s sankališčem in kuhinj na zeleno vejo? Se vedno vsak na svojem bregu ©afie UŽITEK V DOBRI KAVI i PR\ŽAR\A; 03/713-26661 ST. 78 - LETO 63 - CELJE, 3.10.2008 • CENA 1,25 EUR Odsovoms ur«ioica NT TslfanaCvim »Včasih je bilo treba tudi po mizi udaritiu Vid Marčen odhaja v pokoj po več kot treh desetletjih vodenja glasbene šole. Mercator ©©doOsc? ©As Opekamižkd 9. Celje. tel. Hx 03>'426 80 00 od petka 10. do nedelje 12. oktobra 2QQ8 PRAZNIK KRUHA paCik Pek Maievž nd obisku - zabava za Ra}mla)ie. ob 10. urt mMc prikaz izdelav« platenic, ob TO. uh esdrij«: bjr%arj9ve molodi)«. ob 10. un Želite, da so vaša okna bolj varna in hkrati vaš prostor i • - prezračevan tudi ko so zaprta? CELJE {prezračevalni sistem GECCO) Mik d.o.o.. Celjska ccsu 55, 3212 Voinik 080 12 24 www.mik-ce.si Celje ;Lju&ljaiđ Wanbor Muftha Sobald' Izola j Novd Go^ca Krarrj Nov^nesto dogodki NOVI TEDNIK UVODNIK Nesorazmerja v denarnicah f ROZMAJU PETEK Višje odkupne cene mesa, dvig transportnih stroškov in energije, celo dvig cen začimb in ovitkov za klobase kot glavne razloge podražitev navajajo mesni predelovalci, ki so prvi otvorili nov krog podraži-tev. Vse rezerve so pokurjene, pravijo, zato so podražitve nujne, a/i pa bodo Šli delavci v tej branži na cesto, $ tem tlakujejo pot trgovcem, saj se tako potrošniki v trgovini ob pogleda na (pre)cenjeno salamo ne bomo mogli jeziti na trgovce, temveč na, kaj pa vem, vsesplošno draginjo, fe« jo je prinesla Evropska unija. Zaradi nje namreč mesarji meso kupujejo dražje, natančneje po evropskih cenah. Zaradi nje morajo svoje izdelke podražiti na evropsko raven. A zaradi nje delavci ne bodo dobili evropskih plač. Zakaj ravno tukaj ne sledimo Evropi? Aja, sem se že spomnila, niti približno ne dosegamo njihove produktivnosti. Tbrej, ne znamo tako učinkovito delati, zaradi preskromne inovativnosti je naša dodana vrednost prenizka in podobno, A očitno $0 še najbolj, bolj kot kakšne tehnološke panoge. inovativni ravno trgovci, čeprav bi človek na prvi pogled mislil, da na tem področju ne moreš odkriti ravno tople vode. Pa so jo! Ugotovili so» da kljub draginji in skromnim zaslužkom vseh ostalih ni nujno, da sami dobijo manjši kos pogače. Pa s tem sploh ne mislim drezati v očitke, ki jim jih že dlje časa pod nos meče celjski »živilski« sindikalist, temveč po kmečki logiki sklepam, da trgovcem še ni bilo potrebno zategovati pasov Dokaz Številka J: niti eden izmed največjih trgovcev v zadnjem fetu ali dveh ni potamal, da zaradi vsesplošne draginje ni mogel zgraditi kakšne nove trgovine. Dokaz Številka 2: dobički trgovcev so vsako leto višji in ne obratno. Če bi res trpeli enako usodo kot potrošniki, ki od plače čedalje ve^i del namenjamo za nakup osnovnih živil, potem bi jim dobički morali počasi vsaj kopneti, marne? Na kakšen način si torej trgovci tako zavzeto prizadevajo za vzdržnost cen? Poglejmo: trgovska družba Spar Slovenija je lani zabeležila 615 milijonov evrov prometa, dobiček je znašal 8.7 milijona evrov, za naložbe so namenili 50 milijonov evrov. Celjski Engro-tuš je lani dosegel 611 milijonov evrov prihodkov (predlani 522,4 milijona), čisti dobiček se je podvojil, znašal je 18,3 milijone evrov, leto poprej pa 9,1 milijona evrov. Za investicije so porabili 91,6 milijona evrov. Skupina