovom Moj pes. S svojimi izdelki je sodelovalo 40 držav , ki so na natečaj poslale 19.49S likovnih izdelkov. Izmed vseh prispelih so z diplomo nagradili 537 otrok , starih od 5 do 17 let. Z velikim veseljem vas obveščamo, da so med dobitniki diplom bili izbrani tudi trije učenci OŠ Ivana Kavčiča Izlake. Nagrajeni učenci so :David Knez, 8 a (grafika-linorez),Gregor Kovačič, 8a (grafika-linorez), Rok Lamovšek, 6b (slika v mešani tehniki, tuš-tempera). Ob izvrstnem uspehu jim čestitamo. IKH Mil«*' ,NA2002 MEFISTOVA RAZMIŠLJANJA v ''V c kakšen mesec, ponosno i—i žarijo obrazi naših politikov. Dočakali so se povabila. Pa ne na kakšno kosilo ali večerjo. Ne, ne. Veliko pomembnejše je bilo, povabilo. V sam NATO sojih, v češki Pragi povabili. Noja, pravzaprav so povabili vse nas, Slovence. Toda Slovenci smo čudni kujoni. Nismo ravno vsi vzhičeni in ne odobravamo s prepričljivo večino, vstopa v zvezo Nato. Pravzaprav smo na polovico razdeljeni. Nekateri razmišljajo racionalno in menijo, da zaradi svoje majhnosti pač rabimo velikega brata, da nas bo zaščitil. Pri tem pa ne pomislijo, da nas veliki brat le za svojo zaščito rabi. Drugi spet menijo, da moramo biti Slovenci, kljub svoji majhnosti, pokončni in ponosni ter bolj samostojni. Samostojnost. Še posebno težo ima ta beseda za Slovence. Stoletja smo se, za samostojnost borili in ravsali. In stoletja so naši predniki raznim tujcem hlapčevali. Samostojnost. Nikoli Slovenci svoje vojske nismo imeli. Le za tujce in njihove interese so Slovenci, v uniformah ponižanja, orožje in prapore v bitkah nosili in s svojimi trupli domačo in tujo zemljo, stoletja gnojili. Nobene hvaležnosti, nam tuji vladarji nikoli, izrekli niso in nobenega spoštovanja, ki bi lahko bil narodu v ponos, nikoli izkazali nam niso. Le na dvoje, so nas takšna dejanja zgodovine vedno razdelila, da smo še med seboj se desetletja in stoletja sovražili in si zmoto eden drugemu očitali. Še sedaj si zaradi razprtij, ki jih je vojna II. svetovna povzročila, stare grehe mrtvih, živi očitamo in o spravi čvekamo namesto, da bi se vkup vzeli in srečno živeli. Toda nič nas zgodovina izučiti ne more, Slovencev. Še ni jutro se dobro v dan spremenilo, ko smo uzrli prve sončne žarke svobode, suverenosti in samostojnosti, že nas vrag vnovič pod tujo zastavo, na bojišča nese. Kot, daje zemlja tujčevih interesov, naše krvi žejna in željna in kot, da bi si jo mi od vsega srca želeli ponovno, s svojimi preperelimi trupli gnojiti. Dobro desetletje je minilo, ko smo referendum Slovenci imeli. Odcepili smo se in osamosvojili. Prvič v zgodovini enotni, kaj hočemo in kaj si želimo. Takrat smo se odločili in naša slovenska oblast je z navdušenjem našo odločitev, kot obvezujočo sprejela in jo v dejanje spremenila. Že nov referendum se nam ponuja. O tem ali v NATO gremo ali ne, se odločali bomo, če tako bo oblast nam dovolila. Toda tokrat v strahu, kako glasovali bomo, se nekateri v državnih vrhovih odločitve bojijo, ali naše glasovanje naj bi obvezujoče, ali formalno oceno podpore ponudilo. Kaj vraga nam bo referendum in ljudska volja, če kljub »proti«, se nekaj veljakov bo »za«, odločilo. Tak referendum, le ob nekaj denarja nas bo spravil in ponovno nas na dvoje, za nekaj vekov, ideološko razdelil. In kako vidim prihodnost? Ja, v NATO zvezi, se ve. Pa ne,da bi se s tem strinjal. Kljub demokraciji, v kateri pravijo, da živimo, se le-ta kaže samo na volitvah; potem, potem pa po svoje gredo politična pota in naroda volja. Kljub demokraciji še vedno tako je, da politika odloča in narod umira. Noja, nekaj pa kaže na bolje, kot do sedaj, zgodovina. Krste naših vojakov, ki za interese tujca bodo svoja življenja izgubili, zagotovo bodo v zastavo slovensko povita. In zadnje besede slovesa, duhovnik v jeziku slovenskem bo spregovoril, padlim junakom. Mefisto BOŠTJAN GROŠELJ KLJUČ JE ZAUPANJE VASE mmm u Vr “Kako je svet krut. Kako jc svet nevaren. Groza, kako butasto je živeti. Toliko prevarantov, tatov in roparjev hodi med nami. Obeta sc nam slab gospodarski položaj, politika pa nič ne naredi za nas. Samo izžemajo nas: davki in prispevki. Ni več upanja. Kdor ima denar, skrbi samo za lastno rit, pa če sc ‘raja’ valja po blatu. Beda in še enkrat beda, najbolje bo, da sc ga ‘nabutamo’ in obležimo. Bo vsaj za nekaj časa pozabljena vsa temačna kalvarija življenja.” So vam takšna in podobna razmišljanja znana? Prav gotovo. Toda ali s takšno naravnanostjo do življenja kaj pridobimo? Kam pridemo? Tja, kamor sc s tarnanjem usmerjamo. Življenje nam daje tisto, kar od njega pričakujemo. Če pričakujemo dobro in skladno s tem pričakovanjem tudi živimo, bomo dobro slej ko prej dobili. Če negujemo, zalivamo in obrezujemo vrt slabih misli, kakršne ste lahko prebrali v uvodu, pa jc jasno, da sc bo na nas lepilo točno tisto, kar kritiziramo in nad čemer sc zgražamo. Dejstvo jc, da je kritika čudovito orodje za izboljšanja stanja, a le konstruktivna kritika. Vendar jc tudi takšna kritika brez pomena, če mislimo, daje dovolj le kritizirati, sami pa ne storimo ničesar, da bi sc nam življenje obrnilo na bolje. Najslabše in povsem ‘mimo’ pa je kritiziranje vsevprek. Če kritiziramo kar počez ali brez pametnega razloga, mečemo svojo ustvarjalno energijo skozi okno. Namesto da bi energijo usmctjali v korake, ki so potrebni, če želimo prejeti več svetlobe v življenje, jo vlagamo v tarnanje. Tako svet ostaja isti, še bolj šokantno pa jc, da ga sami pomagamo ohranjati takšnega. Kot pribito drži, da ne moremo spremeniti ničesar razen samega sebe. Če želimo torej živeti v boljšem, bolj prijaznem svetu, jc edina pot ta, da začnemo izboljševati sebe. To pa je najbolj zahtevno opravilo, kar jih obstaja, zato sc tako radi izgovarjamo na ljudi in okoliščine okrog nas, namesto da bi odgovornost za vse, kar sc nam dogaja, najprej prevzeli nase. Samo če sprejmemo popolno odgovornost za svoje misli, besede in dejanja, smo zmožni resnične spremembe na bolje. Ta sprememba jc v prvi vrsti osebnostna, odraža pa sc seveda tudi na spremembah v okolju. Začnemo živeti ustvaijalno, v problemih vidimo izzive, poraz postane učna izkušnja, iz katere lahko samo pridobimo. Učimo sc na napakah, kar ne pomeni, da tarnamo nad svojimi slabostmi. Pomeni enostavno to, da izkušnje, kijih pridobimo danes, uporabimo v praksi že takoj naslednji dan oziroma prvič, ko sc znajdemo v položaju, v kakršnem smo jih nazadnje dobili po glavi. To jc edini pravi pristop, če želimo spremeniti svoje življenje, namesto da v nedogled čakamo, da bo kdo prinesel raj na zemljo. Raj ali pekel si namreč ustvarjamo sami. Če kar naprej doživljamo pekel, bi sc morali vprašati, kaj sploh storimo za izboljšanje stanja. Če recimo nekdo pogosto doživlja nesreče, bi sc moral vprašati, kaj mu to sporoča. Dokler ne bo razrešil te dileme, ki spi v njem samem, ne bo odpravil razlogov za nesreče. Nesreče sc mu bodo še naprej dogajale. Če bo krivil za to druge ljudi, okoliščine ali morda višjo silo, sc bo samo še bolj zamotaval v klobčič začaranega kroga, ki ga lahko pretrga samo v primeru, če bo začel iskati prave razloge pri sebi. Zvračanje krivde za nesreče in neuspeh na kogarkoli ali karkoli zunaj sebe jc čisto izgovarjanje. Kdor sc tega ne zaveda, seje oprijel idealnega recepta za življenjski brodolom. Če sc odločimo, da nam jc dovolj ‘bluzenja’, in prevzamemo popolno odgovornost za svoje življenje, pa sc v nas sproži energija, ki nas požene kvišku. Postanemo samozavestni in ustvarjalni. Zaupamo vase in kot po čudežu začnemo zaupati tudi življenju, ki nam to zaupanje vrača z obrestmi. Življenje namreč ni dobro ali slabo. Življenje je igra, v kateri lahko zmagamo, v najslabšem primeru pa sc česa naučimo. Če sc nečesa naučimo in pridobljene izkušnje uporabimo, pa jc logično, da sc bližamo zmagi. Zmaga ni nekaj, kar bi lahko dosegli brez poraza. Največji zmagovalci življenja so to postali, postajajo in bodo postali prav zaradi porazov in razočaranj. Edina razlika v primerjavi s poraženci jc v tem, da niso dopustili, da jih neuspehi pobijejo, ampak sojih udarci, ki sojih dobivali, spodbudili k odličnim dosežkom. Svojo energijo so usmerili v samouresničevanje namesto v tarnanje. Za svojo vztrajnost in zaupanje vase so bili bogato nagrajeni. Še več. Prav zaradi dobljenih udarcev jc bila zmaga še toliko slajša. Kaj pa mi? /ASMr (Q INTERVJU Marjeta Železnik »IMEJMO SE RADI« r ■ 1 rboveljčanka z dušo in srcem se je v svojem življenju ukvarjala že z mnogo stvarmi in v vsaki dejavnosti je našla del sebe in tudi pustila v njej neizbrisen pečat svoje osebnosti. Prijetna sogovornica je. Njen glas je umirjen in rahlo zastrt, kot da nosi v sebi M skrivnosti, za katere se še ni odločila, da in če in kdaj, jih bo razkrila. Tokrat se predstavlja kot umetnica. Že od rane mladosti ji je duh po barvah in platnu domač, saj je hči umetnika, ki je vsem ljubiteljem slikarstva dobro znan. Le kdo se s toplino in občudovanjem ne spominja Ernesta Špilarja - Nestija. Jabolko pa ne pade daleč od drevesa, le da včasih traja malo dlje, da se sadež »obarva«. Kako, da je preteklo »toliko« časa, da ste se našli tudi kot umetnica? Življenje je pot, ki je včasih ravna, včasih zavije levo, drugič desno in vsakdo se išče na teh poteh. Počela sem že vse mogoče. Precej uspešna sem bila v pisanju, hotela sem postati kozmetičarka, potem sem se zaposlila, vztrajala dvanajst let in prišel je dan, ko se mi je nekaj »postavilo pokonci« , delala sem še nekaj let, po porodu pa ostala brez službe. !n v vsem tem času je »umetniška žilica« mirovala? No, ja, spremljala sem razstave in jih obiskovala. Kaj pa ustvarjala? Hm, ni bilo tistega »feelinga«. Vam oče ni hil nikoli izziv? Ja, je bil. Nisem sicer razmišljala, da nosim v sebi njegove gene, me pa je vzpodbujal in želel, da bi spoznala svet slikanja, mešanja barv, »malanja« platna, ampak mene takrat, v tistih letih, te stvari niso potegnile. To se je zgodilo šele pred štirimi ali petimi leti. Zakaj? Hja, ko sem ostala brez službe, sem začela razmišljati, kaj bom s seboj. Otroci počasi zrastejo, ne potrebujejo več toliko časa kot poprej (ne pa tudi pozornosti) in takrat sem se vprašala, kaj bi dejansko rada počela, s čim bi si želela zapolniti dan. In takrat sem v trenutku padla »noter«. Pisalo seje leto 1997, ko sem se včlanila v Relik (ponovno). Se spominjate svoje prve stvaritve? Ja, to so bile oljnate slike. Preizkušala sem sama sebe. Morala sem videti, čutiti, kako se obnašajo barve in dejansko mi barvne nianse ne delajo problemov. Največkrat sedem pred platno, pričnem mešati barve in če bi me vprašali, kako sem prišla do kakšne nianse, že čez pet minut ne bi več znala odgovoriti oziroma razložiti. Je pa nekaj res, daje tu veliko »drila«, veliko učenja. Kar zadeva perspektive, risba je osnova vsega. Ste imeli mentorju? Mmm, da, prav zdaj imamo v Reliku zelo dobrega mentorja Zorana Pozniča, ki je v vsakem pogledu »duša«, saj zna pristopiti k človeku. Uspehi članov in društva so v veliki meri rezultat tega njegovega pristopa. Razstavljali ste tudi risbe! No, ja, risbe niso ravno moje najboljše stvaritve, so pa »luštne«. Imam pa grafike, kjer sem bolj uspešna. Dovolj pošteno! Kaj pa priznanja »stroke«? Ja, dobila sem že dve priznanji. Lani sem prvič sodelovala v projektu Zlata paleta s svojo prvo grafiko v življenju in dobila že takoj Priznanje. Tudi letos v Piranu sem dobila Priznanje za grafiko... Kje, v katerem trenutku, pa se je potem zgodil kip? Pravzaprav meje oblikovanje in obdelovanje materiala vleklo že ves čas. To mi je bil izziv, saj seje tudi oče s tem ukvarjal. Kar vleklo me je, da bi obdelovala materijo... Prišli sva do Davida, s katerim ste si letos »prislužili« Zlato paleto za kiparstvo. To je veliko in pomembno priznanje na področju ustvarjanja v državnem merilu. Ampak, zakaj »David«? David je nastajal v kiparski delavnici v Reliku. Poudariti moram, daje bila to ena izmed najboljših delavnic do sedaj. Zanimivo je bilo, ker smo se vsi prvič srečevali z glino v zvezi z ustvarjanjem malih plastik. Začeli smo z lobanjo in potem je nastajal obraz in izraz na njem. Medtem ko so vsi poskušali slediti mentorjevemu vodstvu in nasvetom, je pod mojimi rokami, pod mojimi prsti, kakor sam od sebe nastajal »David«. Takrat, seveda, še ni imel tega imena. Bolj ko sem ga opazovala, bolj sem v njegovem izrazu opažala nekaj posvečenega. Potem je dobil ime, ker me je spomnil na legendo, kjer David premaga Goljata. Je bilo priznanje presenečenje ali ste ga po tihem pričakovali? Odkrito rečeno, pričakovala sem, da bom izbrana za tematsko razstavo, nisem pa niti malo pričakovala certifikata kakovosti, še manj pa Zlato paleto. Ko smo v Šentvid pri Stični pripeljali kipe in sem videla izbor že tako ali tako izbranih kipov, se mi tudi sanjalo ni o kakšni nagradi. Celo zdelo se mi je, da sama »glava« proti drugim kipom..., da to ni nič. Pravzaprav, ne, da ni nič, ampak, daje to pač klasika. Ste mogoče precenili dela drugih umetnikov in premalo cenili svoje delo? Ne vem, mogoče. Ali pa tudi ne. To so moji prvi izdelki, če bi imela za seboj že daljše obdobje ustvarjanja bi laže ocenila svoja dela. Težko je karkoli reči. Priznanje je lepo in zasluženo in kaže na to, da tudi nekdo, ki (še ni) uveljavljen umetnik, lahko ustvari delo, ki je vredno nagrade. In vsekakor je vzpodbuda vsem, ki se ubadajo z začetniškimi težavami, ki jih prav pogosto spremlja premalo vere v sebe in svoja dela. Do sedaj ste ustvarili štiri kiparska dela. Kaj pa pravi vaša duša? Kaj bo Marjeta početa v likovnem ustvarjanju vnaprej? Zelo močno mislim, da se bom prepuščala trenutnemu navdihu. Ko duša pove, kaj želi, potem roke ustvarjajo ob njenem vodenju in dejansko razum nima tukaj nobene besede. Rojena sem v znamenju tehtnice in tudi v ascedentu sem tehtnica in zares delam vse dosti bolj s čustvi, kot pa z razumom. Pri vsem tem pa je tehtnica tudi precej nihava. Kam pa se nagiba tehtnica v zvezi z Željo po razstavi? Vse, kar sem do sedaj razstavljala, je bilo v okviru Društva revirskih likovnikov in pod njihovim okriljem. Samostojne razstave še nisem imela. Ko bo prišel moj trenutek, se bo zgodilo tudi to. Spet bom dejala, da se prepuščam trenutnemu navdihu. Kaj pa ustvarjanje »na silo«? No, to se mi včasih dogaja na delavnicah ali tečajih. Zgodi se, da bi najraje »zagnala« vse nekam..., ampak, se trudim in potrudim, so pa določeni trenutki, kot tudi to ne gre, takrat je pač treba nekaj spremeniti... Kaj pa poleg kipov in grafik še radi ustvarjate? Rada se ukvarjam z abstrakcijami in pa zelo rada rišem tihožitja in si dajem duška, kadar v »delavnicah« hočejo od mene kaj drugega...Poleg tega rada podarjam drobne stvari, ki jih sama ustvarjam. V teh izdelkih mogoče ni toliko energije, je pa zato toliko več srca. Človek potrebuje za svoje delo poleg navdiha tudi pravi kraj, kjer si lahko da duška. Tudi vi? Da. Ravno sedaj se mi je odprla možnost, da si v hiši uredim tudi atelje, da ne bo potrebno »delati napote« v jedilnici in dejansko sem pri delu rada sama, oziroma v družbi z dobro meditacijsko in klasično glasbo. In kaj se zgodi tistemu, ki pretrga »rdečo nit«? Nič pravzaprav. Prekinem delo, vendar potrebujem potem določeno energijo, da se vrnem nanj, se pa zgodi, da ga tudi ne nadaljujem. Imate tudi nedokončana dela? Seveda jih imam. INTERVJU |ijj Mislite, da jih boste kdaj dokončali? Ko bom velika... Torej, kdaj bomo videli vaša dela na samostojni razstavi? Da ne bom spet rekla:«Ko bom velika.