/Primrsld Št. 32 (15.134) leto 11. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 _ GORICA - Drevored 24 moggto 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1500 UR POŠTNNA PLAČANA V GOTOVN SPH). IN ABB.POST.GR. 1/50% ČETRTEK, 2. FEBRUARJA 1995 Rojstvo vlade, konec premirja Vojmir Tavčar Nova italijanska vlada, ki jo vodi Lamberto Dini, je povsem opolnomočena. Po poslanski zbornici je pre-mieru in njegovi ekipi včeraj izrekel zaupnico tudi senat Na prvi pogled bi se lahko zdelo, da se je vse izteklo po predvidenem scenariju, saj so politične sile, ki so že v zbomid podprle Dinijevo vlado, imele v zgornjem domu italijanskega parlamenta solidno vedno. Toda po enem od tistih paradoksov, ki so tako značilni za italijansko politično dogajanje v zadnjih letih, se je parlamentarna osnova, ki je omogočila rojstvo Dinijeve vlade, zaCela razdvajati Prav v trenutku, ko je dosegla svoj glavni dlj in ko desničarski kartel Silvia Berlusconija in Gianfranca Finija postavlja svojo zahtevo Po predčasnih političnih volitvah v manj ultimativnih tonih kot V poslanski zbomid. Severna liga, Ljudska stranka in progresisti so včeraj soglasno podprli Dinijevo vlado, toda vzdušje med strankami, ki so zrušile Berlusconijevo vlado in so se uprle predčasnemu razpustu parlamenta, se je skalilo in kooperativnost prejšnjih tednov je nadomestila nezaupljivost Vsem komentatorjem je bilo jasno, da je ravnovesje sil na italijanski politični sceni zelo labilno in da se po kongresu Severne lige (predviden je za konec Prihodnjega tedna) in z merjenjem mod v Ljudski stranki lahko v nekaj tednih marsikaj spremeni. Nihče pa ni pričakoval mk° hitrega zasuka, kot ga j® povzročil tajnik Ljudske f^mnke Rocco Buttiglione, ki se je takoj po koncu kongresa v Fiuggiju zaCel približevati desnid. V Ljudski stranki zaradi tega zasuka vre in razne strankine duše se pripravljajo na oster spopad. Od izida tega merjenja moti bo odvisno marsikaj, saj bi se lahko zgodilo, da bi desnosredinske sile lahko spet imele vedno, če bi se Ljudska stranka povezala z njimi. Kako bo vse to vplivalo na kongres Severne lige? Kako bo vplivalo na vzdušje med strankami, ki podpirajo Dinijevo vlado? Na odgovor bo treba počakati še nekaj časa. Nove napetosti vsaj v prvih tednih najbrž ne bodo vplivale na delo Dinijeve vlade, ker se vsi zavedajo, da so nekateri ukrepi za zajezitev gospodarske in družbene krize nujni. Političnega premirja, zaradi katerega je Dinijeva vlada nastala, pa bo zelo verjetno že v kratkem konec. a Senat izglasoval zaupnico I Dini ju z veliko večino RIM -Senat je vCeraj izglasoval zaupnico vladi Lamberta Dinija. Z zaupnico zgornjega doma italijanskega parlamenta (191 glašov za, 17 ne in 2 vzdržana) je vlada povsem opolno-mocena. Dinijevo vlado so podprli progresisti, LS in SL, medtem ko se senatorji Kartela svoboščin niso udeležili glasovanja. V repliki je premier poudaril štiri glavne programske obveze svoje vlade in branil predsednika republike. V odgovoru na posege nekaterih senatorjev je Lamberto Dini dejal, da je njegova vlada pripravljena preučiti problematiko manjšin s tvornim pristopom. Na problematiko slovenske manjšine je premiera opozoril predsednik progresistiCnih senatorjev Ce-sare Salvi. Na 3. strani ■ Načrt za zaprtje slovenske I osnovne šole v Pevmi GORICA - Občina in šolsko skrbništvo pripravljata načrt za racionalizacijo šolstva v Gorici. V njem je proti vsakemu pričakovanju predvideno tudi zaprtje slovenske osnovne šole v Pevmi. Skupno je v pripravljalni študiji predvideno zaprtje štirih osnovnih šol. Toda, medtem ko se za tri italijanske šole sklicujejo na neprimernost poslopij in koristnost združitve malo od- daljenih šol z majhnim številom uCencev, za šolo v Pevmi te utemeljitve ne morejo veljati. Šolsko poslopje namreč ne potrebuje popravil. Solo hočejo zapreti in učence premestiti v Gorico v Ul. Brolo enostavno zato, ker se jim 25 uCencev zdi premalo, da bi občina vzdrževala še eno slovensko osnovno šolo. Na 9. strani STRASBOURG / NOV MEDNARODNI DOKUMENT O ZAŠČITI MANJŠIN_ 21 dižav Sveta Evrope podpisalo konvencijo o narodnih manjšinah Med podpisnicami tudi Italija - Za Slovenijo je listino podpisal minister Thaler Romoli pa ponuja »pol Maccanica« GORICA - Senator Forza Italia Ettore Romoli ponuja slovenski manjšini osnutek zaščitnega zakona, ki bi ga lahko ocenili kot »pol Maccanica«. Besedilo se namreč sklicuje na Maccanicov osnutek, je pa še bolj restriktivno in omejevalno. Tako Romoli ne dopušča nobenih jezikovnih pravic v tržaški in goriški občini, uvaja obvezno preštevanje manjšine šest mesecev po odobritvi zakona, naši rojaki v videmski pokrajini pa so še vedno samo prebivalci slovanskega izvora. Na 10. strani VREME / IZBOLJAŽNJE V NEMČIJI, FRANCIJI IN BELGIJI Svetopisemski beg 300.000 Nizozemcev HAAG, BERLIN, PARIZ, BRUSELJ - Medtem ko se je včeraj položaj v Nemčiji, Franciji in Belgiji izboljšal, je beg Nizozemcev s polderjev ob ren- skem rokavu Waal in ob drugih rekah zadobil svetopisemske razsežnosti. Do včerajšnje zore se je izselilo 240 tisoč ljudi, včeraj dopoldne so z območja pri vasi Ochten prisilno izselili še 22 tisoč ljudi, ker je v dveh krajih začel popuščati 200-metrski nasip na VVaalu, popoldne pa še 27 tisoč ljudi iz Gel- derlanda in 9.600 ljudi s polderjev pri Gorinchemu in Boven-Hardinxveldu. Na vseh nasipih so vojaki (telefoto AP), ki jih utrjujejo in z vrečami peska skušajo preprečiti, da bi se morebitne špranje razširile. Do jutra se bo z ogroženih nizozemskih območjih izselilo že 300 tisoč ljudi, tako da rušenje nasipov vsaj ne bo povzročilo človeških žrtev, kot se je to zgodilo leta 1953. Kot rečeno, so se Nemci včeraj končno oddahnili, saj so začele vse nemške reke upadati. Doline Rena, Maina, Fulde in Neckarja so še poplavljanje, a najhujše je mimo, ker meteorologi ne napovedujejo hujših padavin. Kritično pa je še vedno v spodnjem toku Rena na meji z Nizozemsko, kjer so s kmetij in iz vasi pri mestu Kleve iz previdnosti izselili že 8.000 ljudi in 12.000 glav živine. Podoben položaj je tudi v Franciji, kjer je prav tako najhujše mimo, kritično je v Ardenih, kjer je mesto Charleville-Meziere še vedno odrezano od sveta. Meuse (Maas) se je tudi v Belgiji vračala v svoje bregove. Na 21. strani STRASBOURG - Predstavniki 21 držav so včeraj podpisali okvirno konvencijo o zaščiti narodnih manjšin. Med podpisnicami so tudi Italija, Slovenija, Avstrija in Madžarska, nista pa konvencije podpisali Nemčija in Francija. Sedaj bodo morali konvencijo ratificirati parlamenti vseh držav, nakar bo postala za podpisnice obvezujoča. Za slovenskega zunanjega ministra Thalerja je bil včerajšnji podpis tudi prvi mednarodni akt po ozvolitvi. Thaler se je med drugim pogovarjal s predsednikom parlamentarne skupščine Sveta Evrope Miguelom Angelom Martinezom (na sliki). Martinez je slovenskega ministra podrobno seznanil s svojim nedavnim pogovorom z novim italijanskim premierom Lambertom Dinijem. Martinez in Dini sta namreč govorila tudi o Sloveniji. »Moram reči, da so bile informacije dobre, morda celo spodbudne, vendar je to treba preveriti tudi v neposrednih pogovorih,« je še dejal Thaler. Na 13. strani Volk dlako menja STRASBOURG - Bo že res, da volk dlako menja, slabih navad pa se ne iznebi. V parlamentarni skupščini Sveta Evrope so, sicer platonično (kajti to telo ima samo posvetovalni glas), glasovali o konvenciji Sveta Evrope o zaščiti narodnih manjšin. Načelnih poslanske skupine Nacionalnega zavezništva Pietro Mitolo pa je, v brk nedeljski »preobrazbi« te stranke na kongresu v Fiuggiju, glasoval proti tej listini. Predstavniki levice Giovanna Molinari, Piero Fassino in Galileo Guidi ter južnoti-rolski poslanec Siegfried Brugger so seveda javnost opozorili na tako zadržanje, ki »demantira v Fiuggiju izrečena stališča in stranko izključuje iz konteksta evropskih demokracij.« Danes v Primorskem dnevniku Razdvojenost Ljudske stranke Buttiglionejev dialog z desnico razdvaja Ljudsko stranko, v kateri komponente merijo moči. Stran 2 Huda degradacija pri Žavljah Medtem ko se krešejo mnenja o uresničitvi plinskega terminala v Zavijah, ondotno območje v vsakem pogledu propada. Kdo in kdaj ga bo bonificiral? Stran 4 Opčine: nejasna usoda Parka miru V deželnem svetu je včeraj tekla beseda o usodi openskega strelišča in o načrtovanem Parku miru, na katerega domačini Čakajo že vrsto let. Stran 5 Italija med hudo zadolženimi Agencija Standard and Poor’s je potrdila, da spada Italija v pogledu dolgoročne zadolženosti v drugo skupino držav na ustrezni svetovni lestvici in da perspektive niso ugodne. Stran 11 Predstavlja se drugo Zrno Pri tržaški Zvezi slovenskih kulturnih društev je izšla druga številka glasila Zrno, ki tokrat prinaša tudi vrsto povsem praktičnih nasvetov za »nepridobit-niška združenja«. Stran 15 NOVICE Dini gre h Clintonu RIM - Glasnik predsedstva vlade Mauro Masi je potrdil, da se bo predsednik vlade Lamberto Dini na poti v Toronto, kjer se bo udeležil zasedanja G7, ustavil za kratek Cas v VVashingtonu, kjer bo gost ameriškega predsednika Billyja Clintona na kosilu. Dini bo v Beli hiši jutri opoldne, jutri zvečer in v soboto pa bo v Torontu. Obsodili bivšega deželnega tajnika PSI Giannija Brava VIDEM - Bivši deželni tajnik PSI in bivši predsednik videmske Trgovinske zbornice ter sedanji predsednik Servisnega centra za mednarodno sodelovanje Informest Gianni Bravo se je včeraj pred sodnico za preliminarne preiskave iz Vidma Angelico Di Silvestre dogovoril za kazen v višini 17 mesecev pripora pogojno zaradi podkupovanja. Tudi njegov brat Enzo se je dogovoril za višino kazni in sicer za 16 mesecev pogojno. Oba sta se znašla pred sodnimi oblastmi zaradi izsiljevanja, ki ga je po preiskavi odkrilo pordenonsko sodstvo. Gianni Bravo je od gradbenega podjetja Rizzani-de Eccher iz Vidma zahteval in prejel nekaj sto milijonov lir, ki mu jih je izročil upravitelj podjetja Claudio de Eccher. To vsoto je zahteval -po obtožnici- v zvezi z dodeljevanjem zakupov, ki jih je Gianni Bravo kot tajnik PSI lahko podprl, ali pa ne. Brat Enzo pa je bil vpleten, ker je od Claudia de Eccherja kasiral- plačilo faktur in tako prejel »krivičen zaslužek« v višini 80 milijonov lir. Sodnik za preliminarne preiskave je sprejel teze branilcev Businella in lesuja ter spremenil kaznivo dejanje v podkupovanje; mnenja je namreč bil, da so bile vsote denarja, ki jih je Bravo prejel, uporabljene za plačilo drugih, neznanih oseb. Kazen je bila za oba brata pogojno suspendirana. Neapelj: zasledovali so ga med množico in ga ubili NEAPELJ - Plačani morilci so v včeraj malo pred 18. uro, v Ul. Milano, v okolici Secondigliana, ubili 42-letnega Nicolo Varrialeja. Po prvih policijskih preiskavah o zasedi se je Varriale vozil v lastnem wolkswagnu passat, ko se je zavedel, da mu sledijo plačani morilci. Zapustil je avtomobil in poiskal skrivališče v neki bližnji pralnici. Plačani morilci pa so ga izsledili in ga s strelom v glavo ubili ter zbežali. Zasledovanju in umoru je sledilo na desetine mimoidočih. Giuliano Ferrara prekinil sodelovanje z Berlusconijem RIM - Glasnik Berlusconijeve vlade Giuhano Ferrara ne bo nadaljeval »političnega sodelovanja« z bivšim predsednikom vlade in stranke Forza Italia. Vest je sporočil sam Ferrara s tiskovnim sporočilom. V njem je zapisal, da ga je sam Berlusconi vljudno zaprosil za politično sodelovanje. Sam pa je vljudno odklonil in Berlusconiju »v celoti potrdil svoje osebno spoštovanje in solidarnost zaradi nasilne kampanje, katere žrtev je bil bivši predsednik vlade«. Giuliano Ferrara je tudi dodal, da strankarska politika ni njegov poklic že veC let. RIM / ZARADI BUTTIGLIONEJEVEGA DIALOGA Z DESNICO Polemika v Ljudski stranki se stopnjuje Kartel svoboščin navdušen, D'Alema razočaran MILAN - Brat bivšega predsednika vlade Paolo Berlusconi je bil včeraj popoldne spet na milanskem sodišču, kjer ga je tožilec Ghe-rardo Colombo dve uri in pol zasliševal. Preden je v spremstvu svojih odvetnikov Do-minionija in Virga zapustil sodišče, je sam povedal novinarjem, o Cem so ga sodniki spraševali: najprej o njegovem mestu v grupi Fi-ninvest, nato pa o nakupu nogometaša Lentinija. Glede slednjega je Paolo Berlusconi zanikal, da naj bi bil Milan izplačal deset milijard lir »na Crno«, Ceš da že »uradna« vsota 18 milijard in pol je bila po njegovem mnenju previsoka. Vsekakor pa je Paolo Berlusconi posredno potrdil, da na milanskem tožilstvu Skušajo ugotoviti, ali je imel Fi-ninvest »Crne sklade«, ki naj bi že bili povod za nov vpis tako Paola kot Silvia v seznam oseb pod preiskavo. Prav zato je verjetno, da bodo milanski sodniki v prihodnjih dneh spet zaslišali tudi bivšega predsednika vlade. RIM - Italijanska politična scena se Se ni stabilizirala. Padec Berlusconijeve vlade in prizadevanja za rešitev vladne krize niso utrdile vezi med strankami, ki so se zavzele, da bi se izognili predčasnim političnim volitvam. Po enem od tistih paradoksov, ki so tako značilni za italijansko . dogajanje, je prav uresničitev prvega skupnega cilja -zaupnica Dinijevi vladi, zrahljala sodelovanje med strankami. Glavno vlogo v zopetnem premešavanju političnih kart ima tajnik Ljudske stranke Rocco But-tiglione, ki se je v teh dneh večkrat srečal z voditeljem Forza Italia Silviom Berlusconijem in ki je uvedel strategijo dialoga s Finije-vim Nacionalnim zavezništvom. Buttiglionejeva pozornost do italijanske desnice, ki se je po njegovi oceni s kongresom v Fiuggiju osvobodila navlak fašizma in dokončno pristala na demokratičnem bregu, je razdvojila stranko. Medtem ko se levo strankino krilo, ki ima večino v parlamentarnih skupinah, pripravlja na spopad v vsedržavnem svetu, ki se bo sestal ob koncu prihodnjega tedna, so se voditelji na krajevni ravni angažirali v podpori tajnikovih izbir. Buttiglione je prepričan, da ima v stranki še vedno večino in da se je v tem času celo okrepilo tisto krilo, ki ga je izvolilo za tajnika. Dodal je, da ne bi želel spopada v stranki, ampak bi raje imel dialog. Predsednik senatorjev Ljudske stranke Nicola Mancino, ki ostro nasprotuje zavezništvu s konservativno desnico, pa je tajnika posvaril; »Skupen trezni razmislek bi lahko utrdil enotnost stranke, enostranske izbire pa bi vodile v razkol.« Buttiglione je v pogovoru z novinarji dejal, da sta Ljudska stranka in Nacionalno zavezništvo dve različni sili, vendar je dialog med njima potreben, ker je »svoboda obem skupna vrednota in jo želita braniti«. Napetost pa je skušal zmanjšati s trditvijo, da so v novi situaciji postale desnica, levica in tudi center preživele politične kategorije, ki jih je treba preseči. V tej previdni oceni je tajnika Ljudske stranke podprl samo tajnik Nacionalnega zavezništva Gian-franco Fini, ki je dejal le, da »se je dialog z LS šele začel«. Veliko manj diplomatski je bil koordinator Forza Italia Cesare Previti, ki se je pobahal, da je »Buttiglione naredil pomembne korake nam naproti in mi ga sprejemamo«. Navdušen je bil tudi predstavnik KDC Carlo Giovanardi, ki je pohvalil Buttiglio-nejev pogum. Na nasprotnem bregu tajnik DSL Massimo D’Ale-ma ni prikril svojega razočaranja. »Hotel je zgraditi veliki center, rodila pa se je desna sredina,« je dejal D’Alema, ki je ocenil Butti-glionejeve poteze za nespretne. Tajnik DSL je napovedal, da bo levica pohitela z oblikovanjem levosredinske koalicije in se pohvalil, da je reformistična levica vendar privabila k sodelovanju del centra. Novi pretresi bodo, paradoksalno, najbrž oddiji-li možnost predčasnih volitev. Tako na levi kot na desni se mora stanje nekoliko ustaliti, preden kdorkoli lahko tvega politične volitve. Tajnik Ljudske stranke Rocco Buttiglione (telefoto AP) Paola Berlusconija ponovno zaslišali Mladi odslej lažje do dela? RIM - Predstavniki Confindustrie ter sindikanih organizacij CGIL, CISL in UIL so dosegli vCeraj sporazum o reformi oziroma prilagoditvi terminskih pogodb za poklicno usposabljanje iz leta 1988 poznejšim zakonskim določilom. Po novem bo šlo za tri pogodbene zvrsti, odvisno paC od poklicnih profilov, ki jih izbira dela potrebna mladina. Dogovorili so se tudi za ustanovitev nove strogo pariteticne delniške družbe za poklicno usposabljanje mladih ter za mladinsko delo na področju higiene in varnosti. Tako industrije! kakor sindikalisti so spričo doseženega sporazuma izrazili veliko zadovoljstvo. Obe strani poudarjata, da bo poslej mogoče učinkoviteje usmerjati študirajočo mladino v poklice, po katerih je največje povpraševanje, tudi sicer pa preprečevati osredotočanje delovne sile na zasičena področja. Skratka, to naj bi bil prvi korak na poti brzdanja nezaposlenosti, a po mnenju marsikaterega sindikalista tudi dragocen kamenček za iz-gotovitev mozaika, ki se mu pravi »socialni pakt med vlado in sindikati za pospešitev zaposlovanja«. KLJUB ŠTIRIM RAZSODBAM USTAVNEGA SODIŠČA Upokojencem ne bodo izplačali zaostankov INPS nima denarja - Potrebovali naj bi 32 tisoč milijard lir TRST - Nenapisano pravilo se ponavlja: državljani morajo strogo spoštovati roke ter poravnati brez zamude razna davčna bremena in druge pristojbine; če pa uveljavljajo kak kredit, lahko državna uprava ali državni zavod odlaša v nedogled z izplačilom dolgovanih zneskov. To je primer kakih milijon upokojencev, ki imajo na osnovi štirih polnomoč-nih razsodb Ustavnega sodišča pravico do dozorelih zaostankov, ki naj bi po oceni zavoda INPS znašali kar 32 tisoč milijard lir. INPS pa sploh ne razpolaga s potrebnimi sredstvi in ni v proračunu za leto 1995 predvidel niti delnega kritja tega dolga. Berlusconijeva vlada je kljub opozorilom spregledala to vprašanje in sploh ni vzela v pretres možnosti, da bi finančnim manevrom zagotovila sredstva za krpanje te »pokojninske luknje«. INPS je dolžan izplačati zaostanke upravičencem, ki so bili prikrajšani v naslednjih štirih primerih: 1) če imajo poleg lastne tudi družinsko pokojnino po preminulem zakoncu, ki je prejemal minimalno pokojnino, in mora zavod odmeriti 60 odstotni delež pokojnine v izplačilo na dan smrti, ne pa 60 odstotkov nižje realne pokojnine na osnovi plačanih prispevkov; 2) oktobra leta 1983 bi INPS moral zamrzniti in ne znižati znesek na eni izmed dveh minimalnih pokojnin upravičenčev, ki imajo nizke dohodke; 3) Ustavno sodiSCe je razsodilo, da ni za izračun pokojninskega povprečja starostne pokojnine vselej merodajna plača v zadnjih petih letih, ampak mora INPS upoštevati morebitne višje prejemke iz prejšnjih let; 4) odvisni delavci v kmetjskem sektorju imajo pravico do ovrednotene odškodnine v primeru brezposelnosti. Kako se bo zadeva sedaj razpletla, je težko napovedati. Upokojenci upravičeno zahtevajo, naj jim INPS nemudo- ma izplača zaostanke in grozijo s pravo poplavo pritožb vse do uveljavljanja legitimne pravice preko sodnega postopka. Nova vlada se o tem tako težkem zalogaju ni izrekla in bo to breme najbrže vključila v sklop nameravane pokojninske reforme. Realno lahko pričakujemo, da bodo zaradi obsežnosti dolga izplačali zaostanke razčlenjeno po obrokih v razdobju nekaj let. Sindikalne organizacije glasno zahtevajo, naj vlada omogoči takojšnje izplačilo zaostankov: sredstva bi lahko pridobila iz »davčnega kotla«, z na-vitjem prispevne stopnje ali pa z izdajo posebnih državnih certifikatov. (B) UMOR / SPAGNOLO Obdukcija potrdila: en zabodljal je bil dovolj... Sodnik za predhodne preiskave potrdil aretacijo Barbaglie zaradi namernega umora - Danes pogreb GENOVA - Po pičlih desetih minutah razprave je genovski sodnik za predhodne preiskave Gior-gio Ricci potrdil aretacijo 18-letnega Simoneja Barba-glio, mladeniča, ki je v nedeljo do smrti zabodel 25-letnega navijača Genoe Vincenza Spagnola. Obenem je tudi potrdil obtožbo namernega umor in tudi prepiranja. Morilca, ki sedi v zaporu v Chiavariju pri Genovi, je spet zaslišal javni tožilec Massimo Terrile. Po mladeničevih izjavah sodec in po izsledkih obdukcije kaže, da Barbaglia umora ni naklepal. Sodniku je povedal, da je v nedeljo prispel s skupino prijateljev pred tisti del stadiona, ki so ga zasedli domači navijači. Tu naj bi mu začela skupina domačinov grozi- ti. Barbaglia je zbežal, naenkrat pa se je ustavil in potegnil iz žepa nož, ki si ga je bil v Milanu izposodil pri prijatelju mladoletniku. To je storil le, da bi prestrašil zasledovalce, je zatrdil sodniku. Ko se mu je eden od njih približal in dvignil pest, ga je zabodel v trebuh. Zatem je spet zbežal, na stadionu dohitel prijatelje, zamenjal z mladoletnikom kapo in jopico, da bi ga policija ne prepoznala. Obdukcija trupla Vincenza Spagnola naj bi -vsaj kar se tiče vbodljaja -potrdila mladeničevo verzijo. Sodni zdravnik naj bi ugotovil, da je morilec zabodel nož v žrtev od spodaj navzgor, tisti edini za-bodljaj pa je bil smrtonosen. Barbaglio so vCeraj obi- skali starši. Po izjavah njegovega odvetnika, je mladenič zelo potrt, Sele sedaj naj bi se začel zavedati, kaj je pravzaprav storil. PonoCi je napisal pismo, v katerem prosi umorjenega Vincenza Spagnola odpuščanje. Mladoletni M.G., ki je posodil morilcu nož, je zaprt v zaporu za maldolet-nike Beccaria v Milanu. Obtožen je sodelovanja pri umoru. Vincenza Spagnola bodo pokopah danes. Koordinacijski odbor navijaških klubov Genoe je pozval navijače, naj ob mi pogreba izobesijo klubske zastave, transparente in šale z okenj in balkonov, za nedeljo pa je sklical srečanje koordinacijskih odborov vseh navijaških klubov A lige, z izjemo Milanovih, seveda. ITALIJA / Z GLASOVI PROGRESISTOV, LJUDSKE STRANKE IN SEVERNE LIGE Senat z veliko večino izglasoval zaupnico RIM - S 191 glasovi za, 17 ne in 2 vzdržanima je senat včeraj izglasoval zaupnico vladi Lamberta Dinija. Izid glasovanja v senatu ni bil v dvomu, saj 80 v zgornjem domu stranke, ki so podprle Di-nijevo vlado, imele krepko večino. Kljub vsemu Pa je rezultat zanimiv, saj kaže, da je v senatu Di-Mjeva vlada dobila veC glasov, kot jih je pričakovala, medtem ko ji je v Poslanski zbornici nekaj predvidenih glasov zmanjkalo. Za zaupnico so glasovali progresisti, Ljudska stranka in Sever-na liga, medtem ko se predstavniki strank Kartela svoboščin niso udeležili glasovanja, proti pa so glasovali predstavniki LKP. Berlusconijevim navodilom nista sledila senatorja Francesca Scopel-litti in Sergio Stanziani L annellova federalista, izvoljena na listi FI), ki sta glasovala za vlado. Dinija Je podprl tudi predstavnik SKP Umberto Carpi, ki je od nekdaj kritičen dq sta-hšc tajnika Fausta Berti-nottija. Lamberto Diru v senatu ni bral svojega program-skega govora in je parla-nientarcem samo izročil oesedilo svoje razprave v Poslanski zbornici. Tudi zaradi tega si je premier vfieraj dopoldne vzel čas za bolj poglobljeno repliko, v kateri je odgovoril na vse bistvene pripombe senatorjev. Dini je zaCel s pozivom vsem strankam, naj nekoliko umirijo ton vzajemne polemike, predvsem pa se je zavzel za spoštljivejši odnos do predsednika republike, ki Pooseblja enotnost države m jamci za spoštovanje ustavnih določil. »Neupravičena vehementnost ne zastruplja samo odno- sov na italijanski politični sceni, ampak krni tudi podobo Italije v mednarodnih krogih in zaostruje krizo«. Kljub zahtevam Kartela svoboščin, naj jasno pove, kdaj namerava odstopiti, se premier ni odzval vabilu. Ponovil je le, da bo vlada izčrpala svoj mandat, ko bo uresničila svoj program. V tem okviru je na kratko obnovil svoje programske točke in napovedal, da bo obseg dodatnega gospodarskega manevra približno 1% italijanskega bruto proizvoda, kar pomeni, da načrtuje manever za 15 do 20 tisoč milijard lir. Delno namerava to doseči s krčenjem izdatkov, neobhodno pa bo tudi privitje davčnega vijaka. Nova bremena bo vlada skušala porazdeliti pravično. Dini je med prioritetami navedel boj proti brez-poselnosti. V nadaljevanju je pojasnil, da bodo ukrepi za enakopravnejši pristop k medijem zadevah samo radio in televizijo, novinarje pa pozval k doslednejšemu spoštovanju deontoloških pravil. Premier je zavrnil očitek, da je njegova vlada izraz »krepkih oblastniških sil«. Dejal je, da daje vladi legitimnost samo parlament z zaupnico, s spodbujanjem in z nadzorstvom nad njenim delom. Med razpravo je odjeknila tudi napetost v Ljudski stranki. Predsednik senatorjev LS Nicola Manci-no je v polemiki s tajnikom Roccom Buttiglio-nejem poudaril, da je LS sredinska stranka, ki z avtoritarno desnico ne more sodelovati. S tem si je pridobil aplavz progresista Cesareja Salvija, ki je zelo cenil to stališče. Čestitke senatorjev predsedniku vlade Diniju po prejemu zaupnice (telefoto AP) Dini: pozornost tudi do narodnih manjšin RIM - Problematika narodnih manjšin, ki je bila omenjena med razpravo v poslanski zbornici, je prišla nekoliko bolj do izraza med razpravo o zaupnici v senatu. Manjšinske probleme so v svojih posegih omenili aostanski senator Cesare Dujany in južnotirolska senatorja Karl Ferrari in Roland Riz, v glasovalni izjavi pa predsednik pro-gresistiCnih senatorjev Cesare Salvi. Premier Lamberto Dini, ki je že v zbornici govoril o zaščiti manjšin in varstvu posebnih avtonomij, je včeraj v repliki v zgodnjem domu italijanskega parlamenta dejal: »Vlada potrjuje lastno pripravljenost, da s tvornim pristopom preuči vsa vprašanja, ki zadevajo posebne avtonomije in jezikovne manjšine. Pri tem bo primerno upoštevala tudi predloge, ki so prišli do izraza v tej razpravi.« Slovensko manjšino je izrecno omenil samo Salvi. Manjšinsko problematiko je predsednik progresi-stiCnih senatorjev navezal na Evropo. Dejal je, da bo Italija »uglašena z Evropo, Ce bo znala ustrezno odgovoriti na zahteve manjšin in še zlasti slovenske manjšine, ki že desetletja Caka na ustrezen zaščitni zakon«. Do tu izjave. Kaže, da je Dinijeva vlada že povzela gradivo o zaščiti slovenske manjšine, ki ga je začel pripravljati že prejšnji minister za odnose z deželami Giuliano Urbani. Kaj vec zaenkrat o vsebini in o dodelanosti vladnih načrtov ni bilo mogoCe zvedeti. TRST / STALIŠČE PODPREDSEDNIKA DEŽELNEGA SVETA MILOŠA BUDINA »Deželni odbor FJK premalo dejaven v odnosih s sosedi« TRST - Podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin (na sliki) je bil med glavnimi pobudniki ponedeljkovega srečanja delegacij deželne skupščine Furla-nije-Julijske krajine in slovenskega državnega zbora. Srečanje je zahtevalo precej priprave, pogovori pa so bili zelo konkretni in politično obvezujoči za obe strani. Podpredsednik Budin, kako ocenjujete ponedeljkovo srečanje deželnega sveta FJK in slovenskega državnega zbora? Ocenjujem ga izredno pozitivno, ker je že samo po sebi prispevalo k utrjevanju vezi in povezovanju med obema skupščinama. Neu- glašenih not ni bilo, ce izvzamemo tiskovno noto svetovalca Liste za Trst Gian-franca Gambassinija, ki se je obregnil ob en aspekt pogovorov v zvezi s položajem slovenske manjšine. Gam-bassini očitno noče izgubiti stika s svojimi tradicionalnimi volilci. Tudi to potrjuje, da je bilo srečanje nadvse uspešno in koristno. Mislite, da bo to srečanje spodbudilo deželno vlado FJK k večji aktivnosti do odnosov s Slovenijo? To srečanje je zapolnilo tudi odsotnost oziroma premajhno dejavnost našega deželnega odbora na področju stikov s Slovenijo. Deželna vlada je očitno v veliki politični zadregi spričo znanih stališč Berlusconijeve vlade do sosednje države. S tem srečanjem je deželna skupščina prispevala svoj delež za premostitev sedanjega zastoja med Rimom in Ljubljano. Koliko Časa bo po Vašem še trajal ta zastoj? Glede tega mislim, da je bila mednarodna politika v obeh državah prevečkrat žrtvovana na oltarju notranjih pohtiCnih tekmovanj. Ohladitev v odnosih med državama škodi vsekakor v prvi vrsti obmejnemu prebivalstvu in seveda manjšinam, zato si iskreno želim premostitev sedanjih težav. Mislim, da bo v tem smislu kmalu storjen korak naprej, za kar imamo že nekaj znakov. GLOSA O slovenski zunanji politiki Jože Pirjevec S posveti, ki jih pri- —— reja Slovenski svetovni kongres, imam smolo. Na prvega, sklicanega 27. junija 1991 v Ljubljani, nisem mogel iti, ker mi je to preprečila JLA. Drugega, ki je bil organiziran prejšnji torek v zgradbi World Trade Centra in je bil posvečen zunanjepolitični usmeritvi Slovenije se, bolj banalno, zaradi gripe tudi nisem mogel udeležiti, čeprav me je tematika še kako zanimala. Ker sem za diskusijo pripravil nekaj misli, jih bom skušal nanizati vsaj v pričujoči glosi. Začel bi z ugotovitvijo, da imamo Slovenci sicer državo, ki je komaj shodila, kar pa še ne pomeni, da ne bi imeli zunanjepolitične tradicije. V različnih zgodovinskih prilikah, v katerih smo se znašli, smo na bolj ali manj zaveden naCin morali oblikovati svoje odnose do zunanjega sveta, pri Čemer smo največkrat pohlevno pazili, da svojim močnejšim sosedom ne prekrižamo poti. Ob tej previdnosti pa je v naši politični dediščini najti še drugo potezo: nagnjenje k široko zasnovanim načrtom evropskega ali svetovnega zamaha, ki a posteriori zgledajo sicer utopični, a niso brez veličine in niti brez vsebine. Spomnimo se samo na Trubarja, ki je hotel spremeniti Slovenijo v središče, od koder naj bi se širile reformistične ideje na Balkan in celo v Italijo, da o naših komunistih, prepričanih, da jim je naloženo učiti socializma in neuvrščenosti ves svet, niti ne govorimo. Sodobna slovenska zunanja politika mora biti seveda bolj pritlehna in konkretna, pri Čemer pa vendar ne pomeni, da bi se morala povsem odpovedati vsaki ambiciji. Slovenci imamo svetu marsikaj povedati: kako na primer majhen kmečki narod v borih dveh stoletjih lahko doseže kulturno in politično zrelost, kako se zna upreti imperializmu velikih sosedov, ne da bi se sam ujel v nacionalistično past, kako se zna boriti za svoje pravice, Ce živi kot manjšina v tuji državi, in kako zna ravnati z lastnimi manjšinami, ki jih ima znotraj svojih meja. Gre za velike probleme, s katerimi se bo morala soočati Evropa v prihodnjih desetletjih, v skladu z rastjo blagostanja, demokracije in samozavesti različnih narodnih skupnosti. (Po spisku, ki ga je v posebni knjigi pred kratkim objavil Times, živi na našem kontinentu približno 100 etnij, od katerih večina še ni povsem uveljavila svoje identitete.) Ce je država majhna, skratka, še ne pomeni, da bi morala imeti majhno zunanjo politiko. V tem me je prepričljivo podučila lanska izkušnja v Nobelovem inštitutu v Oslu, kjer sem imel priliko opazovati, kako to počno nadvse uspešni Norvežani. Pri njih zunanja politika ni samo stvar ustreznega ministrstva, temveč so k njenemu oblikovanju istitucionalno pritegnjeni vsi znanstveni inštituti, ki so na takšen ali drugačen način povezani z zunanjepolitičnimi problemi. Ustvaril se je tako širok organizem, ki zunanjo politiko veže na najbolj žive in razgledane razumniške kroge in ji s tem preprečuje, da bi postale domena te ali one skupine, te ali one stranke. Morda ne bi bilo odveč, Ce bi se z norveškim modelom pobliže seznanili in na primer povabili direktorja Nobelovega instituta, ki je eden od njegovih ključnih osebnosti, da nam o tem kaj pove. Zunanje politike seveda tudi ni mogoCe voditi brez usposobljenih kadrov. Po osamosvojitvi smo se Slovenci znašli v tem smislu v dokajšnji stiski, v kateri smo si pomagali tako, da smo široko segli po nekaterih kvalificiranih ljudeh v kulturi in znanosti. Očitno pa je to samo izhod v sili, ki ga bo treba premostiti z oblikovanjem poklicnih diplomatov. Naj tudi o tem spregovorim iz svoje izkušnje, kot absolvent Diplomatske akademije na Dunaju: vzgoja teh ljudi mora imeti kozmopolitske razsežnosti, pri tem pa ne sme zanemariti domačih problemov. Dobro je torej, da naše mlade pošljemo v The-resianum ali v Gorico, v Bruge in še kam, ne smemo pa dovoliti, da ne bi imeli poudarjeno slovenske vzgoje, temelječe na našem znanju in tradiciji. AFERA O PLINSKEM TERMINALU SE VLEČE ŽE POLNIH OSEM LET Dovolj čenčanja in sprenevedanja! Območje Aquile naj bonificirajo - toda kdo? Na predvčerajšnji novinarski konferenci tako imenovanega jamstvenega odbora, ki zastopa interese nasprotnikov plinskega terminala na območju nekdanje naftne Čistilnice Aquila v Zavijah, so med drugim naglasili: »Za samih trinajst delavcev, ki so ostali brez zaposlitve, pa že ne bomo gradili skladišča utekočinjenega propana!« Ob tem sta nujni pojasnilo in opazka. Pojasnilo: pri vsej zadevi ne gre samo za usodo trinajstih delovnih moCi, temveč za prihodnost 41 uslužbencev podjetja Sa-vitri iz MonteShellovega sklopa, ki so prebili že polnih osem let v prisilnem brezdelju; res pa je, da jih je ostalo 13 dokončno na cesti in bi se jih dalo ponovno zaposliti edinole z uresničitvijo podzemnih plinskih hranilnikov, medtem ko bodo drugi še naprej v dopolnilni blagajni. Opazka: izjava enega od članov omenjenega odbora je bila v najboljšem primeru ponesrečena, v najslabšem pa hudo ciniCna. Tembolj še, ker je vsakemu razumnemu Človeku jasno, da se nihče, niti sindikat, ne zavzema za terminal samo s ciljem, zaposliti trinajsterico... Ko smo že pri sindikatu, naj vnovič opozorimo na okoliščino, da se niso predstavniki CGIL, CISL in UIL nikdar izrecno ogrevali za MonteShellov ali Agipov (Seastockov) načrt, marveC so vselej samo branili delovna mesta oziroma si prizadevali za to, da bi brezposelnim tako ali drugače našli Kdo in kdaj bo bonificiral zapuščeno območje bivše rafinerije? (Foto KROMA) TRANSAKCIJA STOCK-ECKES Od zaroke do poroke Nemci utegnejo odkupiti vse delnice tržaške tovarne Za rešitev vseh problemov, ki so povezani s prenosom lastništva tovarne Stock v roke nemške družbe Eckes, bodo potrebni predvidoma kakšni trije meseci. To je povedal včeraj elan izvršnega odbora tržaške tovarne Claudio De Polo in pojasnil, da utegnejo Nemci odkupiti celo ves delniški paket Stocka. »Delničarji soglašajo tako z odstopom 51 odstotkov kakor s prodajo vseh 100 odstotkov paketa,« je dejal De Polo, ki tudi ni izključil kakšne bolj zapletene transakcije, na primer izmenjave delniških paketov. Predstavnik tovarne je zagotovil, da bo vodstvo Stocka ostalo v Trstu in da bo imelo podjetje od povezave z družbo Eckes velike koristi, »saj je nemška gru- pa za nas pravi partner za diverzifikacijo proizvodov, a tudi pravi partner zaradi zemljepisne komplementarnosti, seveda pa je potrebno pred zaključkom posla nadrobno preučiti obračune in nadaljnje perspektive obeh podjetij«. Claudio De Polo je nadaljeval in zaključil s temi besedami: »Ce bi hoteli vso zadevo poenostaviti, bi lahko rekli, da sta Stock in Eckes zaenkrat zaročena, da pa obstajajo ugodni izgledi za izvrstno poroko.« Kaj mislijo o vsem tem v krogih CGIL CISL in UIL? Sindikalisti previdno Čakajo: proti prodaji Stocka niso, da se le ne okrne zaposlenostna raven, sicer pa so mnenja, da je družba Eckes resna in solidna. NA DEŽELI Danes spet o usodi železarne Danes popoldne ob treh se bo zaCel na deželnem odborništvu za industrijo v Ul. Trento št. 2 pomemben sestanek v zvezi s skedenj sko železarno, ki se ga bodo udeležili tržaški župan Riccardo Illy, vsaj eden od treh izrednih komisarjev tovarne, predstavniki sindikatov CGIL, CISL in UIL oziroma njihovih kovinarskih organizacij FIOM, FIM in UILM ter seveda odbornik Gianfranco Moret-ton. Nekateri omenjajo, da bi na srečanju utegnili seznaniti udeležence z odločitvijo ministra Alberta Cloja, kdo naj bo kupec železarne, zelo verjetno pa se to še ne bo zgodilo. Operacijo bo treba vsekakor speljati še v tem mesecu. službo. Sindikalistov torej ni mogoče spraviti v nobenega od dveh taborov, ne med tiste, ki so za, ne med one, ki so proti plinskemu skladišču. Mimogrede: ali res ni mogoCe prizadetih delavcev vsaj začasno zaposliti na katerem od javno koristnih področij, kjer kronično primanjkuje rok in glav, da se medtem vprašanje kakor koli razreši? Po osemletnem brezumnem mečkanju z vprašanjem, Cernu nameniti zapuščene prostore, kjer se je v preteklosti vil dim iz naftne rafinerije, Človeka globoko prizadene tudi dejstvo, da prisostvujemo strahoviti degradaciji tega območja. Zeleni in druge sile, katerim je pri srcu ambientna neoporečnost, so ves ta čas pridigovali proti realizaciji plinskega terminala, niso pa postregli, kolikor nam je znano, z nobenim alternativnim načrtom. Degradacije so torej krivi tudi nasprotniki terminala. Tu se zastavlja kočljivo vprašanje, na katerega bi prav radi dobili odgovor: kdo bo speljal bonifikacijo? Tržaška in miljska občinska uprava gotovo ne, ker za to nimata denarja. Deželna vlada? Idem. Kdo torej? Očitno bi moral za to poskrbeti, kdor bi ondod uresničil kaj koristnega. Toda kdo, Ce ne ravno MonteShell in (ali) Seastock oziroma Agip? Ali pa morda tisti, ki bi radi videli tam nekakšen Disneyland ali teniška igrišča? Skratka, za nami je osem let CenC in sprenevedanja, pa tudi rjavenja rafinerije. Toda o tem nihče ne govori. Drago Gašperlin n ITALIJA - SLOVENIJA Srečanje o vozlu zapuščenih imetij Odnosi med Italijo in Slovenijo so se v zadnjem Času, kot vemo, nekoliko shladili. Eno od vprašanj na pogajanjih med Rimom in Ljubljano, ki je prispevalo k zapletu odnosov, je vprašanje takoimenovanih zapuščenih imetij. Prav o tem vprašanju bo tekla danes ob 16. uri v konferenčni dvorani zavarovalne družbe RAS na Trgu Repub-blica 1 razprava, ki jo prirejajo Novinarski krožek, dnevnik II Piccolo in revija Lettere triestine. Za okroglo mizo bodo sedli slovenski vladni predstavniki in predstavniki begunskih organizacij. Povabljeni so bili namreč predsednik slovenske vladne komisije za zapuščena imetja Tone Poljšak, slovenski konzul v Trstu Tomaž Pavšič, vsedržavni predsednik združenja Venezia Giu-lia e Dahnazia Lucio Toth, predsednik istrskih skupnosti Ruggero Rovatti, predsednik krožka Istria Marino Vocci in elan revije Lettere triestine Vladimira Kosič. ZA PREDSEDSTVO TZ V deželnem svetu podprli Donaggiovo kandidaturo zborničnega predsednika inž. giorgia Tombesija. Za Donaggiovo kandidaturo so v deželnem svetu glasovali Tanfani in Castagnoli (Severna liga), Longo (Ljudska stranka), Ritossa (Nacionalno zavezništvo), De Gioia (PSI), Compagnon (Neodvisni), Gambassini (LpT) in predstavnica komisije za enake možnosti, proti pa nihče. Budin (DSL), Monfalcon (SKP) in Mioni (Zeleni) so se vzdržali. Naj omenimo, da je svetovalska skupina DSL v petek odloCno kritizirala Donaggiovo kandidaturo. Odbor za osebna imenovanja, ki deluje v okviru deželne skupščine in mu načeluje njen predsednik Giancarlo Cruder, je z večino glasov podprl kandidaturo Adalberta Donaggia za novega predsednika Trgovinske zbornice v Trstu. Donaggia je bila na ta položaj predlagala sama predsednica deželne vlade Alessandra Guerra, ki bo morala zdaj preveriti, ali bi bilo umestno Donaggia uradno imenovati za predsednika TZ pred tem petkom, 3. februarjem, ko se bo Državni svet izrekel o prizivu dosedanjega Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst m Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višma 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 55 SIT Prednaročnina za Italijo 300.000 LIT Poštni ti. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTR1EST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12.1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FEEG ODPRTO PISMO / CGIL Gambassini in revma Predstavnik sindikata CGIL Giuliano Mauri je naslovil odprto pismo deželnemu svetovalcu Liste za Trst Gianfrancu Gambassi-niju. V njem mu dejansko odgovarja na vprašanje o konvenciji med CGIL in bolnišnico v Valdoltri, ki ga je listar vložil predsedniku deželnega sveta in odborniku za zdravstvo. Gambassini je želel izvedeti, ali konvencija bremeni italijanske davkoplačevalce. Mauri mu naznanja, da bi lahko vse podrobnosti o konvenciji izvedel, ko bi telefoniral na sindikat, kot to počenjajo številni občani, a »znana alergija do CGIL in Slovenije mu je verjetno onemogočila, da bi dvignil telefon«, je hudomušno pripisal. Konvencija ni nič drugega, kot dogovor o nudenju pomoči po določeni ceni, stroške pa mora poravnati vsak po- sameznik zase. Konvencija torej ne bremeni italijanske zdravstvene službe. CGIL se je odločila za konvencijo izključno z namenom, da bi priskočila na pomoč številnim občanom, in to predvsem starejšim, ki potrebujejo fizioterapevtske posege. S tem se lahko izognejo dolgemu čakanju, ki je značilno za tovrstno zdravniško pomoC v Italiji (od splošnega zdravniškega pregleda do specialističnega, radiološkega in fizioterapevtskega posega preteče povprečno nekaj mesecev). Mauri je svoje odprto pismo Gambassiniju zaključil s hudomušnim pripisom: »P.S.: Ce svetovalec Gambassini boleha za revmo bomo zelo radi poskrbeli, da bo okusil blagodejne učinke konvencije, ki ima le eno pomanjkljivost: zdravljenje je treba plačati v italijanskih lirah.« DEVIN / ZA PRIHODNJIH PET LET Zavod združenega sveta: novo vodstvo Zavod združenega sveta iz Devina ima za prihodnjih pet let nov upravni svet; v njem bodo nekateri prestižni predstavniki mednarodnega znanstvenega življenja kot prof. Margherita Hack z Astronomskega observatorija, prof. Luciano Bertocchi in prof. Paolo Budinich z Mednarodnega centra za teoretsko fiziko, prof. Ar-turo Falaschi z Mednarodnega centra za genetsko in biotehno-loško inženirstvo, podpredsednik Sinhrotro-na prof. Luciano Fonda in predsednik Raziskovalnega centra prof. Domenico Romeo. V upravnem svetu devinskega zavoda pa so med drugimi še prof. Romano Prodi, minister E urico Pietro- marchi z zunanjega ministrstva, dr. Sergio Ravalli, ki ga je imenoval vladni komisariat, veleposlaniki Gianfranco Facco Bo-netti, Cesidio Guazza-roni in dr. Armando Zimolo, rektorja tržaške in videmske u-niverze Giacomo Bor-ruso in Marzio Stras-soldo, izredni komisar Tržaške pokrajine dr. Domenico Mazzurco in devinsko-nabrežin-ski župan prof. Gior-gio Depangher. Na zasedanju upravnega sveta je rektor Zavoda David Sutcliffe podal obračun o številnih dejavnostih, ki so jih izpeljali med akademskim letom in orisal bodoCe načrte. Med temi je treba v prvi vrsti omeniti mednarodno konferenco, ki bo v Devinu od 30. marca do 1. aprila na temo “Mednarodno izobraževanje na preduni-verzitetni ravni. Sodelovanje med Vzhodom in Zahodom". Konferenca se bo odvijala pod pokroviteljstvom glavnih mednarodnih organizmov, na njej pa bodo sodelovali predstavniki italijanskega zunanjega in šolskega ministrstva ter predstavniki šolskih ministrstev iz Varšave, Prage, Bratislave, Budimpešte, z Dunaja, iz Zagreba, Ljubljane, Maribora, Litve in Letonije. Na seji upravnega sveta ustanove so nadalje razpravljali o dopolnitvi struktur, predsednik Corrado Belci pa je podal obračun finančnega stanja. OPČINE / STARO NEREŠENO VPRAŠANJE PREDAVANJE / PROF. PIRJEVEC Strelišče in Paik miru: zmeda in nejasnosti Problem je odmeval na seji deželne skupščine Slovenci in Hrvati med vojnama V sklopu tečaja za vodnike po Rižarni Usoda openskega strelišča in tolikokrat načrtovanega ter nikoli uresničenega spomin-skega Parka miru je spet v središču pozornosti. Pred nekaj tedni s® je s to zadevo, med obravnavo regulacijske-Sa načrta, ukvarjal tržaški občinski svet, ^Ceraj pa je o tem tekla beseda na seji deželnega sveta. Vprašanje je sprožil melonarski Predstavnik Gianfranco . arnbassini, kateremu ]e odgovoril odbornik Za prostorsko načrtovanje Oscarre Lepre. A pojdimo po vrsti. Novi regulacijski načrt Občine Trst določa novo lokacijo strelišča severno od sedanje, med opensko fojbo, novo avtocesto in državno cesto, ki pelje na Fernetiče. Novo strelišče Nameravajo urediti na lusarskem zemljišču, Cernur odločno nasproti6 °Penski jusarski odbor. Del območja se-nanjega strelišča na-nienja urbanistični nacrt Parku miru. Predug za lokacijo novega strelišča je bil med razpravo v občinskem sve-u predmet polemik, ozadevni člen je bil odobren ob nasprotovanju slovenskih svetovalcev Andreja Berdona, Igorja Dolenca in "etra Močnika. Med obravnavo v skupščini je vsekakor Prišlo do zmešnjave in oo različnih tolmačenj ustreznega popravka rned svetovalci, pristojnim, danes bivšim odpornikom Cargnellom 'n oblikovalci regulacijskega plana. Ni iz- ključeno, da se bo morala skupščina znova ukvarjati s tem vprašanjem, ko bo tekla beseda o prizivih k regulacijskemu načrtu ter o pripombah, ki jih je o tem planu izrekel nadzorni odbor. Temu naj dodamo, da je zaradi nasprotovanja Vsedržavne strelske zveze dokončno propadel kompromisni sporazum, ki so ga pred sodnikom Cossujem svojcas dosegli občinska uprava, vojaške oblasti, omenjena zveza in domači jusarji. Sporazum je določal ureditev skupnega parkirišča ter ustrezno rešitev tako za strelišče, kot za načrtovani spominski Park miru, ki ga Openci, Slovenci in vsi antifašisti zaman zahtevajo že celo vrsto let. Strelska zveza je umaknila svoj podpis pod tem dogovorom, ko se je izkazalo, da bi morala plačati jusarjem približno dvesto milijonov lir odškodnine za zasedbo sedanjih zemljišč. Gambassini se predstavlja kot zagovornik strelišča, tudi ta njegov poseg pa ima, kot vedno, izrazito politični značaj. Listarskega predstavnika skrbi nejasna usoda strelišča in je zato vprašal deželno vlado, kako ga misli zaščititi in kako misli postopati v morebitnem (novem) sporu med Občino, jusarji in vojaškimi oblastmi. Park miru ga seveda ne zanima, tudi zato, »ker na tem območju že stojijo štiri spominska obeležja«. Za Gambas-sinija očitno preveč, saj, poleg dveh obeležij znotraj strelišča, omenja tudi tistega, ki stoji izven tega objekta ter celo obeležje v bližini restavracije Daneu... Odbornik Lepre je bil v svojem odgovoru zelo birokratski, konkretnega pa ni povedal ničesar. Najprej je naglasil, da bo novi regulacijski naCrf Občine Trst stopil v veljavo šele po odobritvi pristojnih deželnih teles (!), pred novo lokacijo strelišča pa bo morala mestna uprava podpisati ustrezne sporazume z vojaškimi in najbrž tudi z deželnimi oblastmi. Deželna uprava - je še dodal Lepre -bo celotnemu postopku posvetila primerno pozornost. Lepre, kot vidimo, je le ponovil že znane stvari, s katerimi pa je bil Gambassini vseeno zadovoljen. S.T. V gledališču Miela je vCeraj prof. Jože Pirjevec predaval udeležencem za vodnike po Rižarni, ki ga prirejajo mestni muzeji za zgodovino in umetnost pod pokroviteljstvom tržaške občine. Govoril je o Slovencih in Hrvatih v Julijski krajini v obdobju od konca prve do konca druge svetovne vojne, svoje izvajanje pa je začel pri knjigi-potopi-su profesorja z univerze v Padovi Alberta Fortisa Viaggio in Dalmazia, v kateri je dejansko prvič predstavil italijanski pa tudi evropski javnosti slovanskega človeka. Prvotno je bilo najavljeno predavanje slovenske zgodovinarke Milice Kacin-VVohinc, in sicer na isto temo, a jo je zamenjal prof. Pirjevec. Predavanju je sledilo res veliko število tečajnikov, kar kaže na veliko zanimanje predvsem mladih ljudi (mnogo je bilo študentov) za poznavanje tukajšnje polpretekle zgodovine. Tečaj se bo nadaljeval že danes s predavanjem prof. Giampaola Valdevi-ta o tržaškem vprašanju, vojni in mednarodni politiki. Prihodnji teden bosta na vrsti še zadnji dve predavanji tečaja za vodnike po Rižarni. V sredo bo prof. Matta govoril o Rižarni, dan kasneje, 9. februarja, pa si bodo tečajniki ogledali edino nacistično uničevalno taborišče v Italiji: po Rižarni jih bosta vodila prof. Elio Apih in prof. Marina Rossi. Na sliki (F. Križ-manCiC/KROMA) prof. Pirjevec med včerajšnjim predavanjem. rTTV UL. CESARE DELL’ACaUA Zavod za ljudske hiše bo zgradil 84 stanovanj Teren je IACP-ju prodal inštitut »Caccia in Garofolo« - Podrli bodo dotrajani poslopji V Ul. Cesare deU’Acqua na Kolonkovcu, nedaleč od žu-pnijske cerkve, bodo zgradih tri nova poslopja, v katerih bo 84 stanovanj. Včeraj so namreč podpisali pogodbo, s katero je »Pio Istituto Antonio Caccia e Budo Garofolo«, lastnik terena, odstopil okrog 20 tisoč kvadratnih metrov veliko območje ustanovi za ljudske hiše (IACP). Tamkaj sta trenutno dve večji, vendar že dotrajani poslopji, in nekaj barak (nekatere so povsem zapuščene, prave podrtije). Tako poslopji kot barake bodo podrli, vendar so za okrog 50 družin, ki tamkaj živijo, že zagotovili primernejša bivališča. Kot je ob včerajšnjem podpisu pogodbe povedal predsednik IACP Giuseppe Eiriquez, bodo z deli pričeli že 5. trn.. S svoje strani je predsednik instituta »Caccia in Burlo« Pasquale Barilla naglasil, da je upravni svet, potem ko so vnovčili vec kot 900 milijonov lir, »kot pred- nostno nalogo nakazal poseg v naših najbolj ljudskih hišah, tako da se bodo prilagodih določilom Evropske zveze, kot predvideva zakon 46/90.