Mercator je lani ustvarila 2,45 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je za 16,4 odstotka več kot leto poprej. Čisti dobiček družbe se je zvišal za 45,3 odstotka na 43,8 milijona evrov, letos naj bi investicije znašale od 220 do 260 milijonov evrovs Še kakšen komentarje, verjamem, odveč. RCERO pred zaključkom Gradnja Regionalnega centra za ravnanje z odpadki (RCERO) Celje se končuje. V torek so namreč opravili tehnični pre^^ed Še zadnjega od objektov centra, ki je še v gradnji - obrala za mehansko-bioJoSko obdelavo odpadkov. Med tehničnim pregledom so sicer ugotovül več manjših nepravilnosti, id jih bodo v kratkem odpravili» tako da v regionalnem centru za ravnanje z odpadki napovedujejo začetek poskusnega obratovanja obrata v dobrem mesecu dni. Kot Je znano, je prav ta obrat eden zahtevnejših. V njem bodo namreč ločevali lahko in težko frakcijo odpadkov. Težko bodo kot neuporaben del odpadkov odlagali na deponiji» lahka pa bo kurivo za novo toplarno. Sporn-nimo, da gre za zataji objekt iz druge faze gradnje centra, ki bo stal kar 11 milijonov evrov. Za izkušnje in znanje, ki jih je pridobila Mestna obči-na Celje s partnerji v projektu celovitega ravnanja z odpadki, vlada veliko zanimanje v državah nekdanje Jugoslavije. V torek se je zato podžupan in direktor družbe Simbio mag. Marko Zjdanšck odzval vabilu hrvaškega sabora in se udeležil okrogle mize o gospodarjenja z odpadki in lokalni samoupravi. Projekt RCERO je predstavil kot primer dobre prakse tako pri ravnanju z odpadki kot pri pridobivanju nepovratnih evropskih sredstev zanj, za kar na HrvaŠkem vlada Še posebej veliko zanimanje. 63 Šrota ministrska funkcija ne zanima ... in tudi župan najverjetneje ne bo več - Glede predsedovanja SLS in vstopa stranke v vlado še ni odločitve Ponavadi o strankarskem dogajanju na državni ravni ne poročamo podrobneje, seveda pa je drugače, kadar gre za dogajanje v Slovenski ljudski stranki, ki je zaradi predsednika» župana Mestne občine Celje Bojana Šrota, ključno povezana z našim območjem. Spomnimo, da je župan Šrot v primeru slabšega rezultata SLS kot na volitvah pred štirimi leti napovedal odstop z mesta predsednika, o tem pa so razpravljali v ponedeljek na izvršiJnem odboru SLS. »Izvršilni odbor (10) je soglasno podprl odločitev, da bodo svetu in glavnemu odboru stranke predlagali sklic predčasnega kongresa, ki naj bi bil volilni. Računamo, da bo predčasni kon^es prod koncu novembra, na njem pa se bi na novo volili vsi organi stranke,« je ponedeljkovo odločitev 10 povzel predsednik Bojan Srot. »Za kongres se nismo odločili le zaradi volitev, dobro je namreč, da se ekipa postavi na začetku 4-letnega obdobja in se pripravi na naslednje državnoz-borske volitve.« Ste sploh ponudili odstop z mesta predsednika? O tem sem seznanil oba podpredsednika. Če se bosta svet stranke in glavni odbor strinjala s predlogom o sklicu izrednega volQnega kongresa, je odstop nesmiselno dejanje. Če pa se organa stranke ne bi odočila za predčasni volilni kongres, bom predlagal glasovanje o zaupnici. Slednje je bolj možnost B, saj zaradi soglasne odločitve 10 ni velike bojazni, da svet in glavni odbor ne bi podprla odločitve o kongresu. Boste, če bo izredni volilni kongres, ponovno kandidirali za predsednika