« Res pa je, da o tem sploh še nisem razmišljala in mislim, da mora preteči kar nekaj vode, preden je človek dozorel za samostojno razstavo. Srčno upam, da ne bodo potrebne za to vse vode naše Slovenije, saj ste, po mojem občutku, globoko padli noter. Glede na to pa, da ste povedali, da ste tehtnica, se boste poskušali izraziti še v čem drugem? No, v vsem pogovoru sva izpustili en moment, ki pa ni tako malo pomemben, vsaj za mene ne. Sem tudi bioenergetik in tudi maserka. Prav v stiku z ljudmi pri masaži je povezano tudi moje delovanje na področju alternative. Takrat sem imela občutek, da je to tisto »ta pravo«, potem pa sem prišla do spoznanja, da moram za sebe še kaj narediti, kajti, KAR IMAMO SAMI, LE TO LAHKO DAMO DRUGIM... ------- Besedilo in slika: Marta Hrušovar | Spoštovani gostje gostišča Kum | Kmalu bo leto 2002 list obrnilo in se za vedno od nas poslovilo. Želimo, da Vam pusti le lepe spomine, saj vse lepo prehitro mine. Ko pa se staro leto poslavlja, se novemu svečano nazdravlja, zato Vas vabimo, da Silvesterski večer preživite v lepi družbi, ob izbrani hrani in pijači in se ob zvokih ansambla Še pa še zavrtite v novo leto. Skupaj z Vami se veselimo decemberskih dni in Vam želimo prijetne božične praznike in srečno novo leto 2003! Kolektiv gostišča Kum Zagorje Informacije in rezervacije sprejemamo po tel. 03-56-69-170 Gostišče s prenočišči • Na zalogi velika izbira božičnih zvezd in ciklam. vASAvr Q FUNŠTERC -H-------------- V Kumu dnevi Dalmatinske kuhinje T) avno, ko se je pri nas ohladilo in so temperature padle pod ničlo, so v gostišču Kum, v Zagorje prišli in nam ponudili malo X\dalmatinske topline, gostje iz Dalmacije s svojo milozvočno glasbo in zdravo ter okusno hrano, ki jo ponuja Jadran. Človek si ne more kaj, da bi si ne zaželel vsaj kanček morja in sonca. Prav vse je bilo v stilu dalmatinskih specialitet, od hladnih predjedi, do juh, toplih predjedi, glavnih jedi, prilog, sladic in dalmatinskih vin. Komur ribe ne teknejo, si je lahko privoščil klasiko in ob svinjini, perutnini ali govedini lepo užival ob dalmatinski glasbi ter se melanholično spominjal lepih trenutkov, preživetih kje ob Jadranu, v času poletja. V kuhinji gostišča Kum je tokrat kraljeval, kuharski mojster iz Primoštena, Jure Bogdan, že 34 let dela v gostinstvu kot kuhar. »Večino tistega, kar ponuja morje lahko postrežemo gostom v Zagorju. Školjke, raki, hobotnice, ribe.., vse je tu. Seveda ne more biti prave dalmatinske pojedine brez pršuta, praVega Ovčjega sira in pristnega, dalmatinskega vina. In kakšna kuhinja bi to bila, če bi ne ponudili obiskovalcem ribje ali mornarske juhe? Brez orade, zobatca in brancina kot glavne jedi, tudi ne more naša kuhinja. Za predjed je naj večje povpraševanje po dagnjih in škampih. Pestra je ponudba in pestro povpraševanje. Glede na veliko izbiro se ljudje težko odločijo kaj bi. Vse jih zanima in vse bi radi preverili in poizkusili. Takšnim, ki sc ne morejo odločiti postrežemo vsega po malem. Tako so še najbolj zadovoljni. Njihovi vtisi so polni novih okusov pa tudi lačni ne zapustijo omizja. Je pa veliko dobrih poznavalcev dalmatinske kuhinje tu, v Sloveniji. Ti natančno vedo, kaj želijo ter vedno povprašajo še o novostih kuharske domišljije. Jaz Slovenijo dobro poznam.Že pred 25 leti sem začel prihajati v Celje, v hotel Turška mačka. Tam smo imeli vsako leto 10 dni trajajočo dalmatinsko kuhinjo. To sodelovanje je potekalo precej let. Potem so prišli problemi, vse je spremenila vojna. Seveda sem bil takrat, pred 25 leti še zelo mlad. Pred 4 leti sem začel sodelovati z gostinci v Mariboru. Celo svojo restavracijo, s svojim imenom sem odprl sredi Maribora. Sodelovanje je dobro in obojestranski vtisi pozitivni. Dokler bo tako, bomo vsi zadovoljni.« Kaj svetujete vsem tistim, ki želijo doma presenetiti svoje prijatelje ali znance z dalmatinskimi jedmi? »Dalmatisnke jedi mora spremljati vino. Omake brez vina ne morejo biti prave. Seveda, govorim o dalmatinskih vinih. Jaz uporabljam isključno vina Babič. Vino da dalmatinskim jedem aromo, okus in šarm.« Lepo je sedeti pri bogato založeni mizi. Nič ne škodi, če je zraven še steklenica rdečega vina, plavca, za primer. Toda za človeka, ki teži k popolnosti nekaj manjka. Ja, seveda, priložnosti primerna glasba mora biti prisotna. Jedi ustvarijo ambient, glasba ambient oživi. Popolna iluzija, kot, da se vse dogaja tik ob morju. Grupa more, pod vodstvom Zdenka Kotlara, je s svojimi melodijami zabavala goste od 5 - 8. decembra, v dneh dalmatinske kuhinje, v gostišču Kum. »Pravzaprav imamo srečo, ker se lahko predstavimo v dveh oblikah. Nastopamo kot dalmatinska »klapa«. Sestavljajo jo »kapela« (zbor) ter dva inštrumenta; mandolina in kitara. Drugo obliko pa vidite tu, v Zagorju. Štirje člani skupine smo ravno dovolj, da pokrijemo stroške nastopanja in nam še kaj ostane. Nastopamo v živo, razen bobna, ki ga nadomešča elektronika. Kot »klapa« smo prisotni na vseh festivalih, na prizorišču jadranske obale. Tudi dokaj uspešni smo in znani med ljudmi. Sodelujemo z znanimi, hrvaškimi pevci. V takšni zasedbi, kot nas vidite, navzočim gostom zaigramo in zapojemo vse, od rocka do klasične dalmatinske pesmi in glasbe. Kadar nastopamo kot »klapa«, se predstavljamo z nazivom »klapa« More in kadar smo prisotni v takšni zasedbi kot v Zagorju, smo grupa More. Zaradi tržnih zakonitosti je to prikladno in nujno.« Se z glasbo ukvarjate profesionalno in kje vse ste že v Sloveniji prepevali in igrali? »Glasba je naša ljubezen. Vsi smo zaposleni in za takšne nastope koristimo svoj dopust. Nastopali smo že v Mariboru, Celju in Žalcu, v Laškem. Imamo svoj skupni CD, jaz imam še svojega. Posneli so nas na TV Centru v Trbovljah in na TV Celje.« Dnevi dalmatinske kuhinje so bili v gostišču Kum tako pristni, da sem ob odhodu za trenutek pomislil, da zunaj slišim valovanje morja. Bog nam v Zasavju ni podaril morja, nam ga pa vsako leto, vsaj za nekaj trenutkov pričara Jože Ule, s svojimi gosti iz Dalmacije. Besedilo: M.A.Š. Foto: Saša Pegan Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z # j «4 možnostjo sponzoriranja postaiiitfi DtCLU % ^ trženje in produkcija za gospodarsko ^ • interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP _ * E-mail: atv.signal@siol.net NAJBOLJ GLEDANA | LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! KŠEFTI Informacije na: 03/56 64 250 OBLECITE SVOJE IDEJEi iVl ;CjMn7'«*s Vam poleg x//i šiviljskih uslug podari v decembru Kupon za sprostitev ob kavi; čaju, soku ali kakavu. V baru M41AJ na Izlakah! Zagorje o"b Savi 'VatvUfa S&ui uxJ». dipl. ini. frftdb ppq]ektJp«j)Je gradbeni Inženiring evetovanje gradbeni nadmr Studijo ipožarne vaimoetl tel.: 03/56 68 954 gsm: 040/702 355 K-mall:skokvaleriJ a@slol.net AVTOPREVOZNIK Franc Ravnikar, NAROF 32, 1411 Izlake Telefon: 03/56 73 615, GSM: 041/405 828 MvALKER MARN.t p. /g=, Vransko 18/b | Tel.: <03) 572 51 0f», 041 50« 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN C£VI ’ za osebna vozila ’ lažja tovorna vozila ’ tiaktoije ' delovnesttoje' motockle’ športne izpuhe ‘ ELKOPLAST d.o.o. Bevško 2, Trbovlje Tel.: 56 26 466 in 56 32 860 ELKOPLAST DEKOR Obrtniška 11, Trbovlje Tel.: 56 28 349 VSE VRSTE TALNIH IN ODEJE, VZGLAVNIKI, STENSKIH OBLOG, PREPROGE, VZMETNICE, POSTELJNINE, TEKAČI, UMETNE TRAVE - BRISAČE, ZAVESE, PRTI, POLAGANJE IN ROBLJENJE DARILNI PROGRAM ART OPTIKA d.d. Poslovalnica 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d Tel.:56 21 253 Poslovalnica: Zdravstveni dom Trbovlje Rudarska 21, ‘Velika izbira okvirjev za očala ‘Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajlcev ‘Etuiji za očala ‘Povečevalne lupe ‘Športna in sončna očala ‘Drobna in usnjena galanterija tel.:56 29 041 OBIŠČITE NAS IN SE PREPRIČAJTE .rs "ft MI Posebna ■ M '%# m ata varna in donosno naložba PonMpmo v«m odlično pritožnosl tg nakutbo denarja z nakupom potrdila o vlogi i nititdnjrnt tetnoKmi: - namifiatižL nespfemen^iva letna afantstrta mera 9,5 % - rak Mp&šmv, 15 mesecev - nesildfrafto v lalarfh PotrsSlo a vlogi lahte kupite: pravne osebe: v vseh poslcrvalnicah za pravne osebe Nove Liuihljarfsfce banke m v Sefe.i£*!jii:z^ciado.šttia - SPosiovalnd za trpvwje z denarjem, Trg repiislte 2, v ljubjani fizične oseb«: v vseh poslovistokab Nove l|ub|anskfi banke ki« zamudite enkratne pri lož ng stil O ljubljanska banka mu» tjakljinstii Aanto ckcf., i^Smm in Eeijm / Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4, 1410 Zagorje Telefon: 03/ 56 55 108, 56 55 112 Fax.: 03/ 56 55 104 E-mail: integral.zagorje@siol.net internet: http://www.integral-zagorie.si KRIŽARJENJA - IZJEMNO UGODNO ! -BOŽIČNO Z LADJO FLAMENCO PO OSREDNJEM SREDOZEMLJU 21.12.-27.12. že od 144.500 SIT -PO NOVEM LETU V ALEKSANDRIJO IN PO EGEJSKEM MORJU DRUGA OSEBA 50% POPUST! V ZIMSKEM ČASU IZJEMNO UGODEN OBISK SOFIJE ZA SKUPINE! OBISK ZAGREBA Z OGLEDOM "MUSICALA": PREVOZ IN VSTOPNICA LE 5.000 SIT ! Tudi za individualne obiske! SMUČARSKI PROGRAMI ZADNJI ČAS ZA REZERVACIJO NOVOLETNIH PRAZNOVANJ OBIŠČITE NAS! SILVESTROVANJE V BUDVI ZA 49.900 SIT SILVESTROVANJE NA HVARU S PREVOZOM: 39.700 SIT POVPRAŠAJTE PRI NAS ZA POTOVANJA IN IZLETE: 21.12.: PREDBOŽIČNI NAKUPI V LENTIJU, SALZBURGU IN MONCHNU LETALSKE VOZOVNICE VAM NAJDEMO NAJCENEJE V ZASAVJU PODJETJA. DRUŽBE, SKUPINE KAR TAKO: Izkoristite naše pestre kapacitete prevoznih sredstev za popoldanske, večerne in nočne prevoze za vaša praznovanja! Imamo avtobuse in minibusc od 6 do 32 potnikov! ZA POČITNICE UREDITE VSE PRI NAS, MI ZA RAZLIKO VEMO, KAM VAS POŠILJAMO! POTOVALNI BON INTEGRALOV! DARILNI boni NAJLEPŠE DARILO OB RAZLIČNIH PRILOŽNOSTIH ODPIRALNI ČAS: Agencija Zagorje: PONEDELJEK PETEK 06:00 16:00, SOBOTA 09:00 12:00. Agencija Trbovlje: PONEDELJEK PETEK 07:30 12:30 in 16.00 18:00, SOBOTA 08:00 12:00 So potovanja in.so potovanja z Integralom. FUNŠTERC 1-------- Degustacije v vinoteki Klopotec Dežela sonca, morja in refoška ~\7 Šmarjah pri Kopru, je vinska klet V Santomas. Gre za novo blagovno znamko, ki šteje komaj 5 let. To je klet refoška. Lastnik je Ludvik Lazar Glavina, ki predstavlja v tem prostoru četrto generacijo. Da gre res za specializirano pridelavo refoška potrjuje dejstvo, da je s to trto zasajeno 80 % pridelovalnih površin. Ostale vrste so: malvazija, chardonay in muškat. Na trgu nastopajo z vini, ki so prepoznavna z blagovno znamko Santomas Naziv ponazarja ime enologa, ki je v Napoleonovih časih, v okolici Kopra kletariv in tudi domačine učil teh zanimivih opravil. V petih letih, je vinska klet Santomas postala znana blagovna znamka v Sloveniji. V naslednjih petih letih, želijo prepoznavnost svojih vin širiti v evropsko skupnost in Ameriko. Pred kratkim so sodelovali na predstavitvi slovenskih vin v Londonu, kjer je njihov sveži refošk 2001 dobil s strani kritikov največjo možno oceno, 17. Tuji , kot domači turisti, želijo spoznati primorsko podeželje, vendar na obali s strani turističnih delavcev in organizacij ni dovolj posluha za sodelovanje. Velik problem predstavlja neurejena infrastruktura, ki goste odvrača od namere, da bi pogosteje obiskovali kraje primorskega podeželja. Šele pred nedavnim so okoliški priobalni kraji, ki imajo čudovito vino refošk, dobili svojo vinsko cesto s tablami, ki označujejo dostop do tukajšnjih kleti. Vendar jc to premalo. Da bi se turizem razvijal tudi na primorskem podeželju, ki ima gostu kaj ponuditi, bo potrebno storiti še veliko. M.A.Š. Vino in politika Vinarstvo in turizem Marko & Simon Toplak, piše na zloženki, ki so jo lahko obiskovalci Vinoteke Klopotec dobili, ob pokušini dobrih Vin, v soboto, 7. 12. 2002. Simon Toplak ni samo vinogradnik, je tudi človek, ki se politično angažira na raznovrstnih področjih. Kot pravi, je imel svoje čase kar 24 funkcij hkrati. Trenutno jih opravlja »le« 15. Juršinci so oddaljeni le 10 km od Ptuja. Vinogradi Simona Toplaka spadajo v podravsko -posavski vinorodni okoliš. Toplakova klet ponuja: Vrhunska buteljčna vina, pozne trgatve, predikate, zvrst »Vinščak« in rdeče vino - Modri pinot. Ob obisku družine Toplak, na njihovi turistični kmetiji, lahko dobite tudi točena vina. Letošnja vina bodo kljub vremenskim težavam dobra. Uspeli so donegovati grozdje do konca zorenja in sproti, z veliko napora odpraviti vse posledice vremenskih muhavosti, ki so zmanjšale količino. Kvaliteta, po zaslugi znanja in skrbnosti, ni utrpela škode. Kaj vinogradnik počne v času zime v vinogradu in kleti? »Vinogradnik nikoli nima miru. Pri nas pa sploh ne, ker smo pridelovalci trsnih cepljenk. Preko zime imamo pripravo trsja, ki ga prodajamo po Sloveniji in v tujino. Naše trsje v tujini kupujejo; Čehi, Poljaki in Hrvati. V kleti imamo delo z vinom. Potrebno ga je pretakati in negovati, če hočemo obdržati kvaliteto. Poleg stalnih kupcev, moramo nenehno iskati nove. Le tako lahko delo v vinogradu in kasneje v kleti obrodi tudi finančne rezultate.« Mulo ste me presenetili s podatkom, da svoje cepljenke izvažate tudi na Poljsko? Je tamkajšnje podnebje primerno za pridelavo vin? »Malo ste me speljali na druga »pota«. Opravljam funkcijo predsednika odbora za vinogradništvo in vinarstvo pri kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Sem tudi predsednik odbora za tržničarstvo Slovenije. O Poljski in Češki lahko povem malo več. Obe državi sta nekdaj bili vinorodni deželi. V zadnjih 60 letih so bolj vspodbujali pivovarje. Predvsem z davčno politiko. Tako so, zaradi nizkih davkov pivovarne začele cveteti, vinograde pa so, zaradi visokih cen vin opustili. Seveda so ljudje zaradi cen bolj posegali po pivu in preko desetletij pozabili na vino. V zadnjih letih tranzicije, pred vstopom v Evropo, so Čehi in Poljaki pričeli z državno podporo, z velikimi obnovami vinogradov, zaradi pridobitve površin in pozneje tudi pridobitve kvot, za vinogradniške površine od Evrope. Lahko povem še nekaj podatkov za Slovenijo: v Sloveniji je bilo pred 100 leti trikrat več vinogradov, kot jih je danes. Zakaj? V Sloveniji imamo trenutno 25.000 ha kmetijskih površin poraslih z vinogradi. Življenjska doba vinograda je 25 let. To pomeni, da bi morali v Sloveniji letno obnoviti okrog 1000 ha in ne le 300 do 400 ha, kar počnemo. Tu je torej vzrok, daje Slovenija vse redkeje porasla z vinogradi. Noja, vzroki so drugi, to je posledica. Država, predvsem pa ministrstvo za kmetijstvo, nimata pravega razumevanja. Ekonomski položaj vinogradnikov se slabša. Sprejetje nekaterih zakonov, je vzrok, da se uporaba vin med prebivalstvom manjša. Posledice se čutijo v upadanju interesa za vinogradništvo. Če bo naša politika tako nadaljevala, bomo imeli čez 50 let v Sloveniji le še 5 000 ha vinogradov. Država pobira davke. Premalo namenja proračunskih sredstev, ki jih z davki pridobi, za obnovo vinogradništva. Je pa res, da nekateri vinogradniki premalo skrbijo za lastno promocijo. Tu, pri nas na Štajerskem, je prisoten še problem medsebojnega povezovanja pridelovalcev vin. Poglejte Dolenjce in Primorce, kako se povezujejo in kako so uspeli dvigniti cenovni nivo svojih vin. Pred kratkim sem bil sklicatelj okrogle mize na to temo. Štajerci na tem področju moramo ukrepati. Kljub temu, da imamo vrhunska vina , cene naših vin v primerjavi z drugimi pridelovalci v Sloveniji stagnirajo ali so celo v upadanju.