« Barilla je še dodal, da bodo v bodoče vsekakor potrebovali deželne in druge prispevke, s katerimi bodo zgradili nove stavbe in tako priskocih na pomoč tistim, ki so se znašli v socialnih težavah. S tem bodo zadostili statutarnim določilom zavoda, ki zasleduje dobrodelne namene in javno oskrbo. Območje v Ul. deU’Acqua resnično potrebuje širši poseg (med drugim je v načrtu tudi razširitev ceste), saj je trenutno precej zapuščeno, neprimerno za bivanje, na njem odlagajo razne odpadni material. NekoC je bila v neposredni bližini trgovina, mesnica, mlekarna, to-bakama, a Sčasoma so vse zaprli. V eni od dveh hiš, ki ju bodo podrli, je bila celo kapelica, kjer je bila tudi slovenska maša. ______TRI URE PRED SODNIKOM_______ Tria se je moral braniti pred novimi obtožbami Sestalo se je tudi vodstvo FIM-CISL - O usodi ERDISU so razpravljali na skupščini, ki so jo sklicale CGIL, CiSL UIL Bivši pokrajinski tajnik FIM-CISL in bivši predsednik Deželne ustanove za pravico do študija (ERDISU) Pompeo Tria, ki je od sobote v zaporu pod obtožbo korupcije, je včeraj dobre tri ure odgovarjal namestniku državnega pravdnika De Nicolu v zvezi z novo afero, ki je izbruhnila v ponedeljek zvečer. Tria je že priznal, da je od arhitekta Marco Rodde, odgovornega pri podjetju Gabbia Pro-getti, dobil deset milijonov lir (v zameno je podjetje opremilo predsedniški urad in sejno dvorano upravnega sveta ERDISU) in je Čakal, kdaj bo odšel domov, kot se je paC dogajalo tistim, ki so se pred sodnikom »izpeli«. Oglasili pa so se Se drugi. Tako je bivši upravitelj podjetja »Slataper Sp A« Mario Na-viglio povedal sodniku, da ga je Tria prisilil plačati podkupnino v zvezi z zakupom, vrednim 6 milijard lir in s katerim bi ERDISU posodobila ogrevalne naprave v številnih univerzitetnih poslopjih. Nadaljnjih 30 milijonov naj bi plačalo nekaj podjetij, ki jih je koordiniralo »Savino Sp A«. O tem je moral Tria vCeraj odgovarjati De Nicolu. Kot je povedal njegov zagovornik Massimo Bianca iz Tržiča, Trii očitajo tri primere korupcije, vendar naj bi bil nudil vse potrebne pojasnila. Bianca je izrazil mnenje, da bo bivši sindikalist kmalu odšel domov. Bomo videli, Ce bo sodinik istega mnenja. Včeraj se je pri Domju sestalo tudi vodstvo FIM-CISL, ki se je odločilo, da bo sindikat vodil namestnik, ki ga bo imenovalo vsedržavno tajništvo FIM-CISL. Sestanku je predsedoval vsedržavni organizacijski tajnik Giorgio Ca-prioli. O bodočnosti ustanove ERDISU pa je bil govor na skupščini, ki so jo oklicali CGIL, CISL in UIL. V pretres so vzeli težave, ki že dalj Časa pestijo ustanovo. Skupščine so se poleg sindikalnih predstavnikov in osebja udeležili tudi nekateri študenti. V pretres so vzeli predvsem pravilnik in organik, saj so trenutno ustavljeni tako sprejemi v službo kot natečaji. V nedeljo komemoracija 51. obletnice Kugyjeve smrti V nedeljo se bo Kulturno združenje Mitteleuro-pa spomnilo 51. obletnice smrti tržaškega alpinista, pisatelja, glasbenika in naravoslovca Ju-liusa Kugyja. Ob 10. uri bo v cerkvi v Ul. Giu-stinelli maša zadušnica, ob 12. uri (zbirališče pred vhodom v Istrski ulici) pa se mu bodo poklonili na grobu na pokopališču pri Sv. Ani. Kugy ostaja za vse tržaške mittelevropejce -poudarja Kulturno združenje- simbol zaradi svojega pojmovanja življenja, ljubezni do narave in globokega spoštovanja vseh narodov in jezikov. Srečanje tržaške SKP o novi vladi in levici Na sedežu Stranke komunistične prenove v Ul.Tarabocchia 3 bo jutri ob IS.uri zborovanje o vladi Lamberta Dinija in o političnih perspektivah italijanske levice. Uvodno poročilo bo imel senator Antonino Cuffaro, elan vsedržavnega strankinega vodstva. Srečanje je odprto javnosti. Danes pa bo prav tako na sedežu v Ul. Taraboc-chia srečanje s predstavniki tiska, katerim bo občinski svetovalec SKP Jacopo Venier orisal stališča stranke do prodaje občinske imovine. Ob tej priložnosti bodo tudi predstavili dokument, ki nakazuje neko novo pravno interpretacijo v zvezi z možnostmi prodaje te imovine ter rešitve v zvezi z upravljanjem občinskih nepremičnin. Tiskovna konferenca bo ob 10.30. Severna liga izključila Fabrizia Bellonija Fabrizio Belloni, eden od ustanoviteljev in prvi politični tajnik Severne lige, je bil vCeraj formalno izključen iz Bossijeve stranke. V tiskovni noti piše, da je Belloni pristopil v drugo politično stranko, kar je v nasprotju s statutom Lige. Obvestilo zgoniške občine Zgoniška občinska uprava obvešča lastnike, da je treba porezati oziroma posekati rastline pod prevodniki, ki vodijo k opornikom električne napeljave visoke napetosti in so oštevilčeni s št. 542 in št. 688 med Opčinami in Jamljami. Omenjena sečnja je nujno potrebna, da bi zagotovili kontinuiteto storitve, opravilo pa jo bo osebje Državnih železnic. Lastniki parcel lahko poberejo posekani les v 15 dneh od sečnje; po tem datumu bo osebje Državnih železnic poskrbelo za odstranitev omenjenega lesa. Začel se bo tečaj vegetarijanske kuhinje Pri Kulturnem združenju Myosotis se je zaCelo vpisovanje v teCaj vegetarijanske kuhinje; tečaj se bo začel v ponedeljek, 6., od 9.30 do 12. ure. Zaradi omejenega števila mest so interesenti na-prošeni, da se prej informirajo na tel. št. 313-499. Vpisovanje je v Ul. Venezian, 10, od 9. do 15. ure, od ponedeljka do petka. TORKOV VEČER V GREGORČIČEVI DVORANI ANSAMBEL ROMPOMPOM V NEDELJO V ZGONIKU Babič in njegov čas v Slovenskem klubu O njegovem liku govoril Jože Koren Zlobko in tovariši prvič v zamejstvu Obeta se prijeten glasbeni večer Lik nedavno preminulega primorskega prvoborca, revolucionarja in vodilnega družbenopolitičnega delavca Branka Babiča-Vlada in njegov čas sta polno zaživela v torek zvečer na »torkovem večeru« Slovenskega kluba v Gregorčičevi dvorani v okviru spominskega večera, ki sta ga pripravili Združenje aktivistov narodnoosvobodilnega gibanja na Tržaškem in Zveza vojaških vojnih invalidov NOB v Trstu. Pred številnimi prisotnimi, med katerimi tudi Babičeva življenjska družica Vida, sin Rado ter hčerki Neva in Mira in več Babičevih nekdanjih sodelavcev je o boju in delu Branka Babiča spregovoril Jože Koren. Prikazal je njegovo življenjsko pot od mladosti v rodni Dolini preko njegove zgodnje protifašistične opredeljenosti, emigracije v Sloveniji in v Bosni, udeležbe na poveljniški položaj v strahoviti Kozarski epopeji v letih ’41 in '42, povratka na Primorsko na prvi dan leta ’43 in vključitve v vrste primorskih partizanskih prvoborcev. V nadaljevanju se je govornik zadržal pri njegovem ilegalnem delovanju v Trstu v letih ’43 do ’45, navezovanju stikov s CLN za severno Italijo in utrjevanju organizacij osvobodilne fronte in italijan-sko-slovenske delavske enotnosti v Trstu v okviru priprav za vstajo, ki se je razbohotila v zadnjih dneh aprila 1945 neposredno pred osvoboditvijo Trsta po enotah 4. armade JLA in nato za- S torkovega večera v Gregorčičevi dvorani, kije bil posvečen Branku Babiču - Vladu Kdo ne pozna Nika Zlobka, enega najuspešnejših avtorjev slovenske narodno zabavne glasbe, ki je v svoji dolgoletni karieri dosegel nekaj res enkratnih uspehov? Po nadvse bogatih izkušnjah z Lojzetom Slakom, se je Zlobko odločil, da postavi na noge svojo skupino. In tako so se združili mojster kitare, klarineta, aranžer in komponist Niko Zlobko, sin Tomaž, dober saksofonist in pevec, harmonikar Marko Krebs, trobentač Franci Spruk iz 'znane kamniške glasbene družine, pa bas kitarist in baritonist Marko Jerič in nazadnje še pevka Marjeta Aleš in pevec, kitarist in mojster v studiu Metulj v Novem mestu Marko r[ OPČINE Predstavitev knjige o napadu Italije na Jugoslavijo vezniških sil. Posebej se je dotaknil Babičeve dejavnosti na odgovornih položajih v burnem političnem dogajanju v Trstu neposredno po osvoboditvi vse do Londonskega sporazuma, ko se je še malo pred njim sklenilo Babičevo »tržaško obdobje« in se začelo novo v Sloveniji. Med drugim se je spomnil tudi mesecev, ko je Branko Babič-Vlado bil tudi glavni urednik Primorskega dnevnika. Zaključil je z mislijo, da bi Babičev zgled borbenosti, predanosti stvari svobode, posebej še za primorske Slovence, in za socialno pravičnejši svet moral biti za zgled tudi sedanjim rodovom v sedanjih družbeno-političnih pogojih. Odlomke iz Babičevih knjig »Ljudje in boji na Kozari« in »Primorska ni klonila«, v katerih je opisal preboj iz sovražnega obroča na Kozari za rešitev civilnega prebivalstva in ranjencev, srečanje s primorskim prvoborcem Jankom Premrlom-Voj-kom neposredno pred njegovo smrtjo in pa osvoboditev Trsta, je z dognano dikcijo podala Kostanca Filipovič. Glasbene intermezze na kitaro pa je s prefinjenim in občutenim podajanjem izvajal prof. Igor Starc z deli Debussyja, Osterca in De Falle. Večer je izzvenel v ubran, dolžnosten spomin na človeka, tržaškega rojaka, ki je vse svoje življenje nesebično posvetil boju za osvoboditev Primorske, za njeno združitev z matičnim narodom, zmage nad fašizmom, bratstvu med narodi, sožitju in za pravičnejše družbene odnose. Čeprav 6. april 1941 dan italijanskega napada na Jugoslavijo, ni pognal korenin v zgodovinskem spominu Italijanov, gre vendar za zgodovinski mejnik, onkraj katerega so se italijanske imperialne sanje prevesile v porazno pustolovščino, iz katerih se je italijanski narod komaj pobral. Tako se glasi izhodiščna ugotovitev, ki je avtorja, sicer zgodovinarja z bolonjske univerze Stefana Bianchinija in France-sca Privitero pognalo v raziskovalno delo, ki sta ga v knjižni obliki priobčila oktobra ’93 pri za- ložniku Marzorati. V dobrih 200 straneh podajata pisca potek ju-goslovansko-italijanskih odnosov med obema vojnama, obravnavo samega vojnega dogajanja pa sta opremila s 16 doslej še ne objavljenimi dokumenti iz beograjskih in italijanskih arhivov. Knjigo z naslovom »6 aprile 1941 - 1’attacco italiano alfa Jugoslavia« bosta avtorja predstavila tržaškemu občinstvu jutri, 3. februarja, ob 20. uri na pobudo knjižnice Finko Tomažič in tovariši v prostorih Prosvetnega doma na Opčinah. Pezdirc. Trdo delo, odličen nastop, dobre pesmi z menjavanjem slogov, vse to je Rompompom, ansambel, ki je žel uspeh ne samo pri poslušalstvu Evrope, ampak predvsem med glasbenimi strokovnjaki po Evropi, ki so skupini napovedali veliko prihodnost. V nedeljo popoldne bodo Zlobko in tovariši stopili na oder v zgoniškem športno-kulturnem centru in to bo prvi koncert v zamejstvu. Začetek narodno zabavnega večera je napovedan za 18. uro, program pa bo povezoval znani slovenski humorist Slavko Podboj, ki je že večkrat nastopil na 1. mreži TV Slovenija. Zal tudi skupina Rompompom več koncertira v tujini kot v Sloveniji, kar je velika škoda. Vsekakor so za domače tržišče izdali novo kaseto z naslovom Rompompom, skladbe pa so posnete tudi v nemščini in čakajo na izdajo v tujini, gradivo za drugo kaseto pa je takorekoč že pripravljeno. Obeta se torej prijeten večer za narodno zabavne privržence, pa tudi za ljubitelje dobrega petja in smeha. Ars Nova Časopis klošarjev V Centru za mentalno zdravje pri Sv. Ivanu bodo danes ob 11. uri predstavili novo številko časopisa II cielo sotto Trieste. Izkupiček od njegove prodaje bo Sel mestnim klošarjem. JUTRI V GLEDALIŠČU PREŠEREN Trije ugledni gostje o vprašanju identitete Zgodovinar Boris M. Gombač, pisatelj Ciril Zlobec, psihoterapevt dr. Pavel Fonda bodo jutri zvečer s svojim obiskom počastili občino Dolina in skupaj obravnavali vprašanje identitete. To vprašanje je nadvse pomembno za nas Slovence, pa ne smemo za nas, skoraj usodno je za ljudi, ki živimo v skupnem prostoru, tako v ožjem, kot je naš tržaški, kot v širšem prostoru držav Italije, Slovenije, Evrope. Kadar zmanjka človeku pozitivno vrednotenje občutka lastne identitete in identitete svojega bližnjega, takrat se lahko sprožijo konflikti, ob katerih imajo vsi prav. Ah je današnje stanje v Bosni, v Čečeniji in drugod posledica tega? Ah je italijansko in slovensko ljudstvo imuno pred temi nevarnostmi? Ugledna imena treh Slovencev in tema, o kateri bo govor, bi morala napolniti veliko dvorano gledališča Prešeren. Srečanje je sad sodelovanja med kulturnima društvoma Valentin Vodnik iz Doline in France Prešeren iz Boljunca. Seja rajonskega sveta na Opčinah Danes ob 20. uri se bo na Opčinah sestal vzhod-nokraški rajonski svet. Na seji bo prisoten tudi predstavnik podjetja Acega inž. Bile, ki bo poročal v zvezi z vprašanjem razsvetljave na Opčinah. Med drugim bo obravnaval tudi resolucijo, ki jo je predstavila rajonska svetovalka Komunistične prenove Tatjana Malalan Kneipp. V resoluciji je izražena zahteva, da bi Občinska uprava končno postavila nove table, ki označujejo kraje in vasi tržaške občine, kot so to že zdavnaj storile ostale občinske uprave tržaške pokrajine. Ta zahteva je v skladu z evropskimi navodili in zakoni. Resolucija se zaključuje s poudarkom, da morajo v krajih, kjer živijo Slovenci, stati dvojezične table. _______GLEDALIŠČE / OD DREVI V ROSSETTIJU_ Pirandellovi Velikani Gre za tretjo Strehlerjevo postavitev znane drame Strehler se z milanskim gledališčem Piccolo Teatro vrača v Trst. Stalno gledališče FJK je namreč v letošnjo abonmajsko ponudbo vključilo tudi uspešnico iz lanske milanske sezone, v kateri je režiser predstavil svojo tretjo priredbo Pi-randellovih Velikanov z gore. Predstava, o kateri se je lani večina kritikov zelo pohvalno izrazila, bo v gledališču Rossetti na sporedu od drevi do nedelje, 12. februarja (vključno). Pirandellova drama, ki metaforično prikazuje usodo umetnosti, in teatra še posebej, je zadnje čase izredno priljubljena. Lani se je Giorgio Strehler že tretjič spoprijel s precej zapletenim delom, v isti sezoni pa so se ga lotili še drugi priznani italijanski režiserji, in sicer Luca Rone oni, Leo De Berardi-nis in Cesare Lievi. Po nekakšni splošni oceni sta izstopali predvsem postavitvi Strehlerja in De Be-rardinisa, ki je poudaril predvsem »magično« ozračje drame. V ključnih trenutkih svojega življenja se vračam k Pirandello- vim Velikanom. Tako je lani na številna vprašanja, zakaj je že tretjič postavil isto delo, odgovarjal Giorgio Strehler. Prvič je dramo režiral v sezoni 1947/48, drugič leta 1966 in takrat je bila predstava izredno odmevna, in tretjič še lani, ko je bila spet odlično sprejeta. V Velikanih z gore je Pirandello, ki je zaključni del na smrtni postelji narekoval sinu Stefanu, skušal prikazati, da se Življenje in Umetnost ne moreta srečati. V Strehlerjevi postavitvi nastopa veliko znanih igralcev, med njimi sicer ni več nepozabnega Tina Carrara. Use igra Andrea Jonasson, Cotroneja pa Franco Graziosi. Kostume so si omislili Enrico Jobb, Luisa Spinatelli in Ezio Frigerio, ki je pripravil tudi sceno, za glasbeno kuliso je poskrbel Fiorenzo Carpi, za gib pa Marise Flach. DANES V MUZEJU REVOLTELLA Tržaška umetnost, pa še ameriški filmi Brezplačen in voden ogled razstave Od ponedeljka zopet tečaj za risarje Muzej Revoltella bo danes - tako kot vsak četrtek - odprt za javnost vse do 23. ure. Dopoldne in popoldne bo na vrsti brezplačen ogled razstave z nazivom »Fantastična leta - Umetnost v Trstu od L 1948 do 1. 1972«, ki bo trajala do 9. marca, pod večer in zvečer pa predvajanje ameriških filmov. Ob 10. uri si bo razstavo ogledala šolska mladina, popoldne pa vsi, in sicer od 16. do 17. ure pod vodstvom direktorice muzeja dr. Marie Massau Dan, od 17. do 18. ure (»sprehod med avantgardnimi skupinami«) pa pod vodstvom dr. Lorenza Michelija. Ob 18. in 21. uri bodo vrteli stvaritve ameriške kinematografije iz 50. in 60. let, točneje under-ground filme, ki jih je oskrbela Cappella Under-ground. Na sporedu bodo filmi »Firevvorks« (1947) Kennetha Angerja, »Divine horsemen: the living gods of Haiti« (1947/51) Maye Deren in »Dog star man« (1964) Stana Brakhagea. Uvodoma bo spregovoril kritik Carlo Montanaro. V ponedeljek, 6. februarja, ob 17. uri pa se bodo v istem muzeju že spet začele lekcije za risarje, ki jih bo vodil prof. Vittorio Porro (le-ta je, kakor znano, nasledil umrlega Nina Perizija). Lekcije bodo vsak ponedeljek, sredo in četrtek od 17. do 19.30, pač pa bo šlo po novem za dvomesečen izpopolnilen tečaj v dveh delih: prvi del bo trajal od prihodnjega ponedeljka do konca marca, drugi del pa od 3. aprila do 25. maja. USTANOVA SCUOLA 55 / OD JUTRI Vrsta srečanj o kantavtorjih Prvo bo namenjeno Luciu Botfistiju Italijanska avtorska pesem nedvomno predstavlja eno najpomembnejših ln tudi naj zanimivejših poglavij sodobne glasbene scene. Letošnji seminar iz niza, ki ga glasbena ustanova Scuola 55 že tradicionalno namenja šolam, bo Posvečen predstavitvi pojava kot takega in nekaterih kantavtorjev, ki so s svojim delom globoko zapisali v splošno italijansko zavest. Na prvem srečanju, ki bo jutri ob 19. uri na sedežu ustanove v Ul. Carli 10/a, bodo predstavili enega od »zgodovinskih« Predstavnikov zvrsti, Lucia Battistija jna sliki), ki se je že pred leti umaknil Iz javnosti. O njem bo na tiskovni kon-terenci, ki bo odprta za Širše občinstvo, spregovoril novinar Tullio Lauro, ki je s kolegom Leom Turrinijem napisal pijigo »Emozioni« (Emocije). Naslov je povzel po eni najbolj znanih Batti-stijevih pesmi, ki so jo in jo Se pojejo Številni italijanski interpreti. Za knjigo sta avtorja napisala tudi namišljen intervju z Battistijem, ki je pred leti, ko je bil na visku slave, dobesedno izginil in se sploh ni vec pojavil v javnosti. Zato se namišljeni razgovor odvija preko verzov njegovih znanih pesmi. Po Battistiju bo na .vrsti kantavtor Edo ar do De Angelis, ki se bo sam predstavil, in sicer 10. marca. Na srečanju bo predvsem govoril o svojem novem projektu, ki ga v sodelovanju z združenjem Prijatelejv otrok pripravlja kot pomoč mladim žrtvam vojne na območju bivše Jugoslavije. Danes, ČETRTEK, 2. februarja 1995 SVEČNICA Sonce vzide ob 7.26 in zatone ob 17.12 - Dolžina dneva 9.46 - Luna vzide °b 8.20 in zatone ob 20.29. Jutri, PETEK, 3. februarja 1995 BLAŽ VREME VCERvt 12- URI: temper zraka 7,7 stopinje, : tlak 1027,7 mb ust veter zahodnik 10 ] nro, vlaga 47-odsl nebo jasno, morje mirno, temper morja 8,4 stopinje. Rojstva in smrti RODILI SO SE: Pietro Nistri, Francesco Rotelli, Marco Borselli, Marco Piccinini. UMRLI SO: 71-letni Uiusto Facchinetti, 81-letna angelica Toncetti, 52-letni Ivan Lovrečič, 33-letna Veronica Eicon, 20-letni Santo Guštin, 92-letna Natalina Rubi-no, 84-letni Giorgio Tre-visini, 85-letna Leonilda Beltrame, 83-letni Ado Plez, 64-letni Alberto Fuccaro, 78-letna Marta "lasala, 60-letni Giorgio Marassi. LEKARNE Od ponedeljka, 30. januarja, do nedelje, 5. februarja 1995 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 VCERAJ-DANES Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121). OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Ginnastica 44, Ul. Commerciale 21, Trg sv. Jakoba 1. OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg sv. Jakoba 1 (tel. 639749). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VTTA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - 16.30, 18.15, 20.0, 22.15 »Genesi«, r. Er-manno Olmi, i. O. Antonut-ti. Ob 21.30 srečanje z igralcem O. Antonuttijem. EKCELSIOR - 17.30, 19.50, 22.15 »Rivelazioni«, i. M. Douglas, D. Moore. OBVESTILO BRALCEM DAROVE in PRISPEVKE za objavo v Časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi urad KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-12.00 in 14.00-17.00 od ponedeljka do petka. EKCELSIOR AZZUR- RA - 16.30, 18.20, 22.10, 22.00 »Belle al bar«, r.-i. A. Benvenuti, i. E. Ro-bin’s. AMBASCIATORI - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Stargate«, i. K. Russell. NAZIONALE 1- 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »The Mask«, r. Jim Carrey. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Kika«, r. Pedro Almodo-var, prepovedan mladini pod 14. letom. NAZIONALE 3-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Terminal velocity«, i. C. Sheen, N. Kinsky. NAZIONALE 4-16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Tre vedove e un delitto«, i. Mia Farrovv. MIGNON - 16.00 - 22.00 »Voglia di maschi caldi«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 17.30, 19.00, 20.30, 22.10 »II Re Leone«, risanka, prod. W. Disney. Zadnji dan. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »Assassini nati - Natural Born Kil-lers«, r. Oliver Stone, i. Juliette Lewis, Tommy Lee Jones. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Sirene«, i. Hugh Grant. S PRIREDITVE KNJIŽNICA "P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI” -Prosvetni dom Opčine. Jutri, 3. februarja, ob 20. uri bosta avtorja z univerze v Bologni S. Bianchini in F, Privitera predstavila knjigo ”6 APRILE 1941 L' ATTACO ITALIANO AL-LA JUGOSLAVIA”. Večer bo vodil R. Kodrič. KD PRIMOREC -Trebče vabi na ogled lepljenke IN SE SMUO LETE v izvedbi elanov SKD Rovte Kolonkovec. Režija D. Gorup, v soboto, 4. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. PUBLIEST Tel. (040) 7796611 - Fax 768697 oglasi - obvestila: 8.30-12.30 osmrtnice - sožalja: 8.30-12.30 13.30 -17.00 (razen sobote) SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE v koprodukciji s STALNIM GLEDALIŠČEM FURLANIJE - JULIJSKE KRAJINE Peter Handke Čas, ko nismo vedeli ničesar drug o drugem Režija GIORGIO PRESSBURGER PONOVITEV: danes, 2. februarja, ob 20.30 - ABONMA RED E in F SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE V sodelovanju z gledališčem LA CONTRADA Fulvio Tomizza BOLHE V OPERI Mladinska igra, režija BORIS KOBAL PREMIERA: jutri, 3. februarja, ob 18. uri KD France Prešeren in KD Valentin Vodnik vabita na tematsko soočanje na temo IDENTITETA DANES, VČERAJ, JUTRI ob izidu knjige Trst - Trieste, dve imeni, ena identiteta Sodelujejo avtor: BORIS M. GOMBAČ, CIRIL ZLOBEC in dr. PAVEL FONDA Jutri, 3. t. m., ob 20. uri v mali dvorani občinskega gledališča v Boljuncu GLASBENA MATICA TRST Koncertna abonmajska sezona 94/95 V ponedeljek, 6. 2. ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu LJUBLJANSKI GODALNI KVARTET Monika Skalar, violina Karel žužek, violina Franc Avsenek, viola Stane Demšar, violončelo (Szymanovski, Delak, Šostakovič) SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 4. t. m., ob 18.30 na predavanje z naslovom EKVADOR, OD MORJA DO SNEŽNIH VRHOV. Z diapozitivi ga bo prikazala prof. Erika Košuta. SKD TABOR - Opčine vabi v soboto, 4. februarja 1995, od 20. ure dalje na predsputni plesni večer. ŽUPNIJA sv. Jerneja -Opčine prireja v nedeljo, 5. februarja, ob 18. uri v župnijski cerkvi na Opčinah koncert, ki ga bosta izvajali Silvia Di Martino -flavta in Luisa Antoni - orgle in Čembalo. KD in ZPZ I. Grbec -Skedenjska ul. 124 vabita elane in prijatelje na "Veselo srečanje” v nedeljo, 5. februarja, ob 16.30. Vabljeni - caka vas presenečenje. SKLAD MITJA CUK vabi na uprizoritev igrice MESTNI GODCI. Izvaja Mladinska skupina SKD Primorec iz Trebe. V nedeljo, 5. februarja, ob 17. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu. ARS NOVA prireja koncert narodno zabavne glasbe. Niko Zlobko predstavlja ROM POM POM s humoristom Slavkom Podbojem. V nedeljo, 5. t. m., ob 18. uri v športno-kultur-nem centru v Zgoniku. Sodelujejo: restavraciji Božo Repentabor, tel. St.327113 in Fernetiči tel. St. 211460 ter Rože Miki, Nabrežina 104, tel. St. 200286. GLASBENA MATICA TRST - Koncertna abonmajska sezona 94/95 v ponedeljek, ,6. t. m., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu LJUBLJANSKI GODALNI KVARTET. Monika Skalar, violina; Karel Žužek, violina; Franc Avsenek, viola; Stane Demšar, violončelo (Szymanovski, Delak, Šostakovič). V DRUŠTVU SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu bo v ponedeljek, 6. t. m., ob 20.30 večer z Dušanom Jelinčičem z naslovom: »Biseri pod snegom v zvezdnatih nočeh« - himalajske izkušnje zamejskega Slovenca v sliki in besedi. STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE - Krožek Kras vabi v ponedeljek, 6. t. m., ob 20. uri v SoSCevo hišo na Proseku na PRAZNIK VČLANJEVANJA. DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV prireja v sredo, 8. t. m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20 PRIREDITEV ob dnevu slovenske kulture. Sodelovali bodo: prof. J. Basa z uvodno besedo, recital Stane Raztresen, glasbeno točko bosta pripravila gojenca Glasbene matice : violina - Matej Santi, klavir - Tatjana Jercog iz razreda Jagode Kljuder. Vabljeni! niku prejšnjih nedelj. Rezervacije in informacije SosiC - tel. St. 208551 in Skerk - tel. St. 200236 v večernih urah. SZ JADRAN obveSCa, da zaradi prekinitve vseh prvenstev odpade avtobusni izlet v soboto v Citta-dello. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVEN-SKE SOLE - obveSCa vzgojiteljice in profesorje nižjih srednjih Sol, da je rok za predstavitev prošenj za premestitev podaljšan do 5. 2.95. Vabi učitelje, ki so se prijavili k natečaju za vstop v stalež na pripravljalni teCaj. Prvo srečanje bo jutri, 3.2.1995, ob 16.30 v razstavni dvorani Hranilnice in posojilnice na Opčinah, Ul. Ri-creatorio 2. Predavala bosta uc. Rosana Tul in uc. Stanko Salvi na temo: “Nove oblike ocenjevanja". Prijave in vpisovanje pol ure pred pričetkom predavanja. Cena tečaja je 30.000 lir za elane SSS in 40.000 lir za nečlane. ObveSCa vzgojiteljice in učitelje, da so na sedežu na razpolago obrazci za vključitev v pokrajinske lestvice za suplence v ot. vrtcih in osnovnih Šolah za sol. leta 95/96, 96/67 in 97/98. Rok zapade. 28. 2. 1995. Ob rojstvu sina Rudija izreka iskrene Čestitke Sonji in Zdravku sekcija DSL J. Pegan iz občine Zgonik Na Univerzi v Ljubljani je doktorirala iz zgodovinskih znanosti Marta Verginella Čestitajo ji vsi njeni, Jakob pa pošilja teti kos poljubčkov. SLUŽBO dobi mladenič za določen Cas (contratto formazione) kot pomočnik v hotelski recepciji, z znanjem nemščine in angleščine. Ponudbe poslati na: Palače Hotel, Korzo Italia 63 - 34170 Gorica. DRUŠTVENA GOSTILNA NA PROSEKU isce natakarico/ja. Tel. na st. 225039 od 18. do 20. ure. SEMPOLAJ (Nabrežina) Čudovite vile v izgradnji ( predaja konec 1995) v kraskem stilu, razgled na morje z lastnim vrtom cena od 390.000.000. CMT Piramide tel. 040-360224. PRODAM novo hišo z dvoriščem v dolinski občini: 3 spalnice, dnevna soba, 2 kopalnici, kuhinja in shramba. Telefon 228390 PRODAM avtomobil Lancia Delta GT I.E., v dobrem stanju, po ugodni ceni. Tel. 229373 PRODAM fiat uno fire, rdeCe barve v dobrem stanju, letnik ’88 po ugodni ceni. Tel. St. (040) 229353 v večernih urah. VZGOJNO ZAPOSLITVENO središče Mitja Cuk zbira volno in blago. Za pojasnila kličite po 13. uri na tel. št. 327114. Ze v naprej hvala. OSMICO ima odprto Radovan Semec v Prečniku. OSMICO ima odprto Marjo Pahor v Jamljah. ToCi belo in Crno vino z domačim prigrizkom. PRISPEVKI V počastitev spomina moje drage žene Dragice Perčič, ki bi dopolnila danes, 2. t. m. 78 let in v spomin na prijatelja Rudija Grgiča in Alojza Rogeljo daruje žalujoči mož oz. prijatelj Ljubo Perčič 50.000 lir za SKD Vigred. Namesto cvetja na grob Štefanije Calegari daruje neCak Franco Milic z družino 200.000 lir za SK Kras - Zgonik, 200.000 lir za MPZ RdeCa zvezda, 200.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB iz Gabrovca in 200.000 lir za SKD Vigred - Sempo-laj. Namesto cvetja na grob Gizele Smotlak daruje družina Mosina 25.000 lir za SKP občina Dolina in 25.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Dolina-Mačkolje-Prebeneg. Ob 9. obletnici smrti (3.2.) moža in očeta Lucia-nota Tence darujeta žena Mara ter sinova Niko in Alen 25.000 lir za MPZ Vesna. Ob 25. obletnici smrti moža Maria daruje Oliva Castellani 30.000 lir za KD Rovte-Kolonkovec. Ob izgubi dragega Ivana izrekajo globoko sožalje družini Germana, Michela, Andrea, Marco, Andrej, Boris, Samantha, Deborah, David A., Martin, Sonja, David G., Ahmed, Sonja, Nada, Consuelo in Monica Ob izgubi dragega Ivana izrekajo globoko sožalje družini Ervin, Barbara, Andrej, Barbara, Paolo, Kristina, Sandro, Elena, Kristjan in Igor Ob bridki izgubi moža, oCeta in brata Ivana Lovrečiča izrekajo iskreno sožalje ženi Dariji, hčeri Nataši, sinu Danjelu in bratu Danilo-tu elani in odbor SK Devin OBVESTILA SD SOKOL in SKD IGO GRUDEN sklicujeta redni občni zbor, ki bo v župnijski dvorani v Nabrežini jutri, 3. februarja, ob 19.30 v prvem in ob 20.00 v drugem sklicanju. Vabljeni! SKK razpisuje ob dnevu slovenske kulture literarni likovni in fotografski natečaj. Tema in tehnika sta prosti. Svoje prispevke lahko oddate do vključno četrtka, 9. februarja na sedežu Slovenske prosvete v Ul. Donizetti 3 vsak delavnik v jutranjih urah ali ob sobotah zvečer, lahko pa jih oddate referentom SKK na slovenskih srednjih šolah. 1 IZLETI SKD Cerovlje-Mavhinje prireja v nedeljo, 5. februarja, smučarski izlet na Monte Elmo - Šesto (Val Pusteria). Odhod z avtobusom iz Sesljana (pred bencinsko Črpalko Esso) ob 6.15. Zbirališče ob 6.00. Za nesmuCarje je možen ogled vasice Šesto in drsališča. Informacije in rezervacija na tel.St. 299798. SK DEVIN organizira v nedeljo, 5. t. m. smučarski avtobus v Podkloster (Ar-noldstein). Avtobus sprejema smučarje od Bazovice do Stivana po ur- H ČESTITKE Marljivemu predsedniku SERGIJU ZAMPIE-RIJU, ki praznuje danes rojstni dan, mu čestitamo in voSCimo vse dobro v nadaljnjem življenju in delovanju v društvu elani in odborniki KD Rovte Kolonkovec. MALI OGLASI NOVA upraviteljica društvenega bara - bifeja “Dopolavoro ferroviario", UL Ferrovia 12 - Opčine vabi na otvoritev jutri, 3. t. m., ob 16.30. VRŠIJO se vpisovanja v poklicne tečaje za estetiko, frizerstvo, draguljarstvo in optiko. Telefon 364989 od 9. do 12. ure vsak dan. ISCEM zazidljivo parcelo na Krasu (Padrice -Opčine). Tel. 662023 ali 280891. ISCEM stare razglednice ali risbe iz Podgore, St-mavra, Oslavja in Pevme ali zanimivosti iz teh krajev za objavo v zborniku, ki je v pripravi. Zanima me material izpred prve svetovne vojne. Osebno jamčim za vračanje materiala. Vlado Klemse, Rupa, 54 - Sovodnje ob SoCi -tel. St. (0481) 882079 ( v večernih urah) ali (0481) 533382 med delovnim ca- 1 ^- FEBRUARJA x/ Primorskem dnevniku barvna prilaga: OBČI INJA D O LUNJA Si Izkoristite priložnost za vaš oglas: « pokličite P ti til lest tel. ’ZT’OBBBB l VOZNI RED VLAKOV Železniška postaja v TRSTU Proga TRST-BENETKE ODHODI PRIHODI URA HRSTA SMER URA /RSTA SMER 4.12 (R) Tržič (4.35), Mestre (6.20), Benetke (6.32). 0.47 (IR) Benetke (22.40), Mestre (22.51), Tržič (0.23) 5.36 (D) Tržič (5.59), Mestre (7.36), Benetke (7.47). 2.32 (D) Benetke (0.14), Mestre (0.25), Tržič (2.08). 6.10 (IC) TERGESTE - Tržič (6.34), Portogruaro (7.19), Mestre 6.34 (R) Portogruaro (5.05), Tržič (6.08). Op.: ukinjen ob praznikih. 6.16 (R) (8.02), Padova (8.36), Vicenza (8.57), Verona (9.31), Milano (10.55), Torino (12.55). Tržič (6.42), Portogruaro (7.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 7.10 7.45 (D) (D) Portogruaro (5.56), Tržič (6.47). Portogmaro (6.30), Tržič (7.17), Sesljan (7.24), Nabrežina (7.30). Op.: ukinjen ob praznikih. 6.48 (IC) MIRAMARE - Tržič (7.12), Mestre (8.40), Padova (9.14), Bologna (10.35), Firenze (11.44), Rim Termini (13.45). 8.01 (E) Rim Temtini (22.15), Firence (1.38), Bologna (3.55), Mestre (5.50), Tržič (7.37). 7.12 (E) VENEZIA EXPRESS - Tržič (7.35), Mestre (9.07), Benetke 8.55 (E) SIMPLON EXPRESS - Ženeva (22.52), Milan (3.42), Vero- (9.18). na (5.16), Padova (6.16), Mestre (6.40), Tržič (8.32). 7.35 (D)* Tržič (7.58), Gorica (8.19), Videm (8.48), Pordenone (9.28), Treviso (10.19), Benetke (11.06). Op.: ukinjen ob praznikih iz Trsta do Vidma. 9.10 (E)* Turin (22.50), Milan (0.40), Verona (3.31), Benetke (5.08), Treviso (6.15), Pordenon (7.05), Videm (7.46), Gorica (8.25), Tržič (8.46). 8.12 (IR) Tržič (8.35), Mestre (10.07), Benetke (10.18). 9.31 (R) Portogmaro (8.00), Tržič (9.03). 9.25 (R) Tržič (9.53), Portogmaro (10.54). Op.: samo ob praznikih. 9.53 (D)* Benetke (6.34), Treviso (7.06), Pordenon (8.01), Videm 10.12 (IR) Tržič (10.35), Mestre (12.02), Benetke (12.18). (8.40), Gorica (9.09), Tržič (9.30). 12.12 (IR) Tržič (12.35), Mestre (14.07), Benetke (14.18). 10.07 (E) Lecce (18.14), Bologna (4.37), Benetke (7.10), Mestre 13.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (15.07), Benetke (15.18). (8.12), Tržič (9.43). 13.47 (R) Tržič (14.15), Portogmaro (15.17). Op.: ukinjen ob praznikih. 10.47 (IR) Benetke (8.40), Mestre (8.51), Portogruaro (9.35), Tržič 14.12 (IR) Tržič (14.35), Mestre (16.07), Benetke (16.18). (10.23). 14.20 (IR)* Tržič (14.43), Gorica (15.05), Videm (15.30), Pordenone (16.01), Treviso (16.39), Mestre (16.57), Benetke (17.08). 11.03 (R)* Benetke (7.08), Treviso (7.42), Pordenone (8.54), Videm (9.34), Gorica (10.14), Tržič (10.36). Op.: ukinjen ob praznikih. Op.: ukinjen ob praznikih od Trsta do Vidma. 15.12 (IR) Tržič (13.35), Mestre (17.07), Benetke (17.18). 11.47 (E) Benetke (9.40), Mestre (9.51),, Tržič (11.23) 16.10 17.12 (IC) (E) SVEVO - Tržič (16.34), Portogmaro (17.19), Mestre (18.02), Padova (18.36), Milano (20.55), Genova (22.55). Tržič (17.35), Mestre (19.07), Benetke (19.18). 14.09 14.35 (IC) (D)* SVEVO - Sestri Levarte (6.15), Genova (7.13), Milan (8.50), Verona (10.27), Benetke (11.54), Mestre (12.21), Tržič (13.45). Benetke (11.10), Pordenone (12.24), Videm (13.05), Gorica 17.18 (R) Tržič (17.45), Portogruaro (18.45), Mestre (19.48), Benetke (13.48), Tržič (14.12). Op.: ukinjen ob praznikih. (19.59). Op.: se ne ustavi v Grijanu in Križu. 14.47 (IR) Benetke (12.40), Mestre (12.51), Tržič (14.23). 18.12 (E) Tržič (18.35), Portogmaro (19.23), Mestre (20.07), Benetke (20.18), Bologn»(23.10), Lecce (9.34). 15.05 (R) Portogmaro (13.45), Tržič (14.41). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.12 (IR) Tržič (19.35), Mestre (21.07), Benetke (21.18). 15.47 (IR) Benetke (13.40), Mestre (13.51), Portogruaro (14.35), Tržič (15.22). Benetke (14.17), Mestre (14.28), Portogruaro (15.15), Tržič 19.45 (R) Tržič (20.14), Portorguaro (21.16). Op.: ukinjen na predpraznični dan. 16.27 (D) 20.28 (E) SIMPLON EXPRESS - Tržič (20.52), Mestre (22.15), Padova (23.04), Verona (0.02), Milan (1.34), Domodossola 17.47 (IR) (16.03). Benetke (15.40), Mestre (15.51), Portogmaro (16.35), Tržič (3.05), Ženeva (6.49). (17.23). 21.12 (IR) Tržič (21.35), Mestre (23.07), Benetke (23.18). 18.57 (D) Benetke (16.40), Mestre (16.51), Portogmaro (17.35), Tržič (18.23). 21.18 (E)* Tržič (21.41), Gorica (22.02), Videm (22.30), Benetke (0.21), 20.10 Padova (1.10), Verona (2.14), Milan (4.05), Turin (6.37). (R) Benetke (17.34), Mestre (17.46), Portogruaro (18.45), Tržič 22.10 (E) Tržič (22.33), Portogmaro (23.21), Mestre (0.04), Bologna 20.47 (IR) (19,43). (3.00), Firenze (4.35), Rim Termini (8.25). Benetke (18.40), Mestre (18.51), Tržič (20.23) 20.54 (IR)* Benetke (17.58), Treviso (18.28), Pordenon (19.07), Videm (19.38), Gorica (20.10), Tržič (20.31). Op.: ukinjen ob praznikih iz Vidma v Trst. 21.45 (IC) TERGESTE-Turin (15.08), Milano (17.05), Padova (19.22), Mestre (19.40), Tržič (21.21). 22.47 (R) Benetke (20.28), Mestre (20.39), Portogmaro (21.35), Tržič (22.23)). Op.: se ne ustavi v Sesljanu, Nabrežini, Grijanu in Miramam. 23.12 (IC) MIRAMARE - Rim Termini (16.15), Firence (18.17), Boto-gna (19.27), Padova (20.46), Mestre (21.04), Tržič (22.48). 23.27 (E) VENEZIA EKPRESS - Benetke (21.22), Mestre (21.34), Tržič (23.04). * Proga Trst-Videm-Benetke Proga TRST-VIDEM ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 5.25 (R) Tržič (5.48), Gorica (6.09), Videm (6.43). Op.: ukinjen ob 6.50 (R) Videm (5.28), Gorica (5.59), Tržič (6.22). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.29 (D) Tržič (6.52), Gorica (7.18), Videm (7.43). Op.: ukinjen ob 7.28 (R) Videm (6.10), Gorica (6.33), Tržič (7.00). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 6.54 (R) Tržič (7.20), Gorica (7.45), Videm (8.10). Op.: se ne ustavi v 7.54 (R) Videm (6.25), Gorica (7.01), Tržič (7.25). Op.: samo ob Miramaru, Grijanu, Križu. praznikih) 7.52 (D) Tržič (8.15), Gorica (8.36), Videm (9.01). Op.: vozi samo ob 7.54 (D) Sacile (5.46), Pordenone (6.00), Videm (6.41), Gorica praznikih. (7.11), Tržič (7.31). Op.: ukinjen ob praznikih. 8.42 (R) Tržič (9.09), Gorica (9.34), Videm (10.10). Op.: ukinjen ob 8.41 (R) Videm (7.08), Gorica (7.46), Tržič (8.11). Op.: ukinjen ob praznikih. praznikih. 9.35 (R) Tržič (10.00), Gorica (10.25), Videm (11.01). Op.: vozi samo ob praznikih; ne ustavi v Miramam, Grijanu, Križu, Nabreži- 8.47 (D) Videm (7.43), Palmanova (7.59), Cervignano (8.11), Tržič (8.24). Op.: ukinjen ob praznikih. ni. 12.30 (R) Videm (11.02), Gorica (11.38), Tržič (12.02). Op.: samo ob 10.46 (R) Nabrežina (11.00), Sesljan (11.04), Tržič (11.13), Gorica (11.37), Videm (12.09). Op.: ne ustavi v Miramaru, Grijanu Križu. Tržič (12.47), Gorica (13.08), Videm (13.36), Pordenone (14.18). Tržič (13.47), Gorica (14.12), Videm (14.48). Op.: ukinjen ob 13.56 (R) praznikih. Videm (12.37), Gorica (13.08), Tržič (13.29). 12.24 13.20 (D) (R) 14.57 15.39 (R) (D) Videm (13.30), Gorica (14.06), Tržič (14.30). Op.: ukinjen ob praznikih. Videm (14.30), Gorica (14.55), Tržič (15.16). Op.: ukinjen ob praznikih. 14.40 (R) Tržič (15.08), Gorica (15.31), Videm (16.06). Op.: ne ustavi 15.39 (R) Videm (14.10), Gorica (14.46), Tržič (15.11). Op.: samo ob praznikih. 16.16 (D) v Grijanu in Križu. Tržič (16.39), Gorica (17.00), Videm (17.25). 16.43 (D) Pordenon (14.50), Videm (15.30), Gorica (15.59), Tržič (16.20). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.04 (R) Tržič (17.27), Gorica (17.48), Videm (18.23). Op.: ukinjen ob 18.00 (R) Videm (16.32), Gorica (17.08), Tržič (17.32). Op.: samo ob praznikih. praznikih. 17.28 (R) Tržič (17.52), Gorica (18.17), Videm (18.55). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu, Nabrežini, Sesljanu. 18.21 (R) Videm (17.01), Gorica (17.32), Tržič (17.54). Op.: ukinjen ob praznikih. 17.45 (D) Tržič (18.08), Palmanova (18.32), Videm (18.49). Op.: 19.07 (R) Videm (17.40), Gorica (18.16), Tržič (18.40). 18.05 (D) ukinjen ob praznikih. Sesljan (18.21), Tržič (18.30), Gorica (18.52), Videm (19.10). Op.: ukinjen ob praznikih. Tržič (18.57), Gorica (19.20), Videm (19.54). Op.: ne ustavi v Grijanu, Križu. Tržič (19.48), Gorica (20.09), Videm (20.34). Tržič (20.25), Gorica (20.48), Videm (21.15). Op.: ukinjen ob praznikih. 19.29 (D) Videm (18.18), Gorica (18.44), Tržič (19.05). Op.: ukinjen ob praznikih. 18.30 19.25 20.00 (R) (D) (R) 19.58 20.39 21.28 (D) (R) (R) Camia (18.01), Videm (18.30), Gorica (19.14), Tržič (19.35). Videm (19.13), Gorica (19.48), Tržič (20.11). Op.: ukinjen ob praznikih. Videm (20.00), Gorica (20.36), Tržič (21.00). Op.: samo ob praznikih. 21.56 (D) Videm (20.47), Gorica (21.12), Tržič (21.33). Proga TRST-OPCINE ODHODI PRIHODI URA VRSTA SMER URA VRSTA SMER 9.16 (E) SIMPLON EXPRESS - Opčine (9.45), Sežana (10.14), Lju- 6.28 (E) VENEZIA EXPRESS - Budimpešta (17.30), Zagreb (0.20), bljana (12.15), Zagreb (14.50). Ljubljana (3.20), Sežana (5.31), Opčine (5.40). 12.04 (E) DRAVA - Opčine (12.38), Ljubljana (15.00), Čakovec 10.57 (IC) KRAS - Zagreb (5.40), Ljubljana (8.10), Sežana (10.05), (18.05), Budimpešta (22.58). Opčine (10.14). 17.58 (IC) KRAS - Opčine (18.25), Sežana (18.49), Ljubljana (20.43), 16.50 (E) DRAVA - Budimpešta (6.00), Čakovec (10.44), Ljubljana Zagreb (22.55). (13.55), Opčine (15.55). 23.43 (E) VENEZIA EXPRESS - Opčine (0.11), Sežana (0.40), Lju- 19.49 (E) SIMPLON EXPRESS - Zagreb (14.10), Ljubljana (16.45), bljana (2.40), Zagreb (5.00), Budimpešta (12.30). Sežana (18.45), Opčine (18.54). iC- ntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak 8 Četrtek, 2. febmaija 1995 GORICA RAZSTAVA / ODPRTA BO DO 12. FEBRUARJA Rado Jagodic v Kulturnem domu No ogled glinoste skulpture, slike in vobljivi sitotiski izdeloni s posebno tehniko V Kulturnem domu razstavlja mlad tržaški likovnik Rado Jagodic. Predstavlja serijo likov iz keramike, slike v mešani tehniki, sitotiske, ki se odlikujejo po prefinjenih barvah in tanki risbi. Umetnik se obiskovalcu predstavlja v treh izraznih oblikah, ki so na prvi pogled povsem ločene, ob pozornejšem opazovanju pa zaznamo tudi precej skupnih točk. Rado Jagodic se je rodil v Trstu leta 1971, po poklicu je geometer, ki se je posvetil umetniškemu oblikovanju in absol- viral na zavodu ISIA v Urbinu. Z obiskovanjem raznih tečajev, tudi v tujini, je iz-popoplnil znanje'na področju oblikovanja gline in drugih tehnik. Razstavo, ki bo na ogled do 12. t.m. so odprli v petek, 27. januarja. Umetnika je predstavil Joško Vetrih, v imenu Kulturnega doma pa je udeležence pozdravila Nada Komjanc, končno je spregovoril Se umetnik. Na sliki (Fotostudio Reportage) umetnik na srečanju ob odprtju razstave KINO a PRIREDITVE H RAZSTAVE GORICA VITTORIA Gorica kine-ma: 20.45 »Go fish«. Rež. Rose Troche. Zmagovalec Sundance film festivala. Jutri: 16.30-18.20-20.10-22.00 »The mask«. Ozvočenje Dolby stereo. CORSO 17.30-19.45-22.00 »Rivelazioni«. Igrata M. Douglas in D. Moore. a GLEDALIŠČE OBČINSKO GLEDA-LISCE V TR2ICU: danes ob 20.30»Porcile«Pierpao-la Pasolinija v izvedbi skupine »I Magazzini«iz Firenc. Ob 18. uri bo v dvorani Pallazzetto Veneto srečanje z igralci. KD BRISKI GRIČ vabi na pustovanje z večerjo 18. t.m. v domu na Bukov-ju. Igral bo ansambel “Štirih vetrov” Rudija Komavbja. Prirejajo tudi nagradno razstavo pustnih slaščic, sreColov, šaljiva tekmovanja in nagrajevanje mask Vpisujejo Maja Humar (tel. 884187), Tamara Mi-zerit (884110) in Emanuela JuretiC (81163). DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO obvešCa, da bo pustovanje 25. februarja v gostišču Al Fogolar v Gal-hanu pri Čedadu. Poskrbe-U bodo za glasbo in zabavo s kabaretnim duom Kobal - Verč. Prijave na sedežu in pri poverjenikih. V GALERIJI KINA VITTORIA na Travniku razstavlja goriški fotograf Car-lo Sclauzero. Ogled med urnikom filmskih predstav do 7. februarja. V GALERIJI KATOLIŠKE KNJIGARNE na Travniku je postavljena razstava fotografa Paula D. Redfema. Ogled do 10. februarja po umiku odprtja knjigarne. H ŠOLSKE VESTI SREDNJA SOLA IVAN TRINKO iz Gorice vabi starše in predstavnike go-riških kulturnih in športnih društev na informativni večer o manifestaciji Evrošola, ki bo na sedežu Sole v Gorici v ponedeljek, 6. februarja, ob 18. uri, v sredo, 8. febr., ob isti uri pa na sedežu oddeljenih razredov v Doberdobu. DIDAKTIČNI RAVNATELJSTVI za slovenske osnovne šole v Gorici in Doberdobu obveščata, da je na osnovi novih predpisov od 10. do 28. februarja treba poskrbeti za dokončen vpis otrok v otroške vrtce in prve razrede osnovnih šol. □ LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI AL GIARDINO, Korzo Verdi 57, tel. 531879 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU CENTRALE, Trg Republike 26, tel. 410341 POGREBI Danes ob 11. uri Štrukelj Virginia iz splošne bolnišnice na glavno pokopahšče. ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV DAN SLOVENSKE KULTURE 95 Kulturni dom Gorica, zgornje preddverje - 6. 2. 1995, ob 18. uri. Predstavitev del dijakov, ki so sodelovali na natečaju »SIMON GREGORČIČ V POSOSKEM PROSTORU«. Kulturni dom Gorica, velika dvorana 8. 2. 1995, ob 20.30. OSREDNJA PROSLAVA Sodelujejo: Gledališka šola Gorica in Oder ’90 Slavnostni govornik: JURIJ PALJK ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE - GORICA f/icr/cf/t/fčefz ffvčv/* Krstna izvedba nagrajenih skladb in podelitev priznanj. O pesniku bo govorila prof. Lojzka Bratuž. Izdajo izvirnih skladb na besedilo Franceta Balantiča bo predstavila prof. Franka Žgavec. Danes, 2. februarja 1995, ob 20.30 v komorni dvorani ob Katoliškem domu v Gorici. GORICA / NACRT ZA RACIONALIZACIJO PREDLAGA ZAPRTJE ŠTIRIH SOL NOVICE Občina namerava zapreti tudi slovensko šolo v Revmi Nerazumljiv in neutemljen ukrep: šolo obiskuje 25 učencev Seminar za gospodarske operaterje na sedežu SDAG Na sedežu družbe SDAG se bo jutri nadaljeval izpopolnjevalni seminar za gospodarske operaterje, ki ga prireja združenje BIG. Tokrat bo govor o organizaciji preksrbe s surovinami. Govorila bosta Giancarlo Chiodini, predsednik komisije za vprašanja prevozov v okviru združenja Con-findustria ter dr. Enrico Marchesini, ravnatelj službe za logistiko pri grupi Zanussi. Naslednje srečanje bo 10. t.m. Seminar se bo danes zaCel ob 17. uri. Načrt goriške občine in Šolskega skrbništva za racionalizacijo šolstva v Gorici vsebuje negativno presenečenje za slovenske osnovne šole. Proti vsakemu pričakovanju je v njem predlog, da bi že s prihodnjim šolskim letom zaceli postopno zapirati osnovno šolo Josipa Abrama v Pevmi. Predlog je, naj bi z letom 1995/96 ne sprejemali več vpisov v prvi razred. Preostali štirje razredi naj bi še eno leto ostali v Pevmi, z naslednjim šolskim letom 1996/97 pa naj bi vse učence premestili v šolo Otona Župančiča v Ul. Brolo. V oriški občini naj bi potemtakem ohranili samo dve slovenski osnovni šoli: šolo Frana Erjavca v Standrežu in šolo v Ul. Brolo, kamor naj bi vpisovali otroke iz večjega dela mesta ter s celega območja od Podgore do Pevme, Oslavja in St-mavra. Odločitve o zaprtju sole v Pevmi in zaprtju treh drugih italijanskih osnovnih šol v mestu uradno sicer se ni sprejel nihče, gotovo pa gre za nekaj več kot zgolj “delovno hipotezo”, o Čemer je govoril občinski odbornik za javna dela inž. Alessio Rosel-li predsinoci v občinskem svetu. Predlog za zapiranje osnovnih šol je namreč izdelala delovna skupina (v njej so bili po trije vodilni funkcionarji občine in šolskega skrbništva), ki je preučila stanje šolskih poslopij, število učencev in predvidenih vpisov v naslednjih šolskih letih ter izdelala ustrezne predloge. 