SLS? Nisem se Še odločil, bo pa od\isno od dogajanja v obdobju do kongresa. Po komentarjih o volitvah je zdaj eno vprašanj, ali se bo SLS odločila za vstop v vladajočo koalicijo? Težko rečem, saj povabila še nismo dobili, tudi organi stranke o tem še niso odločali- V tem trenutku je to res težko reči. Mislim, da si je le pametno vzeli Čas, saj gre za vprašanja, ki bodo trasirala pot nadaljnja štiri leta. Nič hudega ne bo, če bo vlada imenovana dva tedna kasneje, bolj pomemben je pro- Pot do nove vlade V ponedeljek zvečer je Državna volilna komisija razglasila končne neuradne rezultate letošnjih državnoz-borskih volitev, ki se ne razlikujejo bistveno od rezultatov, o katerih smo že poročali. Velja, da je zmagovalna stranka SO z 29 sedeži, SDS je prejela 28 mandatov, Zares devet, DeSUS sedem, po pet sedežev pa SNS, SLS+SMS in LDS. S Celjskega bo v novem sklicu državnega zbora sodelovalo 11 poslancev, od lega Sest »novih« (Darko Menih, Iztok Podkriž-nik, Stefan Tisel in Vinko Go-renak iz vrst SDS, Andreja Rihter iz SD in Silven Maj-henič iz SNS). Med »starimi« so poslansko mesto ubranili Bojan Kontič in Matjaž Han iz SD, Rudolf Petan (SDS). Matej l^ovnik (Zares) in Jakob Mesečnik (SLS tn SMS). Uradni rezultati naj bi bili znani danes, kljub temu pa dosedanjim poslancem še ni potekel mandat. Mandatna doba prejšnj^a državnega zbora se namreč konča s prvo sejo novega DZ, ki jo skliče predsednik republike najpozneje 20 dni po izvolitvi. določa ustava. Nov državni zbor mora biti tako sklican najpozneje do 1L oktobra. DZ na svoji prvi seji v novem mandatu najprej oblikuje mandat-no-volllno komisijo. Ker je novoizvoljeni zbor v tem času brez vodstva, prvo sejo do izvolitve novega predsednika vodi najstarejši poslanec. Poslanke in poslanci po potrditvi mandatov izvoüjo novega predsednika DZ na tajnem glasovanju z večino glasov. Predsednik države Danilo Türk bo po posvetovanju z vodji novih poslanskih skupin predložil DZ kandidata za mandatarja za sestavo nove vlade. Po evropski tradiciji pri tem nekako velja pravilo, da je to predsednik stranke, ki je zmagovalka volitev, torej lista, ki je na volitvah dobila relativno veäno. Tako bi bilo precej nenavadno, Če predsednik mandata ne bi podelil predsedniku SD Borutu Pahorju. Predsednika vlade voli DZ z večino glasov vseh poslancev, glasovanje pa je tajno. Novoizvoljeni predsednik vlade mora nato v 15 dneh po svoji izvolitvi predlagati imenovanje mi-n i stro V- US Bojan Šrot gram. Znotraj stranke so različna mnenja - nekateri menijo, da je čas za opozicijo, drugi spet. da bi bilo bolje v koaliciji ... Drži, da zaradi obljube, ki ste jo dali Celjanom glede dokončanja županskega mandata, ne morete postati minister? Ne le zaradi te obljube, povedal sem že namreč, da me ne zanima nobena ministrska funkcija. Seveda me veže tudi ta obljuba, saj sem prepričan, da je. če kandidiraš za mesto, ki je i z volj Ivo, »fer«. Če svoj mandat oddelaš do konca. In potem? Advokattu'a, Čeprav v tem trenutku Se težko rečem, kaj bo čez dve leti. Pri sebi sem nekako odločen, da je mogoče nastopil Čas za novega človeka v županski pisarni. Če bi bile volitve jeseni, zagotovo ne bi kandidiral za župana in tudi v prihodnje si bom težko premislil. Prepričan sem. da sem svoj dolg do svojega mesta korekUK^^l' nil. URŠKA SEUSNIK Na podlagi sklepa stečajnega senata Okrožnega sodllča v Celju St 12/2004 z dne 19. 