« Simon Toplak, je neizčrpen vir informacij o vinu in vinogradništvu. Vina njegova so dobra. Toplino ponudijo duši in telesu moč. MAŠ, 7As/tor Izberite smer, pripeljemo vas na cilj Upravljanje premoženja v vrednostnih papirjih Globalni Portfelji Portfelji Konservativni Agresivni Portfelji portfelji slovenskih tujih portfelji portfelji obveznic delnic delnic delnic delnic delnic Zaupajte svoje finančne presežke v upravljanje strokovnjakom Nove Ljubljanske banke. Za vas jih bomo donosno naložili v vrednostne papirje najuglednejših podjetij ter držav z vsega sveta in Slovenije. Naše delo temelji na strokovnosti upraviteljev premoženja, analitikov in uglednih zunanjih partnerjev. Zaupajo nam velika in mala podjetja ter številni posamezniki. Vaš osebni upravitelj premoženja bo vaše premoženje upravljal kot dober gospodar v skladu z vašimi finančnimi cilji in zmožnostmi. O dogajanju z vašimi naložbami vas bo redno in natančno obveščal ter pri tem zagotavljal popolno tajnost podatkov. Vabimo vas v najbližjo poslovalnico Nove Ljubljanske banke ali v Poslovalnico upravljanja s portfelji na Šubičevi 2 v Ljubljani, tel. št. 476 52 07. ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana DRUŠTVENO i--------- Nataša in Agnes iz Hrastnika - zmagovalki Oriona Nataša in Agnes ^adnja oddaja TVS / v OHnn ki jo že več let vodi Blažka Miillcr, je bila v soboto, 7. decembra v znamenju Hrastničank. Od petih popevk je glasovanje občinstva namreč prisodilo zmago Nataši Hanžekovič in Agnes Kumlanc iz Hrastnika. “Težko se je bilo prebiti v finale, saj je bilo kar 150 kandidatov,” je navdušeno pripovedovala 25-lctna Nataša, kije pela že pri dveh hrastniških ansamblih. “Upam, da se bova odrezali tudi na končni prireditvi, ki bo 28. decembra,” je dodala 23-letna Agnes Kumlanc, ki tudi ni skrivala veselja nad uspehom v Orionu. Agnes izhaja iz družine, kjer vsi zelo radi pojejo. Štiri leta se je učila kitaro, eno leto solo petja. Za uspeh popevke KRI NI VODA pa imata zasluge tudi avtorja glasbe in besedila. “Dekleti sta mi prinesli glasbo Sewer Nubija in me prosili za besedilo. Samo naj ne bo ljubezensko, sta dodali,” = pripoveduje Manja Goleč, c učiteljica angleškega Je to UVOZNIK IN DISTRIBUTER Tel.: 03 56 26466. GSM: 041 624 026 Vesele božične praznike in srečno novo leto 2003! [Fortuna Nasipi 45, 1420 Trbovlje Tel.: 03/563 09 80 Fax: 03/562 90 18 (L o.o. Vesele božične praznike in srečno novo let^ 2003 — Tovarna Pohištva Trbovlj Savinjska cesta 31, 1420 Trbovlje, SLOVENIJA telefon: + 386 (0)3 56 53 650 ie Vesele božične praznike in srečno novo leto 2003 J o > >~ PROSIGNAL d.o.o. Celje Družba za varovanje Kersnikova 19, 3000 Celje Teleton h.c. 03/42 575 00 Telefax: 03/42 575 25 E-mail: prosignal@siol.net Vesele božične praznike in srečno novo leto Krakovo 4, 1433 Radeče Tel.: +386(0) 356 582 00 Fax: + 386(0) 356 582 06 E-mail: m-m@international@siol.net Vesel božične praznike in srečno novo leto 2003 team Podjetje za proizvodnjo, storitve, inženiring gostinjstvo in trgovino d.o.o. Valvazorjeva 23, 1411 Izlake Vesel božične praznike in srečno novo leto A ------------!-------------------- m Trgovsko podjetje o .. lotrosnja Zagorce Trgovine prijaznih nahupov Kidričeva 1,1410 Zagorje; Tel.: 03/56 64 726, Fax: 03/56 64 142 TRGOVINA PRIJAZNIH NAKUPOV v Zagorju, Mozirju, Slovenskih konjicah in Velenju. Potrošnja d.d. Zagorje se zahvaljuje vsem cenjenim kupcem in poslovnim partnerjem za uspešno sodelovanje v letu 2002 in istočasno Želi prijetne praznike, obilo uspehov, zadovoljstva in zdravja v prihajajočem letu 2003. ZLATARNA LEA Ulica Mire Pregelj 4, 1270 Litija Telefon: 01/89 95 393 Vesele božične praznike in srečno novo leto 2003! Studio Modema d.o.o., Vilharjeva 29, 1000 Ljubljana Telefon: +386 1 47 33 846 Fax: + 386 1 47 33 897 E-mail: branka.hutar@stud-moderna.si Voščimo vam srečno in uspešno novo leto 2003! Podjetje za stanovanjsko gostinsko in trgovsko dejavnost Pot Vitka Pavliča 6 1430 Hrastnik Srečno in uspešno novo leto 2003! PODJETJE ZA MARKETING, PISARNIŠKO PROPAGANDNI MATERIAL, TRGOVINA NA DEBELO IN DROBNO, Trbovlje d.o.o. Trg svobode 28,1420 Trbovlje Tel.: (03) 563 40 00, Fax: (03) 56 562 61 16 GSM: 041/449 559 Voščimo vam srečno in uspešno novo leto 2003! Martin Strel - plavalec in Ginter Kržišnik GOLD V.I.R CLUB GINTER UPOKOJENSKA -----------h VIS Društva upokojencev Trbovlje igra že 20 let J torek, 10. decembra je V literarni odbor Društva upokojencev Trbovlje pripravil prazničen večer, proslavo ob 20 -letnici VIS DUT. Razstavili so slike, ki so prikazovale pot ansambla od prvih začetkov, do danes. Besedila pesmi domačih avtorjev, ki jih VIS izvaja, so prebrali člani odbora Jože Bernot, Joža Ložak in Mici Juraja. Med posameznimi postajami njihovega dolgoletnega dela je obiskovalce popeljala Marja Kužnik. Leta 1978 so na pobudo Iva Gračnarja ustanovili tamburaški ansambel v katerem so igrali sami prekaljeni glasbeniki: Ivo Gračner, Jože Zupančič, Tone Virant, Vid Koncilija, Jože Smodiš, Alojz Gorišek in Rudolf Grahek. Igrali so povsod, kamor sojih povabili, med drugim tudi v televizijski oddaji Kavarna nebotičnik, kjer so se predstavili kar s petimi pesmimi. Da so igranje vzeli sila resno, potrjuje dejstvo, da so bili snemalci oddaje kar prehitro gotovi, saj ni bilo potrebno ponavljanje. Leta 1982 sla se skupini pridružila zakonca Jože in Slavi Grilc, nekaj kasneje še Malči Malovrh, ki je postala njihova organizatorka in moderatorka. Tega leta so dobili tudi novo ime Vokalno instrumentalna skupina VIS DUT, saj so pričele peti v tercetu Anka Grahek, Jelka Zmrzlak in Pepca Tomšič. Od takrat so bili neustavljivi, njihovo bogato ustvarjalnost so spoznali kjerkoli sojih povabili medse. Gostovali so na otvoritvi hotela Delfin v Izoli, sodelovali so tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani na vseslovenskem srečanju onkoloških bolnikov, v TV oddaji Poletna noč. V omenjeni oddaji so skupaj z rudarjem Mihom Gosakom predstavili rudarski stan. Prepevali so vse, od domačih, narodnih pesmi do popevk, to pač, kar si je publika zaželela, znali so razveseliti vsakogar, pa tudi priklicati solze v oči s kakšno pesmijo, ki je segla v prenekatero srce. Lela 1989 so se jim pridružili Tine Jelen s harmoniko, Vinko Brečko z basom in Dušan Avbelj s kitaro. Njihov repertuar seje spremenil, veliko so vadili, študirali nove pesmi in nastopali. Leta 1991 so načrtovali gostovanje v Prištini, ajim gaje vojna v Sloveniji preprečila. Sodelovali so na srečanju tamburaških skupin Slovenije v Portorožu. Bili so najstarejša skupina, a mladim za vzor, saj so bili pohvaljeni kol najbolj vedri in mladostno temperamentni. Posebno je bil med poslušalci takrat ponosen Miha Gunzek, ki jim je po bučnem aplavzu navdušeno čestital. Pa še po televiziji je bil prenos, kar je dalo tudi posebno težo nastopu. Ko so bili leta 1997 spet “kadrovsko” okrnjeni so k sodelovanju povabili Silvo Avbelj za pevko v tercetu, Edija Matka, da prime v roke bas, Nušo Kukman, da zaigra harmoniko in kitarista Toma Rogljiča. Občasno jim je še kdo pomagal. Tako so dobivali spet svojo značilno podobo in zvok. Nastopali so v slovenskih zdraviliščih in domovih za starejše in drugod. Leta 1998 so se srečali s Perom Dimitri-jevičem, ki jih je povabil kot goste na svoj koncert. Pera so tako navdušili, da jim je pri Bogdanu Hvali organiziral snemanje in v zahvalo so dobili svojo prvo zgoščenko in kaseto. Posneta glasba jim je prišla zelo prav, ob snemanju oddaje Adijo knapi, ko so bili tako prehlajeni, da niso mogli zapeti in so se prvič v karieri poslužili playbacka, pa do sedaj tudi zadnjič. Njihovo petje in igranje je promocija Trbovelj in njihovih ustvarjalcev, avtorjev glasbe in besedil. Največ priredb zanje je napisal Tine Jelen, nekaj manj drugi. Da je Nuša Kukman zadolžena za rime, smo obiskovalci prireditve kaj kmalu ugotovili. Skupino je predstavila kar v verzih. Kako znajo biti nekateri vztrajni, smo videli in slišali ob igranju tamburice Rudija Grahka in Alojza Goriška, ki sta člana skupine že od vsega začetka. Njima, ansamblu in pevkama Anki Grahek ter Jelki Zmrzlak je predsednik Društva upokojencev, Florjan Plevnik, izročil posebna priznanja. Ob tem je pohvalil Trboveljčane, ki so mnogokje uspešni in dobri glasbeniki, čeprav večkrat kar samouki. Tamburaši imajo tradicijo v Trbovljah že od začetka prejšnjega stoletja. Za to priložnost je zbral podatke o delovanju tamburašev. Obiskovalci prazničnega večera ob 20. obletnici VIS DUT so bili tudi tokrat navdušeni. Kar nekako niso dovolili, da bi se program končal po načrtu. Tudi tokrat so si želeli še dodatkov in VIS-ovci so zapeli in zaigrali tako kot še vedno znajo. Na “odru” so se spet obnašali razposajeno, veselo, temperamentno, kot vedno, in bili deležni navdušenega aplavza obiskovalcev. Besedilo in slike: Irena Vozelj UPOKOJENSKA H----------- SVEČANO - SLOVESNO RAZIGRANO TA o m upokojencev L/Franc Salamon v Trbovljah nosi ime velikega borca za delavske in rudarske pravice in enega največjih sinov trboveljske doline. Stodeset let je minilo 2. stodeseti obletnici rojstva velikega človeka in revolucionarja je bilo še posebej slovesno pred domom, kajti v spomin nanj je bila v torek, 3. decembra svečana prireditev ob odkritju spominskega obeležja Francu decembra, kar seje v Trbovljah rodil Franc Salamon. Vse svoje življenje seje boril za svobodo in pravico, za večji kos rudarskega kruha in za socialne in obče človeške pravice vseh ljudi, še posebej pa rudarjev. Bil je trn v peti oblastem in Risba: Jože Ovnik ^okupatorju in leta 1943 je bil na Banjici pri Beogradu ustreljen. Zagotovo ni slučaj, da nosi Dom upokojencev na Tereziji njegovo ime. Ob Salamonu. Svečanemu odkritju spominske plošče so prisostvovali številni gostje in stanovalci. Med njimi je bil član glavnega odbora Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije, revolucionar Janez Stanovnik, podpredsednica glavnega odbora ZB Slovenije Ela Ulrih - Atena, mariborski škof Vekoslav Grmič, zgodovinar NOB Zdravko Troha, rojak Janez Krajnc, ki na vseh področjih pogosto in uspešno sodeluje z Domom, župan občine Trbovlje in drugi. Po slavnostnem govoru direktorice Danice Hren je spominsko obeležje odkril Janez Stanovnik. V popoldanskem času tega dne je bila v Domu upokojencev še ena slovesnost in sicer skupno praznovanje goda zavetnice rudarjev Svete Barbare. O pomenu praznovanja je spregovorila direktorica Danica Hren, v kulturnem programu pa je sodeloval Mešani pevski zbor KD Svoboda. To je bila tudi priložnost, ko seje prisotnim predstavila pesnica Vesna Berk iz Zagorja z nekaj pesmimi iz svoje nove pesniške zbirke. Ob tej priložnosti je direktorica Doma Danica Hren predala predstavniku trboveljskih rudarjev sliko, ki je avtor, slikarja Jožeta Ovnika iz Trbovelj, podaril Domu upokojencev Franc Salamon. Na njej je upodobil »knapa«, ki se, utrujen po napornem delu v jami in zadovoljen, »s skrivnostnim Monalisinim nasmehom na ustnicah«, vrača domov. Ta dan je bil tudi zadnji dan, ko je še bila na ogled razstava sodobno oblikovanega stekla v Galeriji Doma. To je bil tudi prodajni dan razstavljenih izdelkov. Razstava, z naslovom Jesensko -novoletne radosti, je bila postavljena v sodelovanju s podjetjem Inkom d.o.o. iz katero je prihajalo nežno valovanje ter artistične stvaritve - skulpture v steklu, ki se pogosto spogledujejo z arhitekturo. Za mesec december je značilno, da je tudi, ali pa še posebej, v Domu upokojencev Franc Salamon Trbovlje, vesel in živahen, poln radosti in veselja do življenja. Upokojenci nočejo biti prikrajšani za nič (ali skoraj nič), če si le lahko to privoščijo in dobri mož, ki v decembru prvi stopi na pot obdarovanja, Sveti Miklavž, jih nikoli ne pozabi obiskati. Se že boji, da bi mu stanovalci ne odpustili takšne napake. Torej jih tudi v letošnjem decembru ni obšel. Oglasil se je pri njih 5. decembra, kot se za pravega Miklavža spodobi. Mož v brezmadežno beli obleki, s še bolj belo in bleščečo brado, je obdaroval vsakega posebej in se z njimi vred veselil prijetnega večera v jedilnici doma, kjer sta Ljubljane in v organizaciji literata - rojaka Janeza Krajnca iz Ljubljane. Od 15. novembra dalje so bili na ogled uporabni stekleni izdelki, ki so se ponašali s čistostjo forme in prosojnostjo materiala, skozi gospodarila smeh in veselje in seveda tudi ples ob zvokih Veselih Revirčanov. Pri tako dobrih, zadovoljnih in veselih ljudeh pa parkeljni nimajo kaj iskati! .....Marš, nazaj v pekel!!! MaH UPOKOJENSKA KO ŽEBELJ NI VEC ŽEBELJ ropa je staro železarsko naselje ob J^^potoku Kroparica pod pobočjem Jelovice, 11 km jugovzhodno od občinskega središča Radovljica. In v Kropi je Kovaški muzej. To je muzej fužinarskega žebljarstva, ki prikazuje tehnično zgodovinski razvoj obdelave železa od rude do žeblja, gospodarske, socialne, demografske in kulturne razmere v Kropi in sosednjih železarskih krajih pri Radovljici od 15. stoletja do propada fužin v 19. in ročnega žebljarstva v 20. stoletju. Posebno muzejsko zbirko predstavljajo tudi umetniško kovani železni izdelki mojstra Jože Bertonclja.« To lahko o Kropi in njenem muzeju izve obiskovalec, ki zaide, hote ali nehote v ta majhen, idiličen kraj na severnem delu naše domovine, iz zloženke, ki jo najde v Kovaškem muzeju. Da pa umetniško kovani železni izdelki Jože Bertonclja ne bi ostali osamljeni, seje Društvo za varilno tehniko Ljubljana odločilo, da ustanovi Sekcijo umetnostnih varilcev, kovačev in livarjev Plamen. To seje zgodilo pred tremi leti. Člani te sekcije se ljubiteljsko ukvarjajo z likovnim ustvarjanjem v kovini. Nekateri med njimi so že uveljavljeni ustvarjalci, z mnogimi razstavami za seboj, drugi so na začetku svoje ustvarjalne poti v umetniškem oblikovanju kovin. Med člani sta tudi dva Trboveljčana, Drago Vukovič in Dejan Žagar ter trboveljski rojak Janez Krajnc iz Ljubljane, ki pa je že priznan umetnik v tej tehniki in je tudi podpredsednik sekcije. V petek. 