2e včeraj popoldne je bilo napovedano srečanje med odbornikom Rosel- lijem in šolskim skrbnikom dr. Ugom Manni-nijem, o katerem pa še ni bilo mogoče izvedeti ničesar. Odločitve o morebitnem zapiranju morajo vsekakor sprejeti zelo naglo, saj se že 10. februarja začenja rok za predvpise. Do takrat mora biti jasno, v katere šole bodo starši smeli vpisati svoje otroke. Studija tehnikov občine in skrbništva izhaja iz ugotovitve, da je velika večina šolskih poslopij potrebna temeljite prenove, bodisi zaradi dotrajanosti kot zaradi novih predpisov o protipožarni varnosti, ki narekujejo popolno obnovo skoraj vseh električnih napeljav. Zaradi teh problemov so za nekatere srednje šole predvidene selitve. Med temi je tudi slovenska šola Ivan Trinko. V študiji je zapisano, da je sedanje poslopje v Ul. Cappuccini v izredno slabem stanju (potrebna je obnova vseh inštalacij, grezničnih odtokov, strehe itd.). Predlaga se selitev, ni pa povedano kam. Dosti bolj drastični ukrepi pa so predvideni za osnovne šole. Tehniki predlagajo zaprtje kar štirih šol, treh italijanskih in slovenske v Pevmi. Med italijanskimi naj bi že s prihodnjim šolskim letom zaprli šole v Ul. Leopardi, “Pitteri” v zavodu Lenassi in “Fumagalli” v Ul. Cap-pella. V Ul. Leopardi sicer že tri leta ne sprejemajo vpisov in je bilo zaprtje pričakovano. Za ostah dve šoli, ki jih letos obiskuje 61 oz. 55 učencev, pa predlagajo selitev učencev v šoli “Ungaretti” v Ul. Cipriani oz. “Rismondo” v Ul. Sve-vo predvsem zato, ker sta sedanji namestitvi skrajno neprimerni. Za šolo Abram v Pevmi, ki jo letos obiskuje 25 učencev, pa sklicevanje na neprimerne prostore ne more veljati, saj so ugotovili, da je na poslopju potrebno le popravilo nekaterih aluminijastih oken. Predlog o zaprtju se zato sklicuje edinole na število učencev, ki da bi jih lahko brez težav sprejeli v šob v Ul. Brolo. V tej šoli bi bilo nabrž potrebno dokončati levi del poslopja, da bi pridobili še nekaj prostorov. Studija seveda ne omenja, da so ti prostori bili predvideni za telesno vzgojo in ne za učilnice. Raje kot obdržati šolo v Pevmi, kjer popravila niso potrebna, so na občini pripravljeni prevzeti tudi ta strošek. Občinska uprava namerava drastično razredčiti število osnovnih šol in tako zmanjšati izdatke za šolstvo. Pri tem pa ne upoštevajo drugih razsežnosti problema. Ge namreč zaprtje kake italijanske šole v centru mesta za starše (ki sicer že protestirajo) ne bi smelo biti problematično, saj imajo drugo šolo na razdalji nekaj stotin metrov, je za šolo v Pevmi Zadeva povsem drugačna. Solo obiskujejo učenci s širokega območja in tudi uCenci iz Podgore, kjer so šolo zaprli že pred leti. Vpis v Gorico postaja že težak problem, tudi zato, ker je za prevoz predviden šolabus samo v dopoldanskem Času in ne za popoldanske dejavnosti. Da ne govorimo o pomenu ohranitve šole za kar dva slovenska rajona in o specifiki manjšinskih šol, ki bi jo morala upoštevati tudi večina na goriški občini, pa čeprav so v njej tudi (bolj ali manj skesani) fašisti. Pa še eno plat zadeve so najbrž spregledali vrli občinski racionalizatorji: to, da so slovenske šole poimensko ustanovljene z zakonom in da jih torej ne morejo ukinjati kar tako. Seveda pa se bo morala za obstoj šole spet močno zavzeti vsa manjšina in to čimprej. Prihodnji torek bo o zadevi razpravljal tudi občinski svet, v petek, 10. februarja, pa se že zaCne vpisovanje. Omenimo naj še, da bo v ponedeljek ob 20.30 v pokrajinski sejni dvorani tudi javna skupščina liste Cittadini per risontino o problematiki racionalizacije šol. Poročali bodo Bnmo Crocetti in drugi. OBČINSKI SVET / HUD SPODRSLJAJ VEČINE Zamujen rok za posojila? Zaradi prenagljene odločitve tvega občina izgubo milijarde lir PredsinoCnja seja goriškega občinskega sveta se je spet klavrno končala za občinsko upravo, tokrat celo z jeznimi očitki župana na račim predsednika sveta Busolinija, ki je kot župan iz vrst Forza Italia. Zataknilo se je pri izvolitvi občanovega pravobranilca. Predlog je bil, naj bi potrdili se za en mandat dr. Francesca lentileja. Pomisleke na njegov račun je imel Fiorelli, sicer pa drugih kandidatur ni bilo. Toda drugi svetovalec zelenih Ma-niacco je opozoril na proceduralno napako, ker predloga pred vključitvijo v dnevni red niso dali v razpravo na sejo načelnikov svetovalskih skupin, kot veleva občinski statut. Po krajši prekinitvi in posvetovanju so morali točko umakniti z dnevnega reda. Predsedujoči dr. Van-ni Busolini takrat razglasil, da je seja “suspendirana” do prihodnjega torka, ko je bil že itak spet sklican občinski svet. Zupan je takrat jezno okregal Busolinija zaradi prenagljene odločitve, predsednik jo je hotel preklicati, toda bilo je že prepozno, saj je dobršen del svetovalcev že zapustil dvorano. Problem je v tem, da je bil na dnevnem redu torkove seje najem treh posojil za urbanizacijo naselitvenih območij v ulicah Cordaioli, Torriani in Palladio. Zadnji rok za odobritev ugodnih posojil v skupni vrednosti več kot milijarde lir je bil prav 31. januar. Ker sklepov niso odobrili pravočasno, tvega Gorica sedaj izgubo tega denarja. Občinski tajnik sicer trdi, da se problem še da rešiti, najbrž pa bilo za vse bolje, ko bi takih problemov zaradi nerodnosti sploh ne bilo. Gorica kinema ponuja nocoj ameriški film ”Gofish” V sporedu Gorica kinema bodo nocoj ob 20.45 v kinu Vittoria na pobudo Kinoateljeja predstavili film »Go fish« režiserke Rose Troche. Nedvomno gre za največji uspeh ameriške neodvisne kinematografije v letošnji sezoni. Film je zmagal na Sundance film festivalu in na nedavnem Ri-mincinema. Zgodba odnosov med petimi ženskami ponuja vpogled na skupnost lezbijk. Kritika je še posebej pohvalila “normalnost”, s katero film obravnava homoseksualnost, pa tudi odlično Crnobelo fotografijo. Gianni Bravo obsojen Predsednik goriške ustanove Informest, nekdanji predsednik videmske Trgovinske zbornice in nekdanji deželni tajnik PSI Gianni Bravo je včeraj zaključil sodni postopek zaradi korupcije v katerega je bil vpleten tudi brat Enzo. Priznal je krivdo ter se poslužil možnosti, ki jih predvideva zakon . Bil je obsojen na sedemanjst mesecev zapora, brat Enzo pa na šestnajst. Oba sta bila obtožena vpletenosti v podkupninske zadeve, kazniva dejanja pa sta zagrešila že pred veC kakor desetimi leti. Kazen je pogojna.. Zeleni vlak prispe v Gorico Zeleni vlak bo pripeljal tudi v Gorico in ob tej priložnosti pripravlja naravovarstveno združenje Legambiente vrsto prireditev. Tako bodo v soboto, 4. t.m., ob 19. uri na postaji odprli razstavo o ekološki problematiki reke Soče, v naslednjem tednu pa so predvidena še razne druga srečanja zlasti v zvezi s problematiko onesnaženosti zraku v mestu in opombe manj onesnažujočih prevoznih sredstev. Spretni kupci in zmikavti Štiri osebe so v torek zvečer nekaj pred zaprtjem vstopile v trgovino s krznenimi oblačili Elsa. Zanimale so se za nakup plašCa, vendar se je kupčija končalo precej nenavadno. Zal so se v trgovini tega zavedli šele potem ko je skupina že odšla in kot kaže, ne praznih rok. Izginil je plašč vreden okrog devet milijonov lir. Poleg pacientov in osebja v bolnišnici delajo tudi tatovi Na Kvestmi so včeraj prejeli prijavo pristojnega funkcionarja splošne bolnišnice v Gorici. Na oddelku za psihiatrijo, kjer je na zdravljenju C.D. je namreč izginil par zlatih uhanov. Pacientka je izginotje ugotovila, ko je bilo najbrž že prepozno. ŠZ DOM / BOGAT KOLEDAR RAZNIH NASTOPOV VRH / KRAJANI SO SE MNOZICLNO ODZVALI VABILU Telovadci in ntmičarke se resno pripravljajo Poleg sodelovanja na tekmovanjih bodo tudi sami gostitelji in organizatorji - Prvo tekmovanje bo že jutri Sezona 1994/95 prehaja za deklice športne ritmične gimnastike in dečke ter deklice športne gimnastike pri SZ Dom iz pripravljalne faze treningov v fazo tekmovanj, srečanj, nastopov in akademij. Obdobje se je za sekcijo SG SRG pričelo v resnici že konec decembra s prikazom dela prvega tromesečja in božično akademijo. Na prireditvi je sodelovalo štirideset Članic m članov. Jutri bodo dečki - orodni telovadci, imeli prvo tekmovanje v letošnji sezoni v akrobatiki oz. akrobatskih elementih. Pomerili se bodo z dečki društva OK Val (Standrež), gimnastičnega centra Nova Gorica ter gimnastičnega krožka osnovne šole M. Štrukelj iz Nove Gorice. Tekmovanje bo v telovadnici Kulturnega doma ob 16.30. V nedeljo, 26. februarja ob 10. uri priredi CONI (Cas - Centri Olimpia) srečanje otrok v starosti od 5. do 10. leta. Tako srečanje, ki se bo ponovilo maja meseca v Marjanu, je že nekaj tradicionalnega. Letos bo to prvo srečanje v Gorici (v naši organizaciji) v telovadnici Kulturnega doma. Na tem srečanju sodelujejo tudi “najstarejši” pripadniki sekcije Športnega vrtca pri SZ Dom. V nedeljo, 5. marca bodo ritmičarke imele drugo srečanje oz. tekmovanje v letošnji sezoni. Tekmovale bodo na 9. turnirju za rdeCe-belo kolebnico Doma, in to v posameznih vajah. Sodelovala bodo tudi druga društva, ki goje to športno panogo, in ki so se 15. januarja letos srečala na II. Gymshowu, t.j. srečanju v skupinskih sestavah (SD Prosek-Konto-vel, SZ Bor - Trst, OS Milojka Štrukelj in OS Fran Erjavec- Nova Gorica, skupina. HIT iz Nove Gorice, SZ Dom- Gorica). V petek, 24. marca se bodo dečki - orodni telovadci, povratno pomerili na 2. srečanju s Stan-drežem in Novo Gorico, tokrat v preskokih s prožno ponjavo. Tretje in zadnje srečanje pa je predvideno za petek, 19. maja 1995. Junij mesec - konec pouka in zaključek športne dejavnosti, zaključna akademija! Kje, kdaj in kako že vemo, zaenkrat pa se še ne izdamo!!! Damijana Ceščut Lep koncert božičnih pesmi v cerkvi sv. Lovrenca na Vrhu Peli so združeni zbori Miren- Rupa/Peč vodil je Z. Klanjšček V nabito polni cerkvi sv. Lovrenca na Vrhu sv. Mihaela je bil v nedeljo 15. januarja koncert božičnih pesmi, v izvedbi združenega zbora Miren- Rupa/Peč pod vodstvom Zdravka Klanjščka. Uvodoma je nastopil tudi domači mladinski pevski zbor Vrh sv. Mihaela, ki ga vodi Marjanka Cavdek in ki vse bolj pogostoma nastopa ob najrazličnejših priložnostih in ki, seveda tudi tokrat ni mogel izostati. Združeni pevski zbor Rupa/PeC - Miren je izvajal splet znanih božičnih pesmi, slovesnkih in tudi tujih skladateljev, pri čemer ni manjkala niti splošno znana Sveta noč, ki so jo skupaj s pevci zapeli tudi krajani. Duhovno misel je na prireditvi povedal domači župnik g. Viljem Žerjal. Lep kulturni dogodek in občuteno versko doži- vetje se je zaključilo z družabnostjo v kleti bližnje Devetakove gostilne.Ob tem velja pohvaliti vrhovske gospodinje, ki so za priložnost pripravile veliko domačih okusnih slaščic Na sirki: združeni pevci iz Rupe, Peči in Mirna med koncertom božičnih pesmi v cerkvi na Vrhu. r MANJŠINA / FORZA ITAUA PREDSTAVILA OSNUTEK ZAŠČITNEGA ZAKONA Sen. Romoli nam ponuja »polovico Maccanica« GORICA - Goriški senator For-za Italia Ettore Romoli ponuja slovenski manjšini polovico Maccanicovega zakona. To je vsaj prva ocena besedila zakonskega osnutka, ki ga je Romoli predložil v senatu. Že naslov osnutka je zgovoren, saj govori o ukrepih v korist prebivalstva slovenskega jezika v tržaški in v go-riški pokrajini ter prebivalstva slovanskega izvora v videmski pokrajini. Romoli v tiskovnem poročilu poudarja, da gre za strogo spoštovanje določil ustave, M navaja jezik kot predmet zaščite. Zato v besedilu ni določil, ki bi zadevale druge dejavnosti, kot na primer rekreacijo in šport, ki zadevajo - tako pravi Romoli - vse prebivalstvo in jih je torej treba ločeno obravnavati, seveda če zaslužijo državno podporo. Romoli nato načenja vprašanje rabe slovenskega jezika, ki ga seveda naziva »bilingvizem«. Romoli bi to pravico ohranil v oko-liških občinah na Tržaškem in na Goriškem, pa se to ne v vseh. Za osebne izkaznice, na primer, pravi, da bi jih občine izdajale na dvojezičnem obrazcu samo tistim, ki bi za to izrecno zaprosili. V primerjavi z Maccanicovim zakonskim osnutkom pa je Romoli iz besedila izločil Vzhodni in Zahodni Kras v Tržaški občini ter Standrež in Pevmo-Oslavje-Stmaver v goriški, češ da je osnovna upravna enota občina, in da ni mogoče predvidevati znotraj občine diferenciacij. Seveda pa Romoli ni pozabil na konjiček italijanske desnice, to je na popis prebivalstva po narodnosti. Tako bo mogoče ugotoviti, koliko je Slovencev, kajti -tako piše v tiskovnem poročilu - »ni mogoče zaščititi manjšine, kjer je ni, pa tudi ne vsiliti zaščite tistemu, ki je ne želi«. Ob koncu pa Romoli napoveduje, da bo svoja stališča v kratkem obrazložil na tiskovni konferenci. Romolijev zakonski osnutek je sestavljen iz 28 členov, razdeljenih v tri dele. Prvi del zadeva okoliške občine na Tržaškem in Goriškem, drugi del videmsko pokrajino, tretji del pa vsebuje izvršilne in finančne norme. Gre v bistvu za besedilo Maccanicovega zakona, ki ga je Romoli dodobra oklestil, tako kar zadeva območje, na katerem bo zakon v veljavi, kot tudi kar zadeva vsebino posameznih določil. Prvih sedem členov zadeva pravice manjšine v okoliških občinah na Tržaškem in na Goriškem, na-daljnih sedem pa zadeva šolstvo. Med temi 13. člen določa publi- cizacijo Glasbene matice in go-riškega zavoda »Fondazione mu-sicale Citta di Gorizia« (!), trije členi povzemajo Maccanicova določila o kulturi, dva pooblaščata vlado, da izdela enotno besedilo vseh zaščitnih določil, eden pa določa, da je treba Sest mesecev po odobritvi zakona s popisom prebivalstva na Tržaškem in Go-rišlem ugotoviti prisotnost slovenske manjšine po občinah. V nadaljnjih sedmih členih priznava Romoli šestnajstim občinam v Videmski pokrajini (brez Rezije in Kanalske doline) pravico do pouka »krajevne govorice« v vrtcih in šolah, predvideva pa tudi nekaj gospodarskih ukrepov za razvoj občin, s čimer sam demantira svoje stališče, da ta zakon obravnava samo jezikovne aspekte. To pa je tudi vse, kar senator Romoli ponuja manjšini. NOVICE TV ODDAJE V SLOVENŠČINI IN ITALIJANŠCINI-i V Sovodnjah predstavitev knjige pesmi in spominov SOVODNJE - »Ne samuo spomini - Non solo ri-cordi« je naslov knjige pesmi in spominov Mi-cheline Blasutig, ki jo bodo na pobudo kulturnega društva Studenci predstavili v petek, 3. februarja ob 20. uri na županstvu v Sovodnjah. Na večeru bodo spregovorili Riccardo Ruttar, predsednik kulturnega društva Studenci, prof. Nereo Perini z videmske univerze ter sama avtorica knjige. Društvo Studenci je knjigo tudi založilo, za prevode v italijanščino (teksti so napisani v narečju) je poskrbel sam Riccardo Ruttar, risbe so delo Alessandra D’Osualda, fotografije pa Femiccia Buta. (r.p.) Večer o prehrambeni kulturi v Benečiji LANDAR (Podbonesec) - Prehrambena kultura v Benečiji in ljudske navade. O tem bo tekla beseda v petek, 3. februarja v prostorih restavracije »Alla Grotta« v Landarju v Občini Podbonesec. Pobudo so organizirali Furlanski študijski center Ippolito Nievo, združenje »In vi to« in čedaj-ska podružnica Tržaške kreditne banke. Na večeru bodo spregovorili Emilia Mirmina (Gastronomske tradicije in ljudske navade v goratih predelih Furlanije), Vesna Leskovic (Slovenska kuhinja v Julijskih Predalpah) ter Sergij Cesar (Vina in hrana v vzhodni Furlaniji), (r.p.) Dežela naj prepreči nove latizacije na Ralu TRST - Upravni svet radiotelevizijske ustanove RAI je, kot kaže, dokončno prižgal zeleno luč za ustanovitev televizijskih oddaj v slovenščini ter za okrepitev informativnih oddaj v okviru tukajšnjega deželnega sedeža. Časopisi in druga občila upravičeno posvečajo temu veliko pozornost, videmski dnevnik Messagge-ro Veneto pa je med drugim objavil imena nekaterih novinarjev, za katere se govori, da so med kandidati za sprejem v službo. Gre za bivšega direktorja TriesteOggi Fausta Biloslava, za urednico istega dnevnika Gabriello Fortuno in za glavnega urednika tržaške TV postaje TeleAntenna Roberta Morellija. Govorice okrog imen in velike nejasnosti, ki še vedno spremljajo uvedbo novih televizijskih oddaj, so spodbudile načelnike štirih svetovalskih skupin in podpredsednika deželnega sveta Miloša Budina za poseg pri pred- sednici Dežele Alessandri Guerri. Poleg Budina so svetovalsko vprašanje podpisali še Renzo Travanut (DSL), Ivano Strizzolo (Ljudska stranka), Ser-gio Cecotti (Severna liga) in Elia Mio-ni (Zelena lista). Podpisniki sicer pozdravljajo slovensko televizijo in okrepitev deželnih poročil v italijanščini, so pa mnenja, da bo moralo vodstvo RAI novinarje izbirati po zelo jasnih kriterijih, upoštevajoč njihove pristojnosti in njihovo strokovnost. Predstavniki štirih strank se namreč bojijo, da bodo pri zaposlovanju novinarjev prevladale dobro znane lotizacijske metode delitve stolčkov. Odtod poziv Guerro-vi, naj od pristojnih teles RAI zahteva informacije o kriterijih, s katerimi misli ustanova zaposliti nove časnikarje. Na nevarnost nove lotizacije v RAI opozarjajo tudi svetovalci SKP Roberto Antonaz, Elena Gobbi, Fausto Mon-falcon in Gianluigi Pegolo. Bogdan Berdon Pravno stanje jezikovnih pravic Slovencev v Italiji 64. To jasno in neovrgljivo tolmačenje člena 6. Ustave je v kričečem nasprotju s prejšnjim "tolmačenjem”, ki je prevladovalo tudi v sodstvu. Naj še enkrat navedemo neverjetno tolmačenje čl. 6 Ustave Tržaškega prizivnega sodišča (Corte d’Appello di Trieste) iz leta 1964: "Sesti člen Ustave izraža načelo splošne narave in je programskega značaja glede zaščite jezikovnih manjšin ter se ga ne da takoj izvajati, niti ob preverjanju ustavnosti prejšnjih zakonov, kot nas uči Vrhovno sodišče” (glej poglavje "Posebni statut in sodstvo”). Deželno upravno sodišče se sklicuje tudi na Osimsko pogodbo in njen uvodni del (preambula). V 4. odstavku preambule je govor o privrženosti obeh podpisnic »načelu največjega možnega varstva državljanov-pripadnikov manjšin«. Ta privrženost izvira tudi iz njunih Ustav in notranje zakonodaje, (»le principe del la protection la plus ample possible des ci-toyens appartennat aux minorites (grupe ethniques) decoulant de leurs Constitu-tions et de leurs droits intemes«). Italijanska stran je vedno trdila, da naj bi osimska varstvena določila veljala samo za Slovence v tržaški pokrajini, kajti člen 8 se sklicuje na Posebni statut priložen k Londonskemu sporazumu iz leta 1954, ki je veljal samo za področje bivšega STO, to je današnje tržaške pokrajine. Goriški in videmski Slovenci naj bi bili izključeni iz varstvenih določil Osimske pogodbe. Drugo tolmačenje pa je zagovarjalo, da ni mogoče izločiti iz celotne pogodbe uvodni del (preambulo), saj je njen sestavni del. Preambula pa ne določa in ne dopušča nikakršne ozemeljske omejitve in zaobjema celotno slovensko manjšino v Italiji. Niti ni mogoče resno trditi, da naj bi ustava ločevala in razlikovala Slovence po pokrajinah, saj njena določila zanesljivo veljajo za vse Slovence v Deželi FJK. Doberdob je na Goriškem in Deželno upravno sodišče osvaja stališče, da manjšinsko varstvo Osimske pogodbe velja za celo Deželo FJK. »Začnimo prav pri izražanju Osimske pogodbe, katere preambula govori o slovenski manjšini v Italiji in v besedilu nikoli ne določa kakršnegakoli ozemeljskega ločevanja. Nasprotno, preambula se sklicuje na največjo možno varstvo državljanov pripadnikov manjšine (la plus ample possible). Sam člen 8 se sklicuje, kot smo videli, na ukrepe, sprejete v izvajanju Posebnega statuta, in na raven varstva, ki ga ta zagotavlja, nikoli pa na ozemeljsko učinkovi- tost Statuta in Londonskega memoranduma. Skratka, v besedilu ni nikjer nikake ozemeljske omejitve. Sklicujoč se na razlagalno pravilo, po katerem je treba med dvema razlagama dati prednost tisti, ki je ustavno pravilna, upoštevajoč določila na ustavni ravni, ki se ukvarjajo z manjšinami, kakor tudi številne mednarodne pogodbe, prelite v naš pravni red, ta Sodni zbor smatra, da je najbolj pravilno tisto tolmačenje, ki ugotavlja raztegnitev člena 8 na celotno deželno ozemlje. Drugačna razlaga bi narekovala temu Sodišču predajo besedila člena 8 Osimske pogodbe Ustavnemu sodišču, da bi proučilo njegovo ustavnost v odnosu do členov 3 in 6 Ustave in člena 3 Deželnega statuta«. »Conviene prendere le mosse proprio dalla dizione usata nel Trattato di Osimo, che nel preambolo parla di minoranza slovena in Italia e nel testo non compie mai alcuna discriminazione territoriale. Anzi il preambolo fa riferimento ad una protezione piu ampia possibile dei citta-dini appartenenti alla minoranza (la plus ample possible). Lo stesso art. 8 fa riferimento, come visto, alle misure adottate in applicazione dello Statuto speciale ed al livello di protezione che lo stesso garantisce, e mai alTam-bito territoriale di efficacia dello Statuto e del Memorandum di Londra. Insomma, in nessun posto del testo emerge alcuna limitazione territoriale.« (Se nadaljuje) SKLAD MITJA ČUK Spoštujmo otrokov intimni svet Jelka Cvelbar Strokovnjaki vedno na novo prepričujejo starše, da otroci potrebujejo od časa do časa samoto, želijo biti edini gospodarji svojega prostora, potrebujejo torej zasebnost in možnost, da se o tem sami odločajo. Spomnimo se, kako smo si včasih kot otroci ustvarjali nekakšno intimno, samo našo sfero v uticah ali "kapanah”, kakor smo jih imenovali pri nas. Tam smo res lahko počenjali to, kar se nam je zljubilo, nihče nas ni nadziral, če smo gledali v zrak in sanjarili. Tam smo skrivali svoje najpomembnejše "zaklade”. Ce nam pomembnih stvari starši niso jemali resno, smo bili užaljeni. Nikoli nismo odpustili mami, da je prebrala naš skrivni dnevnik. Spomini še niso tolikanj oddaljeni, da bi sami ne razumeli, da otroci resnično potrebujejo svojo zasebnost. Medtem ko jemljemo med odraslimi za naravno, da se ne vtikamo drug v zadeve drugega, te pravice ne dajemo otrokom. Sami vedno nekaj zadržimo zase in nikoli vsega ne povemo ostalim, od otrok pa zahtevamo, da so prozorni kot steklo. Medtem ko odrasli zakrijemo pred nadrejenimi kakšen svoj manjši pogrešek, zamudo ali napakico, nam pri otrocih ne uide nobena, še tako majhna napaka. Vedno smo odrasli na preži. Psihologi menijo, da je tako starševsko obnašanje popolnoma naravno, čeprav ne povsem pravilno. Starši menijo, da bo prispevalo k boljšemu družinskemu vzdušju, če bodo o otroku vedeli popolnoma vse - to pa zato, ker so radovedni, kaj se z njim dogaja ali pa ker so v skrbeh, da bi njihov otrok ne zašel na kriva pota ali počenjal neumnosti. Kljub tej nevarnosti, ki se je starši bojijo, ima po mnenju psihologov otrok pravico, da zadrži nekatere stvari, misli, dogajanja zase in sam odločati, ali jih bo povedal ali ne. Otrok ima pravico, da mu zaupamo. Svoj intimni svet potrebujejo otroci od rojstva dalje. To mu moramo omogočiti, ker je zelo pomembno za zdrav in pravilen razvoj otroka. V začetku je pravzaprav otrok z materjo eno. Ko nastopi doba vzgoje k čistoči, otrok opazi, da se lahko loči od drugih in da ima do tega pravico - ko gre na stranišče ima pravico biti sam. Skoraj istočasno pa otrok odkrije, da lahko na skritem čuva svoje "zaklade” -stvari, ki jih zbira in so le njemu pomembne in dragocene. Okrepi se mu zavest, da se tega ne bo nihče smel dotakniti, ne da bi on za to vedel ali mu dal dovoljenje. Ta občutek mu daje tudi zavest, da končno lahko tudi on počenja to, kar je bila prej le domena staršev: deliti s starši svoje misli le takrat, ko mu je do tega ali ko se bo za to sam odločil, sprejemati torej lastne odločitve. Zasebnost lahko ločuje ali pa povezuje osebe med seboj. Lahko ločuje tiste, ki nekaj vedo, od tistih, ki tega ne vedo, hkrati pa lahko še bolj povezuje tiste, ki vedo za isto stvar. Po mnenju psihologov je ravno to poigravanje z občutkom povezanosti in nepovezanosti z ostalimi ljudmi skozi zmožnost ustvarjanja lastne zasebnosti ključni moment v razvoju otroka in dobra vaja za naprej. Otrok se uči na tak način uravnovešati svojo potrebo po avtonomiji s potrebo po človeški bližini. S sposobnostjo umika v svojo zasebno sfero se lahko otrok oddalji od svojih staršev, v trenutku pa jim lahko zopet pride blizu. Otroku moramo torej dopustiti njegovo zasebnost. Škodo si bodo delali tisti starši, ki otroka venomer nazorujejo, vohunijo za njim in ga niti za trenutek ne izpustijo izpred oči. Tak otrok ne bo več zaupal saršem in bo kaj kmalu začel lagati ali se pretvarjati. Kajti občutil bo, da tudi njemu starši nič ne zaupajo. Skrbni starši bodo kmalu opazili, kdaj ima otrok potrebo biti sam zase: takrat, ko se leto dni star otrok nima volje vedno crkljati, ko dveletni otrok zahteva, da ga najprej vprašamo, že lahko, preden poderemo stolp iz kock, ko se štiriletniki nekam skrijejo, ker nočejo biti vsem na očem... Otroci, ki imajo možnost biti od časa sami zase, so po mnenju psihologov bolj odprti do drugih kot tisti, ki jim to ni omogočeno. Res težaven je včasih starševski poklic. S.a P.: Italija je še v drugi skupini RIM - Mednarodna ocenjevalna agencija Standard and Poor’s je včeraj potrdila, da spada Italija v drugo skupino na lestvici, ki upošteva daljnoroč-ni državni dolg. V prvi skupini, ki jo označuje znak AAA, so Avstrija, Francija, Japonska, Luksem-burg, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Švica, Vel. Britanija in ZDA, v drugi pa Se Belgija, Ciper, Danska, Finska, Singapur, Kanada, Nova Zelandija, Portugalska, Avstralija, Španija, Švedska, Tajvan in Irska. Vendar pripisuje agencija S.a.P. Italiji negativni predznbk N, ki pomeni, da izgledi za prihodnost niso dobri. Objava teh podatkov je sprva negativno vplivala na milansko borzo, vendar se je Mibtel kmalu spet popravil, Zakaj? »Zaradi tega,« je naglasil neki broker, »ker je agencija samo potrdila nekaj, kar že vemo; to pa pomeni, da lahko tuji investitorji Se naprej nemoteno nalagajo svoja sredstva v italijanske državne vrednotnice.« OD KOD NESTABILNOST FINANČNEGA TRGA? Prevelika občutljivost za dogajanja na politični sceni Elio Fornazarič Italijansko gospodarstvo se v marsičem razlikuje od gospodarstev drugih industrijsko razvitih držav. Tako nam na primer že nekaj mesecev, Se posebno pa v zadnjih tednih vsa javna občila posredujejo vesti, da se izvoz na tuje trge še naprej krepi, da se industrijska proizvodnja veča s pospeški, ki so značilni za ekonomije v polnem razcvetu, in da se bo ta ugoden trend Se nadaljeval, saj se vzporedno z realiziranim prometom povečujejo tudi nova industrijska naročila. Po drugi strani pa se na trgu delovne sile ta ekonomski preporod nikjer ne pozna, saj se število brezposelnih, zlasti na jugu države še naprej veča, ko bi se moralo po logiki nasprotno manjšati. Druga posebnost italijanskega gospodarstva je v poslovanju njene borze. Poznavalci razmer zatrjujejo, da so nihanja na svetovnih borzah praviloma v razmerju okrog 70 odstotkov odvisna od ekonomskih dejavnikov in le v razmerju preostalih 30 odstotkov od političnih faktorjev. V Italiji pa je prav narobe: za 30 ali morda še manj odstotkov je borza odvisna od ekonomskih gibanj, za preostalih 70 odstotkov pa od političnih dogajanj. Da se o tem prepričamo, je dovolj, če si ogledamo nihanja, ki so jih zabeležili na milanski borzi v času, ko se je bivši premier Silvio Berlusconi odpravljal in ko se je Lam-berto Dini še pripravljal na svoj programski nastop pred poslansko zbornico. Pod vplivom nasprotujočih si vesti in ugibanj, kako bo Berluconi reagiral na Dinijeve programske izjave, je milanska borza v enem samem dnevu zabeležila 5-odstotno nihanje (med maksimalno negativnin in maksimalno pozitivnim povprečjem tečajev). Dejstvo, da se borzni agenti pri svojem poslovanju vedejo »špekulativno« in s pogledom v prihodnost, ne more samo po sebi upravičiti tolikšnih nihanj, saj se gospodarske perspektive v tem času niso bistveno spremenile, pa tudi ni mogoče reči, da so operaterji gledali daleč naprej, ko pa se večina opravljenih operacij uvršča med takojšnje ali zelo kratkoročne transakcije. Eden izmed vodilnih operaterjev na milanski borzi daje za najnovejša mrzlična nihanja vrednotnic naslednjo zanimivo razlago: v 90 letih je Italija dobila že tri »tehnične« vlade - najprej Amatovo in Ciampije-vo, zdaj pa še Dinijevo. Vmes je nekaj mesecev v palači Chigi delovala strankarsko-politič-na Berlusconijeva vlada. Nič čudnega torej, če so trgi vznemirjeni, da ne rečemo zbegani. Ze, toda to še enkrat potrjuje, da je borzno poslovanje v Italiji v pretirani meri odvisno od političnih in ne - kot bi bilo normalno - od gospodarskih dejavnikov. Kaj pa borzna predvidevanja za letošnje in prihodnje leto? Mnenja poznavalcev razmer niso ravno spodbudna. Razmeroma visoke obresti, ki jih in- vestitorjem nudijo državni vrednostni papirji, bodo po vsej verjetnosti še naprej vabile kapitale v naložbe s fiksnim donosom. Malo je namreč verjetno, da bi delnice v povprečju mogle zagotavljati investitorjem tolikšen donos kot ga zagotavljajo BOT, CCT, BONDS in podobne vrednotnice. Morda se bo to zgodilo le pri delnicah Fiat in Olivetti, za katerimi stojijo nekatere nove razvojne pobude (Fiat pripravlja nov tipo, Olivetti pa se bo močno okrepil na področju mobilne telefonije). Vabljive donose lahko pričakujemo tudi od bančnega sektorja, če bo premostil težave, ki mu jih povzroča obsežnost neizterljivih kreditov. Delnice bodo še naprej pod udarom sedanje prakse, da se le majhen del poslovnega dobička namenja dividendam, medtem ko gre večji del dobička v podjetniški profit. Ta praksa se bo po vsej verjetnosti nadaljevala vse do konca leta, prihodnje leto pa se bodo dobički zmanjšali. Malo verjetno pa je, da bi se do takrat spremenil ključ za porazdelitev ustvarjenih dobičkov. To pa tudi pomeni, da italijanska borza vsaj še nekaj let ne bo zmanjšala razdalje, ki jo loči od borznega sistema dugih industrijsko razvitih držav v Evropi in v svetu nasploh. Primerjava z ameriško, britansko in japonsko borzo je praktično nemogoča, v zadnjih letih pa je Italijo na tem področju prehitela celo Španija. __ MEDNARODNI PREVOZ / PO PODATKIH ZA KOMAJ KONČANO LETO 1994 Lani nov rekord za mejni tovorni terminal v Štandrežu Promet se je glede na predlanskega povečal za več kot 20 odstotkov, vendar niso všteti mali zasebni prevozniki GORICA - Tovorni promet na mejnem tovornem terminalu Standrez se je lani povečal za kar 20,31 odstotka. Primerjava je seveda z letom prej, ko so zabeležili še večji porast v primerjavi z letom 1992, in sicer za 26,30 odsotka. V obe smeri je namreč leta 1992 potovalo 144.485 tovornjakov, leta 1993 jih je bilo 182.499, lani pa že 219.579. Ce pobliže pogledamo lanske podatke, Pa ugotovimo, da čez goriški mejni prehod prišlo v državo 115.913 tovornjakov, odšlo pa 103.666. Podatki se nanašajo na tovornjake, naložene z blagom, torej na tiste, za katere je bila tudi opravljena potrebna carinska formalnost na italijanski strani. Všteti niso tovornjaki, ki se prazni vračajo v eno ali drugo smer. Sem sodijo predvsem tovornjaki s hladilnimi napravami in tovornjaki za prevoz živine, ki z vzhoda prihajajo polni v Italijo, vračajopa se prazni. V upravi družbe Sdag menijo, da je teh praznih tovornjakov kar za 30 ali morda še več odstotkov, zato lahko mimo zapišemo, da je čez goriški mejni prehod lani potovalo veliko več kot 300 tisoč tovornjakov. Prevoznikom blaga, ki se ustavijo na obeh ca-Jjnah, je treba dodah še male avtoprevoznike, ki jih po kategoriji ne prištevajo med tovornjake. Gre predvsem za slovenske prevoznike, največkrat male trgovce, ki si blago za svojo trgovino, predvsem tekstilne in usnjarske izdelke, nabavljajo v velikih prodajnih centrih v Venetu za potrebe svoje trgovine. Gre največkrat za kakšnih sto parov čevljev, petdeset srajc, po nekaj desetin oblačilnih kompletov in drugega podobnega blaga. V Sloveniji so trgovine, posebno majhne, ki so jih odprli v zadnjem času, prepolne takšnega blaga. Kdor prevaža tovrstno blago se mora seveda prijavih tako na italijanski kot na slovenski carini. Izpolniti mora posebne obrazce in na italijanski strani prejme potrdilo, da je bilo blago izvoženo (tako mu povrnejo davek IVA), na slovenski pa plačah ustrezno carino. Takšnih malih tovornjakov gre čez mejo vsak dan po več desetin, tudi sto, kar znese več deset tisoč letno. Tudi te številke bi morali dodah uvodnim podatkom, vendar policija mala tovorna vozila prišteva med osebne avtomobile. Teh pa je lani prestopilo goriški mejni več kot pet milijonov. Seveda sodijo mednje tudi tisti, ki gredo čez mejo samo po bencin. Pri družbi Sdag so nam postregli tudi z nekaj podatki o uvozu, medtem ko številke o izvozu šele obračunavajo. S tovornjaki je bilo v Italijo uvoženo blago v vrednosh 1.544 milijard lir. Na prvem mestu so les, lesni izdelki in papir, in sicer v skupni vrednosh 343 milijad lir. Na drugem mestu so žive živali in meso z vrednostjo 242 milijard, sledijo pa plastični izdelki in gume (149 milijard) ter kovine in kovinski izdelki (137 milijard). Zanimivi so tudi podatki o uvozu živine. Lani so uvozili 102.442 konjev, 16.999 glav goveje živine in 464.384 glav drobnice. V primerjavi z letom prej so zabeležili napredek, glede na leta 1990 in 1991 ter delno tudi 1992, ki so v tem oziru prinesla pravi boom, pa je uvoz živine nazadoval. Leta 1990 so npr. uvozili 70.700 glav goveje živine, leto kasneje pa le še 33.820. Uvoz drobnice je leta 1990 znašal 671.500 glav, leta 1992 pa 667.810. Od kod te razlike? Pred leh, v času priprav na zalivsko vojno, ko se je v Sau-dovi Arabiji zbralo več kot pol milijona ameriških vojakov, so za njihove potrebe v to državo izvažali veliko mesa. Ameriška vlada je takrat veliko živine kupila na Poljskem, živali pa so žive morale do Marseilla, kjer zaradi velikega števila arabskih imigrantov živali koljejo na način, ki ga predpisuje islam. Sele potem so meso lahko uvozili v Saudovo Arabijo, pa čeprav za potrebe ameriških vojakov. Vse te živali so v Marseille potovale skozi Italijo, na poljskih tovornjakih. Avstrijci teh zastarelih tovornjakov niso pustili na svoje ozemlje, zato so morali napravih dolg ovinek po Slovaški, Madžarski in Sloveniji. Zaradi te avstrijske prepovedi je na goriškem in tržaškem mejnem prehodu ph Fernetičih videti toliko tovornjakov s poljsko, češko, slovaško in madžarsko registracijo, pa čeprav ceste na Madžarskem in v Sloveniji niso med najboljšimi. In čeprav imajo tudi na Fernetičih veliko tega prometa, je goriški mejni prehod po številu tovornih vozil na prvem mestu med prehodi na italijansko-slovenski meji. Razlog je tudi ta, da so pred desetimi leh, ko so ga zgradili, na njem uredili vrsto naprav, ki jih drugod nimajo ali pa so zastarele in manj funkcionalne. Sicer pa je pri obračunavanju prometa potrebna natančnost: podatki se ne nanašajo samo na uvoz v Italijo ali v Slovenijo, ampak gre veliko blaga čez meje obeh sosednih držav. Marko VValtritsch ČET PET PON TOR SRE 1600,2 1605,9 1600,1 1596,7 1613,2 1064,5 10 58,8 1057,4 10! i,4 1057,5 Ura je tudi včeraj zgubila na vrednosti RIM - Včerajšnji dan je bil za liro dokaj negativen. Njena vrednost v odnosu do marke se ni bistveno spremenila, vendar pa je odločno izgubila na vrednosti v odnosu do ameriške devize, ki je včeraj kotirala krepko nad 1600 lir (1613). Tudi v odnosu do drugih evropskih deviz je lira pokazala precejšnjo šibkost. Na vrednost lire je nedvomno vplivala tudi v bistvu negativna ocena, ki jo je o stanju italijanske ekonomije dala agencija Standard and Poor, saj je italijanska deviza takoj po objavi vesti močno izgubila in je nadoknadila proti koncu dneva. NOVICE Do konca meseca prijava strupenih odpadkov TRST - Samostojni delavci, ki pri svoji dejavnosh proizvajajo strupene, škodljive ali »posebne« odpadke, kot jih določa zakon, morajo do 28. februarja vložiti na deželno ravnateljstvo za okolje posebno izjavo s podatki o teh odpadkih v lanskem letu. Isti rok velja tudi za dodatno izjavo, M jo morajo vložiti tisti operaterji, ki so lani pridobili posebno dovoljenje za začasno skladiščenje strupenih in škodljivih odpadkov, ali pa so bdi pooblaščeni, da sami prevažajo te odpadke. Kot vsako leto, bo Slovensko deželno gospodarsko združenje tudi tokrat izpolnjevalo te prijave za svoje člane in jih bo v ta namen sklicalo na poseben sestanek. Ker je treba na obrazcu točno navesti podatke o vseh premikih v letu 1994, SDGZ priporoča članom, naj si te podatke in ustrezno dokumentacijo čimprej priskrbijo. Danes v Trstu srečanje o davčnih novostih TRST - Zveza industrijcev tržaške pokrajine prireja v sodelovanju s strokovnimi združenji davčnih izvedencev in komercialistov in s tržaško Trgovinsko zbornico študijsko srečanje o davčnih novostih v letošnjem letu. Na posvetu, ki bo danes ob 15. uri v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice v Ul. San Nicolo 5, bo tekla beseda o pomembnih vprašanjih, kot so na primer nov sistem obdavčenja akomodacijskih družb, olajšan razpust družb, omejitev pri prenašanju izgub družabnikov osebnih družb in razdavčenje reinvestira-nih dobičkov. Strokovnjaki bodo orisali tudi novosti na področju podjetniškega dohodka, odtegljajev na obveznice, ukrepe proh skrivanju obdavčljivih dohodkov, nepomembnost primanjkljaja zaradi združitve podjetij, davek na dohodek in novosti na področju davka IVA. Srečanja se lahko udeležijo vsi interesenti, posegom strokovnjakov pa bo sledila razprava in odgovori na vprašanja udeležencev. ADRIA ASRWAYS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ J^JUBLJANg v gRANKFURT gONDON jy|UNCHEN piANBUL jy|0SKV0 gOPENHAGEN pARIZ piM gKOP.TE gPLIT JIRAN0 pUNAJ ^IIRICH Rezervacije in informacije: ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 ^^^^jubljaro^Gospo^ SLOVENIJA Četrtek, 2. februarja 1995 CELJE / TEHARSKA KOMISIJA CERKNICA / SGP GRADIŠČE TOLMIN / ZDRAVSTVO Prepočasno hitenje Mestni svetniki niso povedali kdo zamuja s Parkom spomina Uspešno gradijo že polnih 45 let Kljub krizi doslej še niso imeli izgube Peticija zdravnikov Odgovorne in javnost želijo opozoriti na nevzdržne prostorske razmere Cerkniško gradbeno podjetje GradišCe praznuje letos 45-letnico. Tedanji okrajni ljudski odbor v Postojni je 15. marca 1950 ustanovil remontno podjetje Cerknica, ki je skrbelo za obnovo v vojni porušenih objektov. Mestni svetniki so v torek potrdili kup prostorskih načrtov, na osnovi katerih bo mogoče pričeti gradnjo Parka spomina na Teharjah pri Celju žrtvam povojnih pobojev v teharskem taborišču. Obenem so izrazili skrb, da vlada ne bo pravočasno zagotovila obljubljenega denarja za gradnjo parka. Nobene pa niso rekli o tem, zakaj je bilo treba v Celju tako dolgo čakati na prostorske nacrte. Teharska komisija, ustanovljena že v prejšnji celjski skupščini, ki jo ves Časi vodi sedanji mestni svetnik Janez Lampret (SKD), je imela ves čas svojega mandata težave s sklepčnostjo, vse preveč pa se je izgubljala tudi v razglabljanjih o ekoloških vprašanjih zaradi odlagališča piri-tnih ogorkov in sadre ter komunalne deponije smeti v bližini bodočega parka. Celo ra- Obcinski svet je sprejel statutarni sklep, ki bo do sprejema občinskega statuta urejal vprašanja v zvezi z delovanjem občine, občinskega sveta in drugih organov občine, organizacijo in delovanjem občinske uprave in krajevnih skupnosti. Poudarili so, naj se v statutu posebej opredeli turistično gospodarstvo, pri čemer naj se določi, kaj sodi k državni upravi in kaj k lokalni samou- zpis in izbor arhitekturne rešitve parka je izpeljala posebna republiška komisija. Lampretu in njegovi komisiji je mestni svet v torek podaljšal mandat, o potrjenih prostorskih aktih pa dejal, da bodo šli v javno razgrnitev šele, ko bodo nanja izdale potrebna soglasja tudi pristojne republiške inšpekcije. Tako se lahko Celjani upravičeno vprašajo, kdo je kriv, da občina tako dolgo ni sprejela načrtov, ki omogočajo koriščenje 100 milijonov že odobrenih republiških sredstev za pričetek del v Parku spomina Teharje. Ce bodo v Celju tako složno nadaljevali urejanje parka, ga seveda do junijske petdesetletnice pobojev ne bodo mogli niti za silo urediti, še težje pa bodo dobili preostalih 650 milijonov tolarjev, kolikor bi veljala celotna ureditev po predračunu. Brane Piano pravi, opredelili so se tudi, naj predlog občinskega proračuna pripravi odbor za gospodarstvo, in predvideli tudi sankcije za slabo delo elanov odborov in komisij. Malce se je zapletlo pri informaciji o proračunskih sredstvih, ker so nekateri svetniki v gradivu videti že predlog proračuna, ne pa izhodišč. Ob tej točki so se dogovoriti, da bo občina vnaprej prispevala 70 tisočakov za plačilo pod- Z združitvijo podjetja Remont in t. i. gradbenih skupin, ki so takrat delovale znotraj kmetijskih zadrug, je v letu 1958 nastalo splošno gradbeno podjetje GradišCe, ki je štelo sto zaposlenih. Število delavcev je nenehno naraščalo, po letu 1970 pa je že doseglo število tristo zaposlenih. Kriza v gradbeništvu, M je nastala zaradi drastičnega padca naložb v gradnjo, je podjetje po letu 1985 prisilila k zmanjšanju števila zaposlenih na dvesto, toliko pa jih je v Gradišču še danes. To podjetje je v preteklih letih omogočalo ne le varen zaslužek zaposlenim, temveC je iz vajencev vzgojilo tudi kar lepo število zidarskih in tesarskih stavka spomenika Cirilu Kosmaču (odkriti ga bodo v torek pred tolminsko knjižnico), soglašati so tudi s programom nadzidave tolminskega otroškega vrtca like Devetak Bignami. Občinski svetniki so sprejeti tudi sklep o ukinitvi sklada stavbnih zemljišč in sklep o ustavno-vitvi istega sklada za novo občino. Podoben sklad bosta ustanoviti tudi kobariška in bovška občina. Z izvolitvijo odbora za gospodarstvo in negospodarstvo ter nadzornega odbora so novi občini vendarle dati osnovo za polnopravno delovanje. (V. C.) mojstrov. »Ker so biti pretežno domačini, je bila pripadnost podjetju toliko višja, kar pa je nedvomno prispevalo tudi k poslovni uspešnosti podjetja, ki se nikoli doslej ni spopadalo z izgubo,« je povedal direktor podjetja Danimir Mazi. Pravilne poslovne odločitve in ne prevelika širitev so podjetju omogočile preživetje tudi v Času najve-Cje krize, med leti 1985 in 1992. Tako so se lahko brez večjih pretresov preusmeriti Včeraj so v sejni dvorani Inštituta za novejšo zgodovino predstavili knjigo dr. Jožeta PrindCa Nadonalizadja na ozemlju LR Slovenije 1945-1963. To je že njegova druga knjiga, ki jo je izdala Dolenjska založba. Ko je avtor leta 1984 začel delati na Inštitutu za novejšo zgodovino, se je osredotočil na preučevanje gospodarskega razvoja Slovenije po drugi svetovni vojni. Najprej se je lotil analize novega gopodarske-ga sistema v letih 1951-1956, nato. obnove industrije v letih 1945-46, v zadnjem Času pa se ukvarja s procesom podržavljanja zasebnega premoženja v slovenskem prostom v letih od velikih gradenj na manjša gradbena dela, vzdrževanje objektov, obnovo in gradnjo individualnih hiš. GradišCe tudi v prihodnje nima ambicij postati veliko gradbeno podjetje, saj so se po letu 1992 uspešno usmerili v drobne gradnje, kjer skušajo doseči visoko stopnjo kakovosti. GradišCevo delovno območje ostaja pretežno Notranjska, kjer tudi stojijo šte- vilni objekti, ki so jih v minulih desetletjih zgraditi njihovi delavci (tovarniška poslopja Bresta, Kovinoplastike Lož, Kovinda, zdravstveni domovi, šole, kmetijski objekti, vodovodi itd.) Mateja Godejša 1945-63. V recenziji dr. Dušana NeCaka je zapisano, da tematika, ki jo je avtor obdelal, sodi med najpomembnejše probleme povojnega jugoslo-vansko-slovenskega razvoja, saj so bile nacionalizacije eden od temeljev povojne državne ureditve. Sele s poznavanjem tega zgodovinskega dogajanja je mogoče v celoti razumeti ves ostali razvoj. Nečak je še dodal, da Prinčič knjige ni pisal po dnevnopolitičnem kroju, temveC po zakonitostih zgodovinske stroke. Knjiga je zgledno opravljeno zgodovinsko znanstvenoraziskovalno delo, metodološko in teoretično izredno kakovostno delo. (B. S.) Dvajset tolminskih zdravnikov, ki delajo v Zdravstvenem domu v Tolminu, se je podpisalo pod peticijo, ki so jo poslali županom tolminske, bovške in kobariške občine ter v vednost predsedniku državnega zbora Jožefu SkolCu, ministru in državni sekretarki za zdravstvo, ZZZS Slovenije in območne enote v Novi Gorici ter v. d. načelniku tolminske upravne enote. V njej ne zahtevajo ničesar, ampak želijo odgovorne in javnost opozoriti na skrajno nevzdržne razmere, v katerih delajo. V Tolminu, kjer so zdravstveni dom zgraditi s samoprispevkom v letih 1962 in 1964 za delo treh zdravnikov in dveh zobozdravnikov, zdaj dela petnajst zdravnikov in zobozdravnikov in dežurna služba za potrebe nekdanje tolminske občine, v kateri dežurata dva zdravnika in sestra. Prostorska stiska v Tolminu je res velika. V Bovcu in Kobaridu stavbi zdravstvenega doma pospešeno propadata, ker ni denarja za njuno redno vzdrževanje. Poleg prostorske stiske - zaradi nje so nekatere dejavnosti (fizioterapija, psihiatrična in nevrološka ambulanta ter del uprave) nameščene celo v nekdanje garsonjere zaposlenih v ZD, drugi del uprave mora gostovati zunaj ustanove, en dežurni zdravnik mora dežurati v prostoru brez vode itn. - se tolminska' zdravstevna ustanova ubada tudi s pomanjkanjem nujno potrebne tople vode, ki je nima vsaj šest mesecev na leto. Pred leti se je namreC vodstvo ZD odločilo, da zaradi varčevanja in varovanja okolja priključi ogrevanje na bližnjo blagovnico. Pred tem je zdravstveni dom imel svojo kurilnico, ki je pokrivala tudi potrebe po topli vodi. Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi pred nekaj leti s koncem kurilne sezone »zmanjkalo« tudi tople vode, tako da ZD kar nekaj mesecev nima sanitarne vode. O prostorski stiski govori tudi podatek, da se je dejavnost razširila tudi strokovno. Za takšno obliko apela odgovornim in javnosti so se tolminski zdravniki odločili zaradi usode osnovne zdravstvene službe, določene z novo zakonodajo pred tremi leti. Takrat je bilo ustanoviteljstvo in pokroviteljstvo nad zdravstevimi domovi preloženo z državnih na občinska ramena. V primerjavi z bolnišnično zdravstveno službo, ki takšne državne »razbremenitve« ni bila deležna, je osnovno zdravstvo obsojeno na propad, zlasti še z nadaljnjo drobitvijo občin, ki so po pravilu še bolj revne od prejšnjih. »Podpisani se s tem apelom obračamo na več strani, saj niti dobro ne vemo, kdo je za reševanje navedenih vprašanj najbolj pristojen. Pričakujemo, da jih bo od naslovljenih kdo slišal, ker se bomo sicer morati poslužiti služb, ki bodo dokazale, da delamo pod pogoji, ki so daleč od tistih, kakršne zahteva zakonodaja,« končujejo svoj apel tolminski zdravniki. Vojko Cuder TOLMIN / OBČINSKI SVET Izvolili predsednika in podpredsednika Sprejeli so statut v katerem so posebej opredelili turistično gospodarstvo Na drugi seji občinskega sveta občine Tolmin so svetniki najprej izvolili predsednika in podpredsednika občinskega sveta. Na mesto predsednika je bil izvoljen Metod Ciril Leban (ZZP), za podpredsednika pa Jožef Ernest Kemperle (LDS). Oba sta bila izvoljena soglasno. Leto 1994 je SGP Gradišče zaključilo z več kot milijardo tolarjev celotnega prihodka, pohvalijo pa se lahko tudi s solidnim ostankom. Sicer pa se to podjetje med drugimi gradbenimi podjetji v Sloveniji po ekonomskih kazalcih uvršča v sam vrh, v novi cerkniški občini pa je to daleč najboljše podjetje. LJUBLJANA / NOVA KNJIGA Nacionalizacija na ozemlju LR Slovenije v letih 1945-1963 CERKNO/SMUČANJE Smučaiski center je pravi raj za začetnike Že za prihodnjo sezono načrtujejo gradnjo nove štirisedežnice Eno najperspektivnejših slovenskih zimskih središč, Smučarski center Cerkno, se letos lahko pohvali z izrednim obiskom in dobro pripravljenimi progami. Snežne topove so pognali že 2. decembra, zaradi nekajdnevne odjuge pa so smuCišCe odprli ob božicu, ko so bile vse proge pripravljene za smuko. Vreme jim je dokaj naklonjeno, saj v mrzlih nočeh z dvanajstimi snežnimi topovi dopolnjujejo snežno odejo, nekaj snega pa so narediti celo na zalogo. Zdaj je večina smučarskih prog na približno 50 hektarjih smučišč v Smučarskem centru Cerkno zasneženih, zaprti sta le progi Lom 1 in 2, ki nista umetno zasneževani. To se nekoliko pozna ob velikem obisku ob koncu tedna, ko je smučarjev z vseh koncev Primorske, Gorenjske in ljubljanskega območja največ. Da bi čim bolj skrajšali čakalne vrste ob konicah, v smučarskem centru, ki deluje v okviru hotela Cerkno -ta je v lasti podjetja Certa - za prihodnjo sezono načrtujejo gradnjo nove štirisedežnice. Ta bo z vrhom povezovala spodnji del prog Brdo, kjer načrtujejo tudi gradnjo turističnega naselja s 112 apartmaji. V SC Cerkno pa bi želeli zgraditi tudi garažno hišo, saj ob velikem obisku smučarjev ob vznožju primanjkuje parkirišč. Sicer je eden naj-večjih problemov cesta iz Cerknega, ki so jo lani že zaceli obnavljati. V priho- Cerkljanske smučine so privlačne predvsem za otroke in začetnike (Foto: Roman Bric) dnjem letu naj bi obnovo in razširitev cestišCa nadaljevati, saj je slaba cestna povezava za obiskovalce ena najbolj motečih točk na lepo urejenih cerkljanskih smučiščih. Z izboljšanjem cestnih povezav in naložbami v prihodnjih letih lahko pričakujemo še prijetnejšo smuko na smučiščih Smučarskega centra Cerkno, ki ima dokaj ugodno lego na prehodu med Pri- morsko in Gorenjsko - od Ljubljane je skozi Selško dolino oddaljen približno 50 kilometrov, od Nove Gorice pa dobrih 60 kilometrov. V hotelu Cerkno so poskrbeli tudi za primerne cene, saj celodnevna karta za odrasle stane dva tisoč tolarjev, otroška pa 1400 tolarjev. Za štiri stotake cenejše so poldnevne karte, posebej ugoden paket pa nudijo za večje skupine otrok - zanje dnevna karta s toplim obrokom stane 1200 tolarjev. To pa je poleg položne proge Grič, ustvarjene kot nalašč za začetnike, še dodaten razlog, da na cerkljanska smučišča prihaja vedno več šolskih skupin, družin in drugih ne prezahtevnih smučarjev, ki jim prijetna smuka poleg užitkov vlije tudi nekaj prepotrebne samozavesti. Roman Bric MARIBORSKI NOVICI Daljinsko ogrevanje Mariborska Toplotna oskrba si prizadeva ogrevati Cim več stanovanj iz svoje kotlovnice, saj bi to pocenilo ogrevanje, bistveno izboljšal pa bi se tudi zrak v ogrevalni sezoni. Projekt, ki so ga ponuditi morebitnim odjemalcem, je »ogrevanje na ključ«. Projekt bodo delno uresničiti že prihodnjo ogrevalno sezono v delu Maribora, kjer je ponudbo sprejelo skoraj tristo gospodinjstev, ki za ogrevanje stanovanj zdaj uporabljajo predvsem trda goriva. Novost pri projektu je, da je instalacija zgrajena tako, da se lahko na daljinsko ogrevanje priklopijo posamezna stanovanja, ko je nameščena skupna napeljava, vendar je cenejša, Ce je nanjo priključenih Cim veC stanovanj. Izpeljava projekta tehnično ni zahtevna, saj je do želenega mesta treba napeljati le cevovode iz toplarne in namestiti ustrezno instalacijo za priključke. Res pa je, da je polaganje glavnih cevi precejšen strošek, ki ga ne bi zmoglo vsako gospodinjstvo, zato v Toplotni oskrbi raCunajo, da bo s sredstvi priskočila na pomoč občina. Šolski tolar za najboljšo opremo Srednja kovinarska, strojna in metalurška šola v Maribora je dobila novi učilnici in najsodobnejšo vrhunsko tehnološko opremo, ki bo veliko prispevala k razvoju, usposabljanju in izobraževanju kadrov za potrebe obrti. Poleg tega je šola tudi osrednja računalniška šola za programe pisanja in grafike, njeni računalniško visoko usposobljeni strokovnjaki pa izobražujejo tudi učitelje. Del sredstev za dragoceno pridobitev je šola dobila iz tako imenovanega šolskega tolarja, del pa iz programa Sequa, in sicer iz blagajne Obrtne zbornice za Miinchen in Zgornjo Bavarsko. Opremo in učilnici so učencem slovesno predati ravnatelj šole Alfonz Vreznik, predsednik OZS Miha Grah in stalni namestnik nemškega veleposlanika v Sloveniji Georg VVitschel. Pripravila: Martina Pavšič <>!— >v> ^ 3 o S < O o Q Od X O O ° Predlog, ki ženskam zožuje možnosti izbire LJUBLJANA - Eno izmed občutljivih vprašanj, ki se v družbi kar naprej skuša razrešiti, je tudi vzgoja otrok V Sloveniji je trenutno v ospredju vprašanje, kako vzgajati in izobraževati najmlajše generacije v okviru šolskega sistema. Druga velika tema, ki so jo predlogom o podaljšanju porodniške odprh krščanski demokrati, pa je, kako zagotoviti najboljše za otroke v zgodnjem otroštvu. To pa je starost, ko so otroci najbolj odvisni od staršev, in ravno zato je ob vsakem ukrepu, Id ga na tem področju uvaja država, treba upoštevati tudi tisto, kar je dobro za starše. SKD utemeljuje, da bi s podaljšanjem porodniške staršem omogočili daljši in bolj intenziven stik z otroki v zgodnjem otroštvu. To ne-, dvomno drži. Toda nadaljnji utemeljitvi SKD, da bi daljši stik staršev z otroki pripomogel k izboljšanju zdravstvene in psihološke trdnosti otrok, že lahko oporekamo. Težko je namreč dokazati, da socializacija, ki jo otrokom prinašajo vrtci, nanje slabo vpliva. Se zlasti je treba ob tem upoštevati tudi temne plati življenja oziroma družine, kjer odnosi niso najboljši. V družinah, kjer vladata alkohol ah nasilje, je za otroke prav gotovo blagodejno, Ce se lahko umaknejo v miren vrtec. Na drugi strani pa je tudi vprašanje, Ce si starši finančno sploh lahko privoščijo, da ostanejo doma tri leta. SKD namreč predlaga, da bi za prvo leto porodniške mama ah oCe dobivala 100 odstotno nadomestilo place, za drugo leto 75 odstotno na- Dolžina porodniškega dopusta? LDS: Liberalna demokracija meni, da mora porodniški dopust ostati tak, kot je. Predlog SKD o podaljšanju porodniške po njihovem mnenju pomeni začetek predvolilnega boja in željo, da bi se ženske vrnile za štedilnike. LDS podpira stališče, da je treba storiti več za vključevanje očeta v nego novorojenčka. LDS tudi meni, da podaljšanje porodniške ne vpliva na povečanje rodnosti, kajti v zadnjih dvajsetih letih, ko se je v Sloveniji porodniški dopust večkrat podaljšal, je rodnost upadala. ZLSD: V Združeni listi socialnih demokratov se strinjajo, da je treba staršem in otrokom izboljšati pogoje življenja. Podaljšan porodniški dopust bi bil lahko dober način, če bi bil sprejet z drugimi ukrepi. Zato bodo v ZLSD počakali, da na to vprašanje odgovorijo strokovnjaki in mlade družine. Zenski forum ZLSD po besedah Mateje Kožuh-Novak meni, da je podaljšanje porodniškega dopusta smiselno, če zakon določa, da se morata zanj obvezno enakopravno odločiti oba starša. SLS: Slovenska ljudska stranka podpira predlog predlagatelja, vendar z zagotovilom upoštevanja prostovoljne odločitve staršev. Novi zakon naj po mnenju ljudske stranke predvidi več možnosti izbire dolžine porodniškega dopusta. SLS bo predlagala postopno podaljševanje dopusta za nego in varstvo otrok. SDSS: Odbor socialdemokratkinj bo o predlogu za podaljšanje porodniškega dopusta ra-zravljal na svoji seji še pred koncem tedna. Predsedstvo Sociademokratske stranke Slovenije pa bo stališče stranke sprejelo v torek. DS: Komisija za socialna vprašanja pri Demokratski stranki se bo do osnutka zakona o porodniškem dopustu opredelila danes. Danica SimSiC nam je dejala, da so pri tem predlogu zelo previdni, saj menijo, da je to vprašanje že zdaj izredno dobro urejeno. Poudarja pa, da je za DS nesprejemljivo, ker predlog pozablja na vse otroke z motnjami in tiste, ki jih invalidnost prizadane pozneje. SNS: Predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič pravi, da gre pri predloga krščanskih demokratov bolj za to, da bi Zenske obdržali doma kot da bi jim nudili kakšne posebne ugodnosti. V tržnem gospodarstvu po njegovem mnenju triletna odsotnost pomeni tudi izgubo delovnega mesta Po mnenju SNS podaljšanje porodniškega dopusta ne bo dvignilo rodnosti. Postavlja pa se tudi vprašanje, kdo bo priskrbel denar za financiranje tako dolgega porodniškega dopusta, ki si ga ne morejo privoščiti niti gospodarsko bolj razvite države. SND: Slovenska nacionalna desnica se ni sprejela staiSča do predloga krščanskih demokratov. Marijan Poljšak nam je povedal, da ga načelno podpirajo, čeprav se bojijo, da se bo ponovila podobna napaka kot pri zakonu o državljanstvu. Po njegovih besedah bi podaljšan porodniški dopust koristil predvsem muslimankam. »Ce bo Slovenija slovenska, smo ZA,« pravi Poljšak Mija Gačnik domestilo plače in v tretjem letu 50 odstotno. V zdajšnjem gospodarskem položaju bi to pomenilo, da bi si dejansko tri letno porodniško lahko privošCiM le dobro situirani starši. Kajti lani je nadomestilo po oceni ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, povprečno mesečno znašalo neto 38.200 tolarjev. To bi torej za tretje leto porodniške pomenilo, da bi eden izmed staršev dobil mesečno 19.100 tolarjev. Pravica do triletne porodniške bi prav gotovo še bolj na rob potisnila otroke, ki odraščajo v družinah z enim staršem. In v Sloveniji je približno 20 odstokov enostarševskih družin, ki se preživljajo le z enim dohodkom. Razmerje med spoloma glede koriščenja dopusta za nego otroka, ki je del porodniške, je 99, 7 odstotkov v korist žensk, in le 0, 3 odstotka moških. Ker se SKD v svojem predlogu le načelno zavzema za enakopravnost moških in žensk, ne predlaga pa nobenega konretnega ukrepa, ki bi k tej enakopravnosti vzpodbujal, ni prav nobenega razloga, da bi se to razmerje v prihodnosti spremenilo. In zato argument SKD, da bi se zaradi podaljšanja porodniške zmanjšala brezposelnost, pomeni zmanjšanje brezposelnosti na račun žensk. Se zlasti bi bile diskriminirane vse mlade Zenske, ki bi jim omejih možnost redne zaposlitve in jih tako napravili za zelo ubogljivo delovno silo. Ali pa jim celo zaprli vrata v službo. To dokazujejo tudi rezultati ankete, ki je bila lani narejena med podjetniki. Ti so pokazah, da jih kar 74 odstotkov ocenjuje, da bi podaljšanje porodniškega dopusta mlajšim ženskam zmanjšala možnost za zaposlitev. 2e sedaj se v mnogih, tudi družbenih podjetjih, dogaja,, da morajo ženske ob nastopu službe podpisovati pogodbe, s katerimi se obvežejo, da v prihodnjih letih ne bodo imele otroka. In tudi Ce SKD podaljšanje porodniške ponuja kot možnost in ne obvezo, bi delodajalci vedno morali računati, da ženske lahko koristijo tri letno oziroma ob dveh otrocih šest letno porodniško... In Četudi bo zakon določil delodajalcu, da mora ženski po preteku porodniške omogočiti, da se vrne na delovno mesto, delodajalci lahko kršijo zakon. Glede na učinkovitost delovnih in socialnih sodišč, ki so pristojna za reševanje tovrstnih sporov in kjer se postopki vleCejo lahko tudi več let, bodo mame gotovo v težjem položaju, Ce se bodo na delovno mesto vrnili po daljšem časovnem obdobju. Mateja Bertoncelj »Zakon naj bo pisan za ljudi« LJUBLJANA - Kot je že znano, so trije poslanci državnega zbora predlagali spremembo zakona o delovnih razmerjih, s katero naj bi porodniški dopust za enega od staršev, če se tako odločita, lahko podaljšali na tri leta. V Zenskem forumu Združene liste socialnih demokratov pa so prepričani, da so problemi, M so motivirali ta predlog, resni. Zato se je Zenski forum ZLSD odločil, da organizira okroglo mizo z naslovom Tri leta porodniške?, na kateri so omogočili javno soočenje omenjenega predloga z argumenti strokovnjakov, predstavnikov delodajalcev, civilnodružbenih skupin in s stališči vlade. V uvodnem krogu razprave je eden izmed treh predlagateljev zakona Stefan Kociper dejal, da taksen predlog pomeni možnost svobodne izbire. Meni, da bi s sprejetjem tega zakona storili prvi korak k uresničevanju resolucije o družinski politiki iz leta 1993, kjer je med dragim zapisano, da bodo porodniški dopust podaljšali na tri leta. Po njegovem mnenju podaljšanje porodniškega dopusta pomeni boljši in intenzivnejši stik z otroki, hkrati pa bi taksen zakon pripomogel k naraščanju natalitete. Dr. Majda Cemic Istenič je dejala, da se tako oblikovan predlog zakona loteva le problematike družine, ne rešuje pa problemov, povezanih z delovnim okoljem in delodajalci. Dr. Maca Jogan je povedala, da je treba raziskati socialno ozadje problematike. V obstoječih okoliščinah bi po njenem mnenju taksen zakon pomenil utrjevanje patriarhalne družine, izobraženim ženskam, ki bi se odločile za triletni porodniški dopust, pa bi bila vrata v zaposlovanju tesno odprta. »Čudim se, da se ne zavzamejo za natančno opredelitev zakona, kjer bi bila natančno opredeljena delitev porodniškega, dopusta med žensko in moškim«, je povedala. Menila je še, da tako oblikovan predlog ni zadostno zagotovilo, da bi očetje začeli razmišljati o porodniškem dopustu. Predstavnik sindikata tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije je povedal, da so tako imenovane delavke v modrih haljah na dnu plačilne lestvice zaposlenih v Sloveniji. Zaradi troizmen-skega dela, neurejenega varstva otrok in nizkih dohodkov, so te zenske takemu predlogu naklonjene. Direktorica vladnega urada za Zensko politiko Vera Kozmik je povedala, da v predlogu zakona ni nobenih metod za osveščanje očetov, da izkoristijo možnost porodniškega dopusta. Na koncu uvodnega kroga razprave je dr. Mateja Kožuh Novak Se dejala, da bi pred sprejetjem taksnega zakona bilo treba vprašati mlade, kaj si želijo, saj bo taksen zakon po njenem mnenju prizadel ravno njih. »Zakon mora biti pisan za ljudi in ne proti njim«, je na koncu Se dodala. Vesna Vukovič Foto: Bojan Velikonja Thaler podpisal splošna konvencijo o zaščiti manjšin STRASBOURG (STA/AFP) - Slovenski zunanji minister Zoran Thaler se je včeraj mudil na enodnevnem obisku v Svetu Evrope (SE) v Strasbourgu, kjer je zgodaj popoldne podpisal okvirno konvencijo o zaščiti narodnih manjšin. Poleg Thalerja so konvencijo včeraj podpisah zunanji ministri in drugi visoki predstavniki dvajsetih držav članic SE. Zunanji minister Slovenije je imel med obiskom tudi veC dvostranskih srečanj, med drugim s predsednikom Parlamentarne skupščine SE Mi-guelom Angelom Martinezom in generalnim sekretarjem te organizacijem Danielom Tarschysom. Minister Thaler je včerajšnjo kritiko poslanca Zmaga Jelinčiča, predsednika Slovenske nacionalne stranke, ki odločno nasprotuje okvirni konvenciji o zaščiti narodnih manjšin, ocenil kot neprimerno. »Da so stvari resnično jasne, je očitno tudi večini v odboru državnega zbora za mednarodne odnose, ki je na seji večinsko podprl pobudo za podpis konvencije. V tem primero gospod Jelinčič nima prav,« je poudaril Thaler. Zavrnil je tudi Jelinčičevo trditev, da odbor pri sklepanju o okvirni konvenciji ni bil sklepčen (pogovor o tej temi s poslancem Jelinčičem objavljamo na 2. strani našega Časopisa). »Dejstvo je, da gre za okvirno konvencijo o manjšinah, programski dokument, ki je v tem trenutku morda tisti minimalni skupni imenovalec, ki je možen v okviru SE oziroma tudi širše v okviru Organizacije za varnost insodelovanje v Evropi. Tako slovenska vlada kakor jaz sam kot minister smo prepričani, da je prav, da Slovenija izkoristi to priložnost, glede na to, da očitno presega raven in nasploh odnos do manjšin, kot ga predvideva ta konvencija,« je nadaljeval minister. Slovenija je okvirno konvencijo o zaščiti narodnih manjšin podpisala v prvi skupini evropskih držav. Thaler je ob tem spomnil, da je konvencijo tokrat podpisala tudi Italija, kar je" po njegovi oceni pomembno, ker bo to Sloveniji omo-gočilo, da se na ta dokument sklicuje tudi pri zastopanju interesov slovenske manjšine v sosednjih državah, predvsem v Italiji. »Gotovo je, da je konvencija programskega značaja in je od samih držav in vlad odvisno, kako bo potekalo njeno izvajanje. Tudi v našem primeru je to prepuščeno notranji zakonodaji, ustavi in zakonom. Naša ustava in zakoni so glede tega nedvoumni. Gre za dve avtohtoni manjšini, Italijane in Madžare, ter za romsko skupnost,« je poudaril minister Thaler. Okvirno konvencijo o zaščiti narodnih manjšin so poleg Slovenije podpisale še Avstrija, Ciper, Danska, Finska, Madžarska, Islandija, Irska, Italija, Liechtenstein, Litva, Nizozemska, Norveška, Poljska, Portugalska, Romunija, Slovaška, Španija, Švedska, Švica in Velika Britanija; danes pa naj bi jo tudi Estonija, medtem ko Francija in Nemčija konvencije nista podpisali. ZDRAVSTVO / ODPRTO PISMO ALI »KLIC V SILI« Zdravstveni sindikat zaskrbljen zaradi ministrovih ocen Ali so ministrove ocene posledica koalicijskih pogajanj? LJUBLJANA - Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije je na ministra za zdravstvo naslovil odprto pismo oziroma »klic v sili«. Sporne se jim zdijo ministrove ocene o ekonomskih razmerah na področju zdravstva. Minister je na pismo takoj odgovoril. V sindikatu ne morejo razumeti, da je minister v začetku leta 1995 presenečen nad visokimi izgubami javnih zdravstvenih zavodov v preteklem letu, Se bolj pa so zaskrbljeni zaradi njegovih ugotovitev, da so izgube predvsem posledica prevelikega števila zaposlenih in previsokih plač v zdravstvu. Zato sprašujejo, katere poklicne skupine so preštevilne, v katerih dejavnostih in katerih okoljih, saj plan zdravstvene dejavnosti z mrežo, normativi in standardi Se vedno ni sprejet. Ponekod so bili primorani celo zmanjšati zmogljivosti nekaterih oddelkov zaradi pomanjkanja medicinskih sester in zdra-stvenih tehnikov. Glede plač (ob tem navajajo, da ima zdrav- stveni tehnik začetnik neto dobrih 46 tisoč, višja medicinska sestra okrog 55 tisoč, zdravnik 73 tisoč in zdravnik specialist 82 tisoč tolarjev) pa poudarjajo, da zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu se vedno niso zadovoljni glede na zahtevnost in odgovornost svojega dela in glede na primerljivost z drugimi dejavnostmi. Sindikat prav tako meni, da je politika stiskanja pasu z zniževanjem prispevne stopnje za zdravstvo precej kratkovidna in da bodo posledica tega slej ko prej precejšnje izgube. Sprašujejo tudi, če se vse to dogaja načrtovano zato, da bi pospešili privatizacijske procese v zdravstvu. V sindikatu se »ne morejo otresti vtisa, da so ministrove sporne ocene posledica aktualnih političnih razmer in koalicijskih pogajanj o ministrskih stolčkih«. Dr. Božidar Voljč odgovarja, da je obvezno zdravstveno zva-rovanje lani pokrivalo 90 odstotkov vseh zdravstvenih storitev, ostalo pa prostovoljno in drugi plačniki. Ce v posameznem zavodu drugih virov ni bilo dovolj, zaposlenih pa več, kot je bilo s pogodbo z zdravstveno zavarovalnico dogovorjeno, potem samo obvezno zavarovanje ni zmoglo zagotoviti denarja za plače vseh zaposlenih, še posebej ne, če so jih izplačevali v višjih zneskih od dogovorjenega s kolektivno pogodbo. Zato so, po ministrovih besedah, v takih zavodih vzrok za izgube tudi preveliko število zaposlenih in v preveč izplačanih plačah. Kapacitete v zdravstvu se ne bodo povečevale, mreža, ki je že poslana v državni zbor, pa je usmerjena v pravičnejše razpo- rejanje kadrov in njihove obremenjenosti. Tudi na ministrstvu za zdravstvo menijo, da so plače v zdravstvu Se prenizke. Vrednost dela pa se je lani vendarle dvignila, kar bi ob nespremenjenih cenah lahko bil vzrok večjih izgub, če zavarovalnica ne bi zagotovil dodatnih sredstev. Minister navaja, da so kljub znižanju prispevnih stopenj lani za obveze obveznega zdravstvenega zavarovanja zagotovili okrog 750 mark na državljana, kar je bistveno več kot prej, in da bo količina denarja, porabljenega za zdravstveno varstvo, Se naraščala. Z uvajanjem zasebne prakse pa se zdravstvena mreža ne Siri, poudarja minister, saj si z zdravstvenimi zavodi deli obseg obveznega zdravstvenega zavarovanja. Zato je, meni dr. Voljč, sodelovanje obojih pomembno za ohranitev in izboljšanje dosežene ravni. (KaN) OPOZICIJA Haider ne želi dižavno krizo... DUNAJ - Sef svobodnjakov Jorg Haider je na hudo krizo Velike koalicije reagiral povsem nepričakovano. Poudaril je, da nima nikakršnega interesa, »da bi država strmoglavila v krizo« ter socialdemokratom in ljudski stranki svetoval, »naj ne izgubita živce«. Vladi je hkrati posredoval ponudbo, naj skupno z opozicijo reši krizo. Predlagal je ustanovitev posebnega parlamentarnega odbora, v katerem bi vsi skupaj - vlada in opozicija - izdelali natri za sanacijo hudo načetih državnih financ... (I.L.) AVSTRIJA / VELIKA KOALICIJA IN VARČEVALNI PAKET VranHzky: »Vlada ne namerava obupati!« Vzdušje med pogajalskimi partnerji si je izboljšalo Ivan Lukan DUNAJ - Avstrijci na vprašanje, ali bo Velika koalicija socialdemokratov (SPOJ in ljudske stranke (ČVP) preživela hudo krizo ali ne, včeraj še niso dobili odgovora. Večurna pogajanja predstavnikov koalicijske vlade s socialnimi partnerji (zastopniki sindikatov in gospodarstva) so se končala brez konkretnih re-zulatov, edino kar so slišali novinarji od udležen-cev sestanka je bilo to, da se je klima pogovorov »znatno izboljšala«. V naslednjih dneh naj bi prišlo do nadaljnjih pogajanj o mesničitvi t. i. varčevalnemega paketa. Če vladi ne bo uspelo doseči zastavljen cilj, tudi NOVICE Umrl »oče« Južnotirolskega sporazuma Kari Gruber (85) INNSBRUCK - V univerzitetni kliniki je v 85. lem starosti umrl nekdanji avstrijski zunanji minister Karl Gruber. Cenjeni politik je bil od leta 1945 do 1953 zunanji minister, v Avstriji je veljal za »očeta« leta 1946 sklenjenega Južnotirolskega sporazuma, ki je še danes poimenovan po obeh avtorjih sporazuma, Gruberjem in De Gasparijem. Pred priključitvi Avstrije k nemškemu rajhu je Gruber kot vodja upora proti nacionalsocialistom bil deželni glavar na Tirolskem. Predsednik Klestil, zunanji minister Mock in najvišji politiki Južnotirolske ljudske stranke (SVP) so v izjavah počastili delo avstrijskega politika. Njegov pogreb bo prihodnji ponedeljek v Innsbrucku. Pred spremembo na čelu Avstrijske narodne banke DUNAJ - Predsednica Avstrijske narodne banke Maria Schaumayer (64) ne bo več kandidirala za ponovno funkcijsko dobo na čelu narodne banke. Poudarila je, da maja letos iztekajočese pogodbe ne bo podaljšala in dokončno šla v pokoj. Kot kandidat z najboljšimi možnostmi za nasledstvo v eni najbolj dotiranih funkcij v državi velja sedanji generalni direktor Raiffeisenove centralne banke in predsednik dunajske borzne zbornice Liebscher. zlom koalicije ni možno izključevati. Pogajanja so potekala pred ozadjem dramatičnih izjav tako namestnika kanclerja in šefa ljudske stranke Erhard Busek, ki je v torek ocenil možnost za padec oz. preživetje vlade samo še s 50:50, socialdemokratski finančni minister Fedindand Larina pa je - prav tako po torkovi seji zvezne vlade - na vpašanje novinarjev, ali bi državnemu zboru predložil zvezni proračun s primanjkljajem »daleč nad 100 milijard šilingov«, nedvoumno odgovoril, da to ne bi storil in za ta slučaj napovedal svoj odstop. Zvezni kancler Franz Kancler Franz Vranitzky Vranitzky je priznal, da je položaj »resen, toda ne brezupen«. Istočasno pa namignil, da vlada ne bo tako hitro klonila zahtevam sindikatov. Če sporazuma s socialnimi partnerji ne bo možno skleniti, potem bo vlada skušala dobiti večino v državnem zboru, je poudaril Vranitzky. Na naslov vodje svobodnjakov Haiderju pa je poslal poročilo, da vlada sicer trenutno ni v najboljšem položaju, da pa ima še vedno večje zaupanje pri prebivalstvu kot ga ima prej imenovani desni populist. Zvezni kancler je še ponovil prepričanje, da mu bo v pogajanjih le še uspelo doseči »znosen kompromis« in s tem rešiti krizo - in vlado. K temu pa da morajo prispevati vsi; - država, dežele občine in prebivalstvo. r MANJŠINSKI MANDAT n »Prehodna rešitev« še v teku leta ’96? Bohova pri Ausserwinklerju ____PISEMSKE BOMBE / OBTOŽNICE_ Zelena luč za sodišče DUNAJ - Zelena luč za obtožbo in sodno obravnavo proti avstrijskima neonacistoma Petrom Binderjem in Franzom Radiom, ki sta osumljena priprave in izvedbe prve serije atentatov s pisemskimi bombami v desetih primerih decembra leta 1993 v Avstriji. Po zadnjih informacijah iz ministrstva za pravosodje in s strani vrhovnega državnega tožilstva bosta oba osumljenca, ki že leto dni sedita v preiskovalnem priporu na Dunaju, obtožena po paragrafu 3f zakona o prepovedi oživljanja naciz- ma. Obsodba po omenjenem paragrafu dopušča obsodbo oseb od deset zapora do dosmrtne ječe. Sodna razprava naj se bi pričela konec marca letos, oba neonacista pa bosta obtožena »udeležbe pri pripravah, organizaciji in izvedbi« prve serije pisemskih bomb. Atentati so terjali štiri žrtve, med njimi je bil tedanji dunajski župan Zilk, kateremu je odtrgalo tri prste leve roke. Peter Binder in Franz Radi sta bila januarja leta 1993 aretirana zaradi suma vpletenosti v atentate. Neposrednih dokazov za vpletenost obeh zdaj obtoženih neonacistov zaenkrat ni, obtožba se bo lahko uprla le na posredne dokaze (indice). Odločilno vlogo v sodnem procesu bo po vsej verjetnosti igral nemški neonacist Bendbc Wendt, ki je pri zasliševanju v Nemčiji hudo obremenil Petra Binderja. Označil ga je kot morebitnega izumitelja in konstrukterja pisemskih bomb. Pri zasliševanju je VVendt nemškim kriminalistom baje povedal, da mu je Binder povedal, »da so bombe z glicerinom genialna zadeva«. Ivan Lukan CELOVEC - Problematika zastopstva slovenske manjšine v koroškem deželnem zboru in izboljšanje njenega položaja ter krepitev odnosov med Slovenijo in Koroško so bile glavne teme razgovora med namestnikom koroškega deželnega glavarja Michaelom Aus-servvinklerjem in ambasadorko R. Slovenije Katjo Bohovo v torek v Celovcu. Ausserwinkler je po poročilu deželne tiskovne službe ob tej priliki poudaril, da se bo zavzel za »jasno medi-tev zastopstva manjšine v deželnem zboru pri prihodnjih dežel-nozborskih volitvah«. Dodal je še, da naj bi bila do leta 1996 urejena »prehodna rešitev« zastopstva v obliki imenovanja zastopnika oz. dveh zastopnikov preko narodnostnega sosveta za koroške Slovence pri Uradu zveznega kanclerja. Vprašanje natančnega statusa zastopnika-/ov manjšine trenutno še preverja oddelek za ustavna vprašanja pri Uradu deželne vlade. V okviru razgovora z ambasadorko Bohovo je Ausservvinkler nadalje omenil prizadevanja za zadovoljivo rešitev vprašanj kot so to Slovenska glasbena šola ter dvojezične vzgoje. Nadalje se je namestnik deželnega glavarja in kulturni referent dežele Koroške izrekel za izgradnjo kulturnih kontaktov med Republiko Slovenijo in deželo Koroško. I. Lukan Ambasadorka Slovenije Katja Boh z namestnikom koroškega deželneg glavarja Ausserwinklerjem, NAKUP OROŽJA / OBREMENILNE IZJAVE NOVINARJA WORMA MOKRINE Kmetje bodo končno le dobili obljubljen denar DUNAJ - Avstrijski kmeti bodo le dobili od države in deželnih vlad obljubljena poravnalna izplačila v zvezi s padcem cen kmetijskih pridelkov zaradi avstrijskega pristopa k Evropski zvezi. Minister za finance Ferdinand Larina je po pogajanjih med zvezo, deželami in občinami dejal, da je bil dosežen »dober resultat«. Iz zvezne blagajne bodo kmeti dobili 23 milijar šilingov, dežele bodo morale prevzeti 5, 25 milijarde šilingov, občine pa 4, 75. Kot smo včeraj poroCah, je predsednik Avstrijske kmetijske zbornice Schwarzenbacher za slučaj, da se bi pogajanja končala z neuspehom, napovedal protestne akcije kmetov. Zemotto na zasedanju odbora regij EZ-ja v Bruslju CELOVEC - Koroški deželni glavar Christof Zer-natto se udeležuje 6. plenarnega zasedanja odbora regij Evropske zveze v Strasbourgu, ki bo trajal do petka. Avstrija kot nova članica EZ se bo tega zasedanja prvič udeležila, zastopani pa bodo skorajda vsi deželni glavarji. Novi generalni konzul Italije nastopil službo v Celovcu CELOVEC - Na čelu generalnega konzulata Italije v Celovcu je nov generalni konzul. Daniele Perico (44) je te dni nastopil svojo novo službo, sledi pa dolgoletnemu generalnemu konzulu Nicolu di Tul-liu, ki je bil premeščen na italijansko ambasado v Alžirju. Italijanski diplomat je nazadnje bil v službi v italijanskem zunanjem ministrstvu v Rimu, pred tem pa konzul v Avstraliji in v Španiji. Ministrica RaucMCallat tretja žrtev provizijske afere? Marizzi je o ponudbi informiral novinarja že maja leta 1994 Tragična smrt nemške turistke DUNAJ - Državni poslanec in zvezni poslovodja socialdemokratske stranke (SPO) Peter Marizzi je po svojem odstopu v zvezi s provizijsko in prisluškovalno afero včeraj imenoval dve osebi, katere je že aprila leta ’94 informiral o ponudbi poslanca ljudske stranke (ČVP) Hermanna Krafta. Gre za urednika političnega magazina »News« Alfreda VVormsa, ki je pred 14 dni tudi objavil posnetek pogovora, ter za Marizzijevega sekretarja in strokovnjaka za vojno orožje F. Klokkerja. Časnikar Worm je sporočilo bivšega socialdemokratskega politika potrdil ter dejal, da se je zadeve tudi takoj lotil, toda rezultat rešerš takrat ne bi upravičil objavo. Ministrica za varstvo okolja Maria Rauch-Kallat. Temu je še dodal, da je že maja leta 1994 skušala nanj vplivati ministrica za varstvo okolje Maria Rauch-Kallat, žena grofa Alfonsa Mensdorff- Pouillya, ki je hkrati tudi svetovalec britanskega proizvajalca vojaških letal in helikopterjev Bri-tish Aerospace. Prav to podjetje je - vsaj po besedah poslanca Krafta - za naročilo orožja s strani obrambnega ministrstva baje ponujalo provizijo v višini 70 milijonov šilingov. Kallatova je šele v torek v pogovoru za dunajski dnevnik »Die Presse« zanikala vsako osebno vpletenost v afero ter odločno zavrnila možnost odstopa iz položaja ministrice za varstvo okolja. Poudarila je, da je njen mož »samo majhen kolešček v tej zadevi« ter da »nikdar ni obljubil izplačilo provizij«. Opozicija, na čelu svobodnjaki, zeleni in Libe- ralni forum, toda tudi vse več socialdemokratskih politikov, medtem glasno zahtevajo takojšnjo ustanovitev preiskovalnega parlamentarnega odbora, ki naj bi raziskava! ne le najnovejšo afero, temveč tudi morebitne kupčije v zvezi z nakupom orožja v preteklosti. Ljudska stranka, za katero postane to vprašanje očitno iz dneva v dan bolj kočljiva zadeva, se bo o tem vprašanju dokončno odločila danes na seji kluba poslancev državnega zbora. Vodstvo stranke je namignilo, da je proti ustanovitvi preiskovalnega odbora. Zeleni pa so pozno popoldne že napovedali, da bodo proti ministrici v državnem zboru vložili nezaupnico. Ivan Lukan CELOVEC - V koroškem smučarskem centru Mokrine ob avstri j sko-itali j anski meji se je včeraj dopoldne zgodila smrtna nesreča. 47-letna smučarka iz Nemčije je na tako imenovani FIS-progi na območju Gartner-kofla trčila v drevo in strmoglavila v prepad. Nemška turistka je po podatkih reševalcev bila mrtva še na kraju nesreče. Okoliščine, kako je lahko prišlo do te tragične nesreče, raziskuje posebna raziskovalna komisija, ki je še včeraj pojavila na kraju nesreče. (I.L.) Tokrat v ospredju vrsta nasvetov za nepridobitniška združenja K Pravkar prihaja v roke včlanjenih društev druga številka Zrna, glasila tržaškega dela Zveze slovenskih kulturnih društev: predstavlja se z vrsto zanimivih prispevkov, predvsem pa z nekaterimi koristnimi podatki, ki prav gotovo »prav pridejo« v vsakdanjem društvenem delovanju. Druga številka je bila sicer načrtovana za zaključek sončnega leta: tehnične in organizacijske težave pa so nekoliko ovirale oblikovanje in izid številke. Kljub enomesečni zamudi pa so zbrani članki še zmerom dovolj aktualni in primerni za takojšnjo »uporabo«. Ze naslovnica Zrna napoveduje njegovo vsebino, ki je tokrat posvečena vprašanju davčne ureditve nepridobit-niških združenj: tej temi je posvečena tudi rubrika V ospredju, ki povezuje nekaj osnovnih podatkov s predavanja strokovnjakinje Stefa-nie Marchesi. Predavanje je bilo preteklega novembra, ZSKD pa ga je spodbudila prav z namenom, da bi svoja včlanjena društva sistematično vpeljala v sicer zapleteno, a danes nujno poznavanje osnovnih davčno-pravnih »pravil«. Članek v Zrnu sicer ni vseobsegajoč, zaenkrat pa nudi nekaj osnovnih, predvsem pa uporabnih informacij. V uvodni misli urednik Zrna Sandor Tence podaja oceno preteklega delovnega leta, s širšim pogledom na državno in mednarodno dogajanje, na naslednjih stra- ^OHlS/87*0^ V9 J> BEŽEČI ZAKO'5 3 .MPOSrZ D.RE«! jeZelni - $ StAtUt £ » g Ž V MS*U-p- > Davčno-pravna ureditev: boleča, a nujna! -,.W, ZAKON 1 h Prvi ♦ koraki v novo leto Področna '*X srečanja ^ ZSKD KM8-? Dober glas gre jmuuMM v deveto vas-i- Kaj kdo kje kako: naslovi in telefoni Predstavlja se TFS Stu ledi neb glasila predsednik tržaškega odbora ZSKD Boris Pangerc povzema vsebine in sklepe dveh področnih srečanj, in sicer z mestnimi društvi in društvi vzhodnega Krasa, ki jih je vodstvo Zveze sklicalo novembra in decembra z namenom, da utrdi sodelovanjsko vez s članicami. Konec januarja se je zvrstilo že tretje področno srečanje, na katerem so se z vodstvom ZSKD sestali predsedniki in odborniki društev in skupin zahodnega Krasa. Krog srečanj, ki jih predsednik Pangerc označuje kot »potrebne, koristne, primerne in prijetne«, se bo sklenil v Bregu, predvidoma v tem mesecu. »V zrcalu« Zrna Nives Košuta odgovarja na vprašanja o jesenskih pobudah, ki jih ZSKD prireja v gledališču Miela za širše - torej tudi italijansko - mestno občinstvo. V rubriki »portret« se tokrat predstavlja tržaška folklorna skupina Stu ledi, ki je letošnjo sezo- no začela s spodbudnimi gostovanji, k delovanju pa vabi nove člane: plesalce, pevke in godce. Tudi v svoji drugi številki je Zrno dovolj pestro in zanimivo v kulturnih ponudbah: od glasbenih in zborovskih skupin do gledaliških igric, tokrat posebej za mlajše občinstvo. Središčne strani so v tej številki posvečene sredstvom množičnega obveščanja: v spremnem članku dobite nekaj dobrih razlogov za pravočasno in primerno objavljanje svojih prireditev in raznih društvenih pobud. Članek pa seveda dopolnjuje seznam naslovov in telefonskih številk slovenskih in italijanskih občil. Stranem Zrna je tokrat priložena vprašalnica o kulturnih stikih z bližnjo in daljno okolico: večkrat je namreč ob raznih priložnostih prišlo na dan zanimanje oziroma povpraševanje o morebitnih prijateljskih stikih med sorodnimi društvi različnih stvarnosti. Prav gotovo bo popolnejša podoba o tej sodelovanjski mreži omogočila boljši tudi »mentorski« prispevek krovne organizacije. Prihodnja številka glasila bo predvidoma izšla marca: ker je Zrno nastalo prav zato, da spodbudi k ustvarjalnemu sodelovanju širši krog članstva, dotlej še vedno velja vabilo, da društva, skupine, zbori, posamezniki opozorijo na zanimivosti našega kulturnega prizorišča. Sogovornik pa je seveda urad ZSKD v Trstu. (dam) GLEDALIŠČE Ufiilliiiiiii iiiMi Večni konflikt mati-hči v prvi koprodukciji dveh zasebnih gledaliških hiš FJK V tržaški dvorani Cristallo bo še do ne- Režiser Marinuzzi je zlasti proti koncu delje na sporedu drama A cinquant’anni lei drame poudaril ganljivost, tako da se je mar-scopriva... ii mare (Pri petdesetih letih je sikateremu gledalcu utrnila solza, zlasti sta-odkrila... morje) mlajše francoske avtorice rejšim gledalkam, ki so med zvestim občin-Denise Chalem. Predstava, v kateri nastopa- stvom La Contrade v večini. Rita Maffei je ta Ariella Reggio kot mati in Rita Maffei kot nepotrpežljiva hči, ki išče novo vlogo so-hči (na sliki) , v režiji Alessandra Marinuz- dobne ženske in zavrača ustaljeni model, ki zija, je nastala v koprodukciji med deželni- ji ga ponuja mati. Ariella Reggio je preposta ma zasebnima gledališkima ustanovama, ženska iz ljudstva, kakršno je že večkrat tržaško La Contrada in videmskim centrom predstavila, a s kancem ljubeče miline, ki Centro Servizi e Spettacoli, ki tako skušata označuje mrtve v spominu živih, ustvariti nov pristop k gledališki dejavnosti. Zanimiva je scena Andrea Staniscija, v na podlagi sodelovanja in idej in ne v kateri kletkasto postavljeni drogovi in pro-iskanju kratkoročne koristi in dobička. sojni panoji nakazujejo sobe materinega sta- Izbira v Italiji skoraj nepoznanega besedi- novanja in utesnjujejo hčer. Kostumi z modla in tudi avtorja sloni na težnji obeh gleda- nimi elementi različnih obdobij nakazujejo liških hiš, da bi svojemu občinstvu predsta- minevanje časa, kot tudi glasbena kulisa vili, kar se novega rojeva na tem področju in Paola Ternija, ki z motivi pop glasbe, v kate-tako poživili tukajšnje gledališko dogajanje. rih je čutiti vplive arabskega sveta, pona- Igralka in pisateljica Denise Chalem je po zarja tudi družinsko okolje in izvor avtorice rodu Židinja. Rodila se je v Kairu leta 1952. tn protagonistk. Studirala je z Robertom Hosseinom in An- p0 ponovitvah v Trstu bo delo na spore-toinom Vitezom. Drama A cinquante ans el- ^ v videmskem gledališču Palamostre za le decouvrait la mer je njeno prvo večje de- sezono Teatra Contatto od 9. do 12. fe-lo. V Franciji so ga uprizorili leta 1980 z av- bruarja. torico v vlogi hčere. V italijanščino jo je pre- (bov) vedel Alessandro Marinuzzi. To je drama spomina, zasledovanje spominov, s katerimi skuša protagonistka v trenutku bolečine ob materini smrti postaviti v pravo luč odnos z materjo in svojo preteklost. Tako se skozi več utrinkov zariše družinsko okolje: družina, v kateri denarja ni bilo nikoli na pretek (mati je prvič odšla na počitnice na morje, ko ji je bilo petdeset let), pogostoma odsotni oče, ki deli z otrokoma le srečne trenutke, medtem ko so vsakdanje skrbi prepuščene izključno materi, rivalstvo med bratom in sestro, bratov odhod v Kanado, medtem ko mati in hči ostaneta sami v malomeščanskem stanovanju. Mati je preprosta in neizobražena, zanjo so važne pomembne praktične stvari, kot so hrana, ki jo z ljubeznijo pripravlja hčeri. Hči je izobražena, pisateljica. Rada bi pustila službo in se posvetila le pisanju, mama ji seveda odsvetuje. Rada bi odšla od doma in zaživela s prijateljem fotografom, medtem ko si mati zanjo zeli poroko in otroke. Vse to je seveda razlog za stalni konflikt med ženskama, njegovo zgladitev pa prepreči prezgodnja materina smrt. V prebole-vanju bolečine hči dokončno sprejme materino ljubezen in odloči, da se je bo spominjala po kretnji, s katero jo je izražala. Prijetna zmes uporniških in ljudskih pesmi na plošči skupine Modena City Rambiers „T i , • i ., • i-7 li i _• • • i • t ,,1a1 r-, vvTi-. m-i rvi rvm-i r\ rli larlVn HTa-nt nar TarVičir ftantn npr nnmmriarA - nAniRAli in "nnsnftli slclfnibo II blCC »Na pot smo šli pred tremi leti. Zapustili smo uske pašnike, kjer je nebo bližje in barve bolj žive. Ustavili smo se v raznih krajih Evrope: v Franciji, Sloveniji, Albaniji in seveda v Italiji, kjer smo poznali trubadurje in prisluhnili pesmim in glasbi naših dedov. Nekega dne smo se odločili, da je napočil pravi trenutek. Zbrali smo ideje, čustva, sugestije in tovariše. Sedaj se z vsem tem vračamo domov.« Tako pišejo v uvodniku svoje prve plošče »Riportando tutto a časa« člani mlade italijanske rock skupine Modena City Rambiers. Devetčlanski bend prihaja iz emilijanskega mesta, pokrajine, ki je v zadnjih letih dala precej zanosa italijanskemu rocku. Po večletnem igranju v domačih klubih so se odpravili na dolgo potovanje po Evropi. Največ časa so preživeli na Irskem, kjer so spoznali in se zaljubili v tamkajšnjo glasbo. Konec leta 1993 so začeli s snemanjem te plošče, ki je lani spomladi izšla pri neznani glasbeni hiši Hel-ter Skelter. Nekaj tisoč izvodov je kmalu pošlo, po zaslugi Ligabueja so jih opazili producenti multinacionale Polygram, ki so album »Riportando tutto a časa« proti koncu lanskega leta ponovno dali v prodajo. Plošča vsebuje trinajst zanimivih skladb z irsko, politično in ljudsko vsebino. Ploščo ot- varjajo irski verzi skladbe »In un giorno di pioggia«, ki je prava himna njihovi izvoljeni domovini. Povezava med irsko in padsko oz. emilijansko tradicijo je očitna že v drugi sk- S,: ' Sk Iv H ^ ; | ' i iSef -■ --w ■ dl, s ■■ • 'k S 1 v iMmr.JZ ■ *: ^ * : ladbi, Tant par Tacher (tanto per cominciare ■ za začetek), s katero otvarjajo koncerte. Na glasbeni podlagi tradicionalne keltske kantate The Atoli Highlanders so napisali skladbo v modenskem narečju, ki je za take skladbe nedvomno primernejše od italijanščine. Album vsebuje precej uporniških pesmi, najsibodo irske, partizanske ali iz letih sedemdeset. Skladba Quarant’anni (pregled prve italijanske republike) sodi gotovo med te. Modena City Rambiers so na svoj prvi album vključili tudi dve znani italijanski pesmi: tradicionalno partizansko Bella Ciao in Pietrange-lijevo Contessa. Stefanu Benniju so uglasbili poezijo Ahmed 1’ambulante, od irskega pevca Boba Geldofa pa so si sposodili pesem The Great Song Of Indif-ference, ki je v modenskem narečju postala La pi groša can-zoun ed l’indiferenza. Geldof je to verzijo slišal in se vanjo zaljubil. Julija meseca jih je obiskal in skupaj so v enem dnevu * „s • 11 ** I &£?