9. 2008 nad stečajnim dolžnikom HOP THAOE. Storitve, proizvodnja in trgovina d.o.o., Čml vrti 27,3304 T^or - v Stečaju objavila stečajni upravitelj TRETJO JAVNO DRAŽBO, klbo15.10.200eob9.30 v sobi 236/11 Okrožnega sodišča v Celju, Prešernova 22, pod sledečimi pogoii: 1. PREDMET PRODAJE • NBPREMfČNtNE ZKV 305, k.o. Žagal, parcelna številka 718/1: - poslovnastavbav izmen92 m', - poslovna stavba v izmert 98 m^ - poslovna stavba v izmen 141 m^ In - neplodno v izmeri 3.269 m^; do cetote, vse V PAKETU ZA IZKUCNO CENO 86.726,40 EUR, povečano za iavne dajatve, davke in vse stroške. Podrobneie je nezavezujoć opis nepr^ičnega premožertja razviden iz cenitvenega poročila stalnega sodnega izvedenca Silva Plesnika z dne 12. 2. 2008 s prilogami (potrdilo o namenski rabi. z.k. izpisek» mapna kopija,...). Nepremičnine so opredeljene kot gradbena parcela in so v varovanem območju »Spominski park TrebČe«* z ukrepi varovanja, podrobneje navedenimi In razvidnimi Iz Potrdila o namenski rabi prostora st. 3501-0097/2007 z dne 28. 12. 2007 s pripadajočo zakonodajo. Predkupni upravičervci lahko uveljavljajo morebitno predkupno pravico na javnr dražbi v skladu z dražbenfmi pogoji. V kolikor bo po trenutni zakonodaji veljavnost pogodbe vezar^ na moret>i^ dodatna soglasja ožinama odobritve države, lokalne skupnosti ali drugega phstojnega organa oz. institucije, se kupca zaveže za pridobKev le-teh na njegove stroške in riziko. vse v rokih, kisepodn:>bneie opredelijo v prodajni pogodbi. 2, NAČtN PRODAJE: Vse nepremično premoženje se prodaia po načelu >Arideno -kuplieno«. POGOJ/ tN PRAVILA JAVNE DRAŽBE so v cetotnem tekstu objdvl/enl na ogtaani deski stečajnega oddelka Okrožnega sodišča v Celju, Prešernova ulica 22, terna spletni strani www.stino-ps .SL Ogled premoženja, celotnega drazbenega oglasa in vseh fistm je možen vsak delovni dan od 10.00 do 14.00 in stcer po predhodnem dogovom s tečajnim upravttetjem Rudolfom Hfanv cem, tel. št.: 03/42-81-840, v Celju, Prešernova ulica 23. m št. 78 • 3. oktober 2008 NOVI TEDNIK Dogodki Letos je bilo na priredrtvi več obiskovalcev. Verjetno tudi zaradi lepega vremena. Podeželje letos drugič v mestu C^lje je bilo v sredo znova podeželsko obarvano. Tokrat so, v strahu pred dežjem. postavili šotor, pod katerim so pridelovalci in predelovaJcl pristne domače hra* ne in pijače, bilo pa je tudi nekaj domačih obrtnikov, predstavljali svoje izdelke ozi-roraa pridelke. Prireditev je potekala v znamenju žit, predvsem pire. Tako se je dopoldne začelo s preda-^'anjem v Celjskem domu, ki so se ga udeležili predvsem učenci. Ostali del prireditve je potekal kot običajno. Na Glavnem trgu so se predstavljali kmetje in domači obrtniki, poskrbeli pa so tudi za domačo in narodnozabavno glasbo. Na prireditvi je sodeloval tudi zavod za gozdove, ki je pripravil vodenje po Mestnem gozdu. Prireditev je bila bolje obiskana kol prejšnje, verjetno tudi zaradi lepega vremena. Zanjo je Zavod Celeia Celje namenil približno 4.000 evrov, po prvih ocenah pa jo je obiskalo približno 2.000 ljudi, ki so bili nad njo precej navdušeni. Čeprav je ideja dobra in se tako v Celju vendarle nekaj dogaja, je