6. decembra 2002, je bila v Kovaškem muzeju v Kropi odprta Razstava likovnih samorastnikov ustvarjalcev v kovini. Svoje umetnine je razstavilo trinajst umetnikov iz vse Slovenije. Na otvoritveni slovesnosti je govoril prof. dr. Pavel Štular, predsednik Zveze za varilno tehniko Ljubljana in dr. Ivan Polajnar, predsednik Društva za varilno tehniko. Kulturni del je dopolnila flavtistka Mateja Bajt. Ob tej priložnosti je izšla knjižica avtorja Janeza Krajnca z dovolj zgovornim naslovom Znana in neznana železarska dediščina. V Trbovljah sicer ni bilo vigenjcev in fužinarjev, bili pa so kovači. Za potrebe rudnika, pa tudi drugače. In Trbovljam je ta dejavnost dovolj domača, daje prav, da se tisti, ki so seje lotili z umetniške plati, pokažejo in razkrijejo svoje skrito bogastvo ljubiteljem umetnosti. Kovaški muzej v Kropi je za to primeren kraj, kjer so vidno zanimanje vzbudile predvsem reliefne plastike iz barvnih kovin Draga Vukoviča in pa tudi livarske stvaritve Dejana Žagarja, tako značilne za knapovske kraje, niso ostale neopažene. Z razstavo se je Društvo za varilno tehniko Slovenije pridružilo praznovanju 50. obletnice ustanovitve Kovaškega muzeja v Kropi, katerega notranjost bo krasila tudi, ob jubileju podarjena mu, umetnina Draga Vukoviča iz Trbovelj. MaH SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV V OBČINI ZAGORJE 'T'udi v letošnjem letu so se zvrstila srečanja starejših občanov v A naši občini. Bila so po vseh krajevnih skupnostih , skupaj je bilo 10 srečanj. Veseli smo , daje velik odziv krajanov na ta srečanja , saj so bila v nekaterih krajevnih skupnostih že devetindvajsetič , torej so sc v resnic dobro prijela. Veliko zaslug za uspela srečanja imajo prostovoljke. osnovne šole , ki babice in dedke počastijo s kulturnim programom in seveda župan Matjaž Švagan , ki pomaga s finančnimi sredstvi. Upamo in želimo, da bodo ta srečanja ostala tudi v bodoče tako dobro obiskana in prijetna , da bodo težko pričakovana . Barbka Rebolj IZPLAČILO ODŠKODNIN ZA PRISILNO DELO TAruštvo izgnancev Slovenije je v petek, -L^6. decembra, imelo Tematsko konferenco o uveljavljanju odškodnin za prisilno delo po nemškem zakonu. Konference se je udeležil tudi Dirk de Winter, direktor mednarodne organizacije za migracije iz Ženeve. Na konferenci je med ostalim povedal, da bo prvih 4028 izgnancev prejelo prvi obrok izplačila odškodnine za prisilno delo med 2. svetovno vojno. Med prejemniki čeka, ki ga morajo vnovčiti v roku dveh mesecev od datuma na čeku, je tudi nekaj izgnanacev, ki žive v Zasavju. Tako je Mednarodna organizacija za migracije (IOM) iz Ženeve posredovala, da so izplačali odškodnino za sužensko ali prisilno delo iz Nemškega sklada “Spomin, odgovornost in prihodnost” po Nemškem odškodninskem programu za prisilno delo. Vsota drugega obroka izplačila bo odvisna od razpoložljivih sredstev in celotnega števila odobrenih zahtevkov. V______________________________________________ Po že omenjenem nemškem zakonu, ki nadzoruje ta program, lahko izplačajo za posamezne kategorije upravičencev določene vsote odškodnine. Za zaporniško delo, ko so bili priprti v koncentracijskem taborišču, getu ali drugem uradnem mestu priprtja, EUR 7.669,38 (15.000 DEM), za izgnanstvo in prisilno delo v podjetju ali javni ustanovi EUR 2.556,46 (5.000 DEM), za izgnanstvo in prisilno delo v kmetijstvu EUR 1.022,58 (2.000 DEM). Vse odškodnine, ki so jih nekateri že prejeli kot odškodnine zaradi nacističnih krivic od nemških podjetij, se odštejejo od prej naštetih odškodnin. Kdor se ne strinja z dodeljeno vsoto izplačila, ki jo je prejel, ima pravico do pritožbena pritožbeni organ v Ženevi, IOM Appeals Body (FL), P.O.Box 174, CH-1211 Geneval9, Switzerland. Zahtevke za osebne poškodbe in izgubo premoženja bodo obravnavali posebej in kasneje. _______________________________Irena Vozelj j Politika BOLEZEN MOJA soboto, 7. decembra je v dolski V kinodvorani po nekaj letih premora gostovalo Mladinsko gledališče Svoboda Trbovlje. Nastopili so s Partljičevo komedijo Politika bolezen moja, ki predstavlja eno izmed štirih premier v gledališki sezoni 2001/02. Izredno pohvalno za gledališko ekipo, ki nima ustreznih delovnih pogojev. Vendar se v vsakem izmed njih odraža veselje do igranja in veliko entuziazma. Tako so gledalci uživali v sproščeni, gledljivi igri. Jože Ovnik je pripravil ustrezno sceno, prav tako ni zatajila kostumografinja Jerneja Alič in odrski delavci, oziroma lučkarji in tehniki: Sašo in Roman Poboljšaj ter Primož Hančič. Primerna je bila tudi glasba po izboru Rudija Špana, prizadevni, dolgoletni režiserki Nandi Guček pa je asistirala Katarina Pajer. Med igralci sta posebej izstopali pravkar upokojena učitelj ica Ivana Smuk - Marjeta Dolinar in dekle iz Haloz - Ančka, Katarina Pajer. 7AS4vr Fanči Moljk DRUŠTVENO Podelitev priznanj KRVODAJALCEM T 7 gostišču Kum so podelili priznanja zagorskim V krvodajalcem. Priznanja je podelil Franc Grošelj, predsednik RK Zagorje. Asistiral je, Toni Leskovar. Uvodoma je spregovoril predsednik RK Slovenije, Jani Novak. Za jubilejnih 25 oddaj krvi so priznanja prejeli; Bojan Rozina.Bogdan Uran, Darinka Zupančič, Ivan Kajbič, Fani Kotar, Dušan Narberger, Primož Pavšek, Boris Smrkolj, Dušan Zmrzljak, Veronika Ocepek, Pavel Troha, Uroš Gorišek in Šemso Osmanovič. 30 - krat so kri oddali; Vinko Prelogar, Albert Pavšnar, Jože Kostanjevec, Jožica Mikelj, Jože Stmišnik, Vili Bračun, Miran Sajovic, Alenka Vanček, Jože Celestina in Janez Guna. Kar 35 - krat so se za to humanitarno dejanje odločili; Miran Taškar, Jože Troha, Fanika Lavrenčič, Matjaž Ključevšek, Franc Jevševar, Abdulah Musič, Bojan Galuf, Miloš Čebin in Pero Brkovič. 40 - krat so življensko tekočino oddali; Franc Amon, Alojz Virant, Fani Rupnik, Vasja Rems, Olga Puh in Antonija Ostrožnik. 45 - krat so bili do soljudi solidarni; Izidor Božjak, Marko Korneta, Musto Uarnetovič, Igor Golob in Franc Vozelj. 50 ~ krat je nekomu rešila življenje kri Kahiba Osmanoviča. 55 - krat so bili nesebični: Miran Raspotnik, Ervin Dobnik in Alen Kepa. 60 - krat je v humanitarne namene oddal svojo kri Franc Bokal, 70 - krat Valentin Korimšek in 76 krat Ivan Marinovič. V imenu občine se je vsem krvodajalcem za njihovo nesebično humanitarno pomoč sočloveku zahvalil in izrekel iskrene čestike. Brane Omahne, ki je zastopal službeno odsotnega župana, Matjaža Švagana. m.aA .jk, Foto: PRAV DRUŠTVENO ----------h Volilna Seja zbora veteranov OZVVS Zasavje decembra 2002 je bila volilna seja V_) zbora veteranov OZVVS Zasavje. Seja je bila namenjena razrešitvi dosedanjega in izvolitvi novega vodstva te, veteranske organizacije. Sprejete so bile smernice za nadalnje delovanje Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Trenutno zveza šteje 653 članov. Dobro je sodelovanje z Zvezo borcev NOB v Trbovljah. V preteklem mandatu je predsedstvo dokončalo nekaj odmevnih akcij. Ena izmed osnovnih nalog je tudi skrb za tiste člane, ki so postali socialno ogroženi. V preteklem mandatu so tako zagotovili enkratno pomoč trem svojim članom. Kar največ pomoči nudijo članu Ivanu Starini, kije zaradi ran dobljenih v vojni ostal priklenjen na posteljo. Tako je bila 28. 1.2000 zaključena velika humanitarna akcija, »Avto za Ivana«. Še posebna zahvala za uspešnost akcije gre Juriju Schmitu, Tonetu Marinku in Jožetu Čibeju. Zveza veteranov vojne za Slovenijo je vključena še v mnoge druge aktivnosti; šport, udeležba na proslavah, sodelovanje s sorodnimi organizacijami i.t.d. Glavni del financiranja zveze je članarina. Vsak član je dolžan poravnati letno članarino, ki znaša 2.500,00 Sit. V takšni višini bo tudi v letu 2003.Socialno ogroženi člani so oproščeni plačila članarine, vendar morajo podati prošnjo. M.A.Š. Nočni pohod na Mrzlico uspel PD Trbovlje, ki letos slavi 90.letnico je letos že 11. organiziralo planinski nočni pohod z baklami na Mrzlico (1.122 m). Pohod organizirajo vsako leto prvo soboto v decembru, letos je bil 7. decembra. Cilj je bil pri planinskem domu. Kljub slabemu vremenu, vmes je deževalo in snežilo, seje pohoda udeležilo več kot sedemsto pohodnikov iz Trbovelj, Hrastnika, Savinjske doline, pa tudi od drugod. Tokrat so podelili dvainštirideset plaket za desetkratno udeležbo na pohodu, Miklavž pa je obdaril najmlajše. T.L. V HRASTNIKU ČIPKARSKA RAZSTAVA V galeriji hrastniškega delavskega doma so v torek, 26. novembra odprli razstavo čipk in svečarstva v organizaciji TD Hrastnik. Čipke so izdelale Hrastničanke v zadnjih dveh letih in pokazale veliko mero znanja in smisla za estetiko. Večino čipk po idrijskem vzorcu so tudi uokvirile. “Obiskovalci so izdelke zelo pohvalili,” je dejala Ivica Potočan, članica TD Hrastnik, ki je dežurala na razstavi. Njihova MIKLAVŽ V ŠENTGOTARDU V nedeljo popoldan je otroke iz KS Šentgotard obiskal Mikavž. Otroci, stari do 10 let, so se v spremstvu staršev zbrali v Prosvetni dvorani v Šentgotardu. Sekcija mladih, ki deluje pri TD Šentgotard, je pripravila kratko igrico o Dobrinčku-angelu, ki rad obišče otroke na zemlji. Poredne pouči, da se poboljšajo, pridne pa nagradi. Po prijetni in poučni igrici je Dobrinček pozval otroke, da skupaj pokličejo Miklavža. In res. Miklavž jih je slišal in prišel v dvorano s polnim košem daril v spremstvu angelov in seveda tudi parkeljnov. Ti so bili kar preveč razigrani in živahni. Malčki so se v strahu stiskali k mamicam in očkom. Miklavž je umiril parkeljne in nato klical otroke, da so prišli po darila. Ob pomoči angelov je razveselil prav vse otroke z lepimi darili. Sredstva za darila je prispevala KŠ Šentgotard. Za še bolj praznično vzdušje je poskrbelo še vreme, saj je prav ta dan rahlo naletaval sneg in vzbudil pričakovanja bližajočih se praznikov. B.Z. mentorica je Minka Majcen. Obenem je izdelke razstavljala tudi Andreja Snedič Jurak iz Celja, kar je tudi zbudilo zanimanje obiskovalcev. Razstava je bila odprta do sobote, 29. novembra. F.M. Podjetje za svetovanjejnženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20. julija 2c,1410 Zagorje Tel.:03 56 64611,Fax:03 56 64660 http://www.tref.si, E-mail: info@tref.si VOŠČIMO VAM ^VESELE BOŽIČNE ^ PRAZNIKE V1TASAN d.o.0. IZLAKE - ZDRAVSTVO IN TURIZEM Podlipovica 43, 1411 Izlake, TEL./FAX: +386 (0) 356 79 060 ISKRENE ČESTITKE OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI! Hotel Trojane, Trojane 27, 1222 TROJANE HOTEL “ DIANA ' TROJANE 7AS4ivr 19. GRUDNA 2002 MJlA POPOTNIŠKA Posavsko zasavska naveza zavzela Nordkapp (IX.del) Sobota, 3. VIII. 2002 Na programu je ogled naj večjega ledenika v Evropi, če odštejemo Islandijo, seveda. Dan, ki sem ga poleg Nordkappa najbolj pričakovala. Obrnemo se proti toku ledeniške reke, ki buči skozi naš Lom - “bazni” tabor. Ko se vozimo ob zeleno-belo-sivi reki, se spomnim našega potoka Boben, ki je bil včasih enake barve, ko je tekel mimo TKI. No, kemikalij v tej reki gotovo ni. Vozimo se po planjavi z jezeri, v ozadju se bleščijo ledeniki. Kar preveč za dojemanje tolikih lepot. Počutim se že nekako blokirana. Začnemo se voziti navzdol po serpentinah, v dolino, kjer se nekaj časa vozimo ob Ijordu, ki se najdlje zajeda v celino. Kmalu ga zapustimo in se pridružimo ledeniškemu potoku, ki teče iz največjega ledenika Jostedal. Enkrat zapeljemo čez tako ozek mostiček, da Ivanu vsi srečni zaploskamo, ko pridemo na drugo stran. Vratolomna hoja PROTI LEDENIKU Ko po štirih urah vožnje izstopimo, Vinko reče: “Tako, do ledenika je pol ure sprehoda... Ob treh se dobimo pri avtobusu.” In gremo. Kmalu ugotovim, daje ta “sprehod” za nas, nedeljske planince, prava pustolovščina. Plezamo in se spuščamo po gladkih stenah zaoblenih oblik. Razvrščene so kot nekaj tonske zadnjice ena ob drugi - tik Voznica avtobusa - Jana Veber Foto: Ivan Veber ob ledeniškem jezeru. Iščem vsaj majhno škrbino, za katero bi se človek oprijel, da ne bi zdrknil v jezero. Ker so tu nekakšne riti, kot smo rekli, priplezaš vedno z vrha tudi do tal. Tam pa te dočaka živahen potoček, ki ga je treba prebroditi. Največkrat preko kamnov in vej, enkrat pa si moram gojzarje sezuti in prečkati potoček bosa. Kasneje izvem, da včasih sploh niso bili tako polni vode - zdaj pa se vedno bolj tali led v gorah. Tine in Marjan, ki naletita na našo skupinico, najbolj nerodnim potrpežljivo pomagata, sicer bi še danes sedeli na kakšni skali in uživali v razgledu. Ko pridemo na osvobojeno, je do ledenika le še 5 do 10 minut hoje po položni poti, zaščiteni z vrvjo. Nekateri se že vračajo. Ledene razpoke se kažejo v vsej svoji lepoti zeleno-modro-belih barv... “Da ne boste zamudile...,” slišim pripombo. Oglasi se mi šolmošterski čut za disciplino in sklenem, da ne grem do konca. Da ne zamudim dogovorjene ure. Ne bom doživela ledeniškega hladu, ne bom se dotaknila belih sten... Niti ne registriram, da so nekatere sotrpinke kljub vsemu odšle naprej in se tudi pravočasno vrnile. No, jaz se vračam z Milko in Emo in zdi se mi, da gre pot nazaj veliko hitreje. Pod Milkino komando me kar samo nese in strah pred zdrsom kar izpuhti. Na jezeru opazimo tudi nekakšno turistično barkačo, ki ljudi varno vozi do vznožja ledenika. Pravzaprav smo bili ob enem izmed repov ledenika, ki se razteza daleč v notranjost. Vinku nameravam povedati nekaj bridkih o “sprehodu”, pa si premislim. Saj ne moreš človeku z milim pogledom, kot ga ima Vinko, ničesar zameriti. Raje prikličem misel, ki jo vedno znova analiziram, ko zaidem v težave: “Karkoli se ti dogaja, si sprožil sam...” Ogled Loma Ker si večina Loma sploh še ni ogledala, se nam mudi nazaj. Privoščimo si samo hitro malico in okrog 19, ure smo res že v taboru. 7AS4vr 200 milijonov let stara sekvoja Foto: Milka Požun K ledeniku vozi tudi barkača Sliko najstarejše lesene cerkve na Norveškem iz leta 1030 smo v Zasavcu že objavili. Vse je leseno: tla, strop, oltar, stebri, streha... Zdaj je to protestantska cerkev in je skromnost še bolj zaznavna. V cerkvi predvajajo umirjeno solo petje in vsa ta enostavnost človeka gane. Oglasimo se tudi v turistični agenciji, kjer prodajalec vpraša, od kod smo. “Saj ne bo vedel,” si pomežiknemo. Pa pozna Ljubljano, Maribor, Kranjsko goro in Triglav... Vse, kar diši po snegu. Ljubljana je pa za nameček. V taboru skočimo še čez cesto na bližnjo vzpetino, kjer je muzej kamnin. Žal je zaprt, lahko pa občudujemo ob njem dober meter in pol visoko deblo - 200 milijonov let stare sekvojo, ki so jo Norvežanom podarili Amerikanci iz Arizone. Smola se je talila in skozi milijone let postala fosil. Deblo je pravzaprav kamen izrednih barvnih odtenkov - od rdeče, črne, sive, rumene... Oblika je hrapava, kot bi se strjevala sveča. Kar žal nam je, da zjutraj že odrinemo. Pospravljamo drobnarije in posušeno perilo, saj se po treh dneh sončnega vremena napoveduje dež. Res vso noč prijetno škreblja po šotoru, malo motijo le mladeniči z glasnim govorjenjem nedaleč od nas. Pa si mislim: “Vsaj slišim od blizu njihov vsakdanji jezik...” V OLIMPIJSKI VASI Lilehamer Zapustimo Lom in se usmerimo proti Lilehamerju. Še preden zavijemo do skakalnice, vidimo pred njo olimpijsko vas. Skakalnica je veličastna. Slikamo se pod njo, tamlade me pritisnejo, ko se vzpenjam na stolp z olimpijskim ognjem. Eva me ovekoveči ob plošči, kjer je za zgodovino zapisano tudi ime Primoža Ulage, ki je leta 1981 postavil rekord skakalnice 109,5 m. Opazimo, da škropijo umetno travo, kar pomeni, da bodo skakali. Počakamo na tri skoke. Po kosilu na počivališču pa nas čaka še 150 km do Osla. Fanči Moljk Podjetje za svetovanje,inženiring in trgovinsko posredovanje Cesta 20. julija 2c,1410 Zagorje Tel.:03 56 64611,Fax:03 56 64660 http://wiviv.tref.si, E-mail: info@tref.si Računovodskofinančna programska oprema za podjetja in obrt - Glavna knjiga s saldakonti. Material no poslovanje. Fakturira nje. Osebni dohodki,Osnovna sredstva Računovodstvo in finančno svetovanje Za naše sisteme nudimo 24 mesečno garancijo, svetovanj e ob nakupu, tehnično pomoč. Lahko nadgradimo vaš sisterri ali pa se dogovorimo za vzdrževanje vaših računalnikov. Sem s računalniške opreme: -pri obsežnejših popravilih in posegih dobite nadomestni računalnik ali monitor osebni računalnik Celeron ijghz CELERON 1,7 GHz TRDI DISK 40 GB 128MB SD RAM FDD 1.44MB INI. VGA,LAN INT. ZVOČNA INF. MODEM CD ROM SAMSUNG 52X MONITOR SAMSUNG 17 " ZVOČNIKI 2X 200W TIPKOVNICA PS?2 MIŠKA PS2 Cena računabiiškega kompleta z DDV: 159.900,00 SIT SISTEM PRILAGODIMO VAŠIM POTREBAM r . _ /UŠ DRŽALE Servis in trgovina d.o.o., Blatnica 3a, I0C Trzin, 1236 Trzin prodaja: 01/562 22-42. 01/562 37-00 servis: 01/562-22-62 fax: 01/562 37-05 Touring Moč (kW/KM) M PC Inf.MPC 1 v EUR GL 1800 A Gold Wing 87/118 5.849.000 26.305 ST 1300 Pan European 87/118 3.599.000 16.186 ST 1300 A Pan European 87/118 4.179.000 18.795 NT 650 V Deauville 41/56 1.999.000 8.990 1 Šport touring CBR 1100 XX S.BIackbird 121/164 2.639.000 11.869 VFR 800 Fl 81/110 2.599.000 11.689 CB 900 F Hornet 81/110 1.999.000 8.990 CB 600 F Hornet 71/97 1.699.000 7.641 CB 600 S Hornet (oklep) 71/97 1.789.000 8.046 I Spori VTR 1000 SP-2 100/136 3.249.000 14.612 CBR 900 RR FireBlade 112/152 2.599.000 11.689 CBR 600 FS Šport 81/110 2.179.000 9.800 CBR 600 F 81/110 2.089.000 9.395 NSR 125 R /15 999.000 4.493 I Chopper VT 750 C2 Shadow 32/44 1.589.000 7.146 I Enduro XL 1000 V Varadero 70/95 2.399.000 10.789 XRV 750 Africa Twin 44/60 2.059.000 9.260 XL 650 V Transalp 41/55 1.799.000 8.091 XR 650 R 45/61 1.729.000 7.776 XL 125 V Varadero /15 1.199.000 5.392 | Gross CR 250 R 43/58 1.399.000 6.292 CR 125 R 30/41 1.349.000 6.067 Skuter Silver Wing (FJS 600) 37/50 2.029.000 9.125 Jazz 250 (NSS 250) 14/19 1.529.000 MR cen« so v SIT, « MFC je vračunan 20% DDV, EUR/SIT=222,35. Pridržujemo si pravico do spremembe cen In sicer ob več kot 3% zvišanju tečaja JPY ali USD. Cenik velja ad 05.02.2002. 