> H V M - ‘ -4: jga’'. napisali in posneli skladbo II bicchiere dell’addio, ki jo na prvi verziji albuma ni. Album modenskih glasbenikov vsebuje še nekaj zanimivih skladb: balada Ninnananna, pesem Canto di Natale, politično I funerali di Berlinguer, narečno Delinquent ed Modna in pesem Morte di un poeta, ki je posvečena Helnu, preminulemu pevcu skupine Negres-ses Vertes, irskemu pisatelju Brendanu Beha-nu in Shanu Mc Gowanu, bivšemu pevcu skupine Pogues. Ura dobre glasbe, ki je lani poleti navdušila obiskovalce »šager« padske nižine. Skupino smo lahko videli v živo septembra meseca v Modeni na koncertu Vana Mo-rissona. Bend je poln energije, njihov com-bat-folk privlačen in zabaven. Modena City Rambiers uporabljajo tudi stara irska glasbila, in tudi uporaba domačega narečja je povsem posrečena. Melodičnost jezika in izbor pesmi daje koncertu pravo praznično vzdušje. Skupino velja poslušati, predvsem pa ji slediti med nastopkm. Upajmo, da bo kmalu prišla tudi v naše kraje, saj je med najboljšimi bendii, ki jih premore prebujena italijanska rock scena. Aleš VValtritsch NA KRATKO LITERATURA / POGOVOR S PREVAJALCEM J. MODROM Divina distrofia in Republika LJUBLJANA - Od 22. januarja do 15. februarja je v Homu pri Dunaju odprta razstava pod naslovom Divina Distrofia Šestih mladih avtorjev iz Avstrije, Češke, Slovenije in Švice. Razstavo je umetniško združenje iz Homa prevzelo od ljubljanske Mestne galerije, medtem ko je skupina nastala prav v Hornu na delovnem srečanju umetnikov Srednje in Vzhodne Evrope pred dvema letoma. Časopis Republika je kot sponzor na ljubljanski otvoritvi izdal večjezično prilogo v idejni zasnovi Dušana Zidarja in Bojana Gorenca. Prilogo lahko kot predstavitveno zloženko vidimo tudi v Homu. PR »Živel sem s Prešernom« 25. obletnica APZ France Prešeren KRANJ - Akademski pevski zbor France Prešeren iz Kranja, ki šteje 55 pevcev, letos praznuje 25. obletnico svojega delovanja. Jubilej bodo počastili s slavnostnim nedeljskim koncertom, na keterem bodo predstavili program, ki so ga pripravili na lanskem festivalu na Danskem. Po mnenju dirigenta Damijana Močnika, bo koncert za ljubitelje slovenske zborovske pesmi zelo zanimiv, saj se bo dogajal na treh prizoriščih: V kranjski župnijski cerkvi, pred Prešemovm spomenikom in v Prešernovem gledališču v Kranju. Tudi program je razdeljen na tri dele. V prvem delu bodo predstavih skladbe tujih skladateljev, v drugem domače skladbe in v tretjem ljudske pesmi, ki so jih pevci izbrali sami. Med tujimi skladbami še posebej velja izpostaviti Glorio skladatelja in dirigenta Johna Rutterja, ki bo v izvedbi Akademskega pevskega zbora iz Kranja prvič izvedena v Sloveniji. (M. F.) Festival Fantastica GERARDMER (AFP) - V tem francoskem mestecu na vzhodu Francije so letos prvič organizirali festival Fantastica, ki ga je doslej 21 let gostilo znano smučarsko središče Avoriaz. Med l.in 5. februarjem si bodo obiskovalci poleg filmov ogledali tudi slike, skulpture, knjige ter različne predmete, skratka vse, kar je tako kot filmi opredeljeno kot znanstvenofantastično. V uradnem tekmovalnem programu se bo za nagrado potegovalo 8 filmov, med njimi po trije ameriški in evropski ter dva azijska. Predsednik mednarodne žirije je John Carpenter. Srečanje" pisateljev MARIBOR - Začele so se priprave na letošnji pisateljski Štatenberg in v ta namen že deluje koordinacijski odbor. V marcu se nameravajo sestati v Mariboru, kamor bodo povabili tudi mlade pisce, zlasti sodelavce Mentorja. Gre za razširjeni sestanek, tako odbora kot mariborske podružnice DSP in mladih. Takrat bo podrobneje znana podoba programske usmeritve letošnjega Štatenberga. Oblikovani sta dve skupini: prva skrbi za vsebinski program, (k sodelovanju povabih dr. Matjaža Kmecla, Petra Božica, Vlada Žabota, Ferija Lainščka in Frančka Srimpfa), druga pa skrbi za organizacijske zadeve (v njej so Milan Štancer, Stane Gradiščnik, Janez Svanj-cer, Franček Srimpf in Marjan Pungartnik). Izdah bodo še jubilejni almanah (urednik je Janez Svanjcer, eden prvih udeležencev pisateljskih srečanj na Štatenbergu), ki bo imel uvod in referat v prevodu: V nemškem, angleškem, češkem in hrvaškem jeziku, morda tudi v makedonskem - kronika bo samo v slovenskem jeziku. Na letošnjih Statenberških dnevih bodo imeli svoj dan tudi mladi z razstavami v Maribom in v Slov. Bistrici (Maribor in pisatelji v povojnem obdobju in Jubilejni Statenbeig). Napovedujejo še razna srečanja v Maribom, Celju in literarni večer ob srečanju na gradu. Tudi med letom obetajo živahno dejavnost, kot so literarni večeri vseh generacij v številnih slovenskih krajih. V jeseni, prav gotovo po Štatenbergu, se bodo v Novem mestu srečah še pisatelji s Štajerske in Dolenjske. Tako povezovanje je danes zelo pomembno, saj se umetniki želijo bolje spoznati in več medsebojno sodelovati. Ljubljana ni več dovolj zanimiva, center je pač center. Skoraj dve leti se poraja tudi zamisel o štatenberška založbi, o nekakšni delniški družbi z Dolenjsko založbo. Kot vse kaže se bo to letos le uresničilo. Skupina, ki se s tem ukvarja, je zelo prizadevna, v njej pa so večinoma mladi iz Štajerske, Pomurja in Koroške. Ni še gotovo, ah bodo sodelovah tudi Dolenjci. Sedež pa naj bi bil v Slovenski Bistrici. Zamisel, ki dobiva kar vidno podobo, postaja uresničljiva. Zakaj ne, naj imajo mladi tudi nekaj svojega. Bistričani imajo dovolj izkušenj, saj je vsako leto izšla v okvira pisateljskega Štatenberga kakšna knjiga starejšega ah mlajšega pisca, tudi almanahi. Kot vse kaže bo letošnje leto ob jubiljenem mednarodnem srečanju pisateljev izjemno živahno. Pričakujejo tudi obisk gostov iz Avstrije, Češke, Slovaške, Slovenije in zamejstva ter iz republik nekdanje Jugoslavije. Skratka vseh, ki že kar dve desetletji prihajajo na srečanje, posebej pisatelji preko Sotle in Kolpe. Prijatelji se ne pozabljajo, radi se srečujejo in pogovarjajo. (M. S.) HBESEnS-i Janko Moder Prešernove nemške Opremila Veronika Saje, založila založba Karantanija, Ljubljana, 1995, mehka vezava, 119 strani, 20 x 11.5 cm, 1.900 tolarjev. Naslov knjižice -Prešernove nemške -je avtorjev, povzet prosto po Prešernu, kakor so včasih rekli: Poleg nemškega. Prešeren je tu zbrane pesmi ob pripravah na svojo pesniško zbirko uvrstil deloma pod delovni naslov Nameček nemških in ponemčenih poezij, deloma pa pod naslov Nezbrane nemške pesmi. V knjižico Prešernove pesmi je Janko Moder sprejel le pesmi (ena je v latinščini), ki jih je Prešeren napisal samo v nemščini, ne pa pesmi, ki jih je sam napisal v obeh jezikih, v slovenščini in nemščini, in tudi ne pisem. Pesmi je razvrstil v štiri snovno razpoznavne in združljive skupine: Ljubezen, jezik, črkar-ska pravda in prigo-dnice. Pri vsaki pesmi je Moder poskušal navesti tudi vse dosedanje prevajalce. Tako je na primer Stanko Vraz vselej naveden prvi, čeprav so bili njegovi prevodi objavljeni šele med zadnjimi. (T.F.) LJUBLJANA - Obsežnemu prevajalskemu opusu Janka Modra se je pridružilo novo delo »Prešernove nemške«, ki ga je izdala založba Karantanija. V njem so prevedene pesmi, ki jih je Prešeren napisal samo v nemščini. Dobih smo še en mojstrski prevod Janka Modra, Id se s prevajanjem Prešernovih nemških ukvarja že od dijaških in študentskih let. Ah ste imeh kakšne težave pri prevajanju Prešernovih nemških pesmi glede na rimo? Pri vsaka poeziji, ee je rimana po klasičnem vzorcu, so težave. Prešerna prevajam tako rekoč že vse življenje, tako da imam zelo veliko variant, ki sem jih sedaj tudi na novo prevedel, Ce nisem našel starejših. Jasno je, da so z rimami težave. Zato si nekateri olajšajo tako, da pri sonetu ne rimajo obeh v kvartetu z eno rimo, oziroma z dvema rimama, ampak za vsak kvartet izberejo druge rime. Tako so vsebinsko in pesniško lahko prožnejši oziroma svobodnejši, ker ni treba dobiti štirih rim. Kakšna je bila Prešernova slovenščina, ki je vsebovala veliko germanizmov, v primerjavi s sodobno slovenščino? To vprašanje načenjam ravno v spremni besedi, in sicer kako je slovenščina še danes posejana z germanizmi. To je veljalo za Prešernov čas še veliko bolj, saj še ni bilo knjižnega jezika, ki ga je Prešeren šele uvajal. Vendar je še Prešeren nekatere izrazito nemške izraze sprejel, kot da so normalni, ker jih je občutil kot normalne. Zato sem tudi jaz v prevodu vsaj eno zavestno besedo »muja« (brez muje se še čevelj ne obuje) uporabil hote. Prav zato, ker sem skušal malo pričarati Prešernovo dikcijo bodisi s starejšo skladnjo, ali pa na kakšen drugačen način, recimo z izrazi. Sem ter tja sem kakšno besedo in zvezo naredil tako, kot sem slutil, da bi jo Prešeren. Kakšen je vaš odnos do jezikovnih predpisov glede na stalno spreminjanje in živost jezika? Že nekajkrat sem povedal, da sem v tem smislu precej svobodoljuben. Razvoj jezika je nujno potrebno pustiti. To se pravi, da ima tisti, ki skrbi za razvoj jezika, vse pravice iskati boljše in lažje poti za izraz tistega, kar hoče izraziti. Za šolo pa morajo biti neka osnovna pravila. Tisti, ki hočejo nagajati, rečejo; vi utesnjujete jezik. Ampak pravopis moraš razumeti. Pravopis je namenjen šoli, osnovnim postavkam, pravilom, na katere se lahko naslanja. Drugače je divje, je pragozd, puščava. Pisatelj pa lahko neskončno stvari moderira v tem smislu, da gre v smer tistega, kar hoče povedati. Ce pravopisa ne bi imeh, ne bi morah povedati nič. Kakšni so vaši načrti v prihodnje? Načrtov je preveč za prekratko življenje, ki je pred menoj. Narediti moram nekaj domačih nalog. Ena prvih je nesrečni Valvasor, ki bi ga moral dokončati že lansko leto, pa mi je to preprečil virus Michelangelo, ki mi je požrl okoli trideset mi-Ijonov znakov. Drugače pa imam v načrtu tudi novejše norveške, švedske in nizozemske avtorje. Severni avtorji so mi bili vedno ljubi. Pred vojno je bila namreč nordijska književnost pri nas tako priljubljena, kot je bila po vojni južno ameriško-španska književnost. Andreja Paljevec MANAGEMENT / IZOBRAŽEVALNI PROGRAM GEA COLLEGEA Tudi kot redno izobraževanje? LJUBLJANA - Na včerajšnji tiskovni konferenci v prostorih izobraževalnega centra GEA Cohege v stavbi VVTC so elani programskega sveta za program Podjetništvo in ma-nagement v kulturi predstavih program usposabljanja ma-nagerjev v kulturi, ki bo potekal do letošnjega junija in katerega osnovna cilja sta zagotoviti pogoje za učinkovito prilagajanje nosilcev kulturnih dejavnosti spremenjenim razmeram v Sloveniji ter povečanje učinkovitosti njihovega poslovanja skozi boljše obvladovanje vseh poslovnih funkcij. Program Podjetništvo in management v kulturi je po besedah predsednika programskega sveta Mitje Rotovnika nastal iz potrebe po zapolnitvi prostora v območjih managerskega in marketinškega izobraževanja na področju kulture, saj s spremembami na vseh področjih gospodarjenja tudi vodenje kulture organizacij in institucij postaja vse bolj vprašanje organizacije, ekonomike, planiranja in urejanja odnosov med lastniki in zaposlenimi, strokovnimi institucijami in državnimi organi. Program usposabljanja je tako namenjen direktorjem in vodilnim managerjem v kulturnih institucijah (muzejih, galerijah, gledališčih, opernih hišah, založbah itd.) kot tudi funkcionarjem v državni upravi in kulturnih organizacijah. Sestavljen je iz petih programskih sklopov (kultura, politika in sistem - upravljanje s človeškimi viri - funkcije managementa in tehnike vodenja - ekonomika in organizacija v kulturi - izobraževanje v tujini), ki bodo obse- gati skupno dvesto ur predavanj, analiz konkretnih primerov, dela v skupinah, vi-deoprodukcij in aktualnih okroglih miz. Organizatorji seveda dopuščajo tudi možnost manjših sprememb v toku predavanj, ki bodo morda izvirale iz vprašanj, ki se bodo zastavila pri posameznih tematskih sklopih. Program je zasnovan ambiciozno, odlični predavatelji, med njimi prof, dr. Jože Vogrinc, Vesna Čopič, dr. Neda Pagon, dr. Matjaž Kmecl, Jože Osterman, prof. dr, Veljko Rus in dr. Besim Spahic, pa bodo zagotovili visoko kvaliteto izobraževanja. Predstavniki GEA Colle-ga si želijo, da bi v prihodnje tovrstno izobraževanje preraslo v postdiplomski študij v okviru ene izmed slovenskih univerz. (M.T.) Janko Moder je pred kratkim prejel častni znak RS (Foto: B. V.) Najbolje prodajano leposlovje (od 4. januarja do 7. februarja) Po filmu Intervju z vampirjem, ki te dni polni dvorane ljubljanskih kinematografov, je bilo v izbranih knjigarnah minuli mesec veliko povpraševanje po knjigi z istoimenskim naslovom avtorice Anne Rice (v mariborski knjigarni založbe Obzorja in v koprski knjigami Libris). Na lestvici najbolje prodajanih knjig se je visoko povzpel tudi Žarko Petan z Veselim diktatorjem (v DZS - Plečnikovi knjigarni v Ljubljani in v mariborski knjigami založbe Obzorja). V ljubljanski knjigarni Karantanija pa prednjači Drago Jančar z Augsburgom in drugimi resničnimi pripovedmi ter Severnim sijem. Knjigama založbe Obzorja, Gosposka 24, Maribor 1. Žarko Petan: Veseli diktator, Obzorja 1994 2. Tone Partljič: Pri Mariji Snežni zvoni, Obzorja 1994 3. Anne Rice: Intervju z vampirjem, DZS, 1994 4. Viktorija Holt: Crni opal, Obzorja, 1994 5. Robert Fulghum: Gorela je, ko sem legel nanjo, MK, 1992 Knjigama Karantanija, Gornji trg 26, Ljubljana 1. Drago Jančar: Augsburg in druge resnične pripovedi, Mihelač, 1994 2. Vladimir Bartol: Čudež na vasi, Založništvo tržaškega tiska, 1994 3. Hermann Hesse: Pravljice, Pan, 1994 4. Franz Kafka: Splet norosti in bolečin, Karantanija, 1993 5. Drago Jančar: Severni sij, 1993 Knjigama Libris, Prešernov trg 1, Koper 1. Marinka Fritz-Kunc: Borboletta, Samozaložba, 1993 2. Albert Camus: Tujec, DZS, 1994 3. Anne Rice: Intervju z vampirjem, DZS, 1995 4. Jerzy Kosinski: Igra strasti, Obzorja 1994 5. Tone Partljič: Pri Mariji Snežni zvoni, Obzorja, 1994 DZS - Plečnikova knjigama in papirnica, Šubičeva 1, Ljubljana 1. Ivo Svetina (prevod): Tibetanska knjiga mrtvih, Mihelač, 1994 2. Žarko Petan: Veseli diktator, Obzorja, 1994 3. Mila Kačič: Okus po grenkem, Gledališki klub Krka, 1994 4. Al Gore: Na poti k ravnovesju, Inštitut za ekološke alternative, 1994 5. Fani Okič: Razpoke časa, Aura, 1994 Pripravila: Tanja Fajon KULTURA Četrtek, 2. februarja 1995 IZ TUJIH GLEDALIŠČ Minilo je V okvir pariškega Italijanskega kultumega instituta sodijo tudi prireditve, ki jih organizirajo druge institucije v italijanskem interesu. Januarski program gledaliških prireditev taksne vrste se je odvijal v različnih francoskih središčih. V Bagnoletu se je iztekla predstava K. po predlogu Dina Buzzatija. Režirala jo je Isabelle Mi-lard v izvedbi skupine Companie de la Tramonta-ne. V Rueil-Malmaisonu in na pariški Sorbonni je Ferruccio Soleri v organizaciji Francoskega baročnega gledališča predstavil Portrete Commedia delTArte. V Parizu je bilo na sporedu več predstav. Med drugim so uprizarjali Napačen naslov Luigija Lunarija v režiji Pierra Santinija v gledališču La Bruyere in Žensko na postelji Franca Brusatija v gledališču La Colline. V Guichet-Montpamasse je po predlogi Goldonija, Fassbinderja, Geneta in Fellinija nastala predstava Kot neko potovanje. V Theatre de FOeuvre so igrali Pirandellovo dramo Henrik IV. Prevajalci Dramsko prevajanje zaseda znotraj literarnega prevajanja posebno mesto, vendar se redko pojavlja v izobraževalnih programih. To stališče je bilo osnova za novo pobudo Tempora-lie, Mednarodnega centra za izobrazbo in spektakelske umetnosti in Flamskega gledališkega instituta. Organizirali so delavnico za prevajalce gledaliških tekstov, ki se je začela že 5. novembra lani in bo predvidoma končana 5. marca letos. Delavnica vključuje trideset sodelujočih, ki se ukvarjajo s prevajanjem štirih gledaliških tekstov. Dramska dela je izbrala žirija francoskih in flamskih dramaturgov, gledaliških kritikov, producentov in organizatorjev treninga. Med njimi sta dve flamski (Olivetti 82 Erieka Verpaeleja in Kamagurkinovo delo Mario, ga eens open doen er ; wordt gebeld) in dve francoski deli (Termini Roma izpod peresa Thierrya De-brouxa in delo Paula Emonda, Inaccessiles Amours). Posebej izbrani prevajalci teh del se v Času delavnice pri prevodih posvetujejo s samimi avtorji. Poleg specifičnih prevajalskih delavnic potekajo tudi splošno usmerjene delavnice, namenjene usposabljanju za voditelje prevajalskih delavnic in obravnavanju splošnih problemov pri dramskih prevodih. Gledališče in šanson »Le Feu, le Noir« (Ogenj, Črno) je naslov večera, s katerim se je v januarju v nemških gledališčih predstavljala pariška igralka in avtorica Dominique Valentin. Nastopila je skupaj s francoskim skladateljem M. Philippe-Gerardom, avtorjem večine skladb za Marlene Dietrich, Edith Piaf, Juhette Greco in druge na podlagi Rilkejevih, Prevertovih in Cocteauje-vih tekstov. (S. D.) GLASBA IN PREŠERNOVE NAGRADE / ZAPLETI V CD Prešeren proti Pucciniju LJUBLJANA - Gez nekaj manj kot teden dni, 7. februarja, bodo na osrednjem odru v Cankarjevem domu slavnostno podelili tradicionalne Prešernove nagrade. Osrednja slovesnost ob nacionalnem kulturnem prazniku je projekt, ki že poldrugo desetletje poteka v CD. Letos je pri njegovi izvedbi prišlo do zapleta zaradi Časovne neusklajenosti v programu. Podelitev najvišjih nacionalnih odličij na kulturnem področju bo namreč (na istem odru) potekala le nekaj dni pred premierno uprizoritvijo opere Turandot, mednarodnega projekta, ki je hkrati tudi najambicioznejši dosedanji operni projekt v CD. Opera je postavljena na zelo zahtevno scenografijo, katere postavitev (in razstavitev) zahteva okrog deset dni dela. Projekt Turandot, ki ga napovedujejo kot operni dogodek leta, je ambiciozna mednarodna kooperacija med Salzburgom, Nico in Ljubljano, in vezan na organizacijsko zelo zahtevno scenografsko izvedbo (kar so organizatorji iz CD lahko spoznali že na njeni salzburški postavitvi oktobra lani). Kot je povedal SaSo Kranjc iz CD, je razstavljena scenografija iz Salzburga prispela (s šestimi tovornjaki s prikolicami, dolgimi 14 metrov...) 1. novembra. Postavljanje scenografije na oder je steklo 13. januarja, pri njenem postavljanju pa je sodelo- vala ekipa 13 ljudi, ki so stalno zaposleni v CD-ju, poleg teh pa še zunanji sodelavci (študentje in celo alpinisti, ki so postavljali nekatere luci) - skupno okrog 20 ljudi (cel projekt Turandot tako zaposljuje okrog 250 - 300 oseb). V Salzburgu je 36 oseb scenografijo postavilo v štirih dneh, pri tem pa je potrebno dodati, da je delo v Avstriji lažje potekalo, ker je bila scenografija tam prvič in namensko koncipirana za (sodobnejši) oder. Medtem ko je bilo v Avstriji tudi med samimi predstavami zahtevno manipuliranje s kulisami vodeno računalniško (gre za premikanje posameznih scenskih elementov, ki tehtajo do dve toni, posebno vgreza-nje v oder, ki povzroča največ težav ipd.), bo v Ljubljani potekalo roCno, ker je oder v CD star poldrugo desetletje in relativno zastarel, poleg tega pa večnamenski in ne gledališki. Podelitev le nekaj dni pred premiero Zapleteni izvedbi in z njo povezanimi težavami, ki so ekipi, ki je scenografijo postavila, prinesla 12- do 14-umi delavnik, se je pridružila časovna neusklajenost. Dejstvo, da bo podelitev Prešernovih nagrad potekala le dva dni pred generalko in štiri dni pred premiero (datumi uprizoritve Turandot so odvisni od razpoložljivosti gostujočih umetnikov in dogovorjeni na mednarodi ravni med tujimi organizatorji, CD in ljubljansko opero), postavlja obe prireditvi v neustrezno iskanje kompromisov in polovičarstvo, ki onemogoča povsem svobodno razpolaganje s celo- V Cankarjevem domu se preriva dvoje kulis (Foto: Dejan Sarkič) tnim odrom, tako organizatorjem Turandota kot režiserju in scenografu osrednje proslave slovenskega kultumega praznika Mariu Uršiču, ekipi, ki je odgovorna za operno scenografijo, pa nalaga dvojno delo (ki se bo ponavljalo tudi ob reprizah Turandota, ki bodo v CD-ju občasno na sporedu do septembra). Po predvidevanjih bodo odstranili le polovico že postavljene scenografije. Ob tem se kajpak zastavita vprašanji, ali je res tako težko uskladiti prireditve, katerih datumi so znani že dolgo pred njihovimi izvedbami (v primeru podelitve Prešernovih nagrad pa celo tradicionalno fiksni), in ali ne bi mogla podelitev Prešernovih nagrad potekati tudi na drugih slovenskih odrih, saj gre za nacionalno nagrado (na ljubljansko umetniško življenje so vezane Zupančičeve nagrade). Pojavil se je predlog, da bi letošnjo podelitev organizirali na novem mariborskem gledališkem odru, ki je sodobnejši od odra v CD-ju. Upravni odbor sklada je zavrnil možnost selitve proslave V najnovejšem (nedatiranem) poročilu petnajstčlanskega upravnega odbora Prešernovega sklada, ki mu predseduje Mirko Mahnič, so med drugim zapisali, da je razprava v upravnem odbora »zavrnila predlog o možnosti seli- tve Prešernovega slavja v druge kraje, med drugim tudi zaradi tradicije tega praznovanja v prestolnici; to pa seveda ne pomeni, da je ta odločitev obvezujoča za prihodnji upravni odbor (sedanjemu poteCe mandat prihodnje leto).« V državi paC nimamo le enega samega samcatega odra, in morda res ne bi bilo preveč neumestno, Ce se Prešernovih nagrad ne bi delilo zgolj in le v Cankarjevem domu (in, z drugimi besedami, če ne bi denar, namenjen osrednji nacionalni kulturni proslavi - za letos znašajo sredstva prireditve in pogostitve brez nagrad 5.600.000 tolarjev -vselej stekel v CD). Vojko Urbančič Avgust Lavrenčič Slike 1954 -1994. Galerija sodobne umetnosti Celje. Celje, trg Celjskih knezov 11. Na ogled bodo slikarska dela. Postavitev: Avgust Lavrenčič, Alenka Domjan, tekst kataloga (2.500 SIT); dr. Ivan Sedej, Alenka Domjan. Otvoritev nocoj ob 18. uri, odprto do 30. marca (od torka do petka med 10. in 13. uro ter med 16. in 19. uro, sobota in nedelja med 10. in 13. uro). Vstopnina 100/50 SIT. V Galeriji sodobne umetnosti so ob avtorjevi sedemdesetletnici pripravili prvo obsežno pregledno razstavo njegovih slikarskih del. Avgust Lavrenčič je po šolanju na ljubljanski Umetno-obrtni šoli nadaljeval študij na ljubljanski akademiji pri prof. Gabrijelu Stupici in prof. Gojimiru A. Kosu. Njegovo slikarstvo izhaja, kot so zapisali v galeriji, iz predvojne tradicije inti-mistov na eni in iz formalnih vzgibov nadrealizma na drugi strani. V zanj značilni klasični maniri lazumega slikarstva izraža v podobah arhetipsko simboliko, idejno angažirano vsebino, ki nadrealistične paradigme v marsičem presega. Lavrenčič je eden redkih slovenskih ustvarjalcev, ki v svojem izredno enovitem opusu nadaljuje tendence nadrealizma, vendar ne v smislu čiste zgodovinske izkušnje, temveč v prepletu množice zunanjih pojavov, vsebin in razmišljanj, ki ga vodijo v izražanje avtentičnih stanj psiholoških realnosti. (V. U.) Razstava z avtorjem in avtoportretom Damijan Kracina Knjižnica Cirila Kosmača. Tolmin, Tumov drevored 6. Na ogled je instalacija. Postavitev: Damijan Kracina, tekst (brezplačne) zloženke: citat Douglasa Adamsa. Odprto do 27. februarja (ponedeljek, sreda in petek med 7.30 in 19. uro, torek in četrtek med 7.30 in 15. uro). Prost vstop. V knjižnici Cirila Kosmača je na ogled instalacija študenta Četrtega letnika kiparstva na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost Damijana Kra-cine. Vanjo je avtor vključil predvsem slikarska dela novejših datumov, ki jih je izdelal, kot je povedal sam, izven akademije in akademijskega mentorstva. Slike, ki jih je postavil na mrežo in s tem določil gledalčev pogled, ne težijo h kakršnikoli enovitosti, in tudi postavitev je taka, da med njimi ni nobeno slikarsko delo izpostavljeno. Ob slikah je razstavljena tudi avtopor-tretna skupltura v naravni velikosti - od tod tudi dodatek »razstavlja se«, ki je zabeležen na zloženki; gre za specifičen odnos umetnika do razstave kot take. Medtem ko gleda razstavo, umetnik istočasno gleda tudi samega sebe, svojo portretno skulpturo, ki nosi povsem naturalistične poteze, ki premotijo tudi obiskovalce razstave. Skulptura je narejena iz poliestra in oblačil. Kracino pri njegovem osnovnem kiparskem ustvarjanju zanima predvsem spoznavanje raznovrstnih materialov, kot sta kavčuk ali poliester. (V. U.) PREGLED Izmenjave pomembnih razstav V minulih dneh so v slovenskih likovnih razstaviščih pripravili nekoliko manj novih razstavnih projektov kot sicer, opazna pa je tudi izmenjava nekaterih razstav, ki se selijo po slovenskih krajih. Ob obeh razstavah, ki ju predstavljamo obširneje, smo ta teden dočakali še nekaj drugih novih projektov. Včeraj so v Bežigrajski galeriji v Ljubljani odprli razstavo 80 grafik slovitega kiparja Marina Marinija, ki so se v Ljubljano preselile iz Mestne galerije Piran. Prav tako včeraj so v Klubu Channel zero na Metelkovi v Ljubljani odprli razstavo Bela tehnika Dušana Šušteršiča - Su-šija. Nocoj bodo ob 19. uri v Umetnostni galeriji v Mariboru odprli razstavo Umjetnici Sarajeva za slobodnu Bosnu i Hercegovinu, na kateri se z deli, ki so nastala v za likovno ustvarjanje nemogočih vojnih razmerah v BiH, predstavljajo sarajevski umetniki, in ki se je v Maribor preselila iz Narodne galerije. Jutri bodo ob 19. uri v Galeriji Loža v Kopru odprli razstavo slikarja mlajše generacije Dušana Fišerja. Od istega dne bodo v Likovnem salonu Celje na ogled grafična dela Zore Stančič. Prav tako jutri bodo ob 17. uri v Galeriji Hamer v Slovenski vasi odprli razstavo slik Tomaža Gostinčarja. (V. U.) 18 Četrtek, 2. februarja 1995 MILIJARDNO POSOJILO MEHIKI Bodo Američani križali Clintona? V Mehiki vpijejo »Viva Clintoni«, v ZDA so nezadovoljni VVASHINGTON (Reuter, AFP) - Ameriški predsednik Bill Clinton, ki je odrinil dvomeči parlament in na svojo roko namenil Mehiki desetine milijard dolarjev za reševanje finančnega sistema, se je Cez noC spremenil v najve-Cjega mehiškega heroja. Iz skladov, ki so mu dostopni brez kongresnega blagoslova, bo vzel dvajset milijard dolarjev, polovico te vsote bodo zbrale druge razvite države, Mednarodni denarni sklad (MDS) pa bo prispeval 17, 5 milijard dolarjev. Vrednost delnic na mehiški borzi se je takoj dvignila za deset odstotkov, kar je najveCja enodnevna pridobitev vrednosti v zadnjih sedmih letih, mehiški Časopisi pa so včeraj izšli z velikanskimi naslovi: »Viva Clinton!«, naj živi ameriški predsednik! Po dvajsetemu decembru, ko se je zaradi devalvacije in predrage navezanosti na dolar stresla mehiška borza, je Clintonov odločni korak prvo upanje za stabilizacijo mehiškega gospodarstva, z njim pa tudi mednarodnega, saj so potresne sunke z mehiške borze vse bolj čutili tudi drugje. Zato pa bodo morda svojega predsednika križali Američani. Kar sedemdeset odstotkov jih je namreč skupaj z večino kongresnikov nasprotovalo že prvemu nacrtu reševanja mehiškega gospodarstva, ko naj bi ZDA same zagotovile denar, najverjetneje se njihovo razpoloženje z najnovejšim predsednikovim nacrtom ni spremenilo, pa Čeprav jim Bill Clinton nenehno zagotavlja, da so od mehiške stabilnosti odvisne tudi ameriške službe in blagostanje. »Očitno je, da predsednik Clinton ni razumel sporočila novembrskih volitev,« je vplivna Ameriška konservativna zveza namigovala na nedavni katastrofalni volilni poraz demokratov. Predsednikovi svetovalci skušajo zato Američanom razložiti, zakaj so se odločili za reševanje »Mehike kljub nasprotovanju javnosh. Novi finančni minister Robert Rubin, ki uživa velik ugled med strokovnjaki, je zatrdil, da bodo od vlade v Ciudadu de Mexico zahtevah odločne ukrepe za zdravljenje bolnega gospodarstva, saj so borzni pretresi ponavadi samo znamenje globljih težav. Poleg tega bodo Mehičani velikansko posojilo zastavili s svojo nafto, je v Bostonu povedal finančni minister. Poudaril je, da položaj preresen za dolgotrajne razprave, zato si niso mogli privoščiti Čakanja na dolgohajno odločanje ameriškega kongresa. SVET Ameriški finančni minister Robert Rubin zagovarja pomoč Mehiki (ielefoto: AR) Zdravilo, vredno 50 milijard VVASHINGTON (Reuter) - Predsednik Clinton bo imel najverjetneje velike težave z delom javnosti, Id ne razume, zakaj so morali Američani v Mehiki »zapravljati« desetine milijard dolarjev. Gospodarski in finančni strokovnjaki pa pozdravljajo predsednikovo dejanje, saj je bila Mehika zaradi hitro kopnečih deviznih rezerv tik pred tem, da preneha plačevati svoje dolgove. Toda, ali bodo Clintonovi ukrepi zadostovah za ustavitev »tequila efekta«? Številni menijo, da bo petdeset milijard dolarjev vsaj za nekaj Časa ustavilo pobeg tujih vlagateljev iz Mehike. Za vrnitev zaupanja, kakršnega so imeli v Mehiko najrazličnejši tuji skladi pred devalvacijo, pa bo moral predsednik Zedillo odločno zarezati v državno in splošno porabo ter zvišati obrestne mere. Takšno zategovanje pasu morda ne bo priljubljeno med mehiškimi volilci, ki so se navadili živeti s sposojenim denarjem prek svojih možnosti, zato pa bo preprečilo popoln razpad sistema. Strokovnjaki so poleg ameriškega predsednika pohva-lili tudi Mednarodni denarni sklad, toda hkrati so opozorili, da ima ta ustanova omejene možnosti za hitro ukrepanje. Reševanje Mehike Ni se posrečilo. Predsedniku Clintonu ni uspelo prepričati ameriškega kongresa, da je trdnost mehiškega gospodarstva življenjskega pomena tudi za ameriško gospodarstvo. Za nekaj deset milijard dolarjev bo zdaj zaprosil mednarodne ustanove, dvajset milijard pa bo dal iz »svojega žepa«. Še vedno pa bo moral svoje dvomljivo ljudstvo prepričati, da ravna prav. Svetovalci so mu pripravili takšno taktiko:_ B Na najbolj gledanih televizijskih postajah mora predsednik razlagati, da lahko pretresi v gospodarstvu tretjega največjega ameriškega trgovinskega partnerja prizadenejo ameriški izvoz, s tem pa povečajo nezaposlenost in nezakonito priseljevanje. ™ Zapletene razlage o mednarodnih gospodarskih tokovih naj poenostavi v ugotovitev, da je Mehika ameriška gospodarska soseščina. Tako kot v predmestjih zato velL_ , da pade vrednost vsega območja, če se sesuje njegov«« S Plača naj televizijska sporočila, ki naj mehiške finančn’ težave naslikajo kot potres, ki sproža valove, ti pa grozijo tudi ameriškim obalam. g Druga televizijska slika naj prikaže ljudi, ki se držijo za roke od Mehike do ameriške države Montane. Ce Mehika pade, bo domino efekt podrl tudi druge. Vir: Ameriška administracija za propagando irrSHHBS^^avnreilg- ČLOVEKOVE PRAVICE Ameriški pogled na nepravični svet VVASHINGTON - V svetu po koncu hladne vojne nosi najhujše nasilje etnični, separatistični in verski predznak. Letno poročilo ameriškega zunanjega ministrstva o Človekovih pravicah v svetu, ki ugotavlja takšne značilnosti najhujših kršitev, še posebej imenuje Ruando in nekdanjo Jugoslavijo. State Department pa je kljub tem grozljivim primerom optimističen, saj po njegovem mnenju svobodna trgovina vodi k večji svobodi družbe - kljub nasprotnemu primeru v Kitajski, državi, ki jo še posebej ostro ocenjujejo v poročilu. ZDA so lani prenehale povezovati gospodarske odnose s Kitajsko s spoštovanjem človekovih pravic, zato imajo zdaj v odnosih s to državo na voljo samo še diplomatske pritiske. O Rusiji pa so zapisali, da zaradi posredovanja v Čečeniji »ne spoštuje več vseh svo-jili mednarodnih obveznosti«, pa tudi drugače je bilanca spoštovanja Človekovih pravic predsednika Jelcina »nasprotujoča«. Ameriško zunanje ministrstvo že od leta 1977 vsako leto objavlja svoj pogled na spoštovanje človekovih pravic po svetu, njihova stališča pa vplivajo tudi na ameriške gospodarske in politične odnose z drugimi državami. Letos je State Department še posebej poudaril nujnost spoštovanja sindikalnih pravic in konec izkoriščanja otrok. Nadvse pomembno se jim zdi, da so oborožene sile pod civilnim nadzorstvom. Ogorčeno so obsodili tudi nasilje proti ženskam, še posebej maličenje spolnili ciganov, ki je razširjeno v nekaterih državah tretjega sveta. Poleg dogodkov v Ruandi in Jugoslaviji je State Department zaradi kršenja človekovih pravic obsodil Irak, Iran, Burmo, Severno Korejo in Kubo. Opozoril je na pomanjkanje svoboščin v »prehodnih« državah nekdanje Sovjetske zveze in Vzhodne Evrope. Prvič so opazovali tudi palestinska ozemlja, ki so dobila avtonomijo, in ugotovili, da tam zatirajo svobodo tiska, spet enkrat pa so obsodili tudi Izrael. Zaradi pomanjkljivega spoštovanja človekovih pravic so Američani pokarali tudi številne arabske, azijske in južnoameriške države. EKVADOR PERU OBMEJNI SPOR MED PERUJEM IN EKVADORJEM Pogajanja v Riu neuspešna Argentinski predsednik Menem trdi, da se bo danes začelo premirje RIO DE JANEIRO (AFP, Reuter) - Predstavniki Ekvadorja in Peruja so se včeraj v Riu de Janeiru zaceli pogajati o premirju, ki naj pripelje do sporazuma po krvavih spopadih, ki so se pred tednom zaceli ob sporni meji v pragozdu Kondorjeve kordi-Ijere. Brazilski zunanji minister Rego Barros je izjavil, da pogajalci niso dosegli bistvenega napredka, saj so se o ustavitvi spopadov dogovorili samo načelno, ne pa tudi konkretno. Bolj optimističen je argentinski predsednik Menem, ki je bil po telefonskih pogovorih s predsednikoma Peruja in Ekvadorja Fujimo-rijem in Duranom prepričan, da bo premirje začelo veljati že danes. Fujimorija in Durana je včeraj k mirnemu reševanju spora pozvala tudi Evropska zveza, medtem pa so z obmejnega območja v amazonskem pragozdu poročali o novih soopa-dih, v katerih so menda sodelovali tudi helikopterji MI-25 in letala mirage. KUBA Ljudi s splavov selijo iz Paname v Guantanamo WASHINGTON - Ob nadzoru močnih vojaških sil je Pentagon včeraj v ameriško vojaško oporišče Guantanamo premestil prvih 200 od skupaj približno 7500 kubanskih »balsero-sov«, ki so od septembra lani začasno bivali v Panami. Ker je decembra prišlo v panamskih begunskih taboriščih do nemirov, v katerih je bilo ranjenih veC kot 1500 kubanskih beguncev in dvesto ameriških vojakov, so tokrat Američani v svoja vojaška oporišča poslali zelo močne varnostne sile, predvsem specialce, izurjene za preprečevanje ugrabitev letal. Od včeraj do 6. marca bo med Panamo in ameriškim oporiščem na Kubi vzpostavljen zračni most: približno deset vojaških letal bo na otok vozilo kubanske begunce. Na dan naj bi vzletelo pet letal, v vsakem je prostora za sto potnikov. Ko so lani avgusta Kubanci množično zapuščali domovino, je panamska vlada ponudila le začasno gostoljublje beguncem, ki so jih naselili v ameriških vojaških oporiščih v Panami. Sicer je v ameriškem oporišču Guantanamo Bay še vedno 20 tisoč kubanskih beguncev. Da bi se izognili vsakršnim poskusom ugrabitve letal, bodo ameriški vojaki med poleti oboroženi. »Uporaba strelnega orožja med poleti res ni najboljša rešitev. Ameriški vojaki bodo imeli s seboj tudi razprišilec, napolnjen s poprom, in električne pištole,« je dejal general Barry Mc-Caflrey, poveljnik ameriških oboroženih sil v Panami. »Ce bo kdo od potnikov oborožen in bo skušal ugrabiti letalo in Ce bodo ogrožena življenja Kubancev ali Američanov, bomo uporabili vsa možna sredstva za varen polet,« je na tiskovni konferenci v Pentagonu med drugim izjavil McCaf£rey. Američani so se odločili za doslej najmočnejše varnostne ukrepe, ki jih bo izvajalo približno pet tisoč vojakov, kar pomeni, da bosta imela dva Američana pod nadzorom tri Kubance. Pentagonovi odločitvi so botrovali lanski nemiri, do katerih je 7. decembra prišlo v treh od štirih begunskih centrov. »Bili smo povsem nepripravljeni, ker si nismo predstavljali, da so begimci sposobni tolikšne napadalnosti, Čeprav smo se seveda zavedali, da so številni razočarani in obupani,« je priznal McCaffrey in dodal, da so bili doslej priče več poskusom samomora, za katerega se je v obupu odločilo že vec Kubancev. Tako v Panami kot v oporošcu Guantanamo Bay so se le redkim balserosom uresničile sanje o odhodu v Ameriko, le pescici od 32 tisocev, ki so se avgusta prek morja podali proti ameriški obali. Večini je pot prekrižala ameriška obalna straža in jih odpeljala v vojaško oporišče Guantanamo. Po pogajanjih med ameriškimi in kubanskimi oblastmi so nekateri vendarle dobili vselitveni vizum. Med begunci, ki jih Caka premestitev v ameriško oporišče na Kubi, bo 280 vklenjenih: to so ljudje, vpleteni v nasilna dejanja, zato jih bodo odpeljali v posebnih, manjših skupinah, v katerih ne bo vec kot 40 ljudi. Strokovnjaki Pentagona so tudi ugotovili, da ima 60 beguncev hude psihične motnje. Operacija premeščanja balserosov bo Američane stala 21 milijonov dolarjev - to je toliko, kot so v petih mesecih porabili za namestitev in preživljanje 7400 kubanskih beguncev v Panami. Emmanuel Serot / AFP Spopad na Kondorjevi kordiljeri Oborožene sile Aktivne: Rezervne: Ekvador Peru 58.000 115.000 100.000 188.000 Tihi ocean Zgodovina spora 1941: Peru in Ekvador začneta vojno ob tisoč kilometrov dolgi meji. 1942: v Riu de Janeiru podpišejo sporazum, imenovan Protokol iz Ria, s katerim začrtajo v vojni postavljene meje. Meja ni jasno določena na spornem območju Kondorjeve kordiljere, ki je dolgo 78 kilometrov. 1981: v obmejnih spopadih pade osem *■ Sporna meja ekvadorskih vojakov in en perujski. •Piura p£pu 1995:26. januarja spet izbruhnejo •Macas Coanga^^vojak Monge oročnik Hugo Ortiz ueva de&T TumbesJ los Tayof _Reka cenepa S 4^Območja bojev obmejni spopadi. SVET Četrtek, 2. februarja 1995 ČEČENIJA / VOJNA V GROZNEM Dva tedna bojev za most Ruski vojaki se najbolj bojijo čečenskih min in ostrostrelcev GUDERMES - Ruske in čečenske sile se že dva tedna silovito obstreljujejo na bregovih reke Terek na severozahodu Groznega, kjer so Rusi prodrli do strateško pomembnega železniškega mostu. VeC sto ruskih vojakov je z oklopniki in minome-talci zavzelo položaje na severnem bregu reke, odkoder zlasti ponoči obstreljujejo CeCensko vas Darganki, ki je oddaljena manj kot dva kilometra. Tristotrideset metrov dolgi železniški most, ki leži devet kilometrov severozahodno od Gudermesa, nenehno obstreljujejo Čečenski 122-milimetrski minometalci, ki so ga že precej poškodovali. »Dominirali smo železnico v dolžini več kot 50 kilometrov, do mostu smo prodrli že 11. januarja. Zdaj prodiramo proti Guder-mesu, kjer je približno 1200 Čečenskih vojakov,« pojasnjuje polkovnik Sever, poveljnik posebnih enot notranjega ministrstva, ki so jih poslali na pomoč redni vojski, predvsem za dominiranje ozemlja in spopadanje s Čečenskimi borci v zaledju. Tudi ta polkovnik, kot vsi ruski Častniki o svojem položaju noče izdati drugega kot priimek. Gudennes, ki leži 30 kilometrov vzhodno od Groznega, je strateško pomembno naselje, saj leži na prometnici, ki povezuje vzhod in zahod Čečenije. Del ruskih čet, ki so prišle z vzhoda, iz Dagestana, je zavzel položaje ob prometnici, njihovo napredovanje pa so zavili CeCenski vojaki v Guder-mesu. Delno usposobljena železniška proga do mostu, ki ga obstreljujejo CeCeni, Rusom kljub temu omogoča železniški prevoz velikih količin vojaškega blaga iz Mozdoka v severni Osetiji, njihovega severnega vojaškega oporišča, ki leži 150 kilometrov severozahodno od NOVICE »Naša Borba« na ulicah Beograda BEOGRAD - Po desetdnevni prekinitvi so ulični prodajalci včeraj ponovno zaceli prodajati znameniti Časopis Borba, tokrat pod novim imenom (Naša Borba) in modro glavo. Pred mesecem dni so ga oblasti skušale uničiti tako, da so na njegovo Celo postavile ministra za informiranje Dragutina BrCi-na, vendar pa se večina noviranjev ni uklonila njegovim zahtevam in je nadaljevala z izdajanjem vzporednega Časopisa. Nekdanjo Borbo zdaj tiskajo v cirilici, vendar s starim napisom »neodvisni list«. Novo Borbo tiskajo v latinici kot »novo serijo«. Ustanovitelj časopisa je Dušan MijiC, glavna urednica pa Gordana Logar. Prva številka nove Borbe je izšla samo na štirinajstih straneh, prej na šestindvajsetih, saj imajo njeni izdajatelji težave z nakupom papirja in trdijo, da jim država pri tem še dodatno nagaja. Urednica v uvodniku obvešča bralce o tem kje in kdaj lahko kupujejo Časopis, ter o tem, da pritiski, kljub dovoljenju sodišča za izhajanje, še vedno niso ponehali. Na novinarje - od prejšnjih se jih je za sodelovanje v »Naši Borbi« odločilo devetdeset odstotkov, pritiskajo na vse mogoče načine. Z grožnjami, pozivi na vojaške vaje, z odvzemanjem imovine, zastraševanjem, z obtožbami o narodnem izdajstvu, poskusi kriminalizacije itd. Prva številka »Naše Borbe« poleg tega prinaša obsežen intervju z zagrebško sociologinjo Vesno PešiC, ki se je pred kratkim s Slavkom Goldsteinom mudila v Beogradu na pogovoru s srbskimi neodvisnimi intelektualci, ter poroCa o aferi z britancem Johnom Ken-nedyjem, menda velikim prijateljem Srbov, ki so ga oblasti osumile izsiljevanja. Davor Kriška Dresden kot opomin DRESDEN - Nemška policija je prepovedala za trinajsti februar napovedane demonstracije neonacistične mladine, saj se boji, da bi prišlo do izgredov. Skrajneži so si omenjeni datum izbrali za manifestacijo svoje prisotnosti, ker so pred petdesetimi leti zavezniški bombniki v noči s trinajstega na štirinajsti februar do tal porušili omenjeno nemško mesto in pri tem pobih 35.000 civilistov, kot so razkrile najnovejše raziskave o dogodku. Ta je po strahovitosti spominjal na grozote jedrske bombe, ki je padla na Hirošimo, in sprožil številne polemike celo v zavezniških vrstah. Dresdenske mestne oblasti so se zaradi strahu pred morebitnimi izgredi odločile, da bodo na ta dan prepovedale vsa javna zborovanja in uradna obeleževanja neprijetnega dogodka izpred pol stoletja. Tiskovni predstavnik mestnih oblasti je ob tem dejal, da bi moral biti trinajsti februar dan sprave in tihega spomina na mrtve, ne pa vzrok za netenje novih sovražnosti. Zanimivo je, da Covetrijski škof, vojvoda Kentski in nemški predsednik Roman Herzog vztrajajo pri obeleževanju omenjenega dogodka. Covenby je britansko mesto, ki so ga leta 1940 hudo zbombardirala nemška letala. (AFP) Čečenski bojevnik ob uničenem ruskem transporterju (Telefoto: AR) Gudermesa. Delno obvladovanje železniškega mostu že od nedelje omogoča tudi dostavo hrane in človekoljubne pomoči v oddaljena naselja, katerih prebivalstvo je naklonjeno CeCenski opoziciji. Vožnje so tvegane. Vlaki iz Mozdoka vozijo počasi, z oboroženim spremstvom. Vlaki, ki prihajajo iz Mozdoka, raztovorijo blago in vojake tri kilometre pred železniškim mostom pri Gudermesu. Vojake od tam takoj napotijo na fronto, ob podpori oklepnikov oziroma posebnih vagonov, opremljenih za dominiranje prog. Delni prehod Cez reko Terek pomeni za ruske Čete pomembno zmago v pozicijski vojni. »Zdaj se bo začel spopad za Gudermes, ki bo vroC. Toda to je edini način, da obkolimo Čečene in se združimo z našimi na drugi strani (vzhodu). Sele takrat bomo sever GeCenije očistili banditov,« zagotavlja polkovnik Viktor. Jean Raffaelli / AFP Srečanje v pomoč Rabinu in Arafatu KAIRO (Reuter) - Izraelski premier Jicak Rabin se bo danes v egiptovski prestolnici sestal z voditelji Egipta, Jordanije in PLO, da bi v enem zadnjih poskusov rešitve vvashingtonskega mirovnega načrta vendrale skušali najti skupno rešitev. Egiptovski zunanji minitser Amr Musa je ob tem dejal, da njegova država vlaga izjemne napore, da bi resila bliznjevzhodni mirovni proces. Izraelski in palestinski predstavniki so za javnost dejali, da bo prvo štiristransko arabsko-izraelsko srečanje utrdilo bliznjevzhodni mirovni proces, privatno pa so morali priznati, da je srečanje komaj kaj veC kot slepitev domače javnosti, saj sta zaradi najnovejsih uspehov teroristov vodstvi Izraela in PLO na hudi preizkušnji. Pogajanja med Izraelom in PLO so že pred zadnjimi atentati na izraelske vojake zašli v slepo ulico zaradi nesoglasij o volitvah palestinskih predstavnikov, varnosti izraelskih naseljencev, izraelskih omejitev gibanja za Palestince itd. Nihče od udeležence ali opazovalcev današnjega srečanja ni želel napovedovati izida. Vsi pa so si bili enotni v prepričanju, da je pripravljeno tako, da bi pomagalo k utrditvi omajanega ugleda pred domačo javnostjo. Vse veC Izraelcev nasprotuje mirovnemu procesu, ker jim Rabin ne uspe zagotoviti varnosti pred islamskimi skrajneži, Palestinci pa so vse bolj jezni zaradi Izraelske zapore in nadaljevanja gradenj na zasedenem zahodnem bregu Jordana. _______HRVAŠKA / STRATEŽKE NAPOVEDI___________ V vojno bi se vpletla tudi ZRJ Hrvaška se je dobro oborožila, toda Beograd je še vedno močnejši ZAGREB - Močnejša hrvaška vojska bi res lahko dobila vojno proti krajinskim Srbom, vendar bi lahko utrpela velike človeške izgube, država pa bi bila uničena, Ce bi se v spopad vmešala močnejša, s težkim orožjem in vojaškimi letali bolje oborožena jugoslovanska armada. Vojaški strokovnjaki menijo, da bi bila nova vojna precej bolj uničevalna kot vojna leta 1991, v kateri so Hrvatje v Sest mesecev trajajočih spopadih proti upornim Srbom, Id jim je na pomoč priskočila tedanja jugoslovanska armada, izgubih kar tretjino svojega ozemlja. »Ce bi bili spopadi potekali le na hrvaškem ozemlju, je nesporno, da bi zmagali Hrvatje,« je izjavil polkovnik Andrew Duncan z londonskega Mednarodnega inštituta za strateške študije. Duncan je v telefonskem intervjuju poudaril: »Spopadi ne bi potekali le znotraj hrvaških meja, saj jugoslovanski politiki že grozijo, da bi se vanje vmešali. Srbi bi imeli veliko prednost, kajti jugoslovanska armada je bolje izurjena in opremljena, ima tudi veC letal kot hrvaška.« Vojaški bobni so se zaceli oglašati kmalu po ukazu hrvaškega predsednika Franja Tuđmana, da mora do konca junija približno dvanajst tisoč vojakov Unproforja, od leta 1992 nameščenih na ozemlju, ki ga nadzorujejo krajinski Srbi, zapustiti Hrvaško. Kot odgovor na to odločitev ti nočejo niti proučiti okvirnega predloga za politično rešitev problema, ki so ga sestavili mednarodni pogajalci: prej hočejo dobiti zagotovilo, da bodo modre Čelade ostale na Hrvaškem. Na Hrvaškem živetim Srbom je po hrvaški odcepitvi od Jugoslavije leta 1991 s pomočjo nekdanje JLA uspelo ustvariti mini državo. Čeprav za države, nastale iz nekdanje Jugoslavije, velja prepoved uvoza orožja, je Hrvaška v zadnjih treh letih okrepila svojo vojaško moč. Zahodni strokovnjaki ocenjujejo, da šteje njena redna vojska sto tisoč mož, ostalih 180 tisoč pa se lahko takoj odzove vpoklicu. Ima 170 tankov, 900 kosov topniškega orožja in 20 vojaških letal, med njimi tudi nekaj helikopterjev. Krajinski Srbi imajo 50 tisoč vojakov, 240 tankov, 500 kosov topniškega orožja, dvanajst zastarelih vojaških letal in šest helikopterjev. Čeprav bi po mnenju večine vojaških strokovnjakov Hrvatje krajinske Srbe lahko premagali, hkrati poudarjajo, da bi bil izid spopada odvisen predvsem od tega, ali bi se Srbi iz ZRJ odločili priskočiti na pomoč svojim sonarodnjakom. Številčno precej močnejša jugoslovanska vojska ima skoraj 400 vojaških letal, več kot 500 tankov in raketni sistem, ki ga Hrvatje sploh nimajo. Analitiki trdijo, da živi Tuđman v zmoti, Ce meni, da se Beograd ne bi vmešal v spopad le zaradi gospodarskih in političnih težav. Nekdanji Tu-dmanov vojaški svetovalec in poveljnik oboroženih sil gfe-neral Anton Tus se te nevarnosti dobro zaveda. Izjavil je, da bi se spopadi razvneli na vsem hrvaškem ozemlju in tudi v sosednji Bosni. Ce bi krajinskim Srbom pomagali bosanski in v ZRJ živeči Srbi, bi bila življenjskega pomena tesna vojaška zveza med hrvaško in bosansko armado, ki bi morala presekati koridor na severu Bosne, po katerem bi krajinski Srbi dobivali pomoč, meni Tus. Potem ko so se lani februarja Hrvatje in Muslimani sporazumeli za ustanovitev federalne države v Bosni, so odnosi med njimi prav zdaj na najnižji točki, kar kaže, da njihovo vojaško sodelovanje ni mogoče. Davor Huič / Reuter O čem pišejo drugje po svetu O mehiški jinančni krizi »V večini primerov previdni in neodločni predsednik je tokrat sprejel zanj precej neobičajno odločitev. Bill Clinton je iz sklada, ki ga lahko upravlja brez privoljenja ameriškega kongresa, sprostil denarna sredstva, da bi finančno rešil Mehiko... Ameriški predsednik je s to potezo omilil hudo finančno krizo, ki je ogrožala Mehiko in številne latinskoameriške države. Finančni polom Mehike pa bi bi imel negativne posledice tudi za Združene države in mednarodne finančne tokove.« (La Repubblica, Rim) »Od začetka mehiške krize je minil en mesec. Odločitve o pomoti so že sprejete in njihovo uresničevanje se je že začelo. Za rusko gospodarstvo pa je že nekaj let značilna huda gospodarska kriza, toda naložbe in ugodna posojila za Rusijo dosegajo le raven, ki je desetkrat manjša od mehiške. Ali je Rusija manjša, fnanj pomembna ali - za hudiča - manj nevarna v primeru destabilizacije? Seveda obstaja en bistveni razlog: Mehika je že dolgo del mednarodne gospodarske skupnosti. Ce Zahod pomaga tej deželi, potem pomaga tudi svojim podjetjem, svojim bankam, sojim zasebnim vlagateljem... Toda Rusija je Se vedno le morebitni trg, neke vrste 'zadnja stran lune’, ki nekako noCe zasvetiti.« (Moskovskije Novosti, Moskva) O zadnjem napadu alžirskih skrajnežev »Strašen bombni napad v Alžiru je pokazal, kako brezizhoden je položaj v tej magrebski državi. Iskanje kompromisa je onemogočeno, ker so v vladajočem in skorumpiranem alžirskem režimu in tudi pri radikalnih islamistih oblast prevzeli skrajneži. Seveda v Alžiriji obstaja tudi 'tretja sila’, torej civilna družba. Dokaz za to je ogorčenje, ki je spričo zadnjega atentata prišlo do izraza v alžirskem tisku. Zal pa civilna družba v Alžiriji nima skoraj nobene politične veljave... Vsepovsod, kjer so islamski skrajneži - na primer v Iranu ali Sudanu - prevzeli oblast, se je kmalu izkazalo, da v resnici tudi oni nimajo nobene primerne rešitve za materialne potrebe ljudi.« (Salzburger Nachrichten, Salzburg) »Storilec zadnjega bombnega napada v Alžiru je po vsej verjetnosti fundamentalisticni samomorilec. Po zadnjem napadu pa je nekaj gotovo: sile, ki nasprotujejo miroljubni rešitvi alžirske krize, so se zdaj združile. Te sile bodo usmerjale nadaljnji potek dogajanj v tej magrebski državi. Najvecji poraženci so zdaj opozicijske stranke, ki so pred kratkim v Rimu ustvarile demokratično platformo za mir. Oblastniki pod vodstvom državnega poglavarja Zerouala so jih kratkomalo zavrnili. Zaradi cenzure in izgnanstva so Čedalje bolj odrezani od lastnega naroda in morajo nemočni opazovati, kako bombe še dodatno uničujejo njihova prizadevanja za strpnost.« (Basler Zeitung, Basel) O Bližnjem vzhodu »Jaser Arafat in Jicak Rabin sta v mirovni proces vložila že toliko energije, da zdaj nikakor ne moreta dopustiti, da bi propadel. Toda Zal obstaja nekaj razlogov za trditev, da možnosti za uresničitev bližnjevzhodnega mirovnega procesa poCasi izginjajo. Tudi Palestinci zahtevajo politično ločitev od Izraela. Za kaj takega pa je nujno potreben obstoj palestinske države, ki bi imela tudi dejanske možnosti za samostojno preživetje; ne pa umetno ustvarjena enklava, ki jo dodatno delijo izraelska naselja. Palestinska država bi morala biti gospodarsko povezana z židovsko državo in ne bi smela samostojno obstajati - kar je tudi Rabinovo mnenje. Palestinski ’Homeland’, v katerem ljudje stradajo, dolgoročno ne bi pomenil nobene varnosti za Izrael.« (Financial Times, London) O položaju v nekdanji Jugoslaviji »Umik vojakov z modrimi Čepicami pomeni nevarnost za Hrvaško. Toda Ce se na njenih zasedenih ozemljih veC let ne spremeni nic, Hrvaška tvega, da svoje ozemlje izgubi za vedno. Skrajni čas je, da ZN in zahodne sile odvzamejo Srbiji tista območja, ki si jih je nasilno prisvojila. Nasilje se ne sme splačati - to mora veljati tudi za Srbijo. Seveda ponujanje mirovnega nacrta, ki ga lahko Srbi brez večjih posledic zavrnejo, ni nobena rešitev. Na ta način bi Združeni narodi in zahodne sile le ponovili napako, ki so jo storili v Bosni. Odločitve Varnostnega sveta ZN so jasne - treba jih je le uresničiti tudi v praksi. Hrvaška v tem primeru gotovo ne bi predstavljala nobene ovire.