vprašanje, ali je dva tisoč navdušenih dovolj- ŠK Foto: KATJUŠA t If Dopoldne so na prireditvi najbolj navdušili učenci Osnovne šole Lava, ki so pripravili svoje, domače namaze in jih ponudili obiskovalcem. Zaplesala je tudi otroška folklora in teko še dodatno popestrila dopoldansko dogajanje. Nove delnice Banke Celje Banka Celje |e v sredo začela s prodajo novih delnic banke» s katero se želi do-kapitalizirati v višini 35 milijonov evTOv. Njena namera o dokapitalizacijj ni nova, saj je že v začetku leta sporočila, da se bo zaradi ^je po nadaljnji rasti vpetih letih dokapizalizirala do največ polovice obstoječe-ga kapitala. A možnosl nakupa novih delnic ponuja le obstoječim delničarjem. Kot so že pri objavi namere o dokapitalizaciji spo- ročili iz uprave banke, z njo ne bodo spreminjali lastniških razmerij, zato bodo lahko nove delnice kupili le obstoječi lastniki banke. Teh je skoraj 700, vendar banko obvladuje ie deset največjih del-ničarjev, ki ima v lasti 70 odstotkov banke. Največja lastnica je z dobrimi 40 odstotki še vedno Nova ljubljanska banka. Ta bo lahko po soraz-mernostnem ključu kupila največ od skupno nekaj več kot 69 tisoč navadnih delnic po ceni 413 evra za delnico, ter 17.300 prednostnih delnic po ceni 371 evrov za de^ nico. Podpora materam - vredna zlata v Sloveniji so se 1. oktobra začele številne aktivnosti v podporo dojenja. Ob svetovnem tednu dojenja jih skupaj pripravljajo vse organizacije, ki podpirajo dojenje. Slovenija se z njimi pridružuje več kot 120 državam po vsem svetu. Letošnja tema je poziv k večji podpori materam, da bodo ishko dosegle tako imenovani zlati standard hranjenja svojih otrok. Ta je izkJjuČ-no dojenje v prvih šestih mesecih otrokovega življenja in zagotavljanje ustrezne dopolnilne prehrane ob nadaljevanju dojenja do otrokovega dnigega rojstnega dne ali dlje. Geslo letošnjega tedna dojenja je tako Podpora materam - vredna zlata. Maiere namreč potrebujejo podporo, da lahko uspešno dojijo, ki je lahko formalna ali neformalna, nudijo pa jim jo lahko tako strokovnjaki kot tudi laiki. V prireditve ob mednarodnem tednu dojenja se tudi letos vključuje Ginekološko porodniški oddelek celjske bolnišnice. Skupaj z Društvom svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije in JZ Socio -Projektno pisarno Celje zdravo mesto bodo danes, v petek. od 11. do 13- ure v središču Celja pripravili stojnico z informativnim gradivom o dojenju, Obiskovalcem bodo svetovale medicinske sestre - mednarodne pooblaš-čenke za dojenje - IBCLC, z Odseka za neonatalno pedia- Odslej možen osebni stečaj s prvim oktobrom je v veljavo stopil v začetku leta sprejeti Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki prinaša dve bistveni novosti. Med največjimi novostmi ie-te^ je poleg strožjih kriterijev za začetek prisilne poravnave« ki so jo dosedaj mnogi izkoriščali zato, da so med postopkom ustanovili drugo podjetje ter premoženje prekanalizirali vanj, tudi osebni stečaj. Po novem bodo tako la^o osebni stečaj predlagali upniki ali dolžniki, ki so fizične osebe oziroma potrc^niki. Pogoj je, da dolžnik dva meseca zamuja s plačili, ki v skupnem znesku trikrat presegajo njegove redne prejemke. Znano je, da se pri klasičnih stečajih dolgovi poplačajo le v manjši meri, kakšna