6.877 ZDRAV DUH VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELANI VAS NAGRADIMO Vsi, ki ste v kuponček zapisali Danilo Slivnik, ste šli v žreb za knjižno nagrado. Žreb je bil naklonjen Mateji Boriš e k. rT'udi naslednja uganka ne bo kdovekako A težka. Sprašujemo vas po imenu mladinske pisateljice, ki je v zadnjih letih prejela kar nekaj književnih nagrad. Naša uganka seje rodila v prvi polovici šestdesetih let na Ptuju. Največji del svojega življenja je preživela v Mariboru. Piše oziroma ustvarja že dvajset let. Doslej je napisala že veliko mladinskih proznih del in sicer: Moj prijatelj Arnold, Čudni vitez. Debeluška, Hiša groze, Peklenske počitnice, Kdo je ubil Emilijo K, Druščina iz šestega B idr. Napisala je tudi nekaj scenarijev za mladinske TV nadaljevanke: Junaki petega razreda, Moj prijatelj Arnold, pa scenarij za celovečerec Blues za Saro. Več pa drugo leto, ko se znova slišimo. Kupončke z odgovori nam pošljite na uredništvo. Časa imate na pretek. Igor GošterSLUTNJE Nebo je odprlo moreče, strašljive podobe iz sanj, vse slutnje grozeče je posrkalo vanj. Sonce od teme kloneče, polno krvavih ran, se je umaknilo boječe tam kjer lepih ni sanj. * AVTOR:.".".". MOJE IME:....,........ NASLOV: Uganko sestavil Igor Gošte KULTURNI KOLEDAR 3.12.1800 seje v Vrbi na Gorenjskem 14.12.1914 seje rodil igralec in humorist rodil dr. France Prešeren. Fran Miličinski Ježek. 7.12.43 je umrl M. Tullius Cicero, 14.12.1846 so izšle Prešernove poezije. rimski govornik in državnik. Pripravil Igor Gošte ZNAMENJA IN SIMBOLI V KRŠČANSTVU (47. del) Zakramenti (nadaljevanje) ^ Jezusom Kristusom se Z-j Bog včlenjuje v človeštvo. Združuje se s človeško naravo v edinosti božje osebe. V Jezusu Kristusu srečujemo Boga in človeka, moč in nemoč, božje bogastvo in človeško siromaštvo, bleščeč sijaj in mučno trpljenje. Srečujemo se z dojenčkom v živalskih jaslih in s tistim, ki ga angeli oznanjajo kot Odrešenika sveta; s prahom pokritim potujočim pridigarjem, ki lačen, žejen ter utrujen sede k Jakobovemu vodnjaku v Samariji, in poveličanim Gospodom na gori Tabor. Srečujemo se z razbičanim trpečim služabnikom, ki na križu vpije o svoji nemoči in zapuščenosti od Boga, in z vstalim ter povišanim Gospodom, ki mu je dana vsa oblast v nebesih in na zemlji. V smislu bogoslovja lahko razumemo Kristusa kot pra-zakrament. Njegovo človečanstvo, njegovo človeško življenje in delovanje, predvsem pa njegovo žrtvovanje za nas v trpljenju in smrti na križu so vidno in učinkovito znamenje božje odrešilne volje. To lahko primerjamo s kamnom, ki pade v mirno vodo: postane središče valovanja, ki se v krogih širi na vse strani in vso površino pokriva z vedno novimi valovnimi obroči. Kristusove narave jc deležna tudi Cerkev. Kristus se včlenjuje v občestvo ljudi, ki verujejo vanj in se v svojem življenju priznavajo k njemu. Tako ima Cerkev vidno, človeško stran, sestoji sc iz slabotnih ljudi, je »Cerkev grešnikov«, ki pozna bedno odpovedovanje in je neprenehoma pod klicem k spreobrnjenju in pokori. Hkrati pa je tudi Kristusovo telo, Boga polna stvarnost, s katero sta globoko povezana Kristus in njegov Duh. Cerkev je poklicana, da nadaljuje v človeštvu Kristusovo službo, da v njegovem imenu zavezuje in odvezuje, da namesto Kristusa oznanja in vodi k veri. Jc potujoče božje ljudstvo nove zaveze, ki je na »svojem potovanju skozi puščavo« pogosto pred težavami in stiskami, ki se zdijo nerešljive, nad katerim pa lebdi obljuba, daje »vrata pekla ne bodo premagala«. Tako se srečujemo v Cerkvi s človeškim in božjim, s slabotnim in močnim, siromaštvom in neuspehom pa tudi z delovanjem božje vsemogočnosti in njegovo nepremagljivo pomočjo. Cerkev je deležna ponižanja in trpljenja svojega Gospoda, pa tudi njegovega vstajenja in povišanja. Tako je vidno odrešilno znamenje med ljudstvi. Je nekako med Kristusom (prazakramentom) in posameznimi zakramenti. II. vatikanski koncil je v dogmatični konstituciji o Cerkvi zapisal: »Cerkev je v Kristusu nekak zakrament, to je znamenje in orodje za najtesnejše zedinjenje z Bogom kakor za edinost vsega človeštva.« Vsa ta človeškost po eni strani in božanskost na drugi, jc prisotna tudi v sedmih zakramentih. To so neznatni pojavi v področju vidnega, človeškega dejanja v besedi in znamenjih, ki sama v sebi ne morejo imeti daljnosežnega pomena in učinka: malo vode, ki jo zlijejo na glavo, olje, s katerim mazilijo čelo in roke, kruh in vino na oltarju, položitve rok pri bolnikih in kandidatih za posvečenje. K temu pride nekaj pojasnilnih besed in spremnih molitev, ki jih izreče posvečeni služabnik Cerkve. In vendar jc za tem vsakdanjim, na videz nepomembnim dogajanjem vsemogočna božja odrešilna volja. Današnje bogoslovje pojmuje podobo posameznih zakramentov nekoliko drugače kot v preteklosti (včasih so razlagali, daje vsak posamezni zakrament neposredno določil Kristus). Kristus (kot prazakrament) uresničuje svoje delo po Cerkvi (nekak glavni zakrament). Pri tem razumemo, da jc Kristus določil in pojasnil osnovno usmeritev zakramentalnih odrešilnih učinkov k namenu. Naloga Cerkve pa je, da daje cilju stvarno podobo znamenja in besede - da torej določi stvarni obred zakramenta. S tem skladno s pokoncilskim razumevanjem lažje dojamemo različnost zakramentalnih oblik med vzhodno in zahodno Cerkvijo, pa tudi različnost izvedbe le teh v posameznih zgodovinskih obdobjih. Cerkev se mora pri tem varovati, da ne zapade v skrajnosti tako tistih, ki menijo, da je posamezna oblika (obred) zakramenta določen enkrat za vselej kot tudi tistih, ki priznavajo samo tisto, kar je izrecno zabeleženo v svetem pismu (brez razumevanja širšega konteksta nove zaveze). (nadaljevanje v prihodnji številki Zasavca) Branko Nimac Mladim Zasavcem ' I 'okrat so poslali šop pesmic učenci A 4. razreda z Izlak. Mogoče so jih skovali 3. decembra, ko je imel rojstni dan France Prešeren. Škoda, da niso poslali tudi pesmi, ki jim je bila podlaga za igranje z rimami. To je vedno prijetno delo. Če bodo s tem zlaganjem rim nadaljevali, bo mogoče kdo ustvaril čisto svojo pesem. Takšno, ki ne bo podobna drugim. Francka SVET Za velikim svetom je še en svet. Za še enim svetom je še svet. Manjši. Za manjšim svetom je še en svet. Najmanjši. Planet Zemlja. Vidim morje in celine. Na celinah so mesta V mestih so hiše. Za največjo hišo je še ena hiša. Za to hišo je še ena hiša. Manjša. Za manjšo hišo stoji še ena hiša. Najmanjša. Najmanjša hiša je najlepša in najtoplejša. To je moj dom! Zala Gabrijel L UFTRAJDER K.UD KNAP je v sklopu projekta Luftrajder v Delavskem domu Zagorje pripravil razstavo na temo Strpnost in Drugačnost, na kateri si je bilo moč ogledati fotografije iz Afrike Berlina (love parade) in iz manifestacij za mir, ki so potekale v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem. Razstavljali so Ivan Župič, Matej Burkeljc in Gregor Skok. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tudi DD Zagorje za omogočenje razstave. V nadaljevanju projekta pripravljamo zloženki prav tako na temo strpnost na kateri sodelujejo učenčke in učenci višjih razredov OŠ Ivan Kavčič Izlake in učenci nižjih razredov OŠ Tone Okrogar iz Zagorja. Januarja pa bomo prižgali kresove solidarnosti, ki bodo goreli vse od Litije, preko Zagorja, Trbovelj, Hrastnika pa vse do Radeč. KUD KNAP “ZA DIREKTNE AKCIJE” www.kudknap.cjb.net kudknapVemail.si MIŠ MAŠ GOZD V gozdu je še en gozd. V tem gozdu je še en manjši gozd. V manjšem gozdu je še en manjši gozd. V še manjšem gozdu pa je gozdiček. V tem najmanjšem gozdičku pa je hiša. V tej hiši je še ena manjša hiša. V tej manjši hiši je še ena manjša hiša. Ta hiša se imenuje hišica. V tej hišici stanujeta sreča in veselje za vse nas. Timotej Klopčič HIŠA V velikem mestu je mesto, za mestom je manjše mesto, za manjšim mestom je še manjše mesto, za manjšim mestom je mestece. V mestecu je velika hiša, v hiši je manjša hiša, v manjši hiši je še manjša hiša, v manjši hiši pa hišica, v hišici soba in v sobi skrinja in v skrinji velik kup sreče. Mitja Juvan SOLA Za šolo je še ena šola. Manjša. Za manjšo šolo je še ena šola. Se manjša. Za še manjšo šolo je razred. Za tem razredom je še en razred. Večji. Za večjim razredom je še večji razred. Za tem razredom so vrata. Ogromna. In za temi ogromnimi vrati je naš hrupen razred. Polona Polc STOPNICE V nekem prostoru so stopnice. Ko greš po stopnicah dol, vidiš druge stopnice. In ko greš dol po naslednjih stopnicah, vidiš nove stopnice. Manjše. In ko greš po teh stopnicah, vidiš nove. Najmanjše. In ko greš še po teh, vidiš vrata, sijoča in sijoča. In ko odpreš ta vrata, vidiš skrinjo. Veliko. In ko jo odpreš, je v njej nova skrinja. Manjša. In ko to manjšo skrinjo odpreš, te zajame bolečina. In v tej manjši skrinji leži najmanjša skrinjica. In ko to skrinjico odpreš, vidiš: v njej leži tulipan. Rdeč tulipan, ki ni navaden. Je samo za tiste, ki so prehodili vso pot in premagali bolečino. Za tem tulipanom te čaka veselje in radost. “Prijateljstvo’’ OŠ IVAN KAVČIČ IZLAKE “Vse za mir’’ Lena Kropivšek Anita Ule - M let, Sa., L.p. Ljudmila Artnak Tina Smrkolj - 12 let., L.p. Ljudmila Artnak KEGLJANJE USPEŠEN PRVI DEL ZA TRBOVELJSKE KEGLJAČE V zadnjem krogu so ljubitelji kegljanja v Trbovljah lahko spremljali zanimiv zasavski derbi, kjer sta se pomerili domača ekipa KK Rudar in hrastniška ekipa Sinet. V prvih štirih dvobojih so zmagali Trboveljčani in sicer: Urbanc, Izgoršek, Oman in Blaha ter povedli s 4:0. Hribar in Lešnik in menjava Šparemblek pa so bili poraženi. Uspešnejša od njih sta bila Šeško, ki je že metal za Rudar in Lebeničnik. Vseeno pa je zmaga 6:2 ostala doma. Po jesenskem delu prvenstva je v vodstvu ekipa Iskraemeca- zanjo igra tudi Uroš Stoklas-z 18 točkami. Konstruktorje drugi z , 14 točkami, Rudar pa si z ekipo Proteus deli tretje mesto. Litija je s 6 točkami osma, Sinet pa si s petimi točkami deli deveto mesto. V soboto in nedeljo, 7.in 8.decembra pa je bilo na kegljišču Litije in Rudarja zasavsko prvenstvo parov in posameznikov. Pri posameznikih sta v vodstvu Peperko, L.Novak s 1145 in V.Oman s 1127 podrtimi keglji. Med pari sta v vodstvu Šeško in Lebeničnik, druga sta Oman in Izgoršek ter tretja Blaha in Lešnik. Finale za posameznike in pare bo prihodnje leto vHrastniku-___________________IgorGošte ROKOMET IZ TABORA RK ZAGORJE V 11.krogu LB lige-vhod so Zagorjanke pri vodilni ekipi lige ŽRK Mercator Tenzor Ptuj doživele visok poraz. Izgubile so kar s 30:15. V 4.krogu so izgubile tudi mladinke. Premagale sojih vrstnice iz ŽRK Celje. Izid je bil 31:22. Uspešnejše so bile mlajše deklice A 1.90, ki so v 8.krogu s 24: 13 premagale RK Branik. V polno so zadele: Jeglič 8, Mimič 8, Golob 3, Bantan 2, Fon 1, Borštnar L Starejše deklice pa so še z večjo razliko odpravile ekipo RK Branik. Zmagale so z izidom 28:13. Strelke: Peterlin 10, Jeglič 4, Bola in Mervar 3, Češek in Milojevič 2 ter Mimič in Grabnar 1. Pri mlajših deklicah, ki so trenutno druge, je potrebno pohvaliti Jegličevo in Mimičevo, pri starejših deklicah, ki so tretje, pa Peterlinovo. Povejmo še, da je rokometni klub Zagorje pretresla smrt člana upravnega odbora Renata Pistotnika. Igor Gošte Manj uspešno so nastopili starejši dečki, ki so najprej v 12. krogu izgubili na Dolu pri Hrastniku s 36:16 ter potem v 13.še doma proti ekipi iz Krškega. Rezultat je bil 23: 34. V 12.krogu so za Šmartno zadeli v polno: Soklič 5 krat, Bertalanič 4 krat, Jurič 3 krat, Berglez in Bahovec pa po 2 krat, v 13. krogu pa: Soklič 7 krat, Bertalanič 5 krat, Jurič in Pihler 3 krat, Bahovec in Berglez pa dvakrat. V 7.krogu pa so se zmage veselili mlajši dečki A, ki so doma ugnali vrstnike iz Sevnice z rezultatom 26:13. Strelci za Šmartno: Ulčar 11, Berglez, Radosavljevič 5, Pihler, Pregelj po 2 in Baš 1 zadetek. Na 1 .turnirju v mini rokometu so mladi Šmarčani doživeli dva poraza. S Sevnico so izgubili z 27:10 in z Dolani 16:12. Še strelci v obeh tekmah za Šmartno: Zečiri in Gregorič 8 krat, Bučar 4 krat, Berdajs 3 krat in Okorn 2 krat. Igor Gošte PON-DO-KWAN IZLASKI PONDOKWANOVCI DOBILI NOVE MOJSTRE IZ TABORA RD ŠMARTNO 99 Poglejmo kakšne rezultate, ki nam jih pošilja Aleš Hauptman, so v preteklih dveh tednih dosegli rokometaši iz Šmartnega. Začnimo z najstarejšimi. Člani so v 9.krogu 2.DRL v Razkrižju dosegli pomembno zmago z 22:21. "V zelo težki tekmi in dobri končnici smo zabeležili četrto letošnjo zmago. Oslabljeni smo bili za Primoža Zupana, kar seje poznalo v prvem polčasu predvsem v napadu, obramba je še kar nekako delovala. Preobrat je prišel v dragem polčasu, ko smo z agresivnim pokrivanjem prisilili domače, da so storili nekaj ključnih napak. Z delnim izidom 8:2 smo povedli 16:15. Tekma je bila vse do zadnjega sodnikovega žvižga zelo napeta. Tudi zmagoviti zadetek smo dali tik pred koncem srečanja," je za Zasavca povedal Hauptman. Poglejmo še strelce za Šmartno: J.Peterlin 10, Trotovšek 4, Gregorič 3, Simončič 2, L.Peterlin, Pihler in Vidmar I. V naslednjem 10.krogu so Šmarčani na domačem igrišču proti favorizirani ekipi RK SVIŠ izgubili s kar 29: 21. Domači so vodili s 6:5, potem pa storili preveč napak, ki so jih gostje znali kaznovati z zadetki in že v 1 .polčasu povedli za 8 golov. Šmarčani so se v 2.polčasu približali na 4 zadetke, za kaj več pa jim je zmanjkalo sreče. Strelci za Šmartno: Trotovšek in P.Zupan 5, J.Peterlin, J.Peterlin in Simončič 3, Podkrajšek 2. Kadeti so v 9.krogu na gostovanju na Dolu pri Hrastniku zmagali z rezultatom 27:32, kljub temu, da so bili oslabljeni za štiri rokometaše, ki so nastopili za člansko ekipo. Strelci za Šmartno: Poglajen 11, Kahne 8, Izlakar 5, Gabrovec in Gradišek 3 in Derenčini 2 . V 10.krogu so Šmarčani ugnali še trboveljski Rudar z rezultatom 30:20 in tako prvi del tekmovanja v skupini Jug končali na dragem mestu. To mesto jim je prineslo uvrstitev v polfinale, ki se bo začelo po novem letu. Še strelci za Šmartno: Izlakar in Prelogar 8, Kahne 5, Gregorič 3, M.Gradišek, Poglajen 2, Gabrovec in Derenčini po L Izlaški Karate klub Pon-Do-Kwan Izlake je skoraj po dveletnem premoru znova organiziral polaganje pasov. Za osvežitev spomina dodajmo, da so pasove v tem klubu prvič polagali 22.junija leta 1995. Posamezne predstavnike izlaškega kluba, ki so nastopili v novih klubskih kimonah (nakup 26 kimon je v celoti omogočilo podjetje MDR Slovenija, Roman Razpotnik), so ocenjevali Alojz Miklavčič, ki ima črni mojstrski pas sedmi dan, Igor Kalšek. ki ima črni mojstrski pas drugi dan in domači trener Miloš Rozman, ki ima mojstrski pas prvi dan. Pa poglejmo, kako so se na novo obarvali Izlačani: nosilci ramenih pasov so postali: Peter Ravnikar, Timea Hribar in Izza Bratec, zelenega: Domen Don Holc, Gregor Razpotnik, Tilen Zajc, Neva Ocepek in Lučka Kokole, modrega Nejc Hribar ter črnega mojstrskega, prvi dan: Marko Razpotnik, Brigita Plemenitaš, Jure Urbanija in Sašo Plemenitaš. Slednji so se pridružili ustanovitelju kluba Srečku Rozmanu, ki ima črni mojstrski pas 4 dan in Juretu Vetršku, ki ima črni mojstrski pas prvi dan. Igor Gošte Mali nogomet ZAGORJANI IN UTIJANI NAPREJ Pretekli konec tedna so malonogometaši odigrali četrtfinalne tekme pokala NZS. Zagorjani so imeli težje delo, saj so se zoperstavili Puntarju Alpkomercu iz Tolmina. "Betonarji" niso bili ravno razpoloženi za igro, poleg tega pa so bili Tolminčani odločeni, da se jim maščujejo za poraz v prvenstvu. To jim ni uspelo, pa čeprav je bil rezultat vseskozi tesen, zmagovalca pa je