« (Frankfurter Allgemeine Zeitung, Frankfurt) Nemški zunanji minister Kinkel in bosanski predsednik Izetbegovič (Telefoto: AR) SVET Četrtek, 2. februarja 1995 EKVADOR Indijanci se ne dajo Staroselce so odrinili v andske hribe in amazonski pragozd QUrrO- Nina Pacari, vodilna funkcionarka Federacije indijanskih narodnostih Ekvadorja (CONAIE), odločno pravi: »Ne glede na to, kako zelo se bodo trudih, da se prilagodimo - mi smo tukaj in se bomo borih tudi v prihodnje.« Nina Pacari je borka za pravice Indijancev, ki predstavljajo skoraj Četrtino ekvadorskega prebivalstva. Indijanska plemena živijo v porečju Amazonke in na obalnih območjih, najvecji del pa v Andih. Njihov glavni vir dohodka je poljedelstvo. Zemlja, na kateri živijo, pa jim je sveta tudi zaradi drugih razlogov: to je zemlja njihovih prednikov, ki že stoletja zagotavlja preživetje indijanski kulturi. Svoja skromna polja obdelujejo s skupnimi močmi, saj indijanska plemena v Andih skoraj ne poznajo zasebne lastnine. Slednje velja tudi za območje Cacho, v bližini andskega mesta Riobamba, ki leži na nadmorski visini tri tisoč metrov. Na področju Cacha je triindvajset indijanskih naselij, ki imajo 15 tisoč prebivalcev. Enkrat mesečno se v veliki dvorani šolske stavbe sestane »cabil-do« (občinski svet), na katerem se vsakokrat zbere dvesto predstavnikov Indijancev. Največkrat razpravljajo o bistvenem problemu tega območja -slabi oskrbi z vodo; na poljih se pridelek suSi in otroci zaradi nezadostne prehrane zbolevajo. Indijanci so zato že pred leti začeli ukrepati. Potrebovah so pet let, da so s skupnimi močmi skopah 30 kilometrov dolg jarek za vodovodno nape- ljavo. Zdaj potrebujejo le Se vodovodne cevi, ki jih je ekvadorska vlada obljubila že pred Štirimi leti. Predsednik občinskega sveta Pedro Valdez pravi: »Vlada naših problemov ne razume. Ne vedo, kaj pomeni pomanjkanje in kako zelo nam je voda potrebna. Potem se pa čudijo, da se toliko ljudi prese-li v mesta in da se barakarska naselja nenehno večajo.« Ze zdaj je na poljih v Cachi opaziti predvsem ženske, saj so se njihovi možje odpravili v mesta, da bi si poiskah delo. V ekvadorskem glavnem mestu Quito se iskalci dela zbirajo predvsem na aveniji Las Gra-nadas, kjer se pogovarjajo in Čakajo. Indijanci svoje orodje vedno nosijo s seboj, da bi morebitni delodajalec takoj vedel, za kakšno delo se potegujejo. Polni pričakovanja opazujejo avtomobile, ki drvijo mimo. Neki voznik se ob pogledu na Čakajoče Indijance razjezi: »Saj sploh nočete delati. Naj vam bodo vzgled Indijanci iz Ota-vala; nanje je človek lahko ponosen!« Otavalo je kolonialno mestece, ki leži nedaleč od Quita. Tamkajšnji Indijanci so po vsem svetu znani zaradi umetelnega tkanja in glasbe. Zaslediti jih je na ulicah vseh evropskih prestolnic, kjer nastopajo njihove glasbene sku- pine in obenem prodajajo pisana indijanska oblačila. V okolici Otavala je nenehno slišati ropot statev, saj jih ima skoraj vsaka druga družina. »Indijanci v Otavalu so ambiciozni. Svojo glasbo in umetnost tkanja razvijajo naprej,« nam razloži Carmen Vamber-la, predsednica organizacije Indijancev v Otavalu. Zelo uspešno tudi izvažajo svoje izdelke. Veliko mladih Indijancev vzame svoje instrumente in se odpravi v svet. Nekateri so prišli celo do Japonske. Tudi mladi Indijanec Saul je bil tam: »Prej sem bil reven in nisem imel skoraj nič. Potem sem se z našimi izdelki iz blaga odpravil na Japonsko. Zdaj imam lastno hišo in avtomobil.« V Otavalu se pogosto uresniči »ameriški sen«: Rafael Currumb, ki je bil nekoč poulični prodajalec, je zdaj ponosen lastnik hotela. O sebi pravi: »Vedno sem bil mladenič, ki je hotel doseči nekaj več.« V Otavalu je veliko Indijancev, ki imajo podoben pogled na življenje. Gospodarski uspeh pa ima tudi negativne posledice. Carmen Vamberla pravi, da mladim Indijancem manjka predvsem zanimanje za lastno kulturno dediščino: »Nasa družba razpada«. Pogosta potovanja v tujino naj bi mladim Indijancem izničila zavest o pripadnosti indijanski kulturi. Posledica tega je, da imajo le Se malo skupnega z ostalimi indijanskimi plemeni v Ekvadorju. Zanemarili so skupen problem: Ekvador namreč Indijance ne priznava kot narodnostno skupnost. Slednje pa je poglavitni cilj indijanske organizacije CONAIE, ki zahteva, da se Ekvador opredeh za večnacionalno državo: »V Ekvadorju imamo devet različnih jezikov in kultur. Priznana pa je le španska.« Florian Frank / dpa PERU Prihodnost je skrita globoko pod zemljo CERRO DE PASCO - Peru, ki je sedmi najvecji izvoznik rud na svetu, namerava do konca desetletja podvojiti izvoz rud, za kar potrebuje kar Sest milijard dolarjev tujih sredstev. »Tudi tuji vlagatelji se po zaslugi gospodarskih reform, Id jih je začel izvajati predsednik Alberto Fujimori, zanimajo za nase rudnike,« pravi generalni direktor družbe Milpo SA Augusto Baerti. To so dobre novice za to andsko državo, saj je delež rud v strukturi celotnega izvoza kar 42-odstoten, kar skupaj znaša približno 1, 5 milijarde dolarjev oziroma 11 odstotkov bruto nacionalnega dohodka. Svinčevi in cinkovi rudniki, ki so v lasti rudarskega podjetja Milpo, ležijo v osrednjem višavju, približno dva tisoč metrov nad morsko gladino. Gre za srednje velike rudnike, ki so zanimivi tudi za tuji kapital. Peru je tretji največji svetovni proizvajalec srebra, peti na svetu po izkopu cinka, šesti po izkopu cinka in sedmi po izkopu bakra, navaja uradna statistika. Večina rudnikov leži v andskem pogorju, ki je dolgo več kot dva tisoč kilometrov, najvisji andski vrhovi pa se dvigajo tudi nad sedem tisoč metrov. Direktorji rudnikov menijo, da bo vladna gospodarska politika njihovim rudnikom zagotovila boljšo prihodnost. »Reforme so bile neizbežne,« meni Baerti in dodaja: »Več kot trideset let smo živeli brez tujih naložb, zdaj pa smo solidna država, ki se lahko pohvali s stabilnim gospodarstvom, vsem tujim vlagateljem pa lahko zagotovimo, da bo njihov denar naložen v vame in dobičkonosne gospodarske dejavnosti.« Tudi rudarji so optimistični: »Pem je radarska dežela,« zadovoljno pove 50-letni radar Pedro Yupanqui, ki je zaposlen v podjetju Milpo. »Imamo dolgo in bogato radarsko tradicijo, zato sem prepričan, da nam bo uspelo.« Perajci si prizadevajo, da bi se izkopah iz gospodarskih težav, ki so v marsičem dediščina prejšnjih nesposobnih vlad ter uničujočega spopada med vladnimi silami in mačistično gverilo. Ameriška, kanadska, britanska, avstralska in južnoafriška podjetja so pripravljena vlagati v perujsko gospodarstvo. John Youle, podpredsednik ameriške korporacije Southern Peru Copper Corp., ki nadzira večino bakrovih rudnikov v južnem Peruju, pravi, da namerava njegova družba do leta 1997 na to območje vložiti kar tristo milijonov dolarjev. Omenjena korporacija, ki je najvecji proizvajalec bakrove rade v Peruju, na tem območju gradi elektrarno. Gre za projekt, vreden 118 milijonov dolarjev. Kar sto milijonov dolarjev bodo namenih za zaščito naravnega okolja. Aprila letos so za 65 milijonov dolarjev kupili rafinerijo Ilo, ki je bila prej v državni lasti. Perujska vlada se je namreč odločila, da bo privatizirala večino državnih podjetij. Tako so 6. oktobra najboljšemu ponudniku prodati dragi največji bakrov rudnik v državi Tintaya, do konca leta pa bo v zasebne roke prešlo še 21 državnih rudnikov, med njimi tudi najvecji državni rudnik Centromin. »Država ni bila še nikoli dober gospodar, zato naj se z gospodarstvom ukvarjajo zasebniki,« je položaj komentiral Baerti. Marco Aquino / Reuter Karibske države se povezujejo MIAMI - Majhne karibske in srednjeameriške države, ki se bojijo, da jih bo zaobšel gospodarski razvoj Latinske Amerike, povezujejo svoje trge v upanju, da bodo postali bolj privlačni za tuja vlaganja. Strokovnjaki menijo, da bi za večji gospodarski razvoj devetih držav s tega območja potrebovati vec kapitala. Majhne države se bojijo, da jih bodo zasenčile latinskoameriške velesile, ki vabijo zasebni kapital in so hkrati naklonjene privatizaciji državnih podjetij. »Do leta 2005 bi morati biti vsi na istem vlaku, drugače bomo stopicati za drugimi državami s tega dela zemeljske oble,« je povedal Roberto Brenes, vodja panamske borze vrednostnih papirjev. Z napovedjo karibske konference je imel v mislih gospodarski sporazum, o katerem je na srečanju predsednikov 33 latinskoameriških držav v Miamiju pred dobrim tednom govoril ameriški predsednik Bill Clinton. Po besedah Jessieja VVrighta, uradnega predstavnika medameriške banke za razvoj, predstavlja 13 borz majhnih karibskih držav trg vrednostnih papirjev v višini 26 milijard dolarjev. Meni, da je načrt povezovanja borz vsekakor uresničljiv. Najbolj se razvija trg vrednostnih papirjev v Limi, ki je največji investitor, saj razpolaga z 18 milijardami kapitala. Medameriška banka za razvoj zagotavlja začetni kapital, s katerim izboljšujejo tehnologijo in razvijajo trgovanje med 13 karibskimi in srednjeameriškimi državami. Banka bo vodila tudi jasno politiko in zagotavljala vama vlaganja, kar naj bi v prihodnje odločilno vplivalo na tuje investitorje, ki naj bi spoznati, da bodo njihove naložbe vame. »Ko bomo uresničili vse načrte, bomo na borzi nastopiti kot enoten trg, Čeprav gre za povezavo vec trgov,« je dodal VVright. Tako se v manjšem obsegu na borzi že zdaj kot enoten trg predstavljajo Jamajka, Trinidad in Barbados. »Nimamo moči, da bi pritegniti vodilne ameriške proizvajalce hrane, vendar lahko ponudimo vrsto ugodnosti,« je izjavil Wain Iton, vodja jamajške borze, ki ima že 25-letno tradicijo. Več ameriških in dragih posredniških družb žeti že vrsto let prodreti na ta trg. Iton meni, da naj bi vsako leto na borzi skleniti v vrednsoti od 10 do 15 milijonov dolarjev poslov. Investitorje naj bi pritegnil tudi gospodarski razvoj karibskih držav, saj znaša letna inflacija le od 1,5 do dva odstotka. Te majhne države bi rade razvile nove industrijske panoge, zato naj ne bi bili domačini odvisni le od turizma in naravnega bogastva - banan, sladkornega trsa, boksita in kave. Prihodnje leto naj bi odprti borzo tudi na Bahamih, ki postajajo pomembno bančno središče z več kot 300 milijoni dolarjev skupne vrednosti. Vec državnih tovarn naj bi bilo kmalu privatiziranih, njihove delnice pa ponujene na borzi. Gvajana, socialistična trdnjava v 70 letih, se pripravlja na uvedbo korenitih sprememb. Portoriko, eden najbogatejsih karibskih otokov, se tudi zavzema za odprtje borze. Julie Vorman / Reuter VENEZUELA Zakaj je mleko dvajsetkrat dražje od bencina !!■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Gary Regenstreif / Reuter CARACAS - V Venezueli boste za liter bencina odšteti le tri cente, za enako količino mleka pa 70 centov. Čeprav je gorivo najcenejše na svetu, pa je proizvodna cena litra bencina enaka kot v drugih državah Članicah Opeca, torej vsaj dvakrat večja. Venezuelska vlada kljub več sto milijonih dolarjev pri-manjklaja, ki pesti državno blagajno, veliko denarja namenja za subvencije, ki si jih sicer ne more privoščiti. Meni, da lahko le z denarno podporo najrevnejšim prepreči socialne nemire, Čeprav se država sooča z velikimi gospodarskimi težavami. Leta 1989 je prišlo do ostrih protestov po tem, ko je vlada sprejela odločitev o stoodstotnem zvišanju cene bencina. V večdnevnih nemirih je bilo ubitih več sto ljudi. Različne podpore je zdaj deležnih kar 52 odstotkov od 20 milijonov prebivalcev Venezuele; do podpor so upravičene družine, ki na mesec zaslužijo manj kot 118 dolarjev, kar je po vladni oceni najnižji družinski mesečni dohodek, s katerim ni moC preživeti. Prav zaradi različnih podpor je osiromašena državna blagajna, Čeprav je še v 70. letih Venezuela prav na račun nafte veljala za državo blagostanja. Analitiki poudarjajo, da so ti Časi že daljna, pozablje- na preteklost. »Venezuela je dobro živela na račun nafte. Vodilni politiki so napovedovali lepo prihodnost in ljudje so pričakovali, da bodo vedno deležni podpor, Ce ne bodo dovolj zaslužiti,« je izjavil novinar Luis Garcia Mora in dodal: »Ljudje so prepričani, da je nafta njihova last in da se cena goriva ne sme zviševati. Čeprav vlada ni sposobna izplačevati tolikšnega števila subvencij, jih ne ukine, ker gre za politično odločitev.« Pred letom dni izvoljeni predsednik Rafael Caldera meni, da lahko s subvencioniranjem cen nafte preprečijo socialne nemire. Najbolj revni delavci so deležni tudi posebne mesečne podpore za nakup hrane, ki jo lahko ceneje kupujejo na različnih sejmih, dobivajo pa tudi denar za prevoz na delo v višini 35 dolarjev. Vlada priznava, da bi morali vsaj za nekaj od- stotkov zvišati ceno goriva, saj bi celo malenkostno višja cena pomagala napolniti državno blagajno. Kljub temu si ne upa sprejeti sklepa o višji ceni goriva, ker se boji socialnih nemirov. Venezuelsko gospodarstvo doživlja recesijo, brezposelnost je že 14-odsto-tna. Realno so se lani place znižale za 30 odstotkov, državni primanjkljaj v višini 3, 3 milijarde dolarjev pa .predstavlja kar sedem odstotkov bruto domače proizvodnje, saj celoten proračun ne presega desetih milijard dolarjev. Ekonomist Gustavo Marquez z najpomembnejšega ekonomskega instituta ugotavlja, da vlada 2, 5 milijarde dolarjev namenja le za izplačevanje različnih podpor in za subvencije kmetijstvu. »V državi, ki tolikšne vsote denarja namenja subvencijam, ena sprememba ne more odločilno spremeniti celotnega stanja,« je nedavno izjavil minister za finance Julio Sosa Rodriguez in dodal, da bi morali povsem spremeniti ves ekonomski sistem. Nekdanji predsednik Carlos Andres Perez, ki je leta 1993 moral odstopiti zaradi dokazane vpletenosti v korupcijske afere, je leta 1989 začel uveljavljati tržno gospodarstvo in občutno zmanjšal število podpor. Zato je med ljudmi prišlo do velikega nezado- voljstva in njegovi nasprotniki so skušali nanj dvakrat izvesti atentat. Njegove reforme so ostale neuresničene, Čeprav še vedno veljajo nekateri zakoni, sprejeti v Času njegove vlade. Univerze, ki jih je 150 let finančno podpirala država, so Se vedno subvencionirane. Vpisnina na osrednji univerzi v Caracasu znaša le 1,18 dolarja, študenti lahko dobijo kosilo že za tri cente, čeprav je realna cena obroka 1,50 dolarja. »Neverjetno,« meni neki kolumbijski študent. »Ko je vlada predlagala zvišanje cene obroka ter za devet centov napovedala boljši obrok, so jo študenti takoj obsoditi, da jih skuša okrasti.« Nedavno je vodstvo univerze le razpravljalo o možnostih za desetkratno zvišanje vpisnine, vendar so študentje predlogu ostro nasprotovati, čeprav naj bi zaradi višje vpisnine imeti boljše pogoje za študij. Bolje bi biti plačani tudi univerzitetni profesorji, saj zdaj tisti z več kot 20-letno delovno dobo zaslužijo 1200 dolarjev, kar je za polovico manj kot pred sedmimi leti. »Številni so povsem demoralizirani. Prej ati slej bomo morati spremeniti sistem in se soočiti z dejanskim stanjem gospodarstva,« je menil dekan filozofske fakultete univerze v Caracasu. LJUDJE IN DOGODKI Četrtek, 2. februarja 1995 NIZOZEMSKA / OBLASTI SE BOJIJO, DA REČNI NASIPI NE BODO VZDR2ALI TAKO DOLGEGA PRITISKA Svetopisemske razsežnosti eksodusa z ogroženih nizozemskih polderjev le 300 tisoč ljudi zapustilo svoje domove - Vojaki mrzlično ojačujejo vse rečne nasipe HAAG - Beg Nizozemcev s polderjev ob renskem rokavu Waal in ob drugih rekah je v zadnjih urah zadobil svetopisemske razsežnosti. Do zore se je v višje ležeče kraje Nizozemske izselilo 240 tisoC ljudi, vCeraj dopoldne pa so z območja pri vasi Ochten prisilno izselili še 22 tisoč ljudi, ker je v dveh krajih začel popuščati 200-metrski nasip na VVaalu. Vojaški potapljači so za silo zamašili luknji, tovornjaki pa so pripeljali na tone in tone peska. Položaj pa se je v popoldanskih urah še poslabšal, tako da so oblasti ukazale evakuacijo 27 tisoč ljudi iz Gel-derlanda in 9.600 ljudi celo s polderjev pri Go-rinchemu in Boven-Har-dinxveldu (40 kilometrov vzhodno od Rotterdama), kjer so do včeraj mislili, da so na varnem. Vsak trenutek pa bi lahko ukazali evakuacijo še nadaljnih 50 tisoč ljudi iz Gorinchema, saj kot kaže ni skoraj nihče več Na torkovem satelitskem posnetku je jasno razvidna ogromna gmota oblakov, ki je povzročila dodaten dež v zahodni Evropi. Nad Dansko in južno Švedsko pa so bili snežni meteži, ki so povzročili zastoje v cestnem in celo letalskem prometu. Posnetek nam obenem dokazuje, kako Alpe varujejo Sredozemlje pred vdori takih katastrofalnih atlantskih motenj. (Telefoto AP) varen v polderjih, ki se nahajajo pod morsko gladino. Na vseh nasipih so vojaki, ki jih utrjujejo in z vrečami peska skušajo preprečiti, da bi se morebitne špranje razširile. Da je položaj do skrajnosti dramatičen, priča tudi vest, da krti in kunci panično bežijo z ogroženih polderjev na nasipe, kjer delajo rove in dodatno ogrožajo njihovo stabilnost. Pritisk na rečne nasipe je po trditvah strokovnjakov trajal predolgo, tako da bi lahko vsak trenutek popustili. Vsi upajo, da bo za danes napovedano izboljšapje vremena preprečilo najhujše. Ge bodo nasipi vzdržali glavni val povodnji, ki naj bi po novih ugotovitvah prešel Nizozemsko v današnjih dopoldanskih urah, si bodo ljudje lahko oddahnili. Izvedenci napovedujejo, da bo danes ob zori pri Lobitthu gladina Rena dosegla višino 16, 64 metra. Po prehodu tega vala se bo pretok takoj zmanjšal, gladina Rena pa se bo znižala vsaj za pol metra. Do jutra se bo z ogro--ženih nizozemskih območij izselilo že 300 tisoč ljudi, tako da rušenje nasipov vsaj ne bo povzročilo človeških žrtev, kot se je to zgodilo leta 1953, ko je zaradi rušenja nasipov proti morju umrlo 1.853 ljudi. Reševalci pa nimajo dovolj tovornjakov, da bi z ljudmi z ogroženih območij rešili tudi vso živino. V hlevih je tako brez gospodarjev ostalo 140 tisoč glav goveda in več kot en milijon piščan- cev. Morda pa bo nizozemska vlada v zadnjem trenutku zasebnikom rekvirirala tovornjake, tako da bi vsaj delno zmanjšala ogromno gmotno škodo, ki bi nastala, če bi reke porušile nasipe, vsekakor so Nizozemci že sinoči za pomoč zaprosili belgijske sosede. Po prvih ocenah znaša že sedaj škoda zaradi poplav in evakuacije prebivalstva od dva do tri milijarde guldenov (od 1,2 do 1,75 milijarde dolarjev). Skoda pa bo nepopisna, če se bo zgodilo najhujše. 2e včeraj so bili nizozemski vrtnarji obupani, saj se je obetal rekordni pridelek tulipanov, sedaj pa bi lahko poplave izničile njihovo delo. Nizozemskim beguncem so prisrbeli zasilna bivališča tudi v športnih dvoranah. (AP) V Nemčiji, Franciji in Belgiji se vode umikajo BERLIN, PARIZ, BRUSELJ -Nemci so se včeraj končno oddahnili, saj so začele vse nemške reke upadati od 2 do 3 centimetrov na uro. Doline Rena, Maina, Fulde in Neckarja so še poplavljanje, a najhujše je mimo, ker meteorologi ne napovedujejo hujših padavin. V Kolnu je bila včeraj opoldne višina Rena 10, 11 metra, danes bo pod 10 metri, tako da bodo lahko odprli zapornice in omogočili vodi, da se umakne s poplavljenega starega dela mesta. Položaj se je vidno izboljšal tudi v Bonnu in Diisseldorfu. Upada tudi gladina Maina pri Frankfurtu in Fulde pri Kasslu. Kritično pa je še vedno v spodnjem toku Rena na meji z Nizozemsko, kjer so s kmetij in iz vasi pri mestu Kleve iz previdnosti izselili že 8.000 ljudi in 12.000 glav živine. Ukrep je narekoval strah, da bi na Nizozemskem popustili nasipi na južnem renskem rokavu Waal. V takem primeru bi voda z Nizozemske vdrla na klevsko območje deset ur po rušenju nasipov. Medtem so tako zvezna vlada kot posamezne deželne vlade obljubile finančno pomoč prizadetim krajem, predvsem trgovcem in gostilničarjem, ki so v zadnjih 13 mesecih zaradi poplav utrpeli ogromno gmotno škodo. Znižali bodo obrestno mero, poenostavili kreditiranje, deželne vlade pa so že nakazale za več milijonov mark pomoči. Finančni minister Theo Waigel je predlagal zvezni vladi, da čimprej nakaže prizadetemu prebivalstvu 30 milijonov mark pomoči. Podoben položaj je tudi v Franciji, kjer je prav tako najhujše mimo. Zavarovalnice so že ocenile, da so sedanje poplave povzročile za več kot tri milijarde frankov škode. Se vedno pa je položaj kritičen v Arde-nih, kjer je mesto Charleville-Mezie-re še vedno odrezano od sveta. V Franciji je sedanja vodna ujma terjala 16 življenj, še vedno pa je 250 tisoč oseb brez električne energije. V Belgiji je povodenj Meuse (Maas) mimo. V Dinantu se je namreč višina vode v zadnjih 24 urah znižala za 46 centimetrov. Povsod so na delu reševalne ekipe, ki odstranjujejo blato in razlito nafto ter črpajo vodo iz poplavljenih kleti. PRAZNOVANJE / VLADA PREPOVEDALA PETARDE Novo letu v Vietnamu tokrat brez oglušujočega pokanja HANOJ - (AFP) Vietnamcem se je zgodilo nekaj nezaslišanega: prvič v svoji zgodovini so novoletno noč proslavili brez petard, ali skoraj brez njih, saj so se očitno podredili ukazu oblasti, ki so sklenile pregnati to hrupno praznovanje. V Hanoju je policija skrbno nadzorovala spoštovanje vladnega sklepa, zlasti v središču mesta, pri »Majhnem jezeru«, kjer so imeli prebivalci navado, da so se opolnoči zbrali in s petardami na pragu novega leta skupaj »odganjali zle duhove«. Tako so se morali prebivalci Hanoja zadovoljiti zgolj z ogledom posnetkov starih novoletnih praznovanj na televiziji, mnogi pa so si kupili tudi posnete videokasete s poki petard, ki so jih pred novim letom prodajali po dolar in pol. Kljub temu pa je bilo vseeno veliko bengaličnega ognja, ki povzroča manj hrupa kot petarde, in katerega uporabo so oblasti dovolile. Ob letošnjem praznovanju se je tako veliko več družin kot prejšnja leta, brez strahu pred eksplozijami in gostim zadušljivim dimom, podalo na sprehod ob jezeru, v vzdušju, ki je bilo prav idilično. Praznovanje novega leta, ki traja tri dni, je poglavitni praznik v Vietnamu. Velikansko število policistov, med katerimi so bili nekateri opremljeni tudi za morebitne poulične spopade, je še dodatno prispevalo k temu, da je praznovanje v splošnem potekalo mirno. Zelo hitro so ukrotili nekaj neposlušnih mladoletnikov, kot zatrjujejo priče. »Mislim, da je večina ljudi spoštovala odlok, saj ni hotela začeti novega leta s plačilom kazni. Ce ne bi bilo toliko policistov, bi bilo zagotovo petard toliko kot lani,« je pojasnila neka mlada ženska. Kljub nekaterim manjšim eksplozijam petard, ki jih je bilo slišati v oddaljenih četrtih, te niso dosegle oglušujočega hrupa preteklih let. V četrti Ho Si Minh, gospodarskem delu na jugu Hanoja, so odlok premierja Vo Van Kieta v glavnem spoštovali, tako da je prehod iz minulega leta, ki je bilo v znamenju petelina, v leto, ki bo v znamenju prašiča, minil relativno mirno. Od začetka januarja je policija po uradnih podatkih, po vsej državi uničila več kot 30 ton petard. Brez milosti se je pognala na lov za izdelovalci, razpečevalci in skrivnimi preprodajalci »phaa« (petard). Kogarkoli so zalotili pri nedovoljenem početju, je moral odšteti precej denarja. Pre- mier Kiet se je odločil za ta drakonski ukrep lani junija, predvsem zato, da bi preprečil novoletni pokol: med praznovanjem lanskoletnega novega leta je bilo 71 smrtnih žrtev in na stotine ranjenih. Dodatno so prepoved utemeljili tudi s podatkom, da so bile vietnamske družine za petarde velikokrat pripravljene odšteti veliko več kot zmorejo. Prepoved uporabe petard pa se ne nanaša samo na novoletno praznovanje; velja tudi za vse družinske praznike in druge javne shode, ki jih Vietnamci doslej niso znali praznovati brez oglušujočega pokanja. Vsako leto je s petardami v zrak izpuhtelo na milijone dolarjev, denar, ki ga bodo družine zdaj lahko prihranile ali ga s pridom vložile v družinske posle - tako vsaj upa vlada. NOVICE Rusija se dobesedno duši v smeteh in odpadkih MOSKVA - Kot je sporočilo rusko zvezno ministrstvo za okolje, se trenutno na ozemlju Federacije nahaja kar 80 milijard ton trdih odpadkov, letno pa se jim pridruži se sedem milijard ton. Leta 1994 je ruska industrija proizvedla za 122 milijonov ton strupenega odpadnega materiala, vsako leto pa se nagrmadi od 130 do 140 kubičnih metrov smeti. Samo na čemomorskem območju je kar 1.121 uradnih smetišč in skladišč za odpadni material. Koliko jih je v vsej Rusiji, ministrstvo ni navedlo, sporočilo je le, da več kot tisoč takih smetišč in odlagališč ni v skladu z najosnovnejšimi naravovarstvenimi normami. Izvedenci ministrstva za okolje so obenem sporočili, da v devetih obratih za predelavo in uničenje smeti in odpadnega materiala lahko sprejmejo le 4% industrijsih odpadkov in mestnih smeti. Da bi bila mera polna, pa ti upepelje-valniki nimajo primernih filtrov, tako da pošljejo v ozračje od 26 do 27 ton saj in plinov. Indijanci in misijonarji nasprotujejo vodni elektrarni SAO P AULO - V brazilski zvezni državi Rorai-ma (severna Amazonka na meji z Venezuelo in Gvajano) so se Indijanci plemena Macind uprli gradnji jezu na reki Cotingo, ker bi voda umetnega jezera preplavila njihovo domovino. Indijance podpira škof iz Boa Viste msgr. Aldo Mongiano in katoliški misijonarji, ki pa se vseeno trudijo, da bi omilili upor, ker Indijanci rušijo telefonske drogove in napadajo kmetije belcev. MENJALNIŠKI TEČAJI 1. februar 1995 Nemška marka Avstrijski šiling Italijanska lira menjalnica (tečaj za 1 DEM) (tečaj za 1 ATS) (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni orodajni A banka Ljubljana 80,10 81,10 11,38 11,53 7,57 7,85 A banka Koper 80,00 81,10 11,32 11,53 7,52 7,79 A banka Nova Gorica 80,30 81,30 11,35 11,59 7,58 7,81 Banka Celje d.d., t: 063/431-459 80,00 81,00 11,30 11,60 7,50 7,75 Banka Noricum* d.d., t: 133-40-55 - - - - - - Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 80,00 80,95 11,18 11,65 7,50 7,65 Bund Ljubljana, t: 18-51-318 80,60 81,10 11,20 11,50 7,50 7,90 Come 2 us* 80,30 80,87 11,36 11,50 7,55 7,72 Tel: 061/ 1&-92J35, od 8-15, sob od 9-12 Credifansfalt d. d. - - - - - - Eros Ljubljana*, t: 13-17-197 80,50 80,70 11,40 11,44 7,60 7,70 Hida, od 7-J9, sob od 7-14 80,60 80,70 11,44 11,46 7,65 7,68 Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095 80,66 80,70 11,45 11,46 7,69 7,71 Kompas Hertz Celje* 80,40 80,80 11,35 11,50 7,50 7,70 Tel: 063/ 26-515, od 7-19, sob od 7-15 Kompas Hertz Velenje 80,40 80,80 11,35 11,50 7,50 7,70 Tel: 063/ 855652, od 7-15, sob od 7-13 Kompas Hertz Idrija* 80,40 80,80 11,35 11,50 7,50 7,70 Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15 Kompas Hertz Tolmin* 80,40 80,80 11,35 11,50 7,50 7,70 Tel: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-15 Kompas Hertz Bled* 80,40 80,80 11,35 11,50 7,50 7,70 Tel: 064/ 741619, od 8-12, 17-19, sob od 7-16 Kompas Hertz Nova Gorica* 80,40 80,80 11,35 11,50 7,50 7,70 Tel: 065/28-711, od 7-19, sob od 7-19 Kompas Hertz Maribor* 80,40 80,80 11,35 11,50 7,50 7,70 Tel: 062/225252, od 7-19, sob od 7-13 Nova kreditna banka Maribor d.d.* 79,95 81,70 11,30 11,60 7,47 7,85 Lemo Šempeter*,t: 065/ 32-250 80,05 80,90 11,32 11,60 7,51 7,65 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 80,30 80,90 11,38 11,50 7,55 7,80 Poštna banka Slovenije* 79,05 80,85 10,90 11,50 7,20 7,71 Publikum Ljubljana, t: 312-570 80,61 80,65 11,43 11,44 7,65 7,67 Publikum Piran, t: 066/ 73-269 80,40 80,85 11,35 11,48 7,56 7,68 Publikum Celje, t: 063/ 441-405 80,35 80,80 11,35 11,47 7,40 7,74 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 80,30 80,70 11,43 11,45 7,45 7,80 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 79,80 81,60 11,25 11,65 7,35 7,80 Publikum Tolmin, t: 065/ 82-180 80,52 80,89 11,37 11,59 7,62 7,63 Publikum NM, t: 068/ 322-490 80,50 80,85 11,40 11,52 7,57 7,79 Publikum Žalec, t: 063/ 715-114 79,90 80,90 11,35 11,50 7,20 7,80 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 80,30 80,80 11,30 11,49 7,30 7,74 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 80,45 80,98 11,39 11,49 7,57 7,80 Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670 80,60 81,12 11,38 11,49 7,60 7,88 Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822 80,50 80,99 11,32 11,55 7,65 7,79 Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842 80,60 81,40 11,35 11,60 7,50 7,85 SKB d.d.,*** 79,99 80,99 10,90 11,65 7,50 7,90 SHP Kranj, t: 064/331-741 80,30 80,80 11,42 11,49 7,60 7,80 SZKB d.d. Ljubljana 80,55 80,95 11,39 11,51 7,57 7,84 UBK Ljubljana, 1:061/444-358 80,55 81,55 11,40 11,60 7,55 7,85 Upimo Ljubljana, t: 212-073 80,61 80,68 11,45 11,47 7,65 7,70 Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: * * Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:*” Sedež: tel. +39/40/67001 1 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 1. FEBRUAR 1995 valuta v URAH nakupni prodajni ameriški dolar 1580,00 1630,00 nemška marka 1044,00 1066,00 francoski frank 300,00 309,00 holandski gulden 927,00 954,00 belgijski frank 50,40 51,75 funt šterling 2506,00 2581,00 irski šterling 2470,00 2550,00 danska krona 263,00 272,00 grška drahma 6,50 6,95 kanadski dolar 1123,00 1160,00 japonski jen 15,90 16,40 švicarski frank 1232,00 1265,00 avstrijski šiling 147,75 152,25 nonzeška krona 237,00 244,00 švedska krona 211,50 218,00 portugalski escudo 9,90 10,35 španska pezeta 11,85 12,40 avstralski dolar 1198,00 1236,00 madžarski florint 11,00 15,00 slovenski tolar 12,60 13,20 hrvaški dinar-kuna 255,00 272,00 1. FEBRUAR 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1584,00 1829,00 nemška marka 1045,00 1065,00 francoski frank 300,00 309,00 holandski gulden 928,00 946,00 belgijski frank 50,40 51,60 funt šterling 2505,00 2575,00 irski šterling 2477,00 2562,00 danska krona 263,00 271,00 grška drahma 6,70 7,20 kanadski dolar 1125,00 1160,00 švicarski frank 1238,00 1265,00 avstrijski šiling 147,80 151,80 slovenski tolar 12,60 13,10 1. JANUAR 1995 dižava banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk Avstrija Posojilnica Železna Kapla - Avstrija Posojilnica Borovlje - Avstrija Posojilnica Šentjakob Avstrija Posojilnica Ločilo - - Italija Kmečka banka Gorica 12,60 13,10 Italija Maska kreditna banka 12,60 13,20 1. FEBRUAR 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1.5245 - francoski frank -■ 28.8440 nizozemski gulden 89.2070 belgijski frank 4.8554 španska peseta 1.1525 danska krona 25.3630 kanadski dolar 1.0819 japonski jen 1.5321 švicarski frank 18.4400 avstrijski šiling 14.2120 italijanska lira - 0,9459 švedska krona - 20.4300 ABANKA D.D. LJUBLJANA TEČAJI ZA PRODAJO DEVIZ NA DAN 2.2.1995 1. Redni prodajni tečaj za DEM 82.00 2. Tečaj za termimko-valutne pogodbe za DEM 80.85 po pogojih iz ponudbe Abanke i dne 2.2.1995 MENJALNICA HIDA obl/ 1-333-333 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 022 z dne 1.2. 1995- Tečaji veljajo od 2. 2. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 94,4125 1161,6737 396,8752 88,4333 2073,1445 2640,1675 2357,6777 8173,8930 7,7317 125,2322 7291,6847 1866,4268 79,0497 1669,9263 9681,1589 196,9418 124,6110 154,4784 94,2041 94,6966 1165,1692 398,0694 88,6994 2079,3826 2648,1118 2364,7720 8198,4885 52,5933 195,1240 7,7550 2200,0000 125,6090 7313,6256 1872,0429 79,2876 1674,9512 9710,2898 197,5344 124,9860 154,9432 94,4876 94,9807 1168,6647 399,2636 88,9655 2085,6207 2656,0561 2371,8663 8223,0840 52,7511 195,7094 7,7783 125,9858 7335,5665 1877,6590 79,5255 1679,9761 9739,4207 198,1270 125,3610 155,4080 94,7711 Opomba: Tečaj HRK se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 2. februarja 1995 št. dni veljavni srednji cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) zapadlosti tečaj BS za 1 DEM (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAG MAJNIŠKI ZAPIS , IZPLAČLJIV 12. 5. 1995: 1,500,000 801,991 808,549 1,610,540 99 106.9321% 107.8066% 107.3693% 150,000 80,199 80,855 161,054 Vrednost. obr. papir m.div. LEKC PRI SAL SKBR mra RS01 RS02 RS« RS11 RSL1D RSL2D SRBI EM3 BTBR DAD FMD GPGR HMER MKZ NIKR TOR EH33 KBTP PFNP RGSP UBKP VIPP ntire LEK! OZG PCE PL) PGO RSGSl LJUBLJANSKA UULUVl STOCI UCMSCLne St.. 20 Uradna tečajnica Ljubljanske borze vrednostnih papirjev, d.d, Ljubljana Datum: 1. 2. 1995 IZVENBORZNO 10.000 4000 119 (8.3.94.) GEAR GRDO HBRO im RDRO RGSR Odprti trs C - Prednostne HBPO KRPI KBPP UBKC Odprti tre C - Obveznice exlaii St.i kupon .dat(3) (4.5.93) (6.6.94) (71(29.8.94) (16.5.94.) i£XS 4.(31.12.94) 8.(1.10.94) 3. (30.11.941 4. (15.1.95) 4.(31.12.94) 8.(1.10.94) 4.1.11.94) (1.6.94.) (8) (30.3,93.) (8)(10.6.94.) (5) 9 (23,5.94) KOTACIJA B - enotni tečaj tdd j 11.0001 14.911 20.055 36.640 97,3 101,6 90.0 94.0 97.7 105.0 99.7 iffTJ 12.830A 133.757 19.194* 16.869 14.570 8.865 4.932 765,8 rnflT 39.571 46.938 2.679 13.487 41.298 Obveznice 4.(1.11.94) 4.(11.95) 6. (1.12.94) 7. (1195) 1.(16.94) 4.(1.6.94) C - Redne delnice GORO LOK MLJO OSMO OLSO ONM 0P0 UBKK VHO SEGMENT KRATKOROČNIH VREDNI 10,0 (1.6.95) BS2 BSl BS3 BN82 B8M B8MA B8MB B8V B8VA B8VB SEGMENT KRATKOROČNIH V] 9.(15.1.95) (1.10.94) (1.4.94) (1.10.94) 81.9.94) (1.8.94) 6.[1.2.95) (15.10.94) (1.10.94) 99.0 88.0 102,9 99,0A 95,0 95,0 % sprem 1,80 11711» 1,26- ,79 4,03- ,74 1,65. ,61- 33Š! 6,30- 2,21- ,79- 420.0 3.490 3.485 18.000 588,7 acs 3,358 44.000 7.600 97.0 82.1 93,9 81,0 87.1 86.1 81,6 98,5 99,2; 99,5 98,7 93,1 107,6 32.500 7.375 4,03- 2,04- ,91 10,43 datum 19.1. 1.2. 1.2; 1.2. 1.2. 1.2. 27.1. 1.2. 30.1. 23.1. 1.2. 1.2. 1.2. 1.2. 27.1. 30.1. 1.2. 1.2. 1.2. sa 1,2, 1.2. 1.2. 30.1. 25.1. 30.1. .1.2. 30.12. 1.2. 1.2. 30.1. 31.1. 1.2. 1.2. 23.1. 1.2. povpiaS 10.05(| 14.860 20.160 36.431] 97j 101,3 1.2. 27.1. 31.1. 24.1. 31.1. 27.1. 31.1. 30.1. 17.1. 30.1. 14.11 3.11 7.10. 1.2. 12.1. Max. Min. ponudba 11.000 15.050 20.700 20.1001 36.700 37.650 96,: 143.950 18.600 13.330 8.840 5.030 762,0 30.300 48.00« 2.55« 41.150 88,0 2.000 410,(j 3.420 17.500 571,1] 1300 34.000 1000 810 SO.tj 91.0 82.0 84,1 88.0 85,0 25, OSTNIH PAPIRJEV 93,2 OSTNIH PAPIRJEV - Nakui 30.000 7.060 15.050 97,8 102,7 99.0 96.0 99,2 13.000 145.9«) 19.000 17.000 9.100 5.120 1 795,0 40.400 49.300 2.850 14.000 96,0 5.900 10.900 3.490 3.550 19.500 600,0 3.500 40.090 7.490 94,0 94.0 87.0 92.0 95.0 98.0 102.7 94.0 99.7 13.000 143,950 20.800 8.990 5.180 770.0 39.000 48.600 2.850 3.500 1490 600,0 3.490 44.000 14.400 20.000 36.300 96,9 191.0 94.0 99,0 12.830 127.000 18.000 8.700 4.700 760.0 39.300 45.000 2.550 3.480 3.485 550.0 3.210 44.000 looosrr 21.427 5.616 33.599 47.881 36.150 26.3261 11.334 320.932 69.687 1.305 4.743 9.943 146 ■ 6.925 4.928 750 440 14 352 1.094 ■ 57 1.496' 93,4 32.500 7.170| 7.990 93,0 32.500 6.940 13.033 195 95.033 1.2.95 nreišnii d T d% 1.281,32 1.293,95 -12,63 -0,98 |SBI Vse pravice pridržane .Opombe: Obveznice, komercialni zapisi in blaga^iisld zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je mjnižja nnminarija), delnice kotirajo v tiaijihj obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) ■ izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj borzni posrednik je hkrati kupil in prodal isti papir za različni stranki; S - suspendirano trgovanje; Z • zadihano trgovanje; * - dosežena lOodstotna dnevna sprememba tečaja; * * - dosežena SOodstotna omejitev - trgovanje je zadržana Obveznice z amritetnim odplačilom glavnice RSOl, RS08, RSLl, SKBl, OZG, PCE, PGO, PLJ, RGSl; ex kupon ■ številka kupona in datum zć^dlostib^ (3)-obveznice kotirajo brez kupona vključilo 4 delov-ne dni pred zapadlo-stjo le4ega; (4) • dospele obresti od vključno kupona. Id je zapadel 1.3.93 dalje niso bile izplačane; (5) ■ od 12.4^ del-nka kotira brez ku^ za L93; (6) - od 26^ delnica kotira brez kupMia za 193 in 92; (7Hzpl^ik) akontacije divi-dende za LM; obr. m.-obrestna mera (obveznice); dk-dmdenta (delnice) v SH1, te ni navedeno drugače; max.-naj-višji tečaj določenega vrednostnega papirja; min. - najnižji tečaj določenega vrednostnega papiija banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je r DEM DEM nožno odstc 81,55 81,86 ipanje. 82,00 82,06 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 2. februarja 1995 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Credifansfalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so dob veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih val oziroma zmanjšano za 025ocfetotne točke. Ti do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih in naL * Banke, Id objavljamo tečaje, se zavezujemc nem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje DEM DEM DEM DEM DEM Ceni na podle lutah pa je raz 9čaj veljajo zc cupih se tečaji ) kupovati in f pogoje nakup 81,60 81,95 81,65 81,95 81,75 jgi srednjih tečaj« merje Banke Slovi j ocflčup prilivov ir določi v sporazurr podajati tujo vali >a ali prodaje. 82,10 82.05 81,95 82,25 82.06 5v po trenutno enije povečano i predejo deviz KJ jto po objavlje- MEDPODJETNISKI TRG Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 2. februarja / 995 od 00.00 ure dalje država valuta enota nakupni prodajni Avstrija šiling 100 1163,9628 1166,8052 Francija frank 100 2362,3236 2368,0924 Nemčija marka 100 8190,0000 8210,0000 Italija lira 100 7,7469 7,7658 V.Bfitanija funt 1 197,3299 197,8117 ZDA dolar 1 124,8566 125,1615 ZA DEVIZE Opomba: Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih Je možno odstopanje glede r trenutne tečaje na trgu deviz oz. poseben dogovor.__________________________ 1. FEBRUAR 1995 V LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1613,180 — ECU — 1998,410 — nemška marka — 1057,480 — francoski frank — 304,980 — funt šterling — 2547,530 — holandski gulden — 943,440 — belgijski frank — 51,338 — španska pezeta — 12,182 — danska krona — 268,150 — irski funt — 2517,850 — grška drahma — 6,783 — portugalski escudo — 10,230 — kanadski dolar — 1144,910 — japonski jen — 16,197 — švicarski frank 1252,470 avstrijski šiling — 150,300 — norveška krona — 241,440 — švedska krona — 215,880 — finska marka — 341,560 — avstralski dolar — 1214,720 — 2. FEBRUAR 1995 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 10,5000 11,0000 kanadski dolar 7,4500 7,8500 funt šterling 16,6500 17,4500 švicarski frank 816,0000 848,0000 belgijski frank 33,4000 34,7000 francoski frank 199,0000 207,0000 holandski gulden 615,0000 639,0000 nemška marka 690,0000 716,0000 italijanska lira 0,6510 0,6850 danska krona 175,0000 183,0000 norveška krona 156,5000 163,5000 švedska krona 139,7000 146,3000 finska marka 220,5000 230,5000 portugalski escudo 6,7300 7,0700 španska peseta 7,9300 8,3700 japonski jen 10,4500 10,9500 slovenski tolar - - hrvaška kuna - - Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. SLOVENIJA Ljubljana CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 V nedeljo, 5. februarja, ob 20. uri: Sinja Ožbolt - ZR-CALJENJE, premiera. Predstava bo še v petek, 10. fe-bruarja, ob isti uri (DP). SNG DRAMA, tel.: 061/221-511 Danes, 2. februarja, ob 19.30: D. Jovanovič - UGANKA KORAJŽE, za abonma dijaški 4 večerni in izven. Predstava bo Se v petek, 3. februarja, ob isti uri, za izven. V soboto, 4. februarja, ob 20. uri: A. Nicolaj -BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE, za izven. MALA DRAMA, tel.: 061/ 221-511 Danes, 2. februarja, ob 20. uri: F. Boyer - ALI BOG LAJA? za izven. V petek, 3. februarja, ob 20. uri: M. Jesih - LJUBITI, za izven. OPERA, tel.: 061/331-950 V soboto, 4. februarja, ob 19. uri: P. I. Čajkovski -HRESTAČ, zadnjič v sezoni za izven in konto. V torek, 7. februarja, ob 11. uri: B. Adamič - SNEGULJČICA. Predstava bo se v sredo, 8. februarja, ob isti uri, zadnjič v sezoni. MGL, tel.: 061/210-852 V četrtek, 2. februarja, ob 19.30: T. Bemhard - PRED UPOKOJITVIJO, predpremiera za abonma red B. Predstava bo Se v petek, 3. februarja, ob isti uri, premiera, za izven. V petek, 3. februarja, ob 16. uri: S. Makarovič -SHOW STRAHOV, za izven in konto. Ob 20. uri: J. Godber - NA SMUCISCU. Razprodano! šentjakobsko gledališče, tel.: 061/312-860 V petek, 3. februarja, ob 19.30: J. Jurčič/A. Inkret -ZGODBA O DESETEM BRATU, za abonma red A in izven. Predstava bo se v nedeljo, 5. februarja, ob 16. uri, za abonma nedeljski popoldanski in izven. STUDIO VIBA FILM, tel.: 061/131 7010 Danes, 2. februarja, ob 21. uri: predstava ČRIČEK V PESTI. Igrata: Barbara Novakovič in Ivan Peternelj. Predstava bo še v petek, 3. in v soboto, 4. februarja, ob isti uri. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 V soboto, 4. februarja, ob 17. uri: lutkovna predstava za otroke PETER KLEPEC v izvedbi Lutkovnega gledališča TRI. DVORANA KS VIZMARJE-BROD V soboto, 4. februarja, ob 17. uri: M. Schubert - PAVLIHOVE DOGODIVŠČINE. LGL, tel.: 061/314-789 VELIKI ODER Danes, 2. februarja, ob 17. uri: B. Stampe-Zmavc - CIRKUS aGUMIGUS, za izven. V soboto, 4. februarja, ob 11. in 17. uri: S. Makarovič - SAPRAMISKA, za izven. Predstava bo Se v nedeljo, 5. februarja, za izven. CELJE SLG CELJE, tel.: 063/ 25-332 DNEVI KOMEDIJE od 3. do 26. februarja V petek, 3. februarja, ob 19.30: J. Mortimer-B. Cooke - KADAR MAČKE NI DOMA. Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja. V soboto, 4. februarja, ob 19.30: W. Bauer -CHANGE. Gostovanje SNG Drama iz Ljubljane. Predstava bo še v nedeljo, 5. februarja, ob 17. uri, za izven. ODERPODODROM V nedeljo, 5. februarja, ob 20.30: Z. Hočevar - SMEJ-CI, za izven. Predstava bo se v sredo, 8. februarja, ob isti uri, premiera. KRANJ PGK, tel.: 064/222-681 Danes, 2. februarja, ob 19.30: G. Tabori - VVEISMAN IN RDEČE LICE, za abonma sobota B in izven. V četrtek, 9. februarja, ob 19.30: F. G. Lorca - DOM BERNARDE ALBA, za izven in konto. V petek, 10. februarja, ob 19.30: J. Mortimer/B. Cooke - KADAR MAČKE NI DOMA, za izven. MARIBOR OPERA, tel.: 062/221-206 Danes, 2. februarja, ob 19. uri: G. Verdi - RIGOLET-TO, za red beli in izven. V soboto, 4. februarja, ob 19.30: J. Massenet - MANON, za red sobota 1 in izven. V sredo, 8. februarja, ob 18. uri: L. Minkus -DON HHOT, za red torek, tam in izven. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 V soboto, 4. februarja, ob 10., 11.30 in 16. uri: B. Štampe Žmavc - CIRKUS CIGUMIGUS, za abonma malega polžka in izven. SEŽANA KC SREČKA KOSOVELA, tel: 067/ 73-355 Danes, 2. februarja, ob 11. uri: F. Lainšček - SNEŽNA KRALJICA, za osnovnošolski abonma. VELENJE DOM KULTURE VELENJE V soboto, 11. februarja, ob 10. in 16. uri: MOJCA PO-KRACULJA, za Piki abonma (4). FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Danes, 2. t. m., ob 20.30 (red E in F) - Peter Handke »Cas, ko nismo vedeli ničesar drug o drugem«. SSG v koprodukciji s Stalnim gledališčem Furlanije-Julijske krajine. Režija Giorgio Pressburger. Jutri, 3. t. m., ob 18. uri premiera mladinske igre Fulvia Tomizze »Bolhe v operi« v sodelovanju z gledališčem La Contrada. Režija Boris Kobal, scene M. Kravos, kostumi F. Bergamo, glasba C. Mosci in koreografija L. Pasini. Ponovitev v soboto, 4. t.m., ob 18. uri. Gledališče Rossetti Danes, 2. t. m., ob 20.30 (red premiere) bo gledališka skupina Piccolo Teatro iz Milana predstavila L. Pirandellovo »I giganti della montagna« (predstava 3). Režija G. Strehler. V glavnih vlogah Andrea Jonasson in Franco Graziosi. Ponovitev jutri, 3. t.m., ob 20.30 (red petek). Pri blagajni gledališča je v teku prodaja vsto- pnic za predstavo »L’asino d’oro« (7A): 8.30-14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30-12.30 in 16.00-19.00. V gledališču je na ogled razstava »40 stagio-ni in mostra*. Urnik od 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 2. t. m., ob 20.30 bo na sporedu predstava Denise Chalem »A cinquant’anni lei scopriva...il mare» v izvedbi gledališča La Contrada in Centro Servizi e Spettacoli. Režija Alessandro Marinuzzi. TRŽIČ Občinsko gledališče Danes, 2. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine I Magazzini s Pasolinijevim delom »Porcile«. VIDEM Gledališče Contatto Do 13. februarja »Učitelj in Marjetica« Bul-gakova v izvedbi Giuseppeja Bevilacque. KOROŠKA BELJAK Studijski oder (Kellertheater): Danes, 2. t. m., ob 20.00 - »Aladin und die VVunderlampe«. Ponovitev jutri, 3. t. m. ŠENTJAKOB Farni dom: Jutri, 3. t. m. - Koncert Janeza Gregoriča (kitara). ROŽEK Gostilna VVoschitz na Muti: V soboto, 4. t.m., ob 20.00 - »Poročni list« , igra v izvedbi gled. skupine KPD Planina. BOROVLJE Kulturni dom pri Cingelcu na Trati: v soboto, 4. t.m., ob 20.00 - Premiera predstave »Nase korenine« B. Verasa. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA V sredo, 8. februarja, med 12. in 14. uro: tradicionalni RECITAL PREŠERNOVE POEZIJE pred Prešernovim spomenikom. CANKARJEV DOM, tel.: 061/ 222-815 Do 5. februarja, ob 20. uri: EKSOTIKA, Kanada 1994 Danes, 2. februarja, ob 19. uri: literarni večer Društva slovenskih pisateljev - PREŠERNOVI NAGRAJENO ZA KULTURNI PRAZNIK. Sodelovali bodo: Andrej Brvar, Aleš Debeljak, Milan Dekleva, Evald Flisar, Maja Haderlap, Dušan Jovanivič, Boris Pahor, Franček Rudolf, Zorko Simčič, Rudi Šeligo in Marjan Tomšič. CEUE V ponedeljek, 6, februarja, ob 17. uri: predavanje DANILA POKORNA o Ipavcih, s posebnim poudarkom na Benjaminu Ipavcu. DOMŽALE Danes, 2. februarja, kino Domžale ob 18. uri: osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. GORNJA RADGONA V torek, 7. februarja, Kulturni dom ob 19. uri: osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Uvodni nagovor bo imela KAROLINA KOLMANIČ. Nastopila bosta VITAL AHAČIČ (harmonika) in MILOŠ GENORIO (tenorist). PORTOROŽ AVDITORIJ V petek, 3. februarja, ob 19. uri: Center za duhovno kulturo Ljubljana - predavanje KARMA - KAZEN ALI PRILOŽNOST. SLOVENSKA BISTRICA DOM KULTURE Danes, 2. februarja, ob 18. uri: ponovitev DRUGEGA LJUDSKEGA VEČERA. Večer, na katerem bodo prepevali stare slovenske pesmi ljudski pevci iz Slovenske Bistrice, Kovače vasi, Zgornje Ložnice, s Tinja, iz Makol in Poljčan. ŠKOFJA LOKA CENTER KULTURNE DEJAVNOSTI, Mestni tre 26 V ponedeljek, 6. februarja, ob 19. uri: glasbeno-lite-rarni večer ON JE BIL VETER s pevko MELITO OSOJNIK in pesnico NEŽO MAURER VELENJE DOM KULTURE VELENJE V sredo, 8. februarja, ob 19. uri: SVEČANA AKADEMIJA ob kulturnem prazniku in 20-letnici delovanja Kmtumega centra Ivana Napotnika Velenje. V galeriji Avla Nove LB (Trg republike 2) v Ljubljani je na ogled razstava risb, slik in skulptur VELJKA, KATARINE in URŠE TOMAN RAZSTAVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 V torek, 7. februarja, bo ob 18. uri v Galeriji CD otvoritev razstave skulptur in risb DRAGA TRŠARJA. Razstava bo na ogled do 20. marca. V ponedeljek, 6. februarja, bo ob 19. uri v 1. preddverju otvoritev razstave SLOVENIJA IN DUNAJ. Razstava bo na ogled do 5. marca. Razstava fotografij DEJANA HABICHTA je na ogled do 12. februarja. MODERNA GALERIJA, Slovenska 35 V Mah galeriji je do 12. februarja na ogled razstava švedskega umetnika ULFA ROLLOFA. V zgornjih prostorih Modeme galerije je do 28. februarja na ogled retrospektivna razstava MAKSIMA SEDEJA. BEŽIGRAJSKA GALERIJA, Dunajska 31 Razstava MARINO MARMJA je na ogled do 15. februarja. GALERIJA COMMERCE, Einspielerjeva 6 Razstava del slikarske skupine ARTI je na ogled do 17. februarja. GALERIJA ILIRIJA, Tržaška 40 Danes, 2. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave slik MAJE POGAČNIK. Razstava bo na ogled do 23. februarja. GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Danes, 2. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave akvarelov MIHE PIRNATA ml. Razstava bo na ogled do 28. februarja. KULTURM-INFORMACTJSKI CENTER KRIŽANKE, Trg francoske revolucije 7 Danes, 2. februarja, bo ob 12. uri otvoritev arheološke razstave AMFORA. Razstava bo na ogled do 26. februarja. CEUE GALERIJA SODOBNE UMETNOSTI CELJE, Trg Celjskih knezov 11 Danes, 2. februarja, bo ob 18. uri otvoritev pregledne razstave slik AVGUSTA LAVRENČIČA. Razstava bo na ogled do 31. marca. V petek, 3. februarja, bo otvoritev razstave grafičnih del ZORE STANČIČ. Razstava bo na ogled do 15. februarja. KOPER GALERIJA MEDUZA, Čevljarska 34 Razstava del BOŽIDARJA JAKCA - Risbe iz obdobja 1918-1966. GALERIJA LOŽA V petek, 3. februarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave slik DUŠANA FIŠERJA. MARIBOR UMETNOSTNA GALERIJA MARIBOR, Strossmayerjeva 6 Danes, 2. februarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave UMETNIKI SARAJEVA ZA SVOBODNO BOSNO IN HERCEGOVINO. POKRAJINSKI MUZEJ MARIBOR Danes, 2. februarja, bo v Muzejskem informacijskem centru Grad ob 11. uri otvoritev razstave NAKIT -MAGIČNA MOC OBLIKE. Na razstavi se soočata sodobni nakit oblikovalke MISE JELNIKAR in arheološki nakit, Id ga hranita Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra. Razstava bo na ogled do konca marca. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Razstava del nagrajencev društvenih razstav DLUM 1993-1994 je na ogled do 12. februarja. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ Retrospektivna razstava JAKOBA SAVINSKA je na ogled do 13. februarja. PIRAN MESTNA GALERIJA, Tartinijev trg 3 Razstava litografij MARCA CHAGALLA je na ogled do 20. februarja. PTUJ V razstavišču na ptujskem gradu je do 21. februarja na ogled razstava prilagojena za slepe in slabovidne PROSIMO, DOTIKAJTE SE PREDMETOV. SLOVENJ GRADEC GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI V petek, 3. februarja, bo ob 18. uri otvoritev razstave VORTEK Ona B. Razstava bo na ogled do 23. februarja. SLOVENSKA VAS PRI MOKRICAH GALERIJA HAMER V petek, 3. februarja, bo ob 17. uri otvoritev razstave slik TOMAŽA GOSTINČARJA m predstavitev knjige PAVLA ČELIKA - Na južni strani. VELENJE KC IVANA NAPOTNIKA Razstava sbk TEREZIJE BASTELJ je na ogled do 21. februarja. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera VVagner« (UL Monte 5): do 17.4. »Sveta dežela v antični topografiji«. Urnik: torek, sreda 16-20, četrtek, petek 10-13, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne. Rižarna: do 26.2. je na ogled razstava slikanic Arta Spiegelmana »Maus«. Urnik: nedelja, torek, sreda 9-13, četrtek, petek, sobota 9-18, zaprto ob ponedeljkih. Galerija Rettori Tribbio: do 3.2. razstavlja slikarka Elettra Metallino. V soboto, 4. t.m., bo odprtje razstave slikarja Ottavia Bombena. Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«. Studio Nadia Bassanese: do 7.2. »Video umetnost iz Nemčije 1990-1992«. Galerija Le Caveau (Ul. sv. Frančiška 51/A): do 3.2. razstavlja slikarka Mirna. OPČINE: dvorana Zadružne kraške banke: na ogled je razstava ilustracij Magde Tavčar in risb Darje Čelik. MIUE: občinska razstavna dvorana (Trg. Re- publike 4): do 7.2. razstavlja slikar Sergio Kostoris. KOROŠKA CELOVEC Galerija Carinthia: do 4.3. razstavlja Ludvvig Gerstakker. BV galerija: do 15.2. »Kleinformate«. Galerija Slama: do 4.2. razstava del Benetik, Caroline, Kummer, Popelka in Straub. Galerija U: do 17.2. razstavlja Gertmde Kres-se. BOROVLJE Galerija Rieser: razstava 50 koroških umetnikov. RADISE Kulturni dom: na ogled je razstava del G. Loiskandla. BEGUNJE Galerija Avsenik: Do 13.2. bo na ogled razstava »Trofeje iz Nambije«. GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA CD, tel.: 061/222-815 V soboto, 11. februarja, ob 19. uri: TURANDOT, premiera (GD). Dirigent: Andrea Licata, Turandot: Sophia Larson, Kalaf: Alberto Cupido. Prva ponovitev - premierna zasedba - bo v ponedeljek, 13. februarja, ob isti uri. SLOVENSKA FILHARMONIJA, tel.: 061/226-544 V nedeljo, 5. februarja, ob 19.30: koncert ELENE FILIPOVE (sopran). Program: Verdi, Puccini, Rossini. K4, Kersnikova 4 V petek, 10. februarja, ob 21. uri: koncert CHRISA VVOODA in ANDVJA CUTTINGA. CAFE TEATER, MiMošičeva 1 Danes, 2. februarja, ob 22. uri: DAMJANA GOLAVSEK in BLAŽ JURJEVČIČ. KLUB CHANNEL ZERO NA METELKOVI V četrtek, 9. februarja, predstavitev projekta THE SERIOUS RO-AD TR1P in koncert skupine HORACE X z gostom REV HAMME-RJEM. JAZZ KLUB GAJO, Beethovnova ulica Danes, 2. februarja, koncert KA-DOIC KVINTETA (Zagreb). V petek, 3. februarja, koncert skupme JAZZ SELECllON. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 V petek, 3. februarja, ob 21.30: klubski jazz večer s QUATRETOM. V sredo, 8. februarja, ob 20. uri: koncert skupine BOYE (predskupina) BABY CAN DANCE. KRANJ PGK V nedeljo, 5. februarja, ob 19. uri: koncert ob 25- letnici AKADEM- SKEGA ZBORA FRANCE PREŠEREN KRANJ. MARIBOR V cetetek, 9. februarja, STUK ob 20. uri: koncert skupine BOYE (predskupina) BABY CAN DAN- MURSKA SOBOTA V torek, 7. februarja, Gimnazija ob 20. uri: koncert skupine BOYE (predskupina) BABY CAN DANCE: PIRAN CLUB MAONA, Arze 5 V petek, 3. februarja, ob 20. uri: hišna zabava primorskih jazzi-stov. V soboto, 4. februana, ob 21.30: nastopa skupina KEITH SECOLA & THE WILD BAND OFINDIANS. FJK TRST Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95 V ponedeljek, 6. t. m., ob 20.30 koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 V soboto, 11. t. m., ob 20.00 (red A) premiera baletne predstave - G. Rossini »II Turco in Italia». Režija Stefane Vizioli. Dirigent Donato Renzetti. Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (urnik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Rossetti V ponedeljek, 21. t. m., ob 21. uri enkratni koncert Fio-relle Mannoia. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust, izkaznice niso veljavne. Tržaško koncertno društvo: V ponedeljek, 6. febraurja, ob 20.30 bo nastopil Kvartet Alban Berg. Avditorij Muzeja Revoltella V ponedeljek, 6. t.m., ob 18.00 - Recital Paola Rumet-za (bas). Gledališče Miela Tržaški jazzovski krožek V torek, 7. marca, ob 20.45 nastop organista »Brother« Jack Mc Duff. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 7. t. m., ob 20.30 nastop Jess Trio Wien. Na programu Schubert in Brahms. GORICA Kulturni dom V petek, 10. t. m., ob 20.30 koncert Maria Ancillottija (flavta) in Pier Narcisa Ma-sija. SLOVENSKI PROGRAMI ST SLOVENIJA 1 10.00 10.15 Video strani Otroški program: Ela Peroci: Ankine risbe: SreCala sta se papir in svinčnik, 1/4 del 10.30 10.45 11.15 13.00 Čevlji, otroška oddaja Rogati krokarji na lovu v Centralni Afriki, pon. nemške poljudnoznanstvene oddaje Po domače, pon. Poročila 13.05 Video strani D. Shaw: Afera Stonehouse, pon. škotske drame H Slovenski utrinki, oddaja madžarske TV Podarim - dobim, ponovitev Til Tv dnevnik l |[il Otroški program: Živ žav Regionalni studio Maribor Štiri v vrsto, igrica Risanka 19.30 19.56 20.05 21.00 22.00 22.16 22.20 22.40 22.55 23.30 00.15 Tv dnevnik 2, vreme Šport Gozdarska hiša Falkenau, 11/13 del nemške nadaljevanke Tednik Tv dnevnik 3, tema dneva, vreme (VPS 2200) Šport Žarišče Poslovna borza Sova Večen sanjač, 5/27 del ameriške nanizanke Severna obzorja, 25/33 del ameriške nanizanke Video strani fr1 SLOVENIJA 2 12.50 13.00 15.00 15.10 16.40 17.25 18.00 18.45 19.10 19.20 20.05 21.05 22.00 Video strani Euronews Videostrani Kinoteka: Naše mesto, ameriški čb film V vrtincu, pon. Sova, ponovitev Eno leto v Provansi, 3/12 del angleške nanizanke Severna obzorja, 24/33 del ameriške nanizanke Že veste Podarim - dobim Tok tok, kontaktna oddaja za mladostnike Večerni gost: Prof. Sergej Bubnov Umetniški večer: Ifigenija Zagoričnik Oči kritike 23.30 02.45 Stoletnici filma naproti D. W. GrifEth: Rojstvo naroda, ameriški nemi (cb) film Video strani A KANALA iMUM Xzideo strani Spot leta Na velikem platnu Luč svetlobe, ponovitev 353. dela ameriške nanizanke Ameriških deset, glasbena oddaja Spot tedna CMT 16.30 16.35 16.55 17.45 18.15 Spot tedna Na velikem platnu Album Show, ponovitev glasbene oddaje Video igralnica, ponovitev oddaja o računalniških igricah Benny Hill, ponovitev 22. dela angleške humoristične nanizanke 18.45 19.00 Dogodivščine male koale Poročila . 19.05 Risanka 19.10 20.00 20.40 Luč svetlobe, 354. del ameriške nadaljevanke Magnetoskop, kontaktna glasbena oddaja Pred poroto, 28. del ameriške nanizanke Primer hazarderske madam 21.10 Poročila 21.15 22.30 23.30 23.55 01.00 Koledar, kanadsko - armensko - nemška drama Igrajo: Arinee Khanijan, Atom Egoyan, Ashot Adamian in drugi, režija: Atom Egoyan Kino, kino, kino, ponovitev oddaje o filmu Spot tedna Na velikem platnu CMT in nato še Video strani EHVMMTV (62. kanal) 18.20 19.00 19.05 19.30 20.00 20.30 22.00 Aktualno, zanimivo, ponovitev Obvestila Risanke MMTV shop. televizijska prodaja Sport MMTV Easy Wheels, film Catholics, ameriška drama Igrajo: Martin Sheen, Trevor Hovvard in drugi; režija: Jack Gold 23.30 00.00 MMTV shop Video strani in ob 01.00 Deutsche Welle RAI 1 Jutranja odd. Unomatti-na, vmes (7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Dnevnik in nan. Cuori senza eta, 10.00 TGl Film: Quando la brughie-ra e in fiore (dram., Nem. ’60), vmes (11.00) TG 1 Aktualna odd. koristnih nasvetov Utile Futile Vreme in dnevnik Nan.: La signora in giallo Dnevnik Znanstveno-tehnološki tednik Albedo Kviz: Sala giochi Nan.: Pustolovščine mladega Indiane Jonesa Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Nan.: Zorro Danes v Parlamentu Dnevnik Neverjetne zgodbe Variete: Luna Park (vodi Rosanna Lambertucci) Vreme, 20.00 dnevnik Aktualna tema: II fatto Variete: Una sera al Luna Park (vodita Pippo Bando, Mara Venier) Dnevnik Šport: EP v umetnostnem drsanju Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Dok. Videosapere RAI 2 RAI 3 Jutranja oddaja Oddaje DSE: Angleščina, dok. Itaka,. Filozofija, Zenske in glasba, Euro-news, itd. DSE Fantastica etš DSE Fantastica mente Dnevnik in gospodarstvo Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? 8 5 RETE 4 s Nan.: Tre cuori in affitto, 7.30 Jeffersonov! Nad.: Diritto di nascere, 8.30 La mia seconda ma- dre, 9.00 Guadalupe Variete: Buona giornata, vmes 10.30 nad. Catene d’amore, 11.00 Febbre d’amore, 12.00 Manuela, 13.00 nan. Tre cuori in affitto, 11.25 dnevnik Dnevnik Nad.: Sentieri, 15.10 Cuore selvaggio, 15.55 La donna del mistero Aktualno: Perdonami , 18.00 Funari News, vmes (19.00) dnevnik Film: Un'arida stagione bianca (dram., ZDA ’89, i. M. Brando) Film: La magnifica preda (vestem, ZDA '54, i. M. Monroe, R. Mitchum) vmes (23.45) dnevnik 1 SIJ Koper DrO Hrvaška 1 CANALE 5 Dok.: V kraljestvu narave Otroški variete Nan.: Doogie Howser, 8.15 Lassie Nad.: Beautiful Aktualno: Era le righe, 11.00 Lo sportello del cittadino TG2 33,11.45 dnevnik 2 Aktualno: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme Variete: Quante storie! Ragazzi, risanke Nad.: Paradise Beach, 14.50 Santa Barbara Aktualna odd.: Kronika v živo, vmes (15.45, 17.00) dnevnik Iz Parlamenta, šport in vreme Sereno variabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in šport Variete: Ventieventi TV film: Butterfly (krim., It. ’94, i. J. Nitsch, J. So-rel, P. Colizzi) TG 2 dosje Dnevnik Pregled tiska in vreme Zimski šport TGR v Evropi ITALIA 1 # TELE 4 Deželne vesti Popoldanski dnevnik iflEiii TGR Regione 7 Športno popoldne EiEiil DSE Caramella 3, 17.00 Parlato semplice m Dok.: Geo (5 Sport, Insieme, vreme, dnevnik, deželne vesti Blob Soup, 20.10 Blob Aktualna oddaja : Tem- po reale Dnevnik, 23.20 Deželni dnevnik. 50 let zgodovine italijan- Si skega športa rgn Dnevnik in vreme iirn Variete: Fuori orario Euronews »Aliča« - e\'ropski kulturni magazin Košarka Slovenski program Kamniti svet - dokumentarec Zamejski portret Primorska kronika Tv dnevnik Tečaj italijanskega jezika Euronevvs »Meridiani« - aktualna tema Odprte strani, oddajo pripravlja Rosanna Giuricin Stanje stvari - kultura, oddajo pripravlja Nataša Melon Tv dnevnik Slovenski program: Karaoke - dobra volja je najbolja, zabavno - glasbena oddaja Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto di fami-glia (vodi A. Castagna) Agenzia matrimoniale Otroški variete Bim Bum Bam in risanke TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: OK, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia TV film: La figlia del Maharaja (pust., It.-Nem. ’94, i. H, Tylo, K. Bedi) Nan.: Gasa dolce časa Variete: Maurizio Costanzo Show, vmes (24.00) dnevnik Sgarbi quotidiani mumfHmct Ponudba podjetja Multichoice za legalno predvajanje kodiranih televizijskih programov posega v slovenski medijski prostor v trenutku, ko je v obravnavi zakon o avto-stah pravicah, ki bo, če bo sprejet, bistveno spremenil slovenske navade gledanja televizije. Ob sprejetju noveg zakona o avtorskih pravicah bo za vedno kodiranih satelitskih programov potrebno plačevati naročnino. Piratsko predvajanje programov bistveno ruši tudi časovni okvir, ki v tujini strogo določa časovne termine, ki so primerni za predvajanje filmov na televiziji.... OEIF Avstrija 1 Dobro jutro Poročila Zemljepis: Azija, 3/4 del V vrtincu stoletja Fevdalizem Deklica iz prihodnosti, 9/24 del serije Poročila Cesarica. 87. del nadaljevanke Ženska v rdečem, ameriški film,1984 Igrajo: Gene VVilder, Charles Grodin, Joseph Bologna, Judith Ivey, Michael Huddleston, Kelly le Brock, Gilda Ra-dner in drugi; režija: Gene Wilder Zemljepis, pon. Zapis neke zgodbe ali vzhod na zahodu Zgodba o klarinetu Doktor Argus, risana serija Veseli glasbeni četrtek Z jadri okoli sveta, 9/12 del dokumentarne oddaje Skozi plitvine Gvajane Cene denarja Hrvaška danes Kolo sreče Santa Barbara, 925. del ameriške nadaljevanke Dnevnik Spori Kviskoteka Kulturna krajina Razstava na tv: Velimir Rački Moč denarja Slika na sliko Karabinjerji, francoski Otroški variete Nanizanke Aktualno: Village Odprti studio, Fatti e mi-sfatti, 12.40 Sport studio Otroški variete Odprti studio Variete: Non š la RAI Variete: Smile Nan.: Star Trek Variete: Talk Radio Nan.: II mio amico Ricky, 18.10 Ultraman, 18.45 Village, 18.50 Bayside School Odprti studio, vreme, 19.50 Sport studio Variete: Karaoke Film: Una bionda per i Wildcats (kom., ZDA ’86, i. G. Hawn, J. Keach) Aktualno: Fatti e misfat-ti, 22.45 Ciak Glasb, variete: Jammin’ Italia 1 šport 19.30, 22.00, 23.50 Dogodki in odmevi Nad.: Kalifornija, 21.20 Le spie ® MONTECARLO 18.45, 20.25, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Spori 21.30 EP v umetnostnem drsanju The Lion Trophy Show Variete: Tappeto volante Časa: Cosa? Cas v sliki Naš Jtrupni dom, pon. Poročila Sanje brez meja Zemlja in ljudje, pon. Slika Avstrije, pon. Evroturizem Do zadnje sekunde, pon. Q$Q Hrvaška 2 filma Kompas, pon. Cas v sliki IHJd Tv-koledar Mi, pon. Iskalci, ponovitev 3/4 de- Pravica do ljubezni la nanizanke Ordinacija Biilovvbogen Ameriški Cezar, pon. 2/5 Kozorog dela dokumentarne serije Otroški program RTOj Risanka Mini čas v sliki Dnevnik Wurlitzer Mm Dortmund: EP v ume- Cas v sliki tnostnem drsanju (M), Nas učitelj dr. Specht prenos Naš hrupni dom Jeeves in Wooster, 5/11 Cas v sliki del humoristične serije Sport Iskalci, .4, zadnji del na- Komisar Rex nizanke Kuharski mojstri HRT Top 20, zabavno- Pogledi od strani glasbena oddaja Harlem Action, ameriško - angleška akcijska kome- g Video strani dija, 1991 Cas v sliki Rio Grande, am. vestem, 1950 Nepremagljivi junaki, italijanski film, 1965 Video strani M Madžarska Avstrija 2 Serije EP v umetnostnem drsa- Opoldanski zvon nju, posnetek Posel TO NLP Borza Lipo\'a ulica Koliko je vreden podeže- »5 Leteči zdravniki lan, studijo Szeged TO Moč strasti IH®] Izbor prejšnjega tedna Tj Centovalli Narodan glasba TO Svilena cesta v notranji Poročila Aziji Čakajoč na vlado, iz sejne TO Mi sobe Kabineta Miljonsko kolo Gospodična, serija TO Zvezna dežela danes Srednjeevropski kulturni TO Cas v sliki, vreme magazin Kultura Zamejski madžarski tv 'y|j Notranjepolitično poroči- programi lo Posel Kuharski mojstri Vprašanja in odgovori jJTO Kastelumther Spatzen Za otroke Večerni studio Muza, novice iz kulture SR EP v umetnostnem drsa- Dnevnik, telešport nju Sosedje, serija Jour fixe Friderikusov Sov rss Britania Hospital, angle- Dnevi obleganja Budim- ški film, 1982 pešte Glavna vloga: Malcolm Mali svet McDovvell Mostovi Video strani Dnevnik BBC TV SLOVENIJA 1_______20.05 GOZDARSKA HIŠA FALKENAU Z ostrim peresom Martina so po njegovi nezgodi sicer že odpustili iz bolnišnice, vendar še ne more misliti na to, da bi opravljal delo v revirju. Susanna bo mogoče ostala za zmeraj. Martin in njegova družina so bliskovito osvojili njeno srce. Vinzenz, ki medtem sam od sebe nadomešča Martina v revirju, ugotovi, da je njegov svojeglavi pes Kodrček izginil. Zdi se, kot bi se njegov štiri-nogi prijatelj udrl v zemljo. Z Martinovo pomočjo končno najde živalco v lisičji pasti. Kodrček je imel vnovič srečo: nepoškodovanega ga rešijo iz pasti. Babica Herta dobi medtem zanimivo ponudbo, da bi delala kot ocenjevalka restavracij za kublaški časopis Kurir. Od časa do časa skrivaj in brez vednosti družine obiskuje gostilne v okolici. Ko Vinzenz najde pregrešno drage restavracijske račune, postane nezaupljiv in začne vohuniti za njo. TV SLOVENIJA 2 15.10 NAŠE MESTO, ameriški film, 1940 Scenarij: Thornthon Wilder, Frank Craven, Harry Chandlee Režija: Sam Wood Fotografija: Bert Glennon Glasba: Aaron Copland Igrajo: William Holden, Martha Scott, Fay Bainter, Beulah Bondi, Thomas Mitchell, Frank Craven Film NAŠE MESTO je nastal po igri Thornthona Wil-derja, za katero je avtor prejel Pulitzerjevo nagrado. Film iz leta 40 namerno ohranja obenem preprosto in filozofsko obliko izvirnika in ne poudarja dramatičnih vrhuncev zgodbe. Vsekakor gre za odlično režiran in odigran film, katerega zgodba se odvija v angleškem mestecu na začetku tega stoletja. Tri letnice pravzaprav ločuje potek zgodbe: 1904, 1911 in 1914. Gre za letnice, v katerih se v dveh tamkajšnjih družinah usodno prepletata usodi dveh mladih. Fanta in dekleta. Zgodba zajema rojstvo, nato odraščanje, zaljubljenost, zrelost in poroko in slednjič - prezgodnjo smrt. Toda končna tragedija je v filmu le simbolično nakazana. Dogodke življenja v tem mestecu povezuje Frank Craven, ki s svojim preprostim komentarjem uvede posamezne junake, nato pa se oglasi še od časa do časa, da poveže posamezne epizode zgodbe. Producent filma je vloge zaupal že preizkušenim igralcem odrske uprizoritve, ki so svojo nalogo vsekakor kar najbolje opravili. Sicer pa je bil leta 1940 film NAŠE MESTO tudi nominiran za oskarja. TV SLOVENIJA 2 20.05 VEČERNI GOST, prof. Sergej Bubnov TV SLOVENIJA 2 / NOCOJ OB 21,05 Umetniški večer Ifigenija Zagoričnik - Simonovič Scenarij in režija: Ana Nuša Dragan Pisala se je Eva Batič, pisala se je Ifigenija Zagoričnik, danes Ifigenija Simonovič ali pa samo Ifigenija, je grško ime, je pa Slovenka. Petindvajset let je živela v Sloveniji, pri dvajsetih izda prvo pesniško zbirko, konča slavistiko in komparativistiko, spozna Veseljkota, oddide z njim v London in postane Mrs. Simonovič, balzam za dušo kot pravi sama. Postane čistilka, branjevka, šivilja, pletilja in prodajalka kart na Royal Academy of Arts, kjer najde lončarstvo in gre v lon- čarsko šolo. Spomini, London, ritem ulice se zlivajo s temperamentom umetnice, ženske, ki živi tam daleč. Zelja po oblikovanju, želja po komunikaciji jo žene v ustvarjanje. Glina in beseda sta njena glavna elementa oblikovanja. Tržnica, kjer prodaja svoje lončarske izdelke in slovenska beseda na pesniškem večeru sredi Londona, ji dajeta možnosti za stik z okoljem, za znanstva in prijateljstva. Pesem predstavi tudi v materinem jeziku ne iz nacionalnih nagnjenj, ampak zato, ker je življenje sestavljeno iz so-odnosov med ljudmi, va- žni so samo njeni osebni odnosi do ljudi. Ne razglaša Slovenije, piše za ljudi, ki jih ceni, ne piše za množice. London, mesto možnosti. Potrebno jih je izkoristiti. Samo kako? Pot, da človek postane nekdo je dolga in trda. Trdo delo ji zagotavlja obstanek med milijoni ljudi. Zenski, čustveni in razmišljujoči, je to toliko teže. Poezija, besede prikrivajo neljube spomine. Kaj napisati v vseh te pesmih? O posilstvu, o otrocih, ki mečejo svoje bratce v zidove, o temah, ki jih v pesmih še nihče ni zapisal, se pa dogajajo vsak dan... Rodil se je v Petrogradu v letu začetka prve svetovne vojne. Njegov oče je bil admiral Aleksander Bubnov, poveljnik carske črnomorske flote, s katero je po zmagi boljševistične revolucije odplul v emigracijo in po vmesnih postankih sprejel položaj direktorja jugoslovanske kraljeve pomorske akademije v Dubrovniku. Prof. Bubnov sodi med vodilne evropske strokovnjake za protipotresno gradnjo in je gotovo ena najslikovitejših osebnosti, ki si je izbrala Slovenijo za novo domovino. RETE 4 A DRV VVHITE SEASON, ameriški film, 1989 20.35 Režija: Euzhan Palcy Igrajo: Donald Sutherland, Madon Brando, Susan Saradon in drugi Leta 1976 v Južni Afriki policija aretira in pretepe črnskega dečka, ki ga kmalu nato ubijejo med mirno mladinsko demonstracijo. Vrtnar Gordon, dečkov oče, hoče odkriti, kdo je sina ubil, a tudi njega aretirajo in mučijo do smrti. Njegova vdova prosi za pomoč gospodarja Bena Du Toita, ki naroči znanemu odvetniku McKenzieju, naj vodi tožbo. Film je ostra obsodba rasističnega režima v Južnoafriški republiki. RETE 4 22.35 RIVER OF NO RETURN, ameriški film, 1954 Režija: Otto Preminger Igrajo: Marilyn Monroe, Robert Mitchum, Rory Calhoun in drugi Matt Carter živi v gorah s sinom Markom. Nekega dne reši moškega in žensko, ki pa mu ne izkažeta nobene hvaležnosti: moški mu namreč ukrade puško in konja in ga tako prepusti Indijancem, ki kmalu napadejo ranch. Matt, Mark in ženska zbežijo s splavom po reki, tu pa se med Mattom in May porodi nežno čustvo. MUSIČ TILEVISION 09.00 Video; 12.00 Soul; 13.00 Greatest Hrts; 14.00 The Afternoon Mlx; 16.30 Coca Cda Report; 16.45 CineMatic; 17.30 Dial MTV; 18.00 Musič Non Stop; 20.00 Greatest Hite 21.00 Most VVanted; 22.30 Beavis & Butthead; 00.00 The End? SKY ONE 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 E Street; 14.00 St. Elsewhere; 15.00 Shaka Zulu; 16.00 The Oprah Winfrey Show; 16.50 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.00 Svet iger; 19.30 Blockbu-sters; 20.00 E Street; 21.00 Manhunter, serija; 22.00 Under Suspicton PROT 05.00 Ponovitve; 09.30 Greben, am. pustot film; 11.30 Moško gospodinjstvo; 12.00 Harf; 13.00 Charliejevi angelčki; 14.00 Arabeda Ki-esbauer; 14.55 Colbyjevi; 15.50 Hišica v preriji; 16.55 Risanke; 18.25 Rock 'n'roll očka; 18.50 Roseanne; 19.25 Alf; 19.55 Poročila; 20.15 Vt-per, uvodni film k ameriški akcijski seriji; 22.10 X -TROH, kan. zf film, 1990 PREMIERE 14.00 Corentinove fantastične pustolovščine; 14.45 Matusalem, kan. pustol. film, 1993; 16,35 Indijansko poletje, am. tragikomedija, 1993 ; 18.10 Premiere; 18.25 Easy Rider, am. film; 20,15 Medeni mesec v Vegasu, am. kom.; 22.35 Sostanovalca, amerBka drama SATI 07.30 Dopoldanski program; 12.00 Loving -ljubezenske poti; 12.30 Pod kalifornijskim soncem; 14.30 Tarzan; 15.00 Vesoljska ladja Enterprise; 16.00 MacGyver; 17.00 Tvegaj!; 19.00 Poročila; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Komisar Rex, serija; 21.15 Schreinmakereova v živo EUROSPORT 08.30 Konjeništvo; 09.30 Umetnostno drsanje; 11.30 Ples; 12.30 Tenis, ATP turnirji; 13.00 Evro-fun; 13.30 Snov/boarding; 14.00 EP v umetnostnem drsanju, prenos; 19.45 Športna poročila; 20.15 EP v umetnostnem drsanju; 22.00 VVrestling; 23.00 Motorji; 00.00 Golf; 01.00 Športna poročila RTI 09.05 Ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Umor je napisala, serija; 15.00 llona Christen; 17.00 Jeopardyi; 17,30 Med nami; 18.00 Bogati in lepi; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Naša šola je najboljša; 21.15 Mestna bolnišnica; 23,10 Gottschalk - Late Night Show; 00.00 Poročita RIL2 05.30 -17.30 Ponovitve; 17.30 Zorro; 18.00 Umik; 18.30 Nasmehnite se, prosim; 19.05 21, Jump Street; 20.00 Poročila; 20.15 Ukradene sanje, ameriška drama, 1990; 23.00 Pozdravi iz onostranstva, 5.del: Nekateri so za hladno SKY MOVIES 13.00 How To Murder Your Wife; 15.00 Grayeagle; 17.00 Mountain Fam!ly Robinson; 18.55 Revenge Of The Nerds 3: 21.00 Benny & Joon; 23.00 The Bodyguard MOVIE CHANNEL 11.00 Saraband Por Dead Lovers; 13.00 Cofi 0,45; 15.15 Rob Boy; 16.25 Rogues Of Shervvood Forest; 19.20 Wind Dancer; 21.00 Fire In The sky, am. film; 23.00 Double Impact FILMNET + 16.00 K-TV; 18.00 Other People's Money; 20.00 Borsalino And Co.; 22.00 Shattered SUPER CHANNEL 05.30 Novice; Gospodarstvo; Market Wrap; 14.00 Kolo denarja. 18.00 Danes; 19.00 Poročila; 19.30 Življenjski slog; 20.00 Entertainment X Press; 20.30 Magazin z novicami; 21.30 Notranja izdaja; 22.00 Poročila; 22.30 The To-nightShovv CNN 06.00-23.00 VVorld News; 07.30 MoneyLine; 11.30 VVorld Report; 12.30 Business Report; 13.30 Business Day; 14.30 Business Moming; 15.00 Larry King Uve; 17.30 Business Asia; 20.00 VVorld Business Today; 21.00 International Ho-ur; 00.45 VVorld Šport; 01.30 Showbiz Today Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 11.30 Pregled tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 14.30 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-lh; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 četrtkov večer; 21.05 Literarni večer; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00, 6.30, 7.30, 8.00, 8.30, 9.30, 10,30, 11.30, 12.30, 14.30.16.30.17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne novice; 8.40 Prireditve; 11.15 Izjava tedna; 12.00 Opoldne; 13.00 Danes do IS-lh; 14.00 Kulturne drobtinice; 17.30 Obvestila; 17.00 Stergo ergo; 17.50 Šport; 19.00 Proti etru. vmes vreme. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9,00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00. 22.00,Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Komedija; 13.05 Mehurčki; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 O jeziku; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Izvirniki in priredbe; 17.00 Tretja stopnica; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva simfonikov RTVS; 22.05 Lagos; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik in osmrtnice; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.15 Vsak dan je dober dan; 8.45 Servisne informacije, prireditve; 9.45 Zdravnikovi nasveti; 11.15 Hladno-toplo-vroče; 12.30 Opoldnev-nik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.30 Dogodki In odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Poročilo Iz borze; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbena kronika; 19.00 Dnevnik; 19.30 Večerni pr. Modrega vala R. Koper; 22.30- 23.15 Četrtkov koncert. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30.19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.0) Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenlr d'ltaly; 11.00 Kulturna odd.; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Single tedna; 15.00 The mušic bus; 16.00 Modri val ; 18.45 Jazz; 20.00 Prenos RMI. R. Glas Ljubljane 5.15, 8.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 18.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 15.45 Av-tomarket; 16.10 Cankarjev dom se predstavi; 17.00 Dr. Drnovšek; 18.15 Aktualna tema; 19.25 Vreme; 20.00 Poslovni radio; 22.00 Medžik. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.40 Tema; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 14.30 Planinsko športni kotiček; 15.30 Dogodki in odmev; 18.20 Musič machine; 19.30- 24.00 študentski program Radia Kranj. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 7.00 Kronika; 7.15 Dobro jutro; 9.05 Štajerske miniature; 10,05 Delavnica znancev; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Pod Pekrsko gorco; 13.10 Čas je za...; 14.00 Osmrtnice, obvestila ; 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Poslušajte; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 17.45 Prleški berlužjak; 18.00 Pokličite 101 555; 19.30 Mladi glasbeniki pred mikrofonom; 20.00 Kulturno-umetniški progr.; 22.00 Zrcalo dneva. Radio študent 11.00 Prevzetni klop; 12.00 Komu zvoni?; 14.00 OF; 15.00 Recenzije Sr Napovedi; 15.30 Kaj pa univerza?; 17.00 Jocula-tor; 18.00 Borzni parket; 19.00 TB; 22.00 Vaš omiljeni DJ Jure. Radio Trst A 7.00, 13,00,19.00 Dnevnik, 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Irska, lepa in tragična; 8.40 Slov. lahka glasba; 9.15 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (I. Tavčar, r. M. Sosič, 19. del); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje: MPS Akord; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; MePZ Bath Ca-merata; 18.00 Dopisnice z najbližjega vzhoda; 18.30 Kantavtorji In šanso-nieji; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30,15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.00 Mix Zoon; 20.00 Foyer (pon.). Radio Koroška 18.10-18.30 Rož - Podjuna -Žila. ŠPORT Četrtek, 2. februarja 1995 NOVICE r AVTOMOBILIZEM / FORMULA 1 n r ODBOJKA / FINALE ITALIJANSKEGA POKALA Indurainov glavni cilj je letos Tour de France MADRID - Miguel tndurain je včeraj potrdil, da je njegov glavni letošnji cilj Tour de France. Z morebitno zmago bi namrež Spanec postal prvi kolesar v zgodovini, ki bi uspelo petkrat zapored slaviti na tej najprestižnejši etapni kolesarski dirki na svetu. Indurain se še ni odločil, ali bo nastopil na Giru, ki je letos po njegovem mnenju izredno zahteven, in na Vuelti, ki bo namesto spomladi na sporedu šele septembra. Accola in njegov trener huje poškodovana na treningu VEYSONNAZ (STA) - Švicarski smučar Paul Accola in njegov trener Fritz Ziiger sta se včeraj na treningu v Veysonnazu huje poškodovala. Accola se je na smučišču z veliko hitrostjo zaletel v Ziigerja možne pa so tudi poškodbe pljuč in ledvic, to pa bo pokazal podrobnejši pregled. V bolnišnici je tudi Accola. Zdravniki sumijo, da si je pri nezgodi natrgal vezi v desnem kolenu. Prvenstvo v Sofiji pod vprašajem DORTMUND (Reuter) - Mednarodna drsalna zveza (ISU) je v torek sporočila, da Sofiji ne bo dovolila organizirati evropskega prvenstva 1996, če ne bodo ugodili predpisanim tehničnim merilom. Prvenstvo so Bolgariji zaupati že pred dvema letoma, ko je bila tudi edini kandidat, kljub velikim težavam, ki so spremljale EP 1991, ko so v Sofiji nazadnje gostili smetano evropskega drsanja. Komunikacijske veze so povzročale največ preglavic. Podpredsednik ISU Lavvrence Deinmy je opisal dogodivščino iz leta 1991 kot »strašansko«. Dejal je, da je tehnični delegat ISU, Švicar Jorg VVilhelm nedavno obiskal prizorišče. »Določene stvari so dobre, toda veliko dela je še na posameznih delih drsališča in še vedno so vprašljive telefonske linije,« je poročal VVilhelm. »Imajo sicer zagotovila vlade in ministra za šport, da jim bodo pomagali pri pripravi evropskega prvenstva,« je še dodal. Dokončna odločitev o evropskem prvenstvu 1996 v bolgarski prestolnici bo znana med svetovnim prvenstvom marca v Birminghamu. Visoka zmaga New York Islandersov na Floridi NEW YORK - V severnoameriški profesionalni hokejski figi so Otočani visoko zmagali na Floridi, drugo floridsko moštvo Tampa Bay pa je doma premagalo Montreal. Rezultati: Florida Panters - New York Islanders 1:5, New Jersey Devils - Buffalo Sa-bres 2:1, Quebec Nordiques - Philadelphia Flyers 5:1, Tampa Bay Lightning - Montreal Canadiens 4:1, St. Louis Blues - Anaheim Mighty Ducks 7:2. Vrstni red - severovzhodna divizija: Pittsburgh Penguins 10, Quebec Nordiques 10, Buffalo Sabres 7, Boston Bruins 6, Montreal Canadiens 5, Hartford VVhalers 4, Ottavva Senators 2; atlantska divizija: N. Y. Islanders 7, Tampa Bay Lightning 6, Florida Panters 6, Philadelphia Flyers 5, N. Y. Rangers4, New Jersey Devils 3, VVashington Capitals 3; centralna divizija: Detroit Red VVings 10, St. Louis Blues 8, Toronto Maple Leafs 7, Chicago Blackhavvks 6, Dallas Starš 5, VVinnipeg Jets 3; pacifiška divizija: San Jose Sharks 8, Anaheim Mi-ghty Ducks 6, Calgary Flames 5, Edmonton Oilere 4, Vancouver Canucks 3, L. A. Kings 3. in prva preiskava po prihodu v bolnišnico je poka zala, da ima Ziiger zlomljenih kar sedem reber Start letošnjega SP konec marca z VN Brazilije Zaradi odpovedi VN Pacifika dirka za VN Argentine 9, aprila BUENOS AIRES -Letošnja sezona v formuli 1 se bo začela 14 dni pozneje, kot je bilo sprva načrtovano. Dirka za veliko nagrado Argentine je z 12. marca prestavljena na 9. april. Tako bo prva tekma za svetovno prvenstvo 26. marca v Braziliji. Mednarodna avtomobilistična zveza (FIA) in Združenje konstruktorjev (FOČA) sta se za prestavitev dirke v Argentini odločila potem, ko je bila zaradi potresa v Kobeju na Japonskem odpovedana dirka za VN Pacifika, ki bi morala biti v Ai-di, le 150 kilometrov od Kobeja 16. aprila. Do spremembe koledarja je prišlo zato, ker FIA in FOČA nista želela, da bi med dvema VN minil več kot mesec dni (od 26. marca, ko je na sporedu VN Brazilije, do 30. aprila, ko je predvidena VN San Marina). Zato so premaknili dirko za VN Argentine, ki bo potekala na dirkališču Oscar Alfredo Galvez v Buenos Airesu, kjer že dvanajst let ni bilo dirk formule ena. Že v kratkem bo argentinsko prestolnico obiskal tudi komisar FIA Mark Rolland, ki bo preveril, v kakšni fazi so obnovitvena dela na tamkajšnjem dirkališču. V Aucklandu Nielsenova boljša od Reinachove AUCKLAND - V 2. krogu mednarodnega ženskega teniškega turnirja v novozelandskem Aucklandu je 2. nosilka Američanka Ginger Helgeson Nielsen premagala Južnoa-fričanko Elno Reina-ch s 6:4 in 6:3. Rezultati 2. kroga: Helgeson Nielsen (ZDA/2) - Reinach (JAR) 6:4, 6:3; Farma (Ita/6) - Csurgo (Mad) 6:1, 6:7 (7:9), 6:2; Medvedjeva (Ukr) -Richterova (Češ) 3:6, 6.1, 6:4; McQuillan (Avs) - De Svvardt (JAR) 7:6 (7:3), 6:2. V Tokiu vi. krogu uspešna Uidi Anke Huber TOKIO - V nadaljevanju 1. kroga mednarodnega ženskega teniškega turnirja v Tokiu z nagradnim skladom 810 tisoč dolarjev je uspešno nastopila tudi 9. igralka sveta Nemka Anke Huber, ki je v treh nizih s 3:6, 6:1 in 6:2 premagala Američanko Cigi Femandez. Ostali izidi: M. Malejeva (Bol/7) -Sugijama (Jap) 6:1, 6:2; 2. krog: Majoli (Hrv/8) - Boogert (Niz) 3:6, 7:6 (7:2), 6:4; Date (Jap/5) - Ka-mio (Jap) 6:1, 2:6, 6:2. Sisley in Doytona izrazita favorita Turnir najboljše četverice jutrih v soboto No »fina! tour« še Alpitour in Coripormo RIM - V rimskem Pala Em bo jutri in v soboto na sporedu »Final four« italijanskega odbojkarskega pokala, na katerem bodo nastopili Sisley Treviso, Daytona Las Modena, Alpitour Cuneo in Cariparma. Če je 'še pred nedavnim italijanski pokal za klube predstavljal drugorazredno tekmovanje, pa so se stvari v zadnjem času bistveno spremenile. Zdaj predstavlja osvojitev pokala edino pravo alternativo osvojitvi italijanskega državnega naslova in pokal je pri klubih veliko bolj cenjen kot pa nekatera evropska pokalna tekmovanja, v katerih je konkurenca vse slabša, temu primeren pa je tudi obisk gledalcev. Glede na to, da je italijanski olimpijski odbor po nedeljskem uboju navijača Genoe za to soboto in nedeljo odpovedal vse športne pripreditve, bo najbrž športna palača v Rimu, kjer je prostora za 13 tisoč gledalcev, nabito polna. Izbira Rima, ki nima vrhunske moške odbojkarske ekipe, je še posebej v Modeni naletela na precejšnje neodobravanje. Daytona Las je hotela po vsej sili organizirati finalni turnir najboljše četverice, potem ko je po sklepu Evropske odbojkarske zveze ostala brez finala evropskega pokala pokalnih prvakov. V Modeni so tudi prepričani, da za dodelitvijo organizacije Rimu stoji Sisley, ki naj bi s tem preprečil, da bi Daytona Las igrala pred domačimi gledalci. Nedvomno sta Sisley in Daytona prva favorita za osvojitev pokalnega naslova. Ekipa iz Tre visa je seveda v prednosti, saj ima najbrž najbolj kvalitetno ekipo, toda Modena je že lani presenetila in s slabšo ekipo kot letos nekoliko presenetljivo osvojila italijanski pokal. Manj možnosti imata Alpitour in Cariparma, kjer Andrea Giani še vedno ni nared. Med igralci zaslužijo nekateri posebno pozornost. Na prvem mestu je treba omeniti Luco Cantagallija (Daytona, na sliki), ki je doslej nastopil že na dvanajstih finalih (najprej z Mode-no, nato s Sisleyem in zdaj spet z Modeno) in se lahko ponaša s šestimi naslovi. Med tistimi, ki sta skoraj stalna gosta pokalnih finalov, sta tudi Fabio Vullo (Dayto-na) in Andrea Lucchet-ta (Alpitour). Na koncu omenimo še Bolgara Ljubomira Ganeva, ki bo s svojimi 210 cm najvišji, zaradi svoje igre pa najbrž tudi eden najbolj spektakularnih igralcev. V dosedanjih tekmovanjih je bila najuspešnejša Modena, ki je bila šestkrat italijanski pokalni prvak, s petimi naslovi pa se lahko ponaša ekipa iz Parme. SPORED Jutri (3. 2.): 15.30 Daytona Las - Alpitour; 18.30 Sisley - Cariparma; sobota: 14.00 tekma za 3. mesto; 16.30 finale za 1. mesto. NBA / PIPPEN IN KUKOĆ POPELJALA CHICAGO DO PRESTIŽNE ZMAGE V GOSTEH PROTI LAKERSOM Green odigral 687 tekem zapored Znani peteiki za Ali Starš game IEW YORK - Knicksi, Rocketsi, Snur- SE 12 DO REKORDA: Plavmaker Utah skokov in 2 blokadi na tekmo in Kni Anfernee Hardaway (Orlando) med izbranimi za Ali Starš Game (AP) NEW YORK - Knicksi, Rocketsi, Špur-si in Hometsi so strli žilav odpor nižjeu-vrščenih nasprotnikov in izboljšali že tako soliden položaj v skupnem vrstnem redu, za presenečenje pa so tokrat poskrbeli »nori« Bullsi, ki so še enkrat potrdili, da najboljše igrajjo proti kvalitetnim nasprotnikom. Chicago je celo kožo. tokrat odnesel kar iz Los Angelesa. V domovini »slot machines« je Pippen odigral svojo najboljšo letošnjo tekmo, ponovno pa se je izkazal tudi Toni Kukoč, ki je zbral 22 točk in iz igre metal kar 8:11. PETERKI ZA ALL STARS GAME: Ljubitelji NBA košarke so s preferenčnimi glasovi izbrali igralce prvih peterk ekshibicijske tekme najboljših posameznikov letošnje sezone, ki bo na sporedu v Phoe-nixu 12 t.m.. Ekipo Vzhoda, ki jo bo vodil trener Brian Hill (Orlando), sestavljajo Grant Hill (Detroit), Scottie Pippen (Chicago), Anfernee Hardaway (Orlando), Reggie Miller (Indiana) in Shaquille OTJeal (Orlando). Začetno peterko Vzhoda - Charles Barkley (Phoenix), Shavvn Kemp (Seattle), Dan Majerle (Phoenix), Latrell Sprewell (Golden State) in Hakeem Olajuvvon (Houston) - pa bo vodil »coach« Phoenbca Paul VVasthpal. SE 12 DO REKORDA: Playmaker Utah Jazz John Stockton bo najbrž že v prihodnji tekmi dohitel, in prehitel slavnega Magic Johnsona, ki že vrsto let kraljuje na lestvici asistenc. Magic je v svoji dolgoletni karieri soigralcem podelil 9921 asistenc, Stockton pa jih sedaj ima že 9909 in njegovo poprečje letos je, glej čudo, ravno 12,1 na tekmo... E VER... GREEN: A.C. Green je na posebni lestvici igralcev, ki so odigrali največ zaporednih tekem, prehitel Billa Laimbeerja, ki je brez odmora odigral kar 685 tekem. Green je svojo pot pričel novembra 1986 in od takrat dalje ni preskočil niti ene tekme. Najprej je več let igral za Lakerse, zadnje dve sezoni pa za Sunse. Bivši soigralec Magic Johnsona in Kareema Abdul Jabbarja pa je na skupni lestvici sedaj šele na četrtem mestu, saj so pred njim Dolph Schayes (706 zaporednih tekem od leta 1952 do leta 1961), Johnny Kerr (844 od 1954 do 1965) in Randy Smith, ki je nepreknjeno igral celih 11 let (906 tekem od 1954 do 1965). MVP TEDNA: Patrick Evving je bil proglašen za najboljšega igralca prejšnjega tedna. Center New Yorka je v štirih tekmah poprečno dosegel 27 točk, imel 15 tekmo in Knicksi so tudi štirikrat zmagali. IZIDI - torek: Lakers - Chicago 115:119 (Van Exel 27 točk, 16 asistenc, Campbell 21, E.Jones 20, Divac 14 točk, 13 skokov; Pippen 34, BJ Armstrong 25, Kukoč 22), Sacramento - San Antonio 96:97 (Richmond 33; D.Robinson 23, Elliot 19), New York - Golden State 90:87 (D.Harper 26, Evving 19; •T.Hardaway 24), Houston -Denver 86:74 (Olajuvvon 25, Thorpe 15; Rogers 23), VVashington - Charlotte 88:97 (Cheaney 23; Bogues 20), Mihvaukee -Dallas 107:105 (G.Robinson 38, Baker 20; Jackson 26, Mashbum 24). VRSTNI RED Vzhod: Orlando 35-8, New York 28-14, Charlotte 27-16, Cleveland 26-16, Indiana 24-17, Chicago 22-21, Atlanta 19-24, Mihvaukee 17-26, Boston 16-26, New Jer-sey 17-29, Detroit 14-26, Miami 14-28, Philadelphia 12-31, VVashington 11-29. Zahod: Phoenix 34-9, Utah 33-10, Seattle 29-11, San Antonio 26-14, Lakers 26-14, Houston 26-15, Sacramento 24-18, Portland 22-19, Denver 19-23, Dallas 16-25, Golden State 12-28, Minnesota 10-32, Clippers 7-37. Vanja Jogan NOGOMET / EVROPSKI SUPER POKAL KOŠARKA / ČETRTFINALE KOPAČEVEGA POKALA Proti Arsenalu v Londonu Milan igral brez golov Visok poraz tržaškega lllycaffeja v Španiji Caceres zmagal z 22 točkami razlike - Buitt 37 točk Od treh italijanskih ekip le milanski Stefanel v pofilnau Arsenal - Milan 0:0 ARSENAL: Seaman, Dixon, VVinter-burn, Schvvarz, Bould, Adams, Jensen (°d 85. min. Hillier), VVright, Hartson, Selley, Campbell (od 75. min.Merson). MILAN: Rossi, Tassotti, Mal dini, Albertini, Costacurta, Baresi, Donadoni, De-sailly, Simone, SaviCevič (v 90. min. Di Canio), Massaro. Sodnik: Van der Ende (Nizozemska); gledalcev: 38.041. LONDON - Nogometaši Milana so v Londonu v prvi tekmi super pokala igrali brez golov z Arsenalom in si tako priigrali lepo prednost pred povratnim srečanjem, ki bo čez teden dni v Milanu. Milančani so do željenega rezultata prišli brez večjih težav, čeprav so imeli Angleži več od igre, vendar prav izrazitih priložnosti si Angleži niso ustvarili. Razen nekaj močnejših strelov, ki pa so povečini končali čez ali mimo gola, drugih večjih nevarnosti za Rossija ni bilo. Na drugi strani so se Milančani omejili na protinapade, v katerih se je edina prava priložnost ponudila Simoneju v 58. minuti, ko se je po podaji Savičeviča znašel sam pred vrati Seamana, vendar je streljal mimo gola. Pred začetkom srečanja so igralci obeh ekip in gledalci z minuto molka počastili spomin na ubitega Vincenza Spagnola. Začetek je pripadel Milanu, toda srečanje je potekalo med obema kazenskima pro- do in bil še posebej preko izredno hitrega in agilnega VVrighta nekajkrat nevaren. Toda izrazitejših priložnosti za zadetek ni bilo. Se najlepši priložnosti sta zapravila Campbell na eni in SaviCevič na drugi strani. V 9. minuti po kotu z leve strani je namreč žogo sredi kazenskega prostora Milana dobil Campbell, ki pa je iz ugodnega položaja zgrešil praktično celo žogo. Nekaj minut kasneje se je priložnost ponudila Savičevidu, ki pa je po podaji Si-moneja z leve strani streljal mimo gola. Angleži so imeli v prvem delu precej več od igre, toda njihovi poskusi so se zaključevali pred kazenskim prostorom, tako da je moral Rossi samo nekajkrat nekoliko resneje posredovati. Nogometaši Milana so doslej dvakrat osvojili super pokal (leta 1989 in 1990), medtem ko Arsenalu ta podvig doslej Se ni uspel. Dvoboj med Tonyjem Adamsom in Simonejem, v sredini Lee Dixon. Od treh italijanskih ekip se je v polfinale Koračevega pokala uvrstil le milanski Stefanel, ki je tudi v Atenah kot v Milanu premagal atenski Panionios. Tržaški Illy-caffe in bolonjski Filodoro pa sta svojo pot končala v četrtfinalu. Caceres - Illycaffi§ 118:96 CACERES: A. Reyes 2, Rodriguez, Sellers 26, Fer-nandez 8m Brabender 11, Almeida 5, Paraiso 29, San Juan, Soler 13, Brown 24, trener Flores. ILLVCAFFE’ TRST: Gat-toni 9, Sabbia 13, Burtt 37, Tonut 2, Dallamora 1, Budin, Zamberlan 7, Furigo, Thompson 27, Bargna, trener Bernardi. CACERES - Kljub dobri igri obeh Američanov Burita in Thompsona pa se Illycaf-feju ni uspelo uvrstiti v polfinale. Bojazen, da je 11 točk preskromen izkupiček za povratno tekmo v Španiji se je, žal, je bila upravičena. Spanci so doma visoko zmagali in se tudi kvalificirali v nadaljnji del. Panionios - Stefanel 73:82 (31:37) PANIONIOS ATENE: Christodoulou 17, Bosganas 8, Angelou, Karatzas 2, Kiki-lias 2, Mays 30, Tsopis, Bai-ley 11, Kiragoutis 3, Jelič. STEFANEL MILAN: Bo-diroga 24, Gentile 15, Fučka 8, De Pol 23, Sconochini 2, Alberti 2, Pessina 5, Canta-rello 3, Portaluppi, Veneri PM: Panionios 22:30, Stefanel 29:35: PON: Kiragoutis (27), Kristodoulou (37), Angelou (38). ATENE -Z odlično igro Tržačana Sandra De Pola (23 točk, 6:2 pri metu za 2 točki in 11:12 pri prostih metih) je milanskemu Stefa-nelu uspelo ne samo ohraniti 14 točk prednosti s prvega srečanja v Milanu, ampak celo zmagati tudi v Atenah. Grki so zelo dobro pričeli in povedli s 14:5 v 6. min., potem pa so morali priznati premoč gostov, pri katerih je ob De Polu blestel še Dejan Bodiroga, ki si je opomogel po poškodbi in je bil s 24 točkami tudi najboljši strelec srečanja. Sicer pa je vse moštvo trenerja Tanjeviča odlično igralo in tudi zasluženo zmagalo. Filodoro - Alba Berlin 80:80 (42:32) FILODORO BOLOGNA: Esposito 18 (2:2), Pilutti 7 (4:4), Pezzin 2 (2:2), Larama, Djordjevič 29 (8:8), Gay 8 (2:2), Blasi, Frosini 8 (2:7), Damiao 6, Casoli 2 (2:2), trener Scariolo. ALBA BERLIN: Rodi) 82:2), Frreyer 9 (1:2), Ma-chovvski, Alibegovič 19 (3:4), Oztdrk 3 (1:2), Obrado-vič 14 (5:6), Baeck 14 (5:6), Braun, Behnke 12 (6:8), trener Pešič. PM: Filodoro 22:27, Alba 19:29. PON: Esposito (40). TRI TOČKE: Esposito 4, Djordjevič 3, Pilutti 1; Freyer 2, Alibegovič 1, Baeck 1, Obradovič 1, Rodi 1. BOLOGNA - Berlinska Alba je poskrbela za lep podvig in se z neodločenim izidom v Bologni uvrstila v polfinale na račun favoriziranega Filodora, saj je na prvi tekmi v Berlinu zmagala s 77:73. Bolonjčani so po prvem polčasu, ko so vodili z 10 točkami razlike, mislili, da so že obračunali z ekipo izkušenega trenerja Pesiča. Krepko pa so se ušteh. Alibegovič in soigralci so s preudarno in odločno igro v drugem delu tekme taktično povsem nadigrali gostitelje, med katerimi je spet blestel Sasa Djordjevič, ki je tudi dal 29 točk, niso pa uspeli premagati trdoživih košarkarjev nemške ekipe, ki se je tudi povsem zasluženo uvrstila v nadaljnji del tega pokala. OSTALI IZID: Orthez - Istanbul 88:73 (prva tekma 65:72) POLFINALNA PARA: Alba- Orthez in Stefanel -Caceres. KOŠARKA /U. KOLO V OBEH SKUPINAH EVROPSKEGA KLUBSKEGA PRVENSTVA-] Poraz Olimpije v Solunu BucMer in Scavolini danes SOLUN - Košarkarji Smelta Olimpije so pred gostovanjem v Solunu napovedovali četrto zmago v euroclubu, namesto tega pa so proti Paoku doživeli prepričljiv poraz s 85:66 (36:33). Ljubljančani so v prvem polčasu še držali korak z gostitelji, v nadaljevanju pa so popustili in prepričljivo izgubili. Najboljša strelca pri Ljubljančanih sta bila Anthony Reed z 20 in Horvat z 11 točkami. V isti skupini je Panathinaikos po pričakovanju brez težav premagal Benfico in na vrhu s tekmo več dohitel Scavolini. Grki so slavili z 80:60, v njihovih vrstah pa sta bila najboljša Žarko Paspalj z 29 in Stojko Vrankovič s 23 točkami. Pri Portugalcih sta le Concei-sao (11) in Rocha (10) dosegla več kot deset točk. Najpomembnenjše tekme 11. kola v obeh skupinah »euroclu-ba« bodo igrali danes. Derbi kola bo seveda v Tel Avi-vu, kjer bo domači Makabi gostil vodilni Scavolini iz Pesara. Italijansko moštvo pa bo v Izraelu igralo v zelo okrnjeni postavi. Odsoten bo najboljši strelec ekipe Antonello Riva, ki je ostal doma zaradi očetove smrti. Vprašljiv je tudi nastop Federica Pierija, ki bi bil še kako koristen ob odsotnosti Rive. Pieri namreč še ni saniral poškodbe gležnja. Scavolinijev trener Bianchini pa upa, da bo vsem moštvo reagiralo na te težave ter da bo z izjemno požrtvovalno in borbeno igro poskrbelo za podvig. Makabi pa te priložnosti absolutno ne sme zamuditi, če se želi uvrstiti v prvo četverico. Velika športna dvorana v Tel Avivu bo tudi za to tekmo, kot je že običaj za pokalna srečanja, nabito polna in domače moštvo računa prav na pomoč svojih navijačev, da premaga nasprotnika. Zelo zanimivo bo danes tudi v Moskvi, kjer bo domače moštvo CSKA igralo proti Real Madridu, za katerega igra bivši sovjetski reprezentant, košarkarski »car« Ar-vidas Sabonis. Kot za Makabi velja tudi za rusko ekipo, da si do- mačega spodrsljaja danes ne sme privoščiti, kajti v prihodnjem kolu jo čaka težko gostovanje v Pešam, kjer je Scavolini seveda nesporni favorit. Morebitni poraz bi bil za Moskovčane že lahko usoden, še posebej če bo Makabiju uspelo premagati Scavolini. Zelo zapleteno je stanje tudi v B skupini in tudi po današnjem, 11. kolu ni pričakovati velikih sprememb. Bolonjski Buckler, ki je v prejšnjem kolu zamudil veliko priložnost, da bi doma obračunal z zagrebško Cibono, bo danes gostoval v Barceloni, ki ima enako število točk kot bolonjska ekipa (12). Na dre višnjem srečanju so v rahli prednosti domači košarkarji, toda Buccijevo moštvo bi lahko poskrbelo za podvig. Grški 01ympiakos, ki vodi v skupini B, je favorit na dre višnjem gostovanju v Nemčiji proti Leverkusnu, zelo izenačeno pa utegne biti v Istanbulu, kjer bo domači Efes Pislen igral proti francoskemu Limogesu. Stanje v skupini A IZIDI 11. KOLA: Paok -Smelt Olimpija 85:66, Panathinaikos - Benfica 80:60 VRSTNI RED: Scavolini in Panathinaikos 16, Real 14, CSKA in Maccabi 10, Paok 8, Smelt Olimpija 6, Benfica 4. DANES: Maccabi - Scavolini, CSKA - Real PRIHODNJE KOLO (8. in 9. 