pa bo sodna praksa pri osebnih stečajih, pri katerih gre v stečajno maso vso dolžnikovo premoženje, je Še prezgodaj reči. RP Peti kmečki poklon Slomšku Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije pripravlja v nedeljo, 12. oktobra, peti tradicionalni shod kmetov pri zavetniku slovenskih kmetov, kmetijstva in kmetijskega slovstva Antonu Martinu Slomšku. Slogan letošnjega srečanja je Ves svet je lepo, bogato polje« na katerem lahko vsi za dolgo večnost žanjemo. Srečanje se bo začelo ob 12. uri v župnijski cerkvi sv. Martina na Ponikvi, kjer bo mašo ob somaševanju drugih duhovnikov daroval celjski škof msgr. prof. dr. Anton Stres. Pri maši bo sodeloval pevski zbor sv. Cecilije iz župnije Marijinega oznanjenja v Ljubljani- Ob 14'30 se bo pred rojstno hišo blaženega Antona Martina Slomška na Slomu začela akademija, na kateri bo slavnostna govornica prof. dr. Jana Bezenšek, kulturni in zabavni program pa bo dopolnila glasbena skupina Tomaševi iz Bo-žakovega v Beli krajini. US - it. 78 «3. «October 2008 - trijo Ginekološko porodniškega oddelka in članice Društva svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije. V torek, 7. oktobra, bodo na ginekološko porodniškem oddelku pripravili dan odprtih vrat in na oddelek povabili nosečnice in mlade mamice. Razkazali jim bodo porodnišnico tn z njimi spregovorili o pomenu zlatega standarda hranjenja novorojenčkov, o izzivih, ki so pred njimi aü se z njimi soočajo, ter o podpori, ki jim jo lahko zagotovi bolnišnica, njihova družina in prijatelji. V podporo dojenju so tudi v otroškem dispanzerju celjskega zdravstvenega doma pripravili stojnico z informativnim gradivom in svetovanjem. MBP Sicer pa je kljub napovedim o umiritvi rasti zaradi inflacije banka v prvih osmih mesedh poslovala več kot dobro. Bilančna vsota banke je ob koncu avgusta 2003 znašala skoraj 2,4 milijona evrov in se je v osmih mesecih povečala za 93 milijonov evrov oziroma za 4 odstotke. Bruto dobiček je bil realiziran v višini 20,1 milijona evrov, kar pomeni, da je bil v primerjavi s primerljivim obdobjem lanskega leta, ko so rast banke označili kot rekordno, višji za 4 odstotke. ROZMARl PETEK Nov vlak v Imeno s ponedeljkom. 6. oktobrom, bo začel v Podčetrtek in Imeno voziti dodatni vlak, ki je namenjen zlasti dijakom celjskih srednjih šol. Obstoječi vlak, ki odpelje iz Celja ob 15.35 ter vozi v Rogatec, bo namreč imel od ponedeljka zvezo z novim vlakom, ki bo z železniškega križišča v Stranju odpeljal v Imeno ob 16-10. Kol pravijo železničarji, so dodatni vlak uvedli zaradi uvedbe šolskih malic, zaradi Česar odhajajo dijaki domov pozneje, nova povezava pa bo ostala tudi z novim voznim redom, ki bo veljal od sredine decembra. Z novim voznim redom naj bi prišlo na slovenskih čirih do manjših sprememb, med njimi naj bi bila tudi dodatna povezava s pendolinom med Štajersko in Ljubljano. BJ Zahvala vsem volivkam m vofivcsm v 2. volilnem okraju 5. volilne enote Franci Zidar, kaadidat za poslanca &trar\ke Zares - nova politika, se zahvaljujem v svojem Đienu in imenu strwke Zares -nova politika za Vase izksano zaupanje In podporo na volitvah poslancev v Dr^vnt zbor 21. 9. 