z golom v predzadnji minuti dokončno odločil Lakoseljac, vsekakor pa se je pri Gip Betonu z lepimi obrambami izkazal še Malič. Lilijani so imeli manj dela, saj so s 7:2 prepričljivo ugnali Nazarje. Obe ekipi sta se tako uvrstili v polfinale pokala. Košarka ZADNJE MESTO ZAGORJANOV Košarkarji Zagorja so v 11 .krogu proti ekipi Kopra izgubili za dve točki (79:77) in tako ostajajo trdno zasidrani na dnu lestvice. V soboto so praktično vodili od prve do 36.minute, potem pa je popustila koncentracija, za nameček pa so sodniki Kandžiču razveljavili trojko, ki jo je zadel tri sekunde pred koncem. Rokomet PORAZ RUDARJA, REMI DOLANOV V 11 .krogu Siol lige v rokometu je ekipa Rudarja gostovala v Kopru in izgubila z 31:27. Najboljši strelec pri Trboveljčanih je bil Stojakovič s sedmimi zadetki. Rudarji so na sedmem mestu lestvice z 9-imi točkami. V l.B ligi so Dolani gostovali v Ormožu in osvojili točko, tako da na lestvici z enajstimi točkami zasedajo 7.mesto. Peter Motnikar SPRT HRASTNIŠKI MALONOGOMETAŠI PRAZNOVALI Eden najuspešnejših in najtrofejnejših zasavskih malonogometnih klubov KMN Juventus je na dan volitev (drugi krog) v gostilni Point še zadnjič letos počastil jubilejnih deset let delovanja. Zbranim nogometašem, sponzorjem, predstavnikom medijem in novemu hrastniškemu županu Miranu Jeriču je spregovoril sedanji predsednik kluba Slavko Gornik, ki je na kratko predstavil prvih deset let delovanja kluba. Postregel je z zanimivimi statističnimi podatki, ki jih je vsa ta leta skrbno vodil in arhiviral prvi predsednik kluba in vodja ekipe Jože Hočevar. V nadaljevanju bomo nekatere zanimivejše predstavili tudi vam. Klub je bil ustanovljen 20.9.1992, registriran pa 8.5.1996. Svojo prvo tekmo so fantje odigrali 9.4.1993 z ekipo Steklarski frisi in sicer neodločeno 2:2 (strelca Ivan Štrak in SimonTušek) Dobro leto kasneje so na turnirju na Vačah že osvojili svoj prvi pokal in sicer za 3.mesto. Prvemu so dodali še 27 pokalov za prva mesta, 16 pokalov za druga, 10 pokalov za tretja, štiri za četrta in enega za peto mesto. Med najuspešnejšimi sezonami štejejo leta 1995,2001 in 2002, med najdragoccnejše osvojene pokale pa že omenjenega prvega na Vačah, pa prvo mesto 1995 v občinski ligi, tretje mesto v tekmovanju za pokal Zagorja leta 1997, tretje mesto na enem naj večjih turnirjev v Radečah leta 1998, tretje mesto v prvi medobčinski ligi leta 2000 (prvi pokal v tej ligi), prvo mesto na svojem turnirju v Hrastniku (ta turnir so letos osvojili tretjič zapored), zmagali so tudi na Božično-novolctnem turnirju v Hrastniku leta 2001, tretjič zapored so letos osvojili turnir tudi na Čolniščah, veseli so bili tudi prve zmage- po dolgih 8 letih čakanja-na turnirju v Šentlambertu, še najbolj dragocena na jim je letošnja zmaga v tekmovanju za pokalnega zmagovalca Slovenije. Vsa ta letajo za klub nastopilo 110 nogometašev, kar 80 se jih je vpisalo tudi med strelce. Z največ odigranimi tekmami (sedanji igralci) se lahko pohvali Zoran Presečki-Prosinečki (tako seje pošalil predsednik kluba), kije do trenutka ko to pišem, odigral verjeli ali ne kar 602 tekmi ter dosegel skupno 438 zadetkov. Drugi na lestvici odigranih tekem in doseženih zadetkov je Aljoša Ranzinger, ki je odigral 424 tekem in dosegel 302 zadetka. Igor Mihajlik je odigral 340 tekem in v polno zadel 234-krat. Sicer pa je ekipa Juventus odigrala 756 tekem. 476-krat so fantje zmagali, 172-krat so doživeli poraz in 108-krat iztržili neodločeni izid. Najvišjo zmago so dosegli v letu 1996, ko so z 19:0 premagali ekipo ETI EE, z ekipo Malo po malo pa so istega leta doživeli tudi najvišji poraz in sicer z 9:1. A kot ste lahko prebrali, je bilo porazov malo. Verjamemo, da bo tako tudi v naslednjih sezonah. Igor Goste 19. GRUDNA 2002 11 Hi KOŠARKA ČLANI LB SKL (9.krog) RUDAR : RADOVLJICA 79 : 90. Strelci za Rudar: Košalin 8, Džombič 10, Kazaferovič 10, Tilinger 5, Brečko 2, Čop 6, Radovič 7, Markovič 3, Ambrož 9, Tomašič 10, Vajdič 9. GD HRASTNIK : MARIBOR BRANIK 67 : 71. Strelci za GD Hrastnik:Čeko 2, Žitnik 19, Tomažin 16, Golotič 4, Tušek 9, D.Čop 6, Godicelj 11. (lO.krog) FRAGMAT : RUDAR 74 : 80 KRŠKO : GD HRASTNIK 84 : 95. Strelci za GD Hrastnik: D.Čop 23, Žitnik 15, Tomažin 4, Golotič 10, Tušek 8, Čeko 14, Godicelj 19, Mijatovič 2. Naslednji krog: RudanMaribor Branik v soboto 21.12.02 ob 19.30 v športni dvorani Polaj, GD Hrastnik:Ilirija v soboto 21.12.02 ob 18.00 uri v dvorani na Logu. POKAL SPAR GD Hrastnik:Rogla v sredo 18.12.02 ob 19.00 uri v dvorani na Logu. ČLANI II.SKL (8.krog) LITIJA : AKTUAL 98 81 : 73. Strelci za Litijo: G.Pušič 25, D.Pušič 20, Zdovc 15, Japič 7, Repina 6. (9.krog) ROGAŠKA 98 : LITIJA 67 : 83. Strelci za Litijo:D.Pušič 19, Ristič 17, Blaževič 14, G.Pušič 12, Bošnjak 10. Trenutna lestvica: 1.Litija 2. Lenart 3.Prebold... Naslednji krog: Krka »B«:Litija v soboto 21.12.02 ob 18.00 uri v dvorani Marof v Novem Mestu. MLADINCI II.SKL-CENTER I (lO.krog) GD HRASTNIK : PREBOLD 89 : 78. Strelci za GD Hrastnik: Sotošek 34, Medvešek 19, Karič 15. ELEKTRA : RUDAR 90 : 76. Strelci za Rudar: Markovič 25, Dujakovič 16, Kolar 14 MLADINCI II.SKL-CENTER II (S.krog) ZAGORJE BANKA ZASAVJE : LITIJA 95 : 75. Strelci za Zagorje BZ: Fejzič 25, Jere 23, Prašnikar 16. Strelci za Litijo: D.Pušič 38, Mujič 10, Jolič 9. (lO.krog) ZAGORJE BANKA ZASAVJE : BEŽIGRAD 57 : 108. Strelci za Zagorje BZ: Fejzič 20, Kopušar 12, Šišič 12. LASTOVKA DOMŽALE : LITIJA 83 : 74. Strelci za Litijo: D.Pušič 26, Mujič 23, Blaževič 12. KADETI I.SKL-VZHOD II (lO.krog) BEŽIGRAD : LITIJA 77 : 51. Strelci za Litijo: Blaževič 18, Ceranja 17, Gorišek 15. ZAGORJE BANKA ZASAVJE : SAVINJSKI HOPSI 94 : 101. Strelci za Zagorje BZ: Fejzič 43, Šišič 22, Kos 12. KADETI II.SKL-VZHOD IV (9.krog) RUDAR : JANČE STZ«B« 86 : 77. Strelci za Rudar: Fele 23, Potrpin 21, Guzej 14. PIONIRKE I.SKL SUPERLIGA A (9. krog) ŽKD JEŽICA«A« :ŽKD STUDIO JIN-JANG 60 : 37. Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Rorič 8, Kovač 8, Kerin 7, Vajdič 7. (lO.krog) ŽKD STUDIO JIN-JANG : ŽKK PANTER ŠENTVID 65 : 50. Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Kolar 20, Vajdič 17, Rorič 11. V končni razvrstitvi je ekipa ŽKD S.Jin-Jang zasedla 6.mesto v državi. MLAJŠE PIONIRKE-VZHOD II. (3.krog) ŽKD ILIRIJA : ŽKD STUDIO JIN-JANG 27 : 79. Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Klavžar 17, Kovač 15, Beširovič 12. (4.krog) ŽKD STUDIO JIN-JANG : ŽKK DOMŽALE 138: 12. Strelke za ŽKD S.Jin-Jang: Kovač 26, Kerin 25, Klavžar 24, Barič 19. Trenutna lestvica: 1 .ŽKD S.Jin-Jang 2.Trig!av... Naslednji krog: Triglav:ŽKD S.Jin-Jang v nedeljo 19.01.03 v Kranju. 9.BOŽIČNO-NOVOLETNI TURNIR v Trbovljah v organizaciji ŽKD Studio Jin-Jang. ŽKD S.Jin-Jang (mlaj.pion.) : Rudar (malj.pion.) 28 : 35. (ŽKD S.Jin-Jang, Rudar - pionirski ekipi) mešani ekipi Rumena:Zelena 35:31. Veteranke ŽKD S.Jin-Jang : VIP ekipa (uprava, trenerji, župani) 39 : 51. Turnir ekip OŠ (OŠ I.Cankar, OŠ Trbovlje PE A.Hohkrauta in OŠ Trbovlje). Turnir mlajših pionirjev (letnik 1990 in mlajši): Rudar : Zagorje BZ 43 : 25. Zagorje BZ : GD Hrastnik 29:41. Rudar : GD Hrastnik 28 : 43. Med turnirjem so potekala tekmovanja v prostih metih za kar so igralke in igralci prejeli nagrade. Aljoša Pišek V.I.P. TENIŠKO SREČANJE “INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA ZAGORJE” Zaključno V.I.P. srečanje za leto 2002 je bilo 7. decembra v Litiji. Organizator Giinter Kržišnik je znova med goste pritegnil znane Slovence, športnike in lepotice. Rezultati, tenis v paru: 1. mesto: Matej Pavčnik in Boris Ribičič, 2.mesto: Slavko Ručman in Stef Harli; Mali nogomet, Milan Dalmacija, Boris Ribičič, Andreja Stojkovič, Roman Kržišnik in Haki 1. mesto: Papilon (Ljubljana), naj igralec: Ambrož Brezovar (GIP BETON MTO). Med gosti je bil tudi Jaka Može - Junior šampion Evrope v motokrosu (125 ccm). Organizator V.I.P. srečanja Giinter Kržišnik je z njim podpisal menedžersko pogodbo. Sašo Udovič, Emil Šabanovič in Jaka Može ŠPORT Q ---------------1— Ž.e »’ prejšnji številki smo napovedali objavo dogodivščin in prigod zagorskih kikboksarjev, ki so se novembra mudili na velikem mednarodnem turnirju v Kanadi. Obljubo smo izpolnili. V nekaj nadaljevanjih si boste lahko prebrali, kaj vse so doživeli. KAKO SMO OSVOJILI KANADO otovanja v daljne dežele. Ali niso to V-* sanje vseh nas? Ne glede na to, daje JL svet postal z uvedbo interneta »globalna vas«, pa je vsak odhod »navadnega« Zagorjana »čez lužo« dogodek, ki zbudi domišljijo vsaj nevoščljive žlahte. Verjetno sc kdo od njih sprašuje, le kje je dobil denar (delnice, je poslanec?....). Bilo bi precej bolje, če bi si končno kupil nove čevlje ali pa kakšen nov CD, saj me že bolijo ušesa, ker vedno, ko pridem na obisk, poslušam neke hipije iz Woodstocka. On pravi, da je to kul in da kaj takega »ta mladi« ne znajo več, meni pa bi bilo precej bolje, če bi slišal ta nove “Frajkincerje”, za katere pa očitno nima denarja. Ne glede na vse napisano, seje zgodilo. Leto pred dvajsetim mednarodnim turnirjem v kikboksu v Zagorju prihodnje leto, (če bodo zvezde stale tako kot do sedaj, v kar pa smo prepričani), so člani Kluba borilnih veščin Pon Do Kwan Zagorje (KBV Zagorje) s pomočjo sponzorjev (ki smojih prosili zato in smojim neizmerno hvaležni, ne bomo pa jih imenovali, saj pravijo, da je to za takšno rubriko neprimerna reklama) odšli na veliko tekmovanje v Laval v Kanadi. Laval je nekakšno predmestje Montreala, (podobno kot Kisovec Zagorju, res pa je, da ima nekaj več prebivalcev). Do Montreala je. če ni preveč prometa, približno tri četrt ure. V KBV Zagorje na žalost (ali pa k sreči) nimamo denarja, da bi naše tekmovalce plačevali. S pomočjo sponzorjev jim lahko pokrivamo le stroške prijavnin za tekmovanja, prevoza in prenočišča, če tekmujemo v tujini. Naši člani vedo, v kakšnem položaju je kikboks glede na druge športe, discipline, zato so običajno zadovoljni s tem, kar jim lahko nudimo. Poznajo tudi razmere v večini drugih klubov borilnih veščin v Sloveniji, ki plačujejo trenerjem velike zneske, tekmovalci pa si morajo plačevati vse stroške povezane s tekmovanji kar sami. V V klubu želimo nadaljevati s tem, kar nam je v naše »trde buče« vbil naš (sam pravi da bivši trener in sedanji mentor) Alojz Miklavčič in sicer, da je delo z mladino nekaj najpomembnejšega na svetu (vsak šport, s katerim se ukvarjajo mladi in jih zaposli v telovadnicah, ne pa v lokalih, je koristen), da je vredno več kot zlato. To mu je dejala županja mesta v Nemčiji, kjer je nekoč vodil klub. Tega nas je učil tudi doma. (IN OKOLICO) 1-del V klubu se zavedamo, da se lahko našim članom za njihovo prizadevno treniranje, oddolžimo le tako, da z njimi resno in pošteno delamo. Naš cilj pa je, da jim ponudimo še nekaj več. Tako smo prišli do tega, da se našim tekmovalcem za njihove uspešne nastope oddolžimo tako, da jih odpeljemo na tekmovanja v kakšno deželo, ki jo mogoče ne bi nikoli obiskali, če ne bi trenirali pri nas. Vodstvo kluba je na različnih krajih iskalo in nato preverjalo informacije, katerega tekmovanja v tujini bi se bilo vredno udeležiti. Po terminih, ki smo jih imeli na voljo in po informacijah, ki smojih dobili, nam je najbolj ustrezalo tekmovanje v Kanadi. Lokacija je bila tudi dovolj privlačna, zato smo se zlahka odločili. KANADA - LAVAL Po cenovno najbolj ugodni različici bi šli na pot v ponedeljek zjutraj in se vrnili domov v ponedeljek dopoldan. Vsi člani kluba so bili navdušeni, v načrtu pa so imeli, da bi med prostimi dnevi obiskali še New York in Niagarske slapove. Tekmovalci na pot niso želeli brez trenerja, ki smo ga, zaradi zmanjšanja stroškov, iz potovalnega načrta sprva črtali. Na njihovo vztrajanje, pa seje vodstvo kluba vendarle odločilo, da pošlje na pot še trenerja. Na pot naj bi šel avtor tega zapisa (Samo Bašelj), ki pa bi šel z njimi le pod pogojem, da se potovanje podaljša vsaj še za en vikend, saj bi se, po njegovem mnenju, tako dolgo potovanje sicer ne izplačalo (grem že raje na tekmo na Izlake in nato na pivo, kot pa za en teden v Kanado - potovanje dva dni, tekmovanje tri dni, počitek, kdaj pa New York, Niagara, vas vprašam?) Po dolgem posvetu z vodstvom kluba, ki nam je dokazovalo, da bi nas podaljšanje potovanja spravilo v rdeče številke, smo se odločili, da stroške za dodatne dni krijemo sami. Flura! Gremo! PETEK: BRNIK-PARIZ-MONTREAL 15.november 2002, velik dan za nas, komaj omembe vreden za človeštvo, smo se na letališču Brnik znašli tekmovalci Igor Kalšek, brata Primož in Andrej Bračič, Klemen Juvan in Saša Stojanovič in jaz kot trener trener (nam je stroške poleta in hotela plačal klub) ter član uprave kluba A len Vozelj ter Tea Dragar, ki sta si vse stroške plačala sama. Še vedno nismo bili prepričani, če ne sanjamo oziroma da nas ne bo mogoče tik pred zdajci prebudila budilka. No, saj po svoje smo sanjali. Potovanje seje začelo »obetavno«. V avtu smo pozabili torbo z vsemi turističnimi vodniki, darili za gostitelje in knjigami. K sreči obstajajo mobiteli, ki pa gaje imela naša voznica na letališče Nina vklopljenega na »vibro« in položenega na sedežu sopotnika, da bi jo ne motil, ko je v zasanjani vožnji domov, na vso glasnost poslušala nežno glasbo Eminena. Tako jo je moral naš drugi šofer Staša, v stilu Šumaherja loviti na poti domov, jo prehiteti in usmeriti nazaj na letališče. Od tu naprej nam je šlo vse »kot po “žnorci«, če pozabimo, da so cesto med Ljubljano in Parizom očitni pozabili asfaltirati, ali pa smo šli po obvoznici, saj smo morali biti ves čas privezani, tako je treslo letalo. V Montrealu so nas na letališču pričakali naši gostitelji iz Lavala in nas odpeljali v hotel, nato pa smo šli skupaj še na pijačo. Kmalu smo se opravičili, saj smo zgodaj zjutraj želeli na pot v New York. Dogovorili smo se, da jih pokličemo takoj, ko se vrnemo nazaj. Obljubili so nam, da nam pred tekmovanjem organizirajo trening, da ne bomo preveč »zarjaveli«. (nadaljevanje prihodnjič) Uredil Igor Goste 7AK\vr i MrtffiTn 19. GRUDNA 2002 ŠPORT PROPOZICIJE , KOLEDAR TEKEM, PRIJAVNICA “SKI POKALA ZASAVJA 2002/03” ekreativncga Xv tekmovanja v alpskem smučanju, katerega glavni pokrovitelj je OBČINA ZAGORJE ob Savi Tudi letos to je že četrič vabi ALPSKA REKREACIJSKA SEKCIJA SK Zagorje skupaj z glavnim pokroviteljem na tekmovanja, ki so namenjena smučarkam in smučarjem rekreativcem, kateri si želijo preizkusiti s sovrstniki na tekmovanjih v alpskem smučanju. Pravico nastopanja na tekmovanjih imajo vse smučarke/ji, ki niso aktivni tekmovalci, torej niso v sezoni 2002/03 registrirani na seznamu pri SZS. Letošnjo sezono planiramo pet tekmovanj. Tekme bodo potekale v dispiclinah S-VSL, VSL (ena vožnja) in zadnja finalna tekma v disciplini SL. Možna so tudi odstopanja od načrtovanega, kar bo odvisno od smučišča kjer bodo tekme potekale. Tekmovanja prilagajamo pravilom FIS in SZS. Vse udcleženkc/ci tekmovanj tekmujejo na lastno odgovornost. Tekmuje se v sledečih starostnih kategorijah: A: Deklice 7 let in mlajše (letnik 1996) B: Deklice 8-10 let (letnik 1995-1993) C: Deklice 11 - 14 let (letnik 1992 - 1989) D: Ženske 15-18 let (letnik 1988- 1985) E: Ženske 19-30 let (letnik 1984-1973) F: Ženske 31-40 let (letnik 1972- 1963) G: Ženske 41 - 50 let (letnik 1962- 1953) H: Ženske 51 let (letnik 1952) in starejše I: Dečki 7 let in mlajši (letnik 1996) J: Dečki 8-10 let (letnik 1995-1993) K: Dečki 11 - 14 let (letnik 1992 -1989) N: Moški 31 - 40 let ( L: Moški 15-18 let letnik 1972-1963) (letnik 1988 -1985) O: Moški 41 - 50 let ( M: Moški 18-30 let ( letnik 1962 - 1953 ) letnik 1984 - -1973) P: Moški 51 - 60 let Koledar tekmovanj: Zap.tekem Datum tekme Kraj tekme Disciplina 1. tekma 28.12.2002 VIDRGA SL 2.tekma 11.01.2003 MARELA S-VSL 3.tekma 19.01.2003 MEDVEDNICA VSL 4.tekma 01.02.2002 TROTOVNIK VSL 5.tekma 16.02.2003 MARELA - finale SL Načini prijavljanja: tekmovalec dobi pravico nastopa na posamezni tekmi na osnovi prijavnice, ki jo lahko pošlje po pošti, telefonsko na telefone 040-263 965-Branko, 041 -940 131 - Alojz, 031 -639 414-Igor. Prijavi se lahko tudi na kraju tekmovanja vsaj 1 uro pred pričetkom tekme. Štart vsake tekme je ob 13.00 uri. Prve štartajo kategorije A, B, C-deklice, I, J, K-dečki za njimi ženske kategorije H, G, F, E, D, nato moški S, R, P, O, N, M, L. Razglasitev rezultatov je pol ure po končani tekmi. Prvi trije po kategorijah prejmejo medalje, do šestega mesta diplome (kategorije A, B, C, I, J, K do desetega mesta). V primeru, da v predvidenih terminih ne bo dovolj snega za izvedbo tekme se bo poiskalo rezervno smučišče (v Zasavju), z ugodnimi snežnimi razmerami in se bo terenu primemo določila disciplina tekmovanja. Koledar tekem je informativen tako, da si organizator dovoljuje pravico do sprememb. Če ste kandidat/a za sodelovanje na tekmah »SKI POKAL ZASAVJA 2002/03« se poslužite enega od ponujenih načinov prijav. Poslali vam bomo kompletne propozicije tekmavanja. Vašo pošto ali telefonski klic z veseljem pričakujemo. ( \ PRIJAVNICA ZA »SKI OPEN ZASAVJA 2002/03« IME IN PRIIMEK:...................................... NASLOV:.............................................. Telefon/faks:........................................ SPOL: M Ž (ustrezno obkroži) LETO ROJSTVA:........................................ NAZIV SPONZORJA:..................................... Prijava po pošti na naslov: SK ZAGORJE-ALPSKA REKREACIJSKA SEKCIJA, Mamova 11,1410 ZAGORJE Prijava na telefone: 040-263 965 V 041-940 131. 031-639 414. .(Branko) (Alojz) (Igor (letnik 1952 - 1943) WM R: Moški 61 - 70 let ( letnik 1942- 1933) S: Moški 71 let (letnik 1932) in starejši Sinetovih 50 let Hrastnik - Skromno, s priložnostnim turnirjem je KK Sinct proslavil visok jubilej SO.obletnico delovanja. Klub hrastniških steklarjev je bil uradno ustanovljen leta 1952 v okviru tedanjega ŠD Bratstvo, s kegljanjem na peščenem kegljišču ob znani gostilni Logar v spodnjem delu Hrastnika pa so steklarji začeli že mnogo prej, po nekaterih podatkih že koncem 40. let. Vsa ta leta sta klub krasila skromnost in tovarištvo, tako značilni odliki vseh delavskih društev. V dolgih letih bolj ali manj uspešnega dela so bili padci in vzponi. Vse do samostojne države je klub nastopal pod imenom Bratstvo, zaradi sponzorskih interesov pa seje preimenoval najprej v EHO, zadnja leta pa nosi ime generalnega pokrovitelja -VNC Sinet Hrastnik. Ob osrednji proslavi ni bilo ne daril in ne govora. Na priložnostnem turnirju so se pomerili s sosedi iz Litije in Trbovelj ter z mestnimi tekmeci. Po pričakovanju so zmagali Trboveljčani, jubilanti, osvojili so 2. mesto, pa so se veselili novega rekorda kegljišča. Dosegel ga je njihov član Zlatko Drame, ki je za dva keglja izboljšal dosežek Trboveljčana Uroša Stoklasa, sicer člana aktualnih državnih prvakov Iskraemeca. Rezultati: 1. KK Rudar Trbovlje 3.422 (Lešnik 617), 2. KK Sinet 3.404 (Drame 622), 3. KK Litija 3.269 (Novak 569) in 4. KK Rudnik Hrastnik 3.238 (Lučič 578). Jože Premec + BON ZVESTOBE (za vse dosedanje kupce Renault) v višini 50.000 SIT RENAULT LIKVIDACIJA ZALOG VOZIL LETNIK 2002 POPUSTI: TWING0 - 200.000 SIT CLIO - 200.000 SIT THALIA - 250.000 SIT KANGOO - 200.000 SIT MEGANE1 - 300.000 SIT SCENIC - 300.000 SIT LAGUNA - 400.000 SIT Akcije veljajo do razprodaje za log! Gabrsko 30b Prodaja 03/56 33 110 03/56 33 111 03/56 33 112 Servis 03/56 33 120 www.avtohisamalgaj.si SEAT Cordoba, avto mnogih vrlin, je varčen, varen in zanesljiv družinski prijatelj. •Ponudba podjetja Porsche Kredit in Leasing SLO, d.o.o., je odvisna od valutnih razmerij in velja na dan 24. 10. 2002 ob naslednjih pogojih: 72 mesečnih obrokov, 25 % polog, EOM znaša 12,40 % In se lahko spremeni, če se spremeni katerikoli od elementov, upoštevanih pri Izračunu. V EOM niso vračunani stroški, povezani z neizpolnjevanjem pogodbe, s prodajno pogodbo dobavitelja, z uporabo vozila, In stroški denarnih nakazil. S SEMT Carcommerce-prodaja*servis Ljubljanska c.16,1270 Litija Tel.: 01/8980 440, 8983 173, GSM: 041/634 598 E-mall: carcommerce@siol.net L POfiJCTJf ZAtOMC 09 . m« .Sari. ul.: lU/S« SJ 500, taj: &V S* >1 242 t£-maK: »|HunKtirje«*tM.t»>i sreče, usmov in M AUFBIKS Aufbiks smrekove hlodovine in tako oškodoval Transles s.p. za cca 550.000,00 O It. 2.12. ob 13.45 uri, so policiste poklicali iz avtohiše Špajzer in sporočili, daje na njihovem parkirišču nekdo s kamenjem poškodoval več parkiranih avtomobilov. Storilca še niso dobili. 6.12. ob 23.30 uri, so policisti obiskali lokal Svoboda v Trbovljah. Tam je bilo vpitje in glasna glasba (kaljenje nočnega miru). Ob prihodu policistov teh znakov kaljenja nočne miru ni bilo zaznati. Ker pa se je v lokalu zadrževalo več ljudi v času, ko bi moral biti lokal že zaprt, so policisti lastnika prijavili ustrezni inšpekcijski službi ljudi pa napotili skozi vrata lokala. 10.12. ob 21.20 uri, so obravnavali pretep na Šuštarjevi koloniji. Ugotovili so, da sta se stepla K.R. in njegova partnerka. V pretep sc je vmešal še Z.D., ki je K.R.-ja udaril po glavi tako, daje ta padel in se poškodoval. Poškodovanca so odpeljali v trboveljsko bolnišnico, kjer so ugotovili lažje poškodbe. Povzročitelja, so prijavili SP. 6.12. ob 15.40 uri, so policisti intervenirali v gostinskem lokalu AS, kjer je vinjeni L.N. iz Hrastnika od natakarice kljub svojemu stanju zahteval alkoholno pijačo. Ker zahtevanega ni dobil je zmerjal natakarico. Zoper L.N. je bil napisan predlog SP. 6.12. ob 09.00 uri, so policisti intervenirali na Dolu, kjer je v stanovanju razgrajal G.M. in grozil svoji materi. Z njim so policisti opravili razgovor in napisali predlog SP. Vendar so morali policisti že ob 21.05 uri na isti naslov, saj je G.M. ponovno grozil svoji materi.Možje postave so ga iz stanovanja napotili na naslov začasnega prebivanja. G.M. jih je ubogal in zapustil stanovanje. Po odhodu policistov pa se je ponovno vrnil v materino stanovanje, kjer je razbil vhodna vrata, ponovno zagrozil materi ter se zabarikadiral v svoji sobi. Policisti so s pomočjo gasilcev nasilno vstopili v ta prostor, G.M. pa je pobegnil skozi okno na streho stanovanjskega bloka ter izginil v neznano. Policisti poleg še enega predloga SP napisali tudi poročilo o kaznivem dejanju ter ga i dostavili ODT. Kradejo kot srake 2.12. ob 07.30 uri, so policiste obvestili, daje nekdo vlomil v delavnice EIMD na Nasipih. Ugotovljeno je bilo, daje nekdo vlomil vrata in vstopil v prostore podjetja. Odnesel je manjšo priročno blagajno in nekaj tehničnih aparatov. Storilca še iščejo. 6.12. ob 14.50 uri, je policiste poklical T.N. ter povedal, da mu je nekdo vzel denarnico. Iz nje je pobral nekaj malega drobiža ter jo položil pred vrata. Kot seje izkazalo je iz denarnice vzel tudi bančno kartico ter na bankomatu dvignil 10 tisočakov. Tatiča še iščejo. 7.12. ob 07.30 uri, so policiste poklicali iz picerije Čebelica na Izlakah, ker so vlomili v njihov lokal. Ugotovljeno je bilo, daje nekdo na zadnji strani lokala odstranil tam ležeči material ter vlomil v picerijo. Odnesel je cigarete in nekaj denarja. Storilca še niso našli. 11.12. ob 22.30 uri, so policiste obvestili, da so trije neznanci pred nekaj minutami v trgovini ERA na Savski cesti v Litiji vlomili. Policisti so ugotovili, da so razbili dvojno okensko steklo in tako prišli v notranjost. Iz trgovine so odnesli 15 »štek« cigaret in tako trgovino oškodovali za približno 50.000,00 Sit. Trije neznanci so bili iz kraja dogodka pregnani in so pobegnili. S seboj so nosili več torb. Peš so odšli do športne dvorane v Litiji, od tam pa so se odpeljali s starejšim osebnim avtomobilom (verjetno znamke Opel vectra) temnejše barve (najvetjetneje temno modre ali črne barve), ljubljanskega registrskega območja. Vse, ki bi kaj vedeli o vlomu prosimo, da to sporočijo PP Litija. 12.12. ob 08.30 uri, so policiste obvestili, daje neznani storilec iz prostora za nakladanje SŽ v Litiji, pri nogometnem igrišču ukradel 30m3 gl 7AS4vr ............................... 14.12. ob 11.00 uri, je policist v civilu v trgovini Centromerkur v Litiji izsledil K.H. iz Zagorja, ki je v trgovini ukradel steklenico žgane pijače Jeagermeistter in steklenico Four roses v skupni vrednosti 9.000,00 Sit. Policisti so storilcu pijačo zasegli in vrnili v trgovino. Sledi kazenska ovadba. Trgovce opozarjamo, da bi bilo pametno v mesecu decembru poostriti kontrolo dogajanja v trgovinah. 12.12. ob 14.45 uri, so policisti v Litiji prijeli občana iz Litije, ki je v službi ,v skladišču podjetja Petrol, v Zalogu ukradel večjo količino cigaret. Sledi kazenska ovadba. Zasavski frker DRAGO IZSILJEVANJE 4.12 ob 12.00 uri, seje na Savinjski cesti, na semaforiziranem križišču zgodila prometna nesreča. Ugotovljeno je bilo, da sta bila udeležena C.J. in E.A. z svojima o.a.. Voznik C.J. je izsilil prednost in tako povzročil prometno nesrečo z materialno škodo v vrednosti okrog 800.000,00 Sit. Za povzročitelja so napisali plačilni nalog. VINJEN SPREGLEDAL ZNAK 4.12. ob 20.00 uri, se je zgodila prometna nezgoda na Keršičev! cesti. Ugotovili so, da K. A. ni upošteval prometnega znaka in je vozil pod vplivom alkohola ter tako povzročil prometno nesrečo z L.C.-jem. Sledi prijava SP. TUDI OGRAJA GA NI REŠILA PRED KOPANJEM 5.12. ob 20.05 uri, so policisti obravnavali prometno nesrečo na Savinjski cesti. Nekdo je zapeljal v potok Trboveljščico. Voznik o.a. T.N. je po ugotovitvah vozil s preveliko hitrostjo in v ovinku pri Špancu prebil ograjo ter zletel v potok. Podrl je ograjo v dolžini cca 16 m. Voznik ni utrpel telesnih poškodb. Moral pa se bo oglasiti pri sodniku za prekrške. NEPREVIDNOST PRI PREMIKU 4.12. ob 17.35 uri, so na železniški postaji v Trbovljah policisti obravnavali prometno nesrečo. Ugotovili so, daje voznik J.G. opravljal s svojim vozilom premik in pri tem spregledal o.a., last D.A.. Povzročitelju so policisti izročili plačilni nalog. PREBLIZU V VINJENEM STANJU 7.12. ob 16.30 uri, so obravnavali prometno nesrečo na Trgu revolucije, v Trbovljah. Ugotovili so, daje voznik o.a. K.B. zaradi prekratke varnostne razdalje in zaradi vožnje pod vplivom alkohola trčil v pred seboj vozeče vozilo, last N.B.-ja. Povzročena je bila materialna škoda cca 50.000,00 Sit. K.B. je prejel plačilni nalog in povabilo k SP. PODRL PEŠKINJO IN POBEGNIL 17.12. ob 18.40 uri, je prišlo do prometne nesreče s pobegom. Nekdo je zadel pešakinjo in odpeljal. Ugotovili so, daje povzročiteljev avto rdeče barve, znamke Golf. Zaznana je tudi delna registracija vozila LJ V 5. Vse morebitne informacije o pobeglem vozniku ali vozilu lahko sporočite na trboveljsko policijsko postajo. NEUPORABA ROČNE ZAVORE 2.12. ob 15.50 uri, je J.A. iz Kočevja z o.a. znamke Peugeot partner pripeljal na Petrol v Hrastniku in z vozilom ustavil tik ob bencinski črpalki. Izstopil je iz vozila in se od njega oddalljil. Vozilo seje začelo samo premikati ter trčilo v stebriček. Po prihodu policistov je bilo ugotovljeno, da J.A. ni uporabil ročne zavore. Na vozilu je nastala materialna škoda za cca 70.000,00 Sit. Policisti so J.A. izdali plačilni “"'0S ' M.A.Š. 19. GRUDNA 2002 ^;'t#- - S liQ[! V ZAPIRANJU d.o.o. RUDNIK ZAGORJE V ZAPIRANJU, d.o.o., 1410 ZAGORJE, Grajsko 2 Pa | Iki ■.. a*,(«*'■ Zmm u-am llese^o p/iaznoIvanje božiaa! LDS f Liberalna demokracija Slovenije J ( Občinski odbor Zagorje ) Vam želi vesel boži in srečno Piovo leto! LDS MALI OGLASI H----------- mali oglasi Oglase za Zasavca, ki izide 27. decembra, sprejemamo do petka, 20. decembra 2002. Oglase, ki so identični, ne objavljamo dvakrat. Prav tako ni možna objava oglasov do preklica. Za pravne osebe in samostojne podjetnike je oglas plačljiv. flCPREflllČniAE Ulica 1 junija 7, 1420 Trbovlje Tel./fax: 03/56 26 242 in 56 35 140 GSM: 031/359 725 in 031/359 726 Prodaja, odkup stanovanj in poslovnih prostorov, vikendov in parcel. STANOVANJA PARCELE PRODAMO večjo kmetijo, skupaj z objekti in živino ter mehanizacijo, kmetija primerna za turizem, konjerejo, cena 42,000.000,00 SIT. GSM: 031/83-63-78 ODDAMO stanovanje v Litiji, 70 m2. GSM: 041/37-02-58 PRODAM stanovanje, 94 m2, v Zagorju, CK, KTV, TELEFON, visoko nadstropje, dvigalo. GSM: 031/88-67-86 KUPIM garažo v Trbovljah po možnosti na Trgu revolucije. Tel.: 56-22-221 PRODAM stanovanje, 80 m2, v centru Zagorja, možna menjava za manjše z doplačilom. GSM: 041/94-87-27 RAZNO SEM INVALID z majhnimi dohodki, prosim, če mi kdo podari audio kasete stare rock glasbe ali CD, moj naslov: Mihael Sevec, Groharjeva 18, 1241 Kamnik PRODAM zimske gume LASSA SNOWAYS 2, dim. 185/ 65 r 14 rabljene eno zimo, nerabljene snežne verige Rival 7, rabljen prtljažnik za staro Renault Laguno, cena ugodna. Tel.: 56-44-318 PODARIM hladilnik. Tel.: 56-78-141 POCENI prodam usnjeno jakno. Tel.: 56-64-187 STARE mobilne telefone in polnilce, ki jih ne rabite več, mi jih prosim podarite. GSM: 031/50-41-43 IMA kdo starejši računalnik, 386 ali 486, v kompletu, če mi ga podari, se mu že vnaprej zahvaljujem. GSM: 031/50-41-43 ČE Ml kdo podari starejše komponente - radio, CD,... ter zvočnike, že vnaprej hvala. GSM: 031/50-41-43 ŽIVALI PRODAM prašiče različne teže, možna dostava. Tel.: 582-31-18 SLAŠČIČARNA PARK “V kiosku nasproti ZD Zagorje" SlaSCičarna z najstarejSo tradicijo v Zasavju IBl Torte za vse priložnosti. .Cesta9avgusta31!,Zagorje Naroči,aZtsZsm PODARIMO psiška mešančka dobrim ljudem. GSM: 031/63-94-11 DELO - IŠČEM IŠČEM kakršnokoli delo v Zasavju, imam s.p., prostor in prevoz. GSM: 031/83-38-98 ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave na naslov Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže. Tel.: 03/ 57-15-735 STORITVE IŠČEM varstvo za enoletno hčerko. GSM: 031/26-19-25 IŠČEM varstvo za triletno hčerko za 14 dni v mesecu. GSM: 031/86-45-36 TIPKAM seminaske naloge in ostala besedila, hitro, kakovostno, zagotovljeno lektoriranje. GSM.: 031/63-47-60 NUDIM INŠTRUKCIJE iz angleščine in matematike. GSM: 041/42-09-28 NUDIM INŠTRUKCIJE za matematiko. GSM: 040/79-21-04 NUDIM INŠTRUKCIJE za matematiko, OŠ in SŠ, cena dogovor. GSM: 031/61-98-22 INŠTRUIRAM matematiko in angleščino za srednje šole, 1.000 SIT/uro. GSM: 031/53-12-51 OSEBNI STIKI 33 letni očka, razočaran, želi spoznati resno, iskreno in samsko dekle, brez obveznosti, za skupno življenje. GSM: 031/50-54-95 ZAHVALA! Ob boleči izgubi moža, očeta in dedka ANTONA ORGANA rojenega 18. 01. 1941 se zahvaljujemo dr. Adamljetu, dr Leskovarju in celotnemu dializnemu oddelku Bolnišnice Trbovlje ter vsem, ki so darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Berta ter Boris, Renato in Toni z družinami. / NAROČILNICA za brezplačni mali oglas Tekst:................ I I Moj naslov (ni za objavo): l \ I y Fotoklub Hrastnik vabi na razstavo fotografij v Galerijo DD Hrastnik. Razstava bo na ogled do 20. decembra vsak dan med 17. in 19. uro. KC Delavski dom Zagorje vabi na ogled razstave akademskega slikarja JOŽETA SLAKA. Razstava bo odprta do 20. februarja 2003 v času drugih prireditev, za skupine pa po naročilu. Knjižnica Krško vabi na ogled razstave o protestantizmu NIHČE NE BO VEČ NOSIL IMENA DALMATIN, A BIBLIJA SLOVENSKA MU V VEČNI BO SPOMIN. Ogled razstave je možen v času uradnih ur knjižnice, in sicer ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8.