2.): Smelt Olimpija - Maccabi, Paok - Panathinaikos, Scavolini - CSKA, Benfica - Real Madrid. Stanje v skupini B VRSTNI RED: 01ym-piakos in Efes Pilsen 14, Buckler, Limoges in Barcelona 12, Gibona, Leverkusen 8, Badalona 0. DANES: Badalona - Gibona Barcelona - Buckler, Leverkusen - 01ym-piakos, Efes Pilsen - Limoges. PRIHODNJE KOLO (9. 2.): Gibona - Barcelona, Badaloba - Leverkusen, Buckler - Efes Pilsen, 01ympiakos - Limoges. Dejan Bodiroga (z žogo) je bil najboljši strelec Stefanela (AP) i >: : NOVICE Figo podpisal za Parmo LIZBONA - Nogometaš Sportinga iz Lizbone Luis Figo je včeraj v portugalski prestolnici, ob prisotnosti menedžerja Parme Giambattista Pastorella, podpisal triletno pogodbo s Parmo. Figo je tudi pojasnil, da je edina veljavna pogodba ta, ki jo je podpisal s Parmo, in da pogodba, ki jo je podpisal z Juventusom lani, ni veljavna. Predsednik Sportinga Jose Sousa Cintra, ki je odstopil Ju-ventusu tega nogometaša za vsoto 6 milijard lir, je bil včeraj v veliki zadregi. Namignil je celo, da bi Figo še naprej igral za Sporting. Nakar je dodal: »Sicer je to problem Figa, Parme in Juventusa.« V A ligi izključenih devet nogometašev MILAN - Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v A figi izključila za eno kolo 9 nogometašev, ki so: Moriero in Petruzzi (Roma), Ram-baudi (Lazio), Baiano (Fiorentina), Bonetti (Brescia), Di Biagio in F. Mancini (Foggia) ter Di Livio (Juventus). V B ligi je bil kar za tri kola izključen Aloisi (Cese-na). Prepoved igranja za eno kolo pa so dobiti: Tan-corra (Ancona), Accardi in Bortoluzzi (Venezia), Boselti in Vecchiola (Atalanta), Gelsi, Ferazzoti in Nobile (Pescara), Taccola, Pisciotta, Fiorin in Petra-chi (Palermo), Brioschi, Suppa in Di Cintio (Piacenza), Marcato (Ascoli), Simonetta (CLucchese), D’ Angelo (Chievo Verona), De Paola in Zimico (Cosenza), Richetti (Salemiatana). V četrtek, 9. t.m. deželni derbi Brescia lat Gorica - Libertas Udine BOLOGNA - Tekme 8. povratnega kola v italijanski košarkarski A2 ligi, ki bi morale biti na sporedu ta konec tedna, so preložiti na prihodnji teden. Deželni derbi med goriškim Brescialatom in videmskim Libertasom bo tako v četrtek, 9.2 ob 20.30 v športni dvorani v Vidmu. Popoln spored tega kola pa je naslednji: sreda, 8.2. ob 20.30: Olitatia Forll - Pati. Pavia, v četrtek, 9.2. ob 20.30: Turboair Fa-briano - San Bendetto Benetke,, Aresium Milan -Francorosso Turin, Polti CantU - Banco Sardegna Sassari, Brescialat Gorica - Libertas Udine; v četrtek, 23.2. ob 20.30: II Menstrello Modena - Teamsy-stem Rimini, Vcoplastic Nepaelj - Juve Caserta: Glede italijanske košarkarske Al lige pa bo 12.2. na sporedu 10. povratno kolo, ki je bivše 11. kolo; 11. kolo, ki je bivše 12., bo na sporedu 19.2. itd. Kar 40 držav na Trofeji Topolino TRENTO - Na že tradicionalnem, 34. smučarskem tekmovanju za Trofejo Topolino, ki bo na sporedu 10. in 11. t.m. na progah Bondoneja, bo letos nastopilo kar 40 držav in prvič predstavniki z vseh petih celin. V petek, 10. t.m. bo na sporedu slalom za naraščajnike in veleslalom za dečke, dan pozneje pa veleslalom za naraščajnike in slalom za dečke. Kot je znano, so na »Trofeji Topolino«, ki je pravo svetovno prvenstvo za najmlajše, zmagati smučarji kot Tomba, Girardelli, Košir, Compagnonijeva, Hrovatova in drugi, ki so nato postati pravi akterji belega cirkusa. ŠD POLET / 27. REDNI OBČNI ZBOR SMUČANJE / V SAPPAD1 IN NA ZONCOLANU M. Kokorovec: Pozornost objektom in družabnosti »Zgraditi večnamenski športni objekt, ki bi bil na voljo vsem društvom« - Pestro in uspešno delovanje vseh sekcij Na tekmi za meščane zete uspešen nastop Roberta Renčijo (Devin) Na Zoncolanu tekmovali mlajši S ponedeljkovega občnega zbora ŠD Polet. (Foto KROMA) SD Polet se naglih korakov približuje 30-letnici svojega obstoja. V ponedeljek je bil namreč na Opčinah v Prosvetnem domu 27. redni občni zbor, ki se ga je udeležilo kar zadostno število elanov, Čeprav bi, glede pomembnosti in tradicije openskega kolektiva, vseeno pričakovati večji obisk. V svojem uvodnem poročilu se je predsednik društva Marino Kokorovec najprej dotaknil članstva, M je preseglo že število 600, kar je seveda lep uspeh in kaže, da je dejavnost tega kluba dokaj plodna in razvejana. »Društvo je preseglo mejo, ki je vezana na delovanje na krajevni ravni in je sedaj pred novimi odgovornostmi, saj spada med najbolj množična slovenska društva, poleg tega pa deluje na dovolj ogroženem območju v okviru tržaške občine,« je naglasil Kokorovec. In dodal, da bo ena izmed glavnih skrbi odbora obveščanje elanov o društvenem delovanju. Večji del svojega posega je predsednik namenil objektom, s katerimi razpolaga Polet. Ti so kar številni, so pa razpršeni na območju Opčin, kar seveda ne olajšuje upravljalnja in nadzorovanja. Za dvorišče Prosvetnega doma, na katrerem se v spomla- danskih in poletnih mesecih odvijajo treningi in tekme, prirejajo kampi, je prevzela skrb košarkarska sekcija. Najemnina pa je zelo visoka in da bi krili stroške, je potrebno pomisliti na večje izkoriščanje dvorišča s prireditvami in drugimi pobudami. Glede kotalkališča na Pikelcu, M je zgrajeno na ju-sarskem zemljišču, je Kokorovec dejal, da »Nas je neprijetno presenetila vest, da namerava jusarski odbor pogodbi ravzeljaviti, da bi lahko neposredno sam upravljal zemljišče.« Predsednik pa je nato pristavil: »Moje mnenje je, da bi se morali dogovoriti v okviru naših slovenskih društev in tu na Opčinah, ki so centralne za območje celotnega tržaškega Krasa, zgraditi primeren večnamenski objekt, ki bi služil vsem, posebej Ce upoštevamo, da vsa naša društva razpolagajo s svojimi kombiji za prevoz tekmovalcev.« Dejal je še, da bi bilo možno tak objekt tudi primemo upravljati. Seveda tak projekt zahteva pomoč tudi drugih društev in ne samo openskega, saj bi bil na razpolago vsem. Kokorovec se je nato dotaknil vprašanja družabnosti, ki je bila nekdaj zelo NOVICE Minibasket - Turnir Obersnel SGT - Bor 61:12 BOR: Rebula 0 (0:2), Furlani 10 (0:2), Kemperle, Ijj Novak, Ferluga 2, UdoviC; vaditelj M. Jogan M. Ze v prvem kolu turnirja Obersnel so Borovi mi-nikošarkarji igrali proti nedvomno najboljši ekipi turnirja in po pričakovanju izgubili. Poleg tega so naši nastopili še v močno okrnjeni postavi, tako da je bilo ime zmagovalca znano že pred koncem tekme same. Kljub visokemu porazu zaslužijo pohvalo vsi naši minikošarkarji za borbeno igro. (Mat) Nogomet-CSI Najmlajši cicibani Breg Grmada - Domio 3:2 (1:0, 3:1) Strelci za Breg: Klun, Lovrečič in Mihelčič. BREG GRMADA: Facco, Sancin, Slavec, Mihelčič, Lovrečič, Cheber, Klub, Ghezzo, Di Donato, |j Czervvenka, Merlak, Bandi. Na blatnem terenu so mladi Brežani s težavo osvojili obe točki. V prvih dveh tretjinah so biti si- til, cer domačini boljši in poleg treh zadetkov je Klun zadel tudi vratnico. V zadnji tretjini pa je trener Lovrečič opravil pet zamenjav, tako da so vsi dobiti j priložnost za igranje in nasprotnik je to izkoristil ter zmanjšal zaostanek. Na srečo pa so plavi ohraniti vodstvo do konca in si tako priborih novo zmago. (E.B.) Turnir cicibanov v Romansu V 3. kolu dvoranskega turnirja v malem nogometu, na katerem nastopa 16 ekip, je doberdbobske Mladosti igrala neodločeno brez gola, medtem ko je Standreška Juventina izgubila. IZIDI: Pro Romans - Pro Fiumicello 1:1, Ludnico -Mossa 5:3, Piedimonte - Mladost 0:0, Manzanese -Cormonese 10:0, Muscoli Palmanova - Isontina 6: 1, Aquileia - Itala San Marco 6:3, Ronchi Pro Gori-zia 2:1, Staranzano - Juventina 7:0. pomembna vez med Člani in društvom. Prav družabnosti bo treba posvetiti veliko pozornost in spet prirediti izlete, piknike ter tako privabiti v svojo sredo Cimveč elanov. Predsednik je sklenil svoj govor, s tem da se je zahvalil vsem, ki so na katerokoli način pomagali društvu, in predal besedo načelnikom raznih sekcij. Poročilo za košarkarsko sekcijo je podal Andrej Vremec, ki je tudi najzaslužnejši za košarkarski pogon pri Poletu. Sekcija šteje ta čas 94 košarkarjev, od katerih jih 42 nastopa pri Poletu, 42 pri Ja-dranovih mladinskih ekipah, ostati pa pri Bregu, Ciciboni, Kontovelu in Sokolu. Dokaj pestra je bila dejavnost mi-nikošarkarjev, ki so se udeležili številnih turnirjev po Italiji, še posebno uspešen pa je bil kamp, ki ga je Polet priredil ob sodelovanju z Jadrana in katerega se je udeležilo kar 129 tečajnikov. O dejavnosti kotalkarske sekcije, ki je bila tudi v prejšnji sezoni izredno pestra in razvejana, je poročal Moj-mir Kokorovec, ki je dejal, da odsek šteje več kot 50 elanov, od katerih je velika večina začetnikov. Spremenil se je tudi trenerski kader: Petra Brlecu, Mojmira Kokorovcu in Morani Sossi-Simonettig se je pridružila Nicoletta Sos-si, ki je veliko pripomogla pri treniranju začetnikov in mlajših kotalkarjev. Poleg uspešne tekmovalne dejavnosti je sekcija priredila revijo v Prosvetnem domu na Opčinah in na Tartinijevem trgu v Piranu. Samo Kokorovec je v poročilu sekcije hokeja na kotalkah dejal, da ekipa, ki šteje 18 igralcev, nastopa v C ligi. Sodelovala je na vseh turnirjih Alpe-Jadran in zelo pomembno je, da se je po treh letih truda končno uresničila zamisel o ustanovitvi ekipe dečkov letnika 1988. til leto, ki je ravnokar minilo, je bilo tudi za balinar- Obvestila ZDRUŽENJE SLOVENSKIH ŠPORTNIH DRUŠTEV V ITALIJI sklicuje v petek, 10. februarja 1995, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju 24. DEŽELNI REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: 1. otvoritev občnega zbora; 2. izvolitev organov občnega zbora; 3. sprejetje nove Članice; 4. poročila; 5. pozdravi in razprava; 6. razno. Občni zbor bo v Domu Andreja Budala, Standrež, ul. Mon-tello 9. SZ JADRAN obvešCa, da zaradi prekinitve vseh prvenstev odpade avtobusni izlet v soboto v Cittadello ob prvenstveni tekmi Pio X Cittadella - Jadran TKB. sko sekcijo polno uspehov, je v svojem poročilu poudaril načelnik odseka Aleksij Gulič. Poletovcem se je le za las izmuznila uvrstitev v B kategorijo. Openski balinarji so nastopili na raznih turnirjih in prireditvah v deželi in Sloveniji, pa tudi dejavnost balinarskega krožka je bila zelo pestra. Pozdrave občnemu zboru je prinesel Ivan Peterlin, kot predstavnik ZSSDI, ki je dejal, da sodi Polet med naše najpomembnejša športna društva, saj ima bogato tradicijo in da velja vsekakor podpreti pobude, ki jih je v svojem poročilu iznesel predsednik. Pozdrave OZ so prinesti še Andrej Vremec, v zastopstvu SZ Jadran, Viktor ŠosiC za SK Tabor in Marica Dolenc za openski Cerkveni zbor. Brzojavko s Čestitkami pa je poslala Majda Danev, predstavnica pevskega zbora Vesela pomlad, (bi) V soboto je bil v Sap-padi veleslalom za meščane B kategorije, na katerem so se naši smučarji precej dobro odrezali. Tekma je bila na progi Monte Sierra, kjer je bilo postavljenih 45 vratc. Zmagal je Stefane Romanelli (Cai Monte Lussari) s časom 76.31. Odlično 8. mesto med 168 tekmovalci je dosegel smuCar Devina Robert Renčelj s Časom 79.75. Renčelj se je na tekmah že večkrat izkazal, pa čeprav poleti ne trenira. S časom 84.77 je bil Kristjan Volpi (Br-dina) 50. Njegov klubski tovariš Peter Ferluga je bil s Časom 88.29 70., čas 88.90 pa je prinesel Devanu Sossiju (Devin) 75. mesto. Alex Prašelj (Mladina) je bil s Časom 90.27 87., medtem ko je Stojan Sossi (Devin) s Časom 96.40 pristal na 141. mestu. Tudi v ponedeljek so bili naši smučarji zaposleni. Pionirji so se pomerili v veleslalomu (moral bib biti na sproedu že pred Časom) na Zoncolanu. Zaradi ledu in pomanjkanja snega je bila tekma bolj podobna superveleslalomu, tako da je precej tekmovalcev, ki niso vajeni hitrosti, moralo odstopiti. Nastop naših smučarjev lahko ocenimo kot soliden, čeprav ni nihče blestel, kar zopet dokazuje, da so naši boljši v slalomu. (E.M.) PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET Zimovanje SPD Gorica na Pohorju v PD Glažuta Po več kakor dvajsetih letih so pri planinskem društvu v Gorici, v okviru smučarskega odseka, spet prirediti zimovanje. Potekalo je od 27. do 30. decembra na Pohorju, udeležilo pa se ga je 46 članov društva. VeCina je bila seveda mladih, saj je bilo tridnevno bivanje in smučanje prirejeno predvsem za njih. Ob splošnem pomanjkanju snega je bilo Pohorje konec decembra prav dobro zasneženo in je bila izbira planinskega doma Glažute s tega vidika posrečena. Snega je bilo, posebej ob prihodu, dovolj in preveč, kar so s pešačenjem preverili udeleženci zimovanja, ki so obtičati v snegu približno poldrugi kilometer od planinskega doma. Sicer pa je dogajanje v domu naslednje dni odtehtalo začetno nevšečnost. K dobremu razpoloženju je pripomogel obisk čarodeja, ki je otroke in odrasle prijetno zabaval, ostal pa nemočen v odnosu do narave. Oskrbnik pa je poskrbel za predstavitev Pohorja in različnih možnosti zdrave rekreacije. Ker si je zimovanje težko zamisliti brez smučanja in tečaja smučanja, je Marta Vižintinova, ki je pobudo odlično organizirala in ob pomoči Mirka Radnje speljala do konca, poskrbela tudi za tečaj smučanja. Glede smuke lahko zapišemo, da so se udeleženci nasmuCali, čeprav je bil sneg precej južen, poskusili pa so tudi nočno smuko in si ogledali tudi znano Areno, prizorišče, kjer se odvijajo tekme za Zlato lisico. Ob toliki udeležbi je bilo seveda tudi nekaj težavic, vendar je zadeva v glavnem dobro uspela in pri društvu že raz- mišljajo, da bi zimovanje spet priredili in bivanje podaljšali še za nekaj dni. (Na sliki : mladi udeleženci komaj Čakajo na večerjo v jedilnici doma na Glažuti). Četrtkovo predavanje SPDT Pred nedavnim se je na domačem knjižnem trgu pojavilo nekaj del s planinsko tematiko, oziroma takih, ki so s planinstvom na Tržaškem tesno povezane. Slovensko planinsko društvo Trst žeti zato proslaviti dan slovenske kulture s predstavitvijo dveh novitet in dveh prevodov slovenskih del v italijanščino. Predstavilo bo najnovejšo knjigo slovenskega planinca dr. Rafka Dolharja od Trente do Zajzere, v kateri avtor govori o velikem alpinistu in humanistu Jutiusu Kugyju. Drago izvirno delo Pod svinčenim nebom je posvečeno narodnemu in kulturnemu delavcu Zorku Jelinčiču, ki je bil tudi pobudnik za povojno obnovitev Slovenskega planinskega društva v Trstu in njegov dolgoletni predsednik. Predstavilo bo nadalje italijanski prevod knjige Iz mojega življenja (Dalla mia vita) dr. Hemika Tume, slovenskega politika in publicista, ki pa je bil tudi začetnik modernega alpinizma ter prevod knjige Pod zvezdnatim nebom (Le notti stellate) Dušana Jelinčiča. O svojih delih bosta spregovorila avtorja dr. Rafko Dolhar in dr. Dušan Jelinčič ter prevajalec Tumovega dela prof. Marjan Vončina. Uvodno misel bo podala prof. Nada Pertot. Predstavitev bo v Četrtek, 9. februarja v Gregorčičevi dvorani, ul. Sv. Frančiška 20, z začetkom ob 20.30. Rezultati Dečki: 1. Massimo Lazzaro (GS 2002) 60.05, 18. Matej Crismancich (Devin) 66.92, 24. Erik Piccini (Brdina) 72.07, 26. Claudio Mirceta (Mladina) 75.51, 27. Marko Sadlovvski (Mladina) 88.86, 29. Giorgio Pitacco (Brdina) 101.25. Deklice: 1. Alexia Fi-lippin (Maniago) 62.18. 14. Nika Furlani (Devin) 72.96,15. Ingrid Bianchi (Brdina) 74.79. Naraščajniki: 1. Jessi-ca Assandri (Lussari) 57.72, 14. Karin Mezgec (Brdina) 75.35,15. Fjona Mezgec (Brdina) 75.64. Naraščajniki: 1. Giuseppe Tesolin (AS A Mord) 57.27, 27. Stefano Maizan (Devin) 78.37. Odbojka: deželne lige že čez leden dni Ker v soboto in nedeljo po sklepu Conija po uboju v Genovi ne bo ni kakršnih športnih dogodkov na vseh ravneh, so posamezne zveze morale spremeniti tudi koledar tekmovanj. Kar zadeva odbojkarska ligaška tekmovanja, v katerih nastopajo tudi zamejske ekipe, je odbojkarska zveza sklenila, da bodo v državnih ligah Bi, B2 in Gl kolo, ki bi moralo biti na sporedu to soboto (4. 2. 1995) odigrali med velikonočnimi prazniki, 15. aprila, na igriščih ekip, ki bi bile domačini tudi v soboto. V deželnih prvenstvih (C2 in D) pa bo sobotno kolo na sporedu že prihodnjo soboto, 11. februarja, ob isti uri in v istih telovadnicah, kot je bilo predvideno to soboto. Tako prihodnjo soboto odpade predvideni prvenstveni predah, prvenstva pa se bodo nato nadaljevala po že prej znanem razporedu. Glede pokrajinskih in mladinskih prvenstev pa morajo pokrajinske zveze ustrezne sklepe Se sprejeti, oziroma se morajo društva dogovoriti in seznaniti pokrajinsko zvezo, kdaj bodo odigrali odpadle tekme. Ur a ga italijanska država! Po naših podatkih je tvoja sposobnost komuniciranja z državljani štirikrat manjša kot v Angliji Obstaja zakon, ki dežele, pokrajine in občine obvezuje, da objavljajo svoje bilance, da bi tako zagotovili -pravi zakon - največjo razumljivost in jasnost rezultatov upravljanja. Na žalost zakon redko izvajajo in to, poleg tega da ne daje najboljše slike o državi, ustvarja nezadovoljstvo med državljani in razkol med njimi in državo. Leta 1993 so javne uprave v Angliji v obveščanje investirale več kot 200 milijard lir; v Italiji je Država porabila nekaj več kot 60 milijard. Časopisi so najbolj učinkovito in takojšnje informacijsko sredstvo, ki javnim ustanovam omogoča, da jih ljudje boljše spoznajo Oglas je objavila Zveza italijanskih časopisnih založnikov FIE G Četrtek, 2. februarja 1995 ZANIMIVOSTI, ZA RAZVEDRILO z Horoskop zapisal B.R.K. A OVEN 21.3. - 20.4.: Obiskal vas bo nekdo, ki ste ga že skoraj pozabili. Med obujanjem spominov se boste vnovič ogreli za vajin nekdanji skupni projekt. Zdaj je čas, da ga uresničita. BIK 21.4-20.5.: V ljubezensko gnezdece boste vnesli nekaj občutnih novosti. Obžalovali boste, da se niste potrudili že prej, ampak nikar ne skrbite; pozno Se ni prepozno. DVOJČKA 21. 5.-21. 6.: Vzvišen trenutek si boste zaželeli razvleči v večnost, ampak bolj ko se boste trudili, bolj bo izginjal v nič. Sreča je vendar darilo, ne pa nagrada za trud. RAK 22. 6. - 22. 7.: Spremenili boste pristop do osebe, ki ste ji storili marsikatero krivico. Vajin odnos bo prijetnesi, v delovno vzdušje se bo naselil občutek prijateljske vzajemnosti. DEV 23. 7. - 23. 8.: Pritoževali se boste zaradi slabih delovnih razmer in še slabših delovnih odnosov. Začnite pri sebi, pa vas bodo radi posnemali, pritožbe pa bodo postale odveč. DEVICA 24 8. - 22. 9.: Končno boste naleteli na sijajno priložnost za želeno spremembo na delovnem področju. V ljubezenskem gnezdecu se boste za zdaj zadovoljili z zamenjavo rjuh. TEHTNICA 23. 9. - 22. 10.: Pretiravali boste s prijaznostjo, zato se vas bodo sramežljivi izogibali, priliznjenci vas bodo obletavali kot muhe, drugi pa vas bodo zrli skozi očala sumničavosti. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: Bližnji se ne bo navdušil nad vašim predlogom za sodelovanje, kajti zdelo se mu bo, da ga hočete privezati na deblo svojih interesov. Jej, kako se moti! STRELEC 23.11.-21.12.: Odrekli se boste divji vožnji in si ogledali stvari v njihovi pravi luči Ker se vam bodo zdele presenetljivo lepe, ne boste nikoli več kršili pravil življenja. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: V bojazni pred neuspehom boste pripravljeni storiti marsikaj, tudi tisto, zaradi česar bi se vam sicer ježili lasje. Ampak ježkova frizura je vendar zelo modema! VODNAR 21.1.-19.2.: Odločili se boste, da iz svojega življenja izločite vse nesmisle, za začetek tiste, M jih počenjate namenoma. Vaš zadnji nesmisel bo spraševanje po smislu. RIBI 20. 2 - 20. 3,: Naposled boste trtih ob zid in si prislužiti simpatično buško. Nikar je ne uporabljajte kot rog za mšenje; njen namen je izključno v tem, da vas strezni KRIŽANKA Katera pot je prava? Vodoravno: 1. četverokotnik z enakimi stranicami in enakimi koti, 8. grelna naprava iz reber, 10. zališče, 11. poudarjanje pozitivnih lastnosti česa, 12. pokrit prostor za shranjevanje vozov in kmečkega orodja, 14. rastlina s pernatimi listi in cveti v kobulih, 15. sol ali ester oljne kisline, 17. pregovor, 18. ozek pas blaga, 20. grška Črka, 21. kemijski znak za americij, 23. ime ameriške jazzovske pevke Fitzgerald, 25. starorimski naravoslovec (Tit Lukrecij), 27. Kristus, 30. dir, kas (narečno, iz Grk brat), 32. nerazločno napisana Črka, čačka, 33. angleška pisateljica (George, »Mlin na reki Floss«), 35. kos sukanca, 36. dansko mesto na Zelandiji s kraljevo rezidenco, 38. mesto, kjer je žival v trenutku, ko jo zadete krogla. Navpično: 1. potomec Spancev v Latinski Ameriki, 2. fevdalni hlapec, ki nadzoruje tlačane, 3. začetnici tenorista Dermote, 4. iz pljuč iztisnjeni zrak, 5. prepir, pretep, 6. najsvetlejša zvezda v ozvezdju Orla, 7. nemški ekspresionistični dramatik (Ernst, »Hinkemann«), 9. ime opernega tenorista Koritnika, 10. nasprotje dobrega, 13. pritok Rena v Švici, 16. že umili ruski šahovski velemojster (Miha-il), 19. sodobni slovenski pesnik in dramatik (Milan, »Polka»), 21. igralec, 22. ime ameriškega igralca Branda, 24. ljudstvo sudanskih Črncev v osrednji Afriki, 26. ime nekdanje ruske smučarske tekačice Smetanine, 28. ime židovskega religioznega misleca Acoste, 29. čebelja tvorba v panju, 31. šport trdih pesti, 34. rimski cesar, ki je leta 70 razdejal Jeruzalem, 37. zaCetnici igralca Rozmana. (S.B.) 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 S 11 12 13 • 14 15 16 • 17 18 19 • 20 21 22 • 23 24 25 26 • 27 28 29 30 31 • 32 33 34 • 35 36 37 38 •pusuu ‘apiPfSO^ ‘}TU ‘10 -Tja ‘uiB9 ‘qmi ‘snzaf iu^ ‘upg ‘inv ‘oj ‘5[bji ‘qai ‘}uap ‘[{TO ‘udo{ ‘BUBiq ‘{9Z ‘JOlBipUJ ‘ieipBA5[ :OUABJOpOA Aajisaa ŠAH d e f g h a b c Lautier - Korčnoj / Ol.Moskva 1994 Beli je ponudil zamenjavo skakača na polju e3, da bi tako onemogočil delovanje Črnega lovca na diagonali a7 - gl. Pri tem je beli pozabil na druge slabosti, ki jih ima v poziciji. Stari lisjak - velemojster KorCnoj, ki je na potezi, to lepo izkoristi in z lepim manevrom doseže dobljeno pozicijo.Poglejmo ta zanimiv razplet partije! Rešitev naloge Velemojster KorCnoj je mlademu francoskemu velemojstru očital pravo lekcijo kombinatorike, saj je s potezo l...Sf2:l načel belo pozicijo, ki se je porušila kot hiša s kart! 2.e5 / Po 2.Kf2: Df6+ 31f3 Dc3: z napadom na obe trdnjavi./ 2...b5! 3.Da5 Sg4 4.Khl Se5 5.La3 La3: 6.Da3: c6 7.Sf5 Lf5: 8.Te5: Le6 9.Dc5 Tc8 lO.Tael Dd7 ll.TgdfB 12.Th5 Lg4 13.Th4 Tfe8 14.Te8: Te8: 15.h3 Ddl+ 16.Kh2 Lf3 in beli se je vdal! (S. K.) SLOVENSKA DEDIŠČINA Na gradu Kravjeku so bili doma baroni Rauberji V bližini Muljave stojijo danes le še skromne razvaline Grad Kravjek na skalnatem grebenu nad zaselkom Roje pri Muljavi je bil najprej spanheimski fevd, upravljali pa so ga vitezi de VVeinekke. Leta 1203 je v zgodovinskih virih omenjen vitez Stef-fen, zadnji kravješki gospod Friderik pa leta 1267. Grad je prvič omenjen leta 1243 kot častnim VVeinek. Na Kravjeku so bili kaštelani tudi vitezi Jeterbenški in Galli, leta 1298 pa ga je koroški vojvoda Oton Habsburški podelil v fevd svojemu notarju Henriku Lavanu. Zatem so ga kot deželnoknežji fevdniki in oskrbniki upravljali razni plemiči, leta 1433 pa so ga v fevd od celjskih grofov prejeli znameniti vitezi Rauberji. Vitezi Ravbarji (Raube- rji) so bili kranjska plemiška rodbina, pobaronjeni v 16. stoletju, na Kranjskem pa so izumrli v 19. stoletju. Ravbarji so se odlikovali kot pogumni vojščaki in vojskovodje. Najznamenitejši iz te rodbine pa je prav gotovo baron Adam Ravbar, go- spodar na Kravjeku in Krumperku, ki je kot konjeniški glavar kranjskih težkih strelcev v bitki pri Sisku 22. junija 1593 veliko pripomogel k zmagi nad Turki, ki jih je vodil Hasan paša PredojeviC. Grad naj bi bil poškodovan v vojni med Celja- ni in Habsburžani, a so ga Rauberji obnovili in nato večkrat prezidali. Zadolženi Rauberji so konec 17. stoletja prodali tretjino gospoščine župniku na Krki Jakobu Bartolomeju Krašmanu, sredi 18. stoletja pa je bil Kravjek sekve-striran. Grad in gospoščino je leta 1764 na dražbi kupil Gregor Fedran pl. Foedransberg, poštni mojster v Malem Hudem pri Stični, leta 1861 Kristijan Ott iz Laubacha na Hes-senskem, leta 1880 pa trgovec Franc Fortuna iz Ljubljane. V ohranjenih skromnih razvalinah je le težko prepoznati nekdaj mogočno in slikovito grajsko poslopje, ki ga je JurCiC preimenoval v grad Slemenice. Janez Vajkard Valvasor je upodobil Kravjek v svoji Valvasorjeva upodobitev gradu Kravjek Topografiji kar dvakrat. Sodec po teh upodobitvah je bilo prvotnemu romanskemu stolpu (berg-friedu) in mogočnemu dvonadstropnemu palaciju v renesančni dobi prizidanih vec enako visokih traktov, mogočen vhodni stolp z mostovžem (prvotni vhod v Kravjek je bil zavarovan z obzidjem in dvema okroglima obrambnima stolpoma), tako da je grad imel zelo razgiban tloris. Ivan Jakič LABIRINT Emnja Ime in priimek:----------- Telefon in naslov:-------- Glasbena želja:. Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA LJUBLJANA Slovenska prestolnica ima bogato zgodovino p> Hiter gospodarski razvoj v 19. stoletju - Pn/e mestne zelenice Ljubljana je bila v drugi polovici 18. stoletja znana hidi po znanstvenikih, po zgodovinarjih Janezu Ludviku Schonlebnu, Janezu Vajkardu Valvasorju in Gregorju Dolničarju ter po piscu Medicinskih knjig idarku Grbcu. Baročno podobo je Ljubljana ohranila nekako do vladarskega kongresa leta 1821, smrtni udarec pa ji je zadal Sele potres leta 1895. Narodno prebujanje Ljubljane V 17. stoletju je v Ljubljani velik del izobražencev uporabljal italijanščino, poleg katere je za uradni jezik oblasti veljala še nemščina. Slovenščina je bila po zatonu protestantizma spet zapostavljena; imela je status manjvre- dnega jezika širših plasti družbe. Konec 18. stoletja je prišlo do za Ljubljano izredno velike spremembe. Ker je takrat že povsem minila turška nevarnost in ker zaradi novih tehnik bojevanja obzidje ni imelo več nekdanjega obrambnega pomena, je dal magistrat porušiti večji del mestnega obzidja in vrat ter s tem odprl pot razvoju predmestij, ki so se začela postopoma priključevati mestu. V letih 1809 do 1813 je bila Ljubljana sedež guvernerja francoskih ilirskih provinc. Francoska okupacija je mestu prinesla številne napredne spremembe na skoraj vseh področjih. Predvsem je vredno omeniti njihovo jezikovno politiko, ki je temeljila na spoznanju, da je učenje materinega jezika potrebno. Izvajanje te naloge je bilo zaupano velikemu slovenskemu rodoljubu in pesniku Valentinu Vodniku. V 19. stoletju je mesto zajel hiter gospodarski razvoj, tako da se je število prebivalcev od začetka stoletja pa do leta 1846 povečalo z deset na osemnajst tisoč. Mesto je imelo videz majhnega, deželnoupravnega, trgovskega in kulturnega središča, katerega mestni očetje na magistratu so skrbno bedeli nad prijetnim videzom mestnih cerkva, javnih zgradb, meščanskih dvorcev in hiš. Mesto je začelo skrbeti tudi za čistočo, v središču je imelo negovane zelenice in celo parke. Sredi stoletja je bilo dokončno konec fevdalnega reda, v kulturnem razvoju pa je nastopila romantika. To je bil za Ljubljančane izredno pomemben čas, saj se je naglo povečalo protislovje med dejanskim osrednjim pomenom Ljubljane in njeno skromno upravno vlogo v okostenelem avstrijskem birokratskem sistemu. To obdobje je dalo naj večjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna, ki je s svojim pesniškim delom dokazal, da je slovenski jezik lahko povsem enakovreden drugim evropskim jezikom. V svojih pesmih je zgoščeno izrazil slovenski nacionalni program in napovedal osvoboditev. Vera Senica (Se nadaljuje) /ju EH ZA SMEH\ Judovs ke šale Za moralna vprašanja občutljiv Jud očita rabinu:»Rabin, malo bolj boste morali popaziti na svoje učence v verski Soh. Videl sem tih, kako se sprehajajo z dekleti po poljih.« Rabin:»In kaj potem? To počnejo tudi drugi fantje.« Jud: »Drugi fantje, dragi rabin, ne študirajo svetih spisov!« Rabin pa nazaj:»Tako torej, zdaj bi radi mojim učencem očitah, da študirajo svete spise!« M M M ® © © V soboto, H je judovski pražnji dan, gre rabin mimo trgovinice. In groza vseh groz - trgovina je odprta. Rabin komentira:»Kakšna groza! Le zakaj ima odprto trgovino? Saj danes tako ah tako ne more ničesar prodati!« & as & V revni občini obišče rabina po vsem mestu znan že-par:»Rabin, rad bi imel vas blagoslov.« »Ti capin,« se rabin ujezi nanj, »zdaj bi rad od mene še to, da ti zaželim uspeha v tvojem umazanem poklicu.« Tat pa nazaj:»Rabin, za vaš blagoslov sem vam voljan plačati petdeset guldnov.« Zavrniti takšno vsoto bi bilo prehudo. Rabin nekaj časa razmišlja, potem pa tatu blagoslovi:»Ce bog sklene, naj bo nekomu usojeno, da ga okradejo - potem naj naredi tako, da se bo to zgodilo s tvojo roko.« GENIJI V ŠOLSKIH KLOPEH Carl von Ossietzky (1889-1938) Toda od hamburških oblasti Carl von Ossietzky spočetka še odgovora ni dobil. Sele ko se je v zadevo vključil njegov mecen m jek drugi prošnji Ossietzkega priložil svoje osebno priporoclilo, se je oblast odzvala. Ossietzky je moral opraviti sprejemni izpit, ki so ga ocenih kot zadostnega, »skoraj dobrega«, in tako so ga lahko vnesti v spisek čakajočih na službo »pomožnega posarja« - napaka je bila takorekoč službena. Kmalu nato je postal začasno nameščeni pomožni pisar in so ga s stiskom roke opozoriti na vestno opravljanje vseh službenih zadev, ki naj bi bile prenesene nanj, ter na zaupno obravnavanje vseh službenih zadev, ki bi lahko postale predmet njegove vednosti. Vendar pa je moral Ossietzky kmalu spoznati, da pred njim ni velike prihodnosti. Priporočili so mu namreč, naj ponovno poskuša opraviti malo maturo. Za to, da bi se lahko pripravil na ta priporočeni izpit, si je izprosil pet mesecev službenega dopusta. Izpita pa le ni opravil. Nekaj let kasneje se je Carl von Ossietzky poslovil od državne službe. Postal je publicist, kot publicist pa se je postavil po robu nacistom. Postal je tudi goreč pacifist in je delal za Nemško mirovno društvo. Postal je časnikar v Berliner Volkszeitung, nato pa v časopisu Das Tagebuch. Od leta 1926 do leta 1933 je bil glavni urednik časopisa Die VVeltbiihne in se je odlikoval s svojimi protinacističnimi in mirovniškimi prispevki. Leta 1936 so ga nacisti zaprli v koncentracijsko taborišče in ko je bil zaprt, je dobil Nobelovo nagrado za mir za leto 1935. Čeprav so nacistične oblasti hudo pritiskale nanj, se ji ni odrekel. Dve leti kasneje je zaradi posledic trpljenja, preslanega v koncentracijskem taborišču, umrl. Se nadaljuje w» MARINA FURLAN 16 Amitsar ■ središče sikhovstva w Prostor je razdeljen na tri dele: ograjeni predel za počitek in daljšo molitev, prehodni del za mimoidoče vernike in priložnostne obiskovalce ter predel, v katerem se lahko giblje le »duhovnik«, ki pred kipi prižiga kadila, recitira svete spise ter obiskovalcem razlaga simboliko upodobitev. Seveda v templju ne more manjkati Krišna, ki je na stenski poslikavi prikazan s svojo večno spremljevalko flavto, medtem ko se ob njegovi tridimenzionalni podobi nahaja še soproga Radha. Sprehodimo se po ozki »obali«, ki obdaja tempeljsko stavbo, in ugotovimo, da je za njeno hrbtno stranjo širši prostor: neke vrste prekrita terasa, kjer vemiM zbrano poslušajo učenega moža, ki jim pripoveduje o življenju Krišne. Svetišče zapustimo ob spremljavi napeva: »Hare Krišna, hare Rama, hare, hare«, ki glasno odmeva iz zvočnikov nekega bližnjega hrama. Amritsar je čudno mesto: kljub vsem romarjem, ki ga obiščejo zaradi »Zlatega templja«, je število okrepčevalnic oz. restavracij zelo pičlo. No, recimo, da romarji v glavnem jedo v ljudski menzi, ki v okviru »Zlatega templja« zastonj oz. v zameno za »prostovoljno daritev« deti preprosto, toda nasitno hrano vsem, ki se ob pravem času znajdejo v jedilnici... toda za popo- tnike skoraj dvomim, da prihajajo sem na vse obroke. Kam naj se torej podamo na prvi današnji »pošten« obrok? Čeprav smo jima rekli, da jim ni treba čakati, nas voznika rikš, s katerima smo se pripeljali, še vedno čakata. Skušata nas pregovoriti, naj se podamo v kitajsko restavracijo na drugem koncu mesta, kar pa nam ne diši, saj je po našem vodiču sodeč to dokaj drag in ekskluziven lokal. Nekaj časa se dogovarjamo med sabo, v kar se voznika - nevprašana - vztrajno vmešavata. Navijata za svoj predlog, mi se pa na koncu zedinimo okoli tega, da bi lahko jedli kar v hotelu. Precej utrujeni smo že, kar pomeni, da gremo lahko takoj po večerji počivat. Odločitev se je izkazala za odlično izbiro, ki nas tako okrepča, da pozabimo na prejšnjo utrujenost in si še upamo na sprehod. V bližnji stranski utici odkrijemo celo kopico hotelov, ki na prvi pogled sploh niso videti slabo...in še so veliko cenejši od našega. Po ozkih, strmih stopnicah se kljub močnemu vonju po vlagi podamo na ogled sobe v tretjem nadstropju in takoj nam postane jasno, da se iz svojega hotela ne bomo selili prav nikamor drugam. Tudi če bi bila soba zastonj! »Turistično« si gremo ogledat železniško postajo, ki še živahno utripa z ritmom prihajajočih in odhajajočih vlakov. Pred postajo počiva nekaj desetin rikš v spremstvu voznikov seveda. Bolj se sprehajamo, bolj nas premaguje radovednost in zapušča utrujenost in na koncu se pustimo pregovoriti ter se z dvema voziloma na mišični pogon odpeljemo v nočni ogled »Zlatega templja«. Baje je ponoči zelo lepo razsvetljen. Zlati tempelj je največja znamenitost tega mesta, ki je dobilo ime prav po bazenu, ki ga obdaja: »amritsar« pomeni namreč »bazen nesmrtnosti«. Ni še zelo pozno - nekaj čez deveto -, toda mesto je že takorekoč »umrlo«. Ko se skozi Gand-hijeva vrata izgubimo v morju desetin enakih ulic in uličic, obdanih s stotinami zaprtih trgovin, je mrtvilo še hujše. Se nadaljuje Agatha Christie IMemejski lev (51 Dekle je vzdihnilo. Delo ji je bilo že tako nadležno, zdaj pa ji ga je otežilo še to novo breme. Otožno je rekla: "No, bom videla." Poirot se ji je zahvalil in se spet umaknil v vežo, zlovoljnim starcem v dnevni sobi si ni upal pred oči. Strmel je v omarico s pismi, ko sta šumenje obleke in močan vonj po devonshirskih vijolicah naznanila, da je prišla upravnica. Gospa Karte je bila nadvse fina. Vzkliknila je: 'Tako žal mi je, da me ni bilo v pisarni. Želite sobe?" Hercule Poirot je zamrmral: "Pravzaprav ne. Zanima me, ali je tukaj nedolgo tega bival moj prijatelj kapetan Curtis." "Curtis!" je vzkliknila gospa Karte. "Kapetan Curtis? Kje sem že slišala to ime?" Poirot ji ni pomagal. Nejevoljno je stresla z glavo. Rekel je: "Torej kapetan Curtis nedolgo tega ni bil vaš gost?" "V zadnjem času zagotovo ne. Pa ven- dar, veste, mi je ime znano. Mi lahko svojega prijatelja opišete?" 'To," je rekel Hercule Poirot, "bi težko naredil." Nadaljeval je: "Najbrž pride kdaj kakšno pismo za koga, ki dejansko ne prebiva tukaj." 'To se seveda zgodi." "Kaj naredite s takšnimi pismi?" 'No, nekaj časa jih obdržimo. Veste, to verjetno pomeni, da bo tisti človek kmalu prispel. Seveda pa pisma in pakete, ki so tukaj že dolgo in nihče ne pride ponje, vrnemo na pošto." Hercule Poirot je zamišljeno prikimal. Rekel je: "Razumem." In dodal: 'Vidite, gre za to, da sem svojemu prijatelju poslal pismo na ta naslov." Obraz gospe Karte se je razjasnil. "Zdaj pa razumem. Gotovo sem ime opazila na pismu. Vendar tukaj daljši ati krajši čas prebiva toliko gospodov nekdanjih častnikov... Naj pogledam." Pogledala je po omarici. Hercule Poirot je rekel: 'V omarici pisma ni." "Potem je bilo gotovo vrnjeno poštarju. Tako žal mi je. Upam, da ni bilo nič pomembnega." 'Ne, ne, ni bilo pomembno." Ko se je odpravil proti vratom, je gospa Karte, obdana z oblakom rezkega vonja po vijolicah, pohitela za njim. "Ce bi vaš prijatelj prišel..." 'To nikakor ni verjetno. Gotovo sem se zmotil..." "Naše cene," je rekla gospa Karte, "so zelo skromne. Kava po večerji je všteta. Ce bi si ogledali nekaj naših sob..." Hercule Poirot je s težavo ušel. Salon gospe Samuelson je bil še večji, še razkošneje opremljen in še bolj zakurjen kot salon lady Hoggin. Hercule Poirot si je malo vrtoglavo iskal pot med pozlačenimi mizicami in velikimi skupinami kipov. Gospa Samuelson je bila večja kot lady Hoggin, lase pa je imela pobarvane s peroksidom. Njenemu pekinškemu psičku je bilo ime Nauki Pu. Njegove izbuljene oči so si vzvišeno ogledovale Hercula Pohota. Gospodična Kebble, družabnica gospe Samuelson, je bila suha, prav mršava, medtem ko je bila gospodična Camaby zalita, toda tudi ona je bila gostobesedna in rahlo zasopla. Tudi njo je gospodarica obtožila, da je kriva za izginotje Nanki Puja. "Ampak, res, monsieur Poirot, bilo je skrajno osupljivo. Vse se je zgodilo v hipu. Bilo je pred trgovino Harrods. Neka varuška me je vprašala, koliko je ura..." Poirot ji je segel v besedo. "Varuška? Kakšna varuška?" "Varuška nekega otroka. Tako srčkan otroček je bil! Zlat malček. Tako lepa rožnata lička. Pravijo, da otroci v Londonu niso videti zdravi, ampak prepričana sem "Ellen," je rekla gospa Samuelson. Gospodična Keble je zardela, beseda se ji je zataknila, in umolknila je. Gospa Samuelson je ostro rekla: "In medtem ko se je gospodična Keble sklanjala nad otroški voziček, ki se je sploh ni tikal, je tisti predrzni zločinec prerezal Nanki Pujevo vrvico in ga odne- sel s sabo." Gospodična Keble je solzavo zamrmrala: "Vse se je zgodilo v sekundi. Pogledala sem okoli sebe, in ljubega psička ni bilo več. Samo prerezana vrvica mi je visela z roke. Bi mogoče želeli videti vrvico, monsieur Pohot?" "Nikakor ne," je naglo rekel Pohot. Ni ga mikalo, da bi si nabral zbhko prerezanih pasjih konopcev. "Kolikor vem," je nadaljeval, "ste kmalu zatem prejeli pismo." Zgodba je bila popolnoma takšna kot prejšnja. Pismo, grožnja, da bodo Nanki Puju odrezana ušesa in rep. Razlikovala se je samo v dveh podrobnostih. Zahtevana vsota je znašala tristo funtov, denar pa je bilo treba poslati na naslov poveljnika Blackleigha, Hotel Harrington, Clonmel Gardens 76, Kensington. Gospa Samuelson je nadaljevala: "Ko je bil Nanki Pu spet varno doma, sem šla sama tja, monsieur Pohot. Končno je tristo funtov tristo funtov." Se nadaljuje Četrtek, 2. februarja 1995 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / POSTOPOMA MANJ DE2JA ALPE JADRAN / SONČNO, JUGOZAHODNIK Vremenska slika: Nad Sredozemljem in južno Evropo je območje visokega zračnega pritiska. Pred hladno fronto, ki bo ponoči oslabljena prešla Slovenijo doteka v višinah od severozahoda k nam topel zrak. Podatke pripravlja in posreduje Hidremeteoroški zavod C A središče središče ciklona anticiklona okluzija oblačnost! dež/sneg mm na dan pod 10% 4 * pod 5 4* ** 10-30% 5-10 *** *** 30-50% 10-30 ***4**** 50-80% 30-60 4** *** 444 *** nad 80% nad 60 VETER 1 NEVIHTE t 5-10 m/s BIOPROGNOZA SNEŽNE RAZMERE dne 1.2. PLIMOVANJE Podnevi bo sončno vreme ugodno in spodbudno vplivalo na počutje ljudi. Ponoči pa bodo vremensko občutljivi ljudje slabše spali. DOLŽINA DNEVA Rogla Krvavec Vogel Kranjska Gora •Mariborsko Pohorje Velika planina Soriška planina cm 70-90 Kanin cm 50 do 170 5 na 60 Straža na Bledu 20 120 Zelenica 20-70 15-35 Golte do 40 do 60 Cerkno 54 do 25 60 Kom Koma , 50 10 do 40 Sonce bo vzšlo ob 7.24 in zašlo ob 17.08. Dan bo dolg 9 ur in 44 minut. Luna bo vzšla ob 7.48 in zašla ob 19.17. Na omenjenih smučiščih naprave obratujmo. Na Straži na Bledu je do 20 ure organizirana nočna smuka. Tekaške proge so urejene na Rogu, Kopah, Mariborskem Pohorju, Soriški planini. Logarski dolini in v Kranjski Gori. Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Pohorje, Roglo, Koblo, Veliko planino, Cerkno in v Kranjsko Goro. V Logarski dolini je urejeno drsališče. Danes: ob 4.46 najnižje -27 cm, ob 10.25 najvisje 38 cm, ob 16.49 najnižje -55 cm, ob 23.24 najvisje 45 cm. hitri: ob 5.21 najnižje -25 cm, ob 10.57 najvisje 31 cm, ob 17.15 najnižje -47 cm, ob 23.52 najvisje 41 cm. Slovenija: Sosednje pokrajine: Pretežno jasno bo. Cez dan Prevladovalo bo jasno vre-bo zaCel pihati jugozahodni me, le v krajih severno od veter. Najvišje dnevne tem- nas bo občasno zmerno perature bodo od 5 do 11 °C. oblačno. V Sloveniji: Obeti: V noči na petek se bo preho- V soboto bo pretežno jadno pooblačilo. Cez dan bo sno, burja na Primorskem pretežno jasno, na Primor- bo ponehala. skem bo pihala zmerna burja. TEMPERATURE ALPE JADRAN včeraj ob 8. in ob 14. uri LJUBLJANA.... -4/5 TRST....... 4/8 CELOVEC...... -8/3 BRNIK...... -7/3 MARIBOR...... -5/7 CEUE............ -7/7 NOVO MESTO... -5/6 NOVA GORICA.. -3/9 MUR. SOBOTA.. -5/6 PORTOROŽ..... 0/9 POSTOJNA..... -4/8 IURSKA BISTRICA. -6/7 KOČEVJE...... -61- CRNOMEU......- -7/5 SLOV. GRADEC.. -8/4 BOVEC........ -/- RATEČE....... -10/4 VOGEL........- -4/5 KREDARICA.... -3/1 VIDEM...... -2/9 GRADEC....... -9/3 MONOŠTER..... -3/5 ZAGREB....... -/7 REKA....... -/- TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 8. in ob 14. uri HELSINKI..... -20/-9 STOCKHOLM.... -7/-6 MOSKVA....... -7/2 BERLIN........... 0/1 VARŠAVA...... -4/0 LONDON....... 11/12 AMSTERDAM.... 6/6 BRUSELJ...... 6/6 PARIZ............ 8/8 DUNAJ........... -6/4 ZGRICH.. ........ -3/4 ŽENEVA......L. -3/6 RIM............. 2/15 MILAN.......... -1/15 BEOGRAD...... -4/7 BARCELONA.... 6/16 ISTAMBUL..... 6/13 MADRID....... 5/8 LIZBONA...... 13/16 ATENE.......... 10/17 BUCAREST..... -2/13 MALTA.......... 10/16 PRAGA........... -3/3 SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Dvomi o resničnosti >Pmva« visoka ženska zgodovinskega odkritja moda na prikazih v Rimu KAIRO - Aleksander Veliki je baje večkrat izrazil željo, da bi bil pokopan v oazi Siwa v egiptovski puščavi, kjer so sedaj, kot kaže, odkrili njegovo grobnico. V Siwi je bil sedež pomembnega preroka in tempelj boga Jupitra Amona, kjer naj bi Aleksandru podelili božansko moč. Kljub vsemu pa so v arheoloških krogih sprejeli vest o najdbi z dokajšnjo previdnostjo, Ce že ne s skepso. Rimski AZIJA AFRIKA Odkrili Aleksandrov Kraljestvo Aleksandra -„-.u. Velikega med 334. 9'OD in 323 I. pr. Kr. Grob Aleksandra Velikega Reka ' Nil 12 ' \ | Rdeče morje EGIPT SUDAN AP/Wm. J. Castello Reka Nil 200 milj 200 km arheolog Nicola Bonacasa omenja možnost, da bi lahko šlo le za kenotaf, se pravi prazen spomenik, ki so ga morda postavili umrlemu makedonskemu voditelju. Četudi je Aleksander izrazil željo, da bi ga pokopali v Siwi, je zelo malo verjetno, da bi njegove ostanke prenesli na kraj, ki je bil oddaljen 500 km od najbližjega mesta, se pravi Aleksandrije. Arheologom je znano, da je general Ptolomej prenesel Aleksandrove posmrtne ostanke v Menfis pri Kairu, potem pa jih je faraon Ptoleomej TV. premestil v Aleksandrijo. O grobnici v Aleksandriji obstajajo številna pričevanja, med drugim sta o tem pričala rimska cesarja Avgust in Septimij Sever. Slo je najbrž za grobnico v makedonskem slogu, na pol vkopano, preproste zunanjosti z zelo izumetničeno izdelano notranjostjo. Za Aleksandrovo grobnico se je spomin izgubil v 4. stoletju po Kristusu, vendar je v Aleksandriji še sedaj vidna struktura, za katero trdijo, da so ostanki grobnice: zelo obširna sobana prevlečena z rdečim alabastrom, ki je pološCen kot kristal, kar je značilno za makedonske grobnice. Tudi prisotnost napisov, ki govorijo o Aleksandru v templju Jupitra Amona v Siwi, niso zadostni dokaz, da je pokopan tam. I . RIM - In Rim odgovarja Parizu, bojno področje je seveda visoka Zenska moda. Po pariških bogatih prikazih luksuzne mode so se v Rimu zaceli manjši, vendar pa je to »prava« visoka moda, zagotavljajo v italijanskem glavnem mestu. S prikazanimi modeli sta zbrano ekskluzivno občinstvo navdušili zlasti hiši Gattinoni in Sarli. Pri obeh se trudijo (uspešno), da bi z modeli ovrednotili žensko postavo. Ce so modeli za prihodnjo spomladansko-poletno sezono bogati tudi pri tako imenovanih »neobveznih« oblekicah za vsak dan, so ekskluzivne kreacije večernih in poročnih oblek že prave umetnine. Nad Sarlijevimi poročnimi oblekami so bile navdušene zlasti »prve dame« Nacionalnega zavezništva, ki sedele v prvih vrstah. Sicer pa je Fausto Sarli predstavil tudi vrsto kostimov z dolgimi jopici in krili nad koleni, medtem ko je argentinski kreator Guiller-mo Mariotto za hišo Gattinoni veliko poudarka dal životcu-stez-niku. V ozadju dvorane Protomoteca na Kapito-lu se je med modeli kazala Mona Lisa z brki, ki se je ob zaključku tudi »sprehodila« (telefo-to AP). —