2008. Zares hvdia, da ste nam zaupali svoj glas zd spremembe tn novo politiko. ZA NOVO POLITIKO www.zares.si r9/!t i009 www.tum$ek.net 03 42 88 119 TELEVIZIJA ^ kol 100 TV programov na digtulnl utovttifl INTERNET . hKmU do 2S Ubpt TELEFDNIJA brezpl^l pogovori v SLO kabelskih omrežjih m Pogled ns osrednji del vasi s c«r1(veneg8 mnika. Središča vasi bogatijo kar stifje spomeniki. Zadnjega, v počastitev človeški neumnosti, so poimenovali po »podrtiji« sredi vasi. Na vasi streljaj od mesta Zgoraj hiša pod njo dvorec - Tradicija petja in sejma v Gotovljah Gotoveljske otroke vzgajajo ne le v gasilskem, lemveč tudi v lovskem duhu. »Učimo jih, da lovstvo ni le ubijanje» temveč predvsem skrb za potomstvo in ravnovesje v naravi,« pove starešina lovske družine Žalec Janko Ste-bernak. Največ preglavic lovcem v revirjih Pievno in Zalog povzročajo divji pra-Siči. Rinka na Sv. Jedrci pa je ne le lovski in po potrebi kulturni dom, temveč priljubljena izletniška točka s 300 let staro kletjo. Toda lovci žal nimajo svojega vina. »Imamo pa jabolka za pod zob divjadi,« S petjem skozi vas številnim upokojencem Še dolgo ne bo treba delati na podmladku. Kar 223 senior-jev kondicijo vzdržuje s številnimi dejavnostmi v svojem rekreacijskem centru poleg podružnične Šole sredi Gotovelj. »V znak dobrega sodelovanja se na prostoru treh generacij družimo učenci, mladinci in mi,« pove upokojenka Silva KoČe-var. Tistim, ki )ih pikado, streljanje z zračno puško in metanje obroče v ne pritegne dovolj, ostajata na voljo sekciji ročnih del in pohod-ništvo. Ob bok trdoživosti najstarejših se postavljajo športniki društva Borut. Ime je dobilo po koroškem vojvodi in GnjČasta vas v osrčju Savinjske doline, vpeta med cesto Ljubljana-Ceije na jugu in zelene griče na severu, so Gotovlje. Starosta med naselji v Savinjski ohranja podeželski utrip. Dušo mu dajejo hmeljski nasadi, urejene kmečke domačije in ljudje. Glasno se pobahajo s prvim telefonom, tradicijo semanjih dni m z več kot stoletno zgodovino petja. Okoli 1500 Gotovljanov v gručasti vasi, sklenjeni okoli taborske cerkve sv. Jurija, med stoletnimi lipami in spomeniki iz vseh obdobij, ostaja v domačem kraju. Vaš-čani, ki na noben način nočejo postati meščani, skrbno negujejo svojo vaško »komuno« streljaj od sosednjega ŽaJca. Gotovlje tvorijo Sv. Jedrt, Zalog, Škafarjev hrib, Podvin in središče vasi. Tipična kmečka vas s kolovozi in obcestnimi jarki je po desetletju papirnih vojn z udarniškim delom postala zgled mnogim. Kot dokaz za to so številna priznanja in diplome. ki romajo v roke Gotovljanov za zgledno urejeno kmetijo, najlepše urejeno vas, dvorišče, hišo, ulico ali celo za najbolj norega pusta. >»Zavestno ostajamo vašča-ni. čeprav nas do nakupovalnega središča in blokovskega naselja loči le cesta,« poudarja predsednik KS Gotovlje Mainz Peter JaniČ. Ob tem pa molčijo o najdbah ostankov lovskega dvorca, ki pričajo, da naj bi na tem območju nekoč živela žovneš-ka gospoda. Pri gradnji hiš v središču vasi je marsikdo naletel na ostanke takratne arhitekture. Toda o tem neradi govorijo in tega ne obešajo na velik zvon, saj verjamejo, da bo še prišel Čas za izkopavanja. Ponosno pa se postavijo z na primer keramično vazico ali skodelico prvega keramičarja Schlitza, ki je v Gotovljah, še preden se je ta razvila v Libojah, postavil prvo tovarno keramike. Od tržnice do pusta Gotovljani z