-16. ure, ob torkih in četrtkih od 8.-14. ure, prvo in drugo soboto v mesecu pa od 8. - 12. ure. TD Trbovlje bo tudi letos pripravilo srečanje turističnih delavcev in občanov. Prireditev bo potekala pod imenom Zlata vrtnica 2002 in sicer OBVESTILA /------------------------------------------------> v soboto, 21. decembra ob 17. uri v gledališki dvorani DD Trbovlje. Program novoletnih prireditev v občini Hrastnik: sobota, 21. december ob 19. uri: Nastop improplegikov gledališke skupine in Šentjurja, v kino dvorani Dol nedelja, 22. december ob 18. uri: Novoletni koncert Steklarske godbe Hrastnik, v športni dvorani Hrastnik ponedeljek, 23. december ob 18. uri: Novoletni koncert GŠ Hrastnik, v športni dvorani Hrastnik GŠ Trbovlje vabi v četrtek, 19.decembra ob 19. uri na Božično-novoletni koncert v gledališko dvorano DD Trbovlje KLUB LIBERTV Izlake vabi v četrtek, 26. decembra 2002 na večer DEEP SPACE -HOUSE: DJ Z-man/SLO, DJ Stefanino/ ITA, DJ Paolo Barbato /ITA, TEČNO: DJ Kaizer/ SLO, DJ Psiho/SLO, Brenda Russel/UK. Info: 031/29-08-07. Program prireditev v Knjižnici Antona Sovreta v KRC Hrastnik: *četrtek, 19. decembra ob 17.30 uri: RAČUNALNIŠKA DELAVNICA Društvo za mlade Ptica organizira kreativne delavnice za mlade, nudi svetovanje in pomoč pri zasvojenosti,... Uradne ure: vsak delavnik od 8. - 14. ure, naslov NOVI DOM, Hrastnik-bivši vrtec. E-mail: društvo.za.mlade.ptica@siol.net, tel.: 03/56 46 971 Program novoletnih prireditev v Zagorju ob Savi Četrtek, 19.12.2002 8.30 Igra Janko in Metka v izvedbi OŠ dr.Slavka Gruma Zagorje ob Savi v KC DD Zagorje ob Savi 7As\vr OBVESTILA r ^ 10.00 Igra Janko in Metka v izvedbi OŠ dr.Slavka Gruma Zagorje ob Savi v KC DD Zagorje ob Savi 17.00 Ura pravljic v Knjižnici Zagorje ob Savi 18.00 Ples osmošolcev z ansamblom “Hiša” v KC DD Zagorje ob Savi Petek, 20.12.2002 dopoldan - Obiski dedka Mraza v vrtcih v izvedbi DPM Zagorje ob Savi 10.00 Igrica Žogica Nogica v izvedbi Vrtca Zagorje ob Savi v dvorani Izlake Sobota, 21.12.2002 19.00 Božično novoletni koncert Mladinskega pihalnega orkestra VIVA Glasbene šole Zagorje ob Savi v KC DD Zagorje ob Savi Ponedeljek, 23.12.2002 19.00 Božično novoletni koncert Glasbene šole ^ > Zagorje ob Savi v KC DD Zagorje ob Savi Torek, 24.12.2002 dopoldan - Obiski dedka Mraza v šolah v izvedbi DPM Zagorje ob Savi Ljubitelje kulturne dediščine na Slovenskem vabimo na razstavo » SLOVENSKI KOZOLCI« 28. decembra 2002 ob 17.00 uri v domu Svobode v Zidanem Mostu. Razstava bo odprta še 28. in 29. decembra 2002 od 17.00 do 21.00 ure. Dom Svobode Zidani most in Benjanin Bohorč, avtor. s___________________________________________4 Prijetne in vesele božične praznike ter obilo sreče in zadovoljstva v prihajajočem letu 2003! vAKVv/r ; VITASAN d.o.o. IZLAKE - ZDRAVSTVO IN TURIZEM Podlipovica 43, 1411 Izlake, TEL./FAX: +386 (0) 356 79 060 Spoštovani pacienti, cenjeni gosti, dragi poslovni partnerji, bralci, sodelavci,... dragi Zagorjani! Naj vam bodo zvezde naklonjene!... ob božičnih praznikih in skozi vse novo leto! Hotel Trojane in Zdravstveno podjetje VITASAN! Hotel Trojane, Trojane 27, 1222 TROJANE “ miHA" TROJANE HOROSKOP m 22.3.-20.4. Prijateljstvo boste poglobili, stike okrepili, kljub temu pa boste še vedno sanjali 0 ne tako davnih trenutkih. Če boste v dvomih, vprašajte svoje Odprite oči in ■ bodite pozorni na dogajanja v bližnji okolici: iz majhnih podrobnosti boste Tahko sestavili sliko, ki vam bo povedala marsikaj novega. Priča boste prepiru, ki pa se bo kmalu končal s spravo. Ne jemljite si torej k srcu besed, izrečenih naglici. 22.5.-21.6. Zasanjani boste in nekoliko tudi *alj ubij eni. Zapletli se 22.6.-23.7. boste v nekaj presenetljivo prijetnega in ostali brez besed tudi potem, ko bo že vse mimo. Partner vas bo presenetil s potezo, ki mu je ne bi nikoli pripisali. Zaradi neke poteze, za katero ste se odločili brez tehtnega premisleka, se boste znašli v zadregi, iz katere vam bo pomagal nekdo, ki vas dobro pozna. Kdor čaka, da mu bo sreča sama padla v naročje ponavadi ostane praznih rok Vzemite si k srcu priporočilo, ki ste ga doslej že 24.8.-23.9. večkrat preslišali 24.7.-23.8. NAŠA BODOČNOST Naša bodočnost! Živeti življenje brez strahu, soočiti se s preprekami in vedeti, da lahko vse premagaš... .. .kaj več bi lahko še želeli v življenju petnajstim novorojencem, osmim punčkam in sedmim fantkom, ki so v času od 29. 11. do 13. 12. 2002 doživeli prvo soočenje z njim. 29. 11. 2002 Šibila Parkelj, Opekama 7, Trbovlje - sin Mark Pejič 30. 11. 2002 Barbara Ruib, Starograjska 17, Radeče - sin Žiga Šoba Janja Tomažič, Ježevec 2, Dol pri Litiji - hči Mojca 01. 12. 2002 Milanka Grahek Sluga, Jagnjenica 4a, Radeče - sin Luka Sluga Vesna Starc, Polje 24, Zagorje - sin Žiga Regancin Natalija Drnovšek, Kotredež 34, Zagorje - sin Žiga Kuder Melita Lazar, Obrtniška c. 11, Trbovlje - sin Nejc Kuder 04. 12. 2002 Marija Pintar, Lutnje 29, Ponikva hči Patricija 05. 12. 2002 Dušanka Dolanc, Naselje A. Kaple 6a, Hrastnik - hči Nina Dolanc 07. 12. 2002 Alenka Stremecki, Dol pod Gojko 12a, Frankolovo - hči Pia 10. 12. 2002 Mojca Matko, Log 28, Hrastnik - hči Brina Gorza 11. 12. 2002 Nataša Žagar, Sallaumines 3 b, Trbovlje - hči Ana Kaluder Tjaša Florindo Ružnič, Dolgo brdo pri Mlinšah 84, Izlake, Zagorje - hči Nika 12. 12. 2002 Maja Mlakar, Podlipovica 24, Izlake - sin Gašper Bregant 13. 12. 2002 Urška Levec, Brdce 57, Hrastnik - hči Anja Jazbinšek Iskrene čestitke! z/egan trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 1)3/56-71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16-18 sobota 9-12 nedelja 10-12 HOROSKOP Previdno poskušajte, dokler ne boste odkrili primernega načina za dosego pomembnega cilja. Nekdo vas bo zelo ivalil, seveda ne brez skritega 24.9.-23.10. 23.11.-22.12. Ravnajte se T*. ^ ; bolj po srcu kot po razumu in ne priča-kujte preveč zavezništva vam, kjer majo vaši zagovorniki lastne načrte. Vaš predlog bo nekoga zelo osrečil. Nastopilo bo obdobje miru in razum-e v a n j a . Izkoristite priložnost, ki se vam ponuja in ne čakajte na nasvete in soglasja drugih. Razkrile se vam bodo nnoge resnice. Ne pričakujte preveč velikih sprememb, saj bodo tudi manjše korenito posegle v vaše vsakodnevno življenje. Pogovor z nekom, ki ga cenite, vam bo pomagal pri pomembni odločitivi. Ne izgubljajte časa s sanjarjenjem, raje poprimite za delo, da vam ne bo zraslo čez glavo. Srečo soste delili, skrbi pa boste prevalili na druga ramena. Nekoga boste pridobili na svojo stran in naloga pred vami je izziv, ki ga lahko sprejmete brez oklevanja. Nekdo vas bo občudoval in vam laskal. 23.12.-20.1. 21.1.-19.2. 20.2.-21.3. razvedrilo NAGRADNA KRIŽA/N/KA ^ NAG RAD/N/A KRIŽ A/N/K A S" * •ijč •K* lili RUSKA REKA SKOZI SANKT- PETERBURG HRVAŠKI OTOK V SREDNJI DALMACUI ČETRTI IN TRETJI VOKAL POTNIK Z VLAKOM ROMUNSKI FILOZOF IN PISEC (MIRCEA. 1907-1986) AMERIŠKI IGRALEC (JIM. "ACE VENTURAj PREBI- VALEC NASEUA ANHOVO SREDIŠČE ŠPANSKE POKRAJINE ANDA- LUZIJE BIBLIJSKA PRVA ŽENSKA LUKA OB BELEM MORJU NASTA- NJENEC V ZASIL-NEM^BIVA- VEČJI ZAPRT PROSTOR ZA JAVNE PRIREDITVE TRIK ZVUAČA IGRALEC ŠER8ED2UA KLANJE, POBIJANJE NAMIZNO PREGRI- NJALO ► HAZARDNA IGRA S KARTAMI (ZA ZMAGO SO POTREBNE KARTE V naglaraSraZljivost * ANGLEŠKI PISATEU FLEMING SUKANEC AMERIŠKI IGRALEC PACINO UZBEKISTANSKO MESTO V FERGANSKI KOTLINI LASTNINA SER rVIVA zapAtah AMERIŠKA ATLETINJA DEVERS NEKO. RUSKI VLADAR DaGO BELO LITURGIČNO OB-LAČILO DUHOVNIKOV NAGLAS GFHC.NA KATEREM STOJI ŠTANJEL A MESTO V POITOUJU V ZAHODNI FRANCIJI ZORANA ZEMLJA SL. ZDRAVNIK STOMATOLOG (VALTER, 1913-1980) SAMICA OSLA ESTONSKO UNIVERZI- srIKIŽe EVROPSKA DEŽELA BOHINJSKEM JEZERU KATARINA IVANOVIČ NEVARNA PADAVINA V OBLIKI VEČJIH LEDENIH ZRN NEM.-NIZO-ZEMSKA REKA. ROER INKOVSKI BOG SONCA PODELITEV IMENA KRAD- UIVKA ZNAČILEN PRIMEREK VRSTE AMERIŠKI REŽISER GROSBARD OTAKAR VAVRA PLIN KI NAS ŠČITI PRED UV-ŽARKI RUSKI ŠAHOVSKI VELE- MOJSTER (VLADIMIR) PONOS. DOSTO- JANSTVO MAJHNA NJIVA ZGODNJE- SREDNJE- VEŠKI VZHODNI SLOVANI DEL CEPCA. S KATERIM SE UDARJA ČINGIZ AJTMATOV PRIPRAVIL RAZVED- RILO Vicoteka Gospa, ki je na obisku, vpraša prijateljičino hčerko: - Torej, mala, kaj boš počela, ko boš tako velika kot mama? Deklica brez razmišljanja izstreli: - Hujšala, gospa! 'k 'k 'k ✓JS /JN /|\ Srečata se prijateljici in ena od njiju vpraša: - Povej mi, kako je bilo na počitnicah v Avstriji. Si uživala v čudovitem razgledu? - Niti ne, ji nejevoljno odgovori vprašana. Tiste visoke gore so mi bile v napoto... sls /"fs /fs /Js 'T' /T' - Ah, ženske! vzdihne nepopravljivi osvajalec ženskih src v pogovoru s prijateljem. Če bi zdaj imel ves denar, ki sem ga potrošil zanje... - Kaj bi storil? zanima prijatelja. - Si lahko predstavljaš, za koliko drugih bi ga lahko porabil? /tn Na Škotskem starejši lekarnar poučuje sina, ki bo kmalu prevzel družinski posel: - Ne pozabi, Ted! Kadarkoli stranki prodaš sirup proti kašlju, ji moraš predpisati tudi kontrolo urina! - Zakaj pa, oče? - Ker boš tako dobil stekleničko nazaj! SLOVARČEK- ANTOŠIN: ruski šahist ASEB: luka v Eritreji FERGANA: mesto v Uzbekistanu KRUŠIČ: slovenski stomatolog NIORT: francosko mesto čel Kobilice selke ali saranče v ogromnih oblakih, ki dobesedno zatemnijo sonce, pri-vršijo nad deželo in jo dobesedno opustošijo. Stoti-sočglave množice kobilic, nagnetene na majhnem prostoru, zalegajo jajca, in to vsaka do 150 jajčec. Po devetih mesecih mrgolijo nepregledne množice mladih kobilic, ki se - še brez kril - odpravijo na pot. Po treh tednih že skačejo tudi več kot pol metra daleč in napravijo že po deset kilometrov na dan. Ko odrastejo, jih ne more nič več ustaviti niti uničiti. Odrasle kobilice selke so namreč tako neverjetno žilave, da lahko dolgo stradajo in še dlje vzdržijo pri najbolj skromni hrani. Njihova odtrgana glava na primer še dvajset ur grabi s čeljustmi, obglavljeni trup pa še ure in ure skače ali se celo pripravi k paritvi. + Nagraflna l DOUTON - §CajJrizer Tjasauja Ime in priimek frizerja/ke in frizerskega salona /Jme in priimek glasooalca/ke "• ■■■ ^ TURISTIČNE SOBE APARTMAJI 1.varianta: Moravske Toplice + Budimpešta + Moravske Toplice 2 + 3 + 2 dni, polpenzion + ogledi + 2x svečana večerja + vozovnica, samo 39.900,00 SIT 2.varianta: 6 + 1 dni Moravske Toplice, polpenzion + 1 x fpm Dolga ulica 1 svečana večerja, samo 35.900,00 SIT iHlHMr 9226 Moravske Toplice 3.varianta: Moravske Toplice od 30.12.02 do 1.1.03, 3 dni mmm 2X nočitev z večerjo (lahko z lastno postelnjinoj, samo 11.900,00 SIT SILVESTROVANJE - NOVO LETO 2003 od 28.12 -3.1.2003 Tel: 02/526 14 34 GSM: 041/404 648 LIKOF H----- ISKRICE IGORJA GOŠTETA PRVO VPRAŠANJE V imenu konstruktivne opozicije občinskega sveta Zagorje (sestavljajo jo pet svetnikov iz vrst SLS, NS.i in SDS) je Slavko Jelševar na konstitutivni seji novega občinskega sveta zastavil vprašanje, ali je lahko član občinskega sveta nekdo, ki prejema plačo iz občinskega proračuna. Odgovor bodo svetniki prejeli na naslednji seji. Kot nam je uspelo izvedeti, je opozicija "ciljala" na Janeza Groboljška iz vrst LDS. No, počakajmo na odgovor. ZAGORSKI SUPERMAN GRE VESEL V NOV MANDAT Novo-staro pečeni zagorski župan Matjaž Švagan-Superman je na taisti seji izrazil veselje, da seje oblikovala konstruktivna opozicija. Manj bi bil vesel, če bi bilo v njej več članov. Z le petimi bo-do pa že shajal-i. ŽIGA BO POMAGAL BOGDANU "Po svojih močeh mu bom pomagal, če bo le želel moje pomoči," je dejal nekdanji župan Trbovelj Ladislav Žiga Žgajnar. Nekateri, ki z njegovim delom niso bili najbolj zadovoljni, se bojijo, da bo novemu županu Bogdanu Baroviču res pomagal. NOVA METLA V KS KISOVEC V Kisovcu sc je v svetu KS zgodil manjši "udar". Svetniki so za prvega med enakimi izbrali Saša Anžurja (SLS) in ne Marjana Kovača (LDS), kije zadnja leta, ko je bil Kisovec deležen prenove (telovadnica, skakalni center, Era, Pošta, plinifikacija ...), uspešno opravljal delo predsednika sveta KS. ČAS JE ZA TEMELJIT RAZMISLEK IN ZA ANALIZO Verjetneje to najpogostejša misel volivcev pomladnih strank (SDS, SLS, NS.i) v Zasavju (Zagorje, Radeče, Litija, Šmartno pri Litiji, Trbovlje, Hrastnik), ki z doseženim volilnim izplenom nikakor ne morejo biti zadovoljni. Mogoče so lahko še najbolj zadovoljni v SLS, ki je v omenjenih šestih občinah prejela 15 mandatov. Ne pa v SDS, ki ima le 11 mandatov, še najbolj pa je razočarala NS.i z le šestimi mandati. Slednji se sicer lahko tolažijo, da so novinci lokalnih volitev, vendar to za tiste, ki vedo, da so njihove liste sestavljali predvsem nekdanji člani SKD nikakor ni tolažba. Prej hud udarec. Hud udarec za omenjene pomladne stranke je tudi dejstvo, da so bile tudi pri županskih volitvah neuspešne, ponekod volivcem celo svojega kandidata niso ponudili (Zagorje, Radeče), pa tudi to, da niso znale izkoristiti (vsaj v Trbovljah in Zagorju) počasen padec priljubljenosti LDS, ki je samo v teh dveh mestih izgubila štiri mandate. To je vsaj na županskih, pa tudi svetniških volitvah znal izkoristiti Bogdan Barovič in njegova SNS . Kar pa je slaba alternativa (pre)močni LDS. Ampak, če druge, boljše ni.... Igor Goste na^ Sl I I MVKOKtOJCfJlE Ih OIStFtmiCUO IMŽRCUC, M, Slovenska cesta 58. 1514 Ljubljana let n c -rmiohat 5255 ^$4 (Bi 1232 38 U ^leklm-lubljana.si jnfefl&hfckns 4ju fclj&ričLSi "'V' tifl? r: y ^ -4 r Ik|i m l Dober tok T 2 a e 3 Preteklost družbe Eti Izlake je več kot pol stoletja rasti, so uspešna prizadevanja za vsakršno odličnost. Zato je naše ime dobilo pomen v različnih delih Evrope, postalo prepoznavno v številnih državah sveta. Velika gospodarska družba hočemo ostati tudi v odnosu do okolij, v katerih živimo in delamo. Iskreno želimo, da bi se vsem nam še naprej vrstila dobra leta. Zato naj bo leto 2003 prijazno, ustvarjalno, srečno. Kolektiv ETI d. d. Izlake Pripis: Letos smo denar za čestitke namenili v dobrodelne namene. Pakel premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kot tudi že sklenjena zavarovanja. Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov: • s paketom pridobite paketni popust, • vsa zavarovanja sklenete hkrati, • izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje. Tako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse. Pripravljeni na vse. triglav premoženje zavarovalnica triglav,d.d. NOVO v spletni posloval | Celje - skladišče AD-Per 6/2002 5000011698,25 klik.nlb.si COBISS o Komitentom Banke Zasavje so odslej v spletni poslovalnici Klik NLB poleg dosedanjih možnosti: • vpogled v stanje in promet na računih, ■ plačevanje obveznosti in prenosi sredstev med računi, • naročilo na poslovanje z mobilno banko Moba NLB in naročilo na redno prejemanje informacij (SMS sporočil) o stanju na tekočih računih na mobilni telefon, ■ pošiljanje in prejemanje sporočil iz banke, • pregled arhiva dejavnosti v Kliku NLB, ■ nastavitev Klika NLB in ■ blokada poslovanja v Kliku NLB, na voljo tudi: • naročanje čekovnih blanketov, ■ zahtevek za odobritev osebnega limita na tekočem računu in spremembo limita porabe po plačilni kartici, • odpiranje in ukinitev trajnih pooblastil, • napoved dvigov večjih zneskov gotovine, ■ zahtevek za nakazilo in prevzem gotovine prek sistema VVestern Union, ■ zahtevek za izdajo plačilnih kartic, • vezava depozita in prekinitev podaljševanja vezave depozita, ' naročilo obrazca za posojilo, ■ naročilo obvestila o pokojnini in ■ prijava dodatnega delovnega računa oz. sprememba temeljnega računa. https://kiik.nib.si Tako preprosto je to fO j banka zasavje \_____' Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Trg revolucije 25 c, Trbovlje