romantičnim pridihom pripovedujejo o graščini Plevna, sredi gozda vrh položnega griča nad vasjo. Romantiko še danes ustvarjajo nekatera eksotična drevesa in smrekov drevored. Ponosni so na ministrskega predsednika barona Becka. »Po njegovi zaslugi smo prvi vzpostavili direktno telefonsko povezavo z Dunajem. Prav zato je hkrati s Pievno telefon leta 1905 dobil tudi Žalec,« pravi predsednik turističnega društva Henrik Krajne. Na plemiških temeljih so Gotovljani razvijali kmečko življenje in vse od druge svetovne vojne nadaljevali sejemsko tradicijo. Kmečka tržnica zato Se danes živi in že jutri se bodo stojnice šibile pod domaČimi dobrotami, s katerimi domačini oskrbujejo redne obiskovalce. Norčavost na vasi pa ohranja pust. Toda ta se je letos izneveril. Pustni festival je preprečila prehitra velika noč in pustnjakom ni dala časa za priprave, da bi pregnali zlasti vsa huda neurja, ki so pustošila na tem koncu. Gasilstvo na močvirnih tleh ponosno brani barve sv. Florjana od davnega leta 1903 dalje. Sto let stara brizgalna ima v gasilskem muzeju zato poseben prostor. Mladim za gasilsko dejavnost žal ostaja premalo časa tn volje, pove poveljnik gasilcev Gašper Pi-žom. »Poplavno območje ter hudourriiška potoka Ložni-ca in Godomija predstavljajo gasilcem resno grožnjo. Toda to ni razlog, s katerim bi mlade navduševali za gasilstvo. Raje se z njimi pomerimo v Igrah in tekmovanjih.« So pa Gotovljani, kar se gasilskih veselic tiče, dokaj »šparavni« ali pa so te preprosto skromno obiskane in z njimi ni »računice«. »Zadnja je bila ob stoletnici društva in naslednja bo leta 2013,« brez slabe vesli izstreli predsednik PGD Gotovlje Edvard Kugler. PodfipG sa ssdli (od leve) Janko Ste-bemak Siva Kočavar, Eth«d Kugier, Tabana Zgank IVI^ Henrik Krajne, Bogomir Mfaiar Fric, stsjftz Gašper Pižoni in Hanz Peter Janic. NOVieNIK vr ' I r. i # Kmalu bodo zarali z obnovo perišča na južnem delu Gotovelj. vrnem skozi 77-letno zgodovino doživljalo marsikatere turbulentne spremembe, Dokončno se je obdržalo v Zvezi športnih društev Občine Žalec,ki združuje okoli 100 Članov in mišice meri na modernem igrišču. »Pesem je in bo družila vaš-Čane ob vseh priložnostih,« je odločna predsednica kulturnega društva in obenem ravnateljica žalske šole Tatjana Žgank Meža. Moško in žensko peije, cerk^qi pev-skfzbor. pevke treff vasi in dramska sekcija ohranjajo kuitumo življenje brez svojega hrama 114 let. Peli so zalo, da so pozabili na bolezen in obup in peli so od sreče in radostne vznesenosti. »Toliko bolj nestrpno čakamo na dvorano za 150 obiskovalcev, v kateri se bomo končno lahko dostojno predstavili ljudem.« V utrip kraja Gotovljani venomer vpletajo šolo, pri tem pa ne pozabijo pohvaliti zgledniJi odnosov in sodelovanja med društvi. Ne zamol-čijo niti uspehov konjenikov, ki so vrhunec doživeli kmalu po ustanovitvi društva leta 1980. Trenutno barve goto veljskih jahače v brani Lu- ka Založnik, Pečat je dal tudi nedavni traktor pulling, bilanca prireditve pa dva kontejnerja čevljev najdenih v blatu in hektolitri stočenega piva kot na malem Oktober-fesru. Gotovljani so tudi smučarji in so za abecedo smučanja usposobili vaški griček, imenovan smuGšče Gorčica. In ja. tudi za radosti poskrbijo. Za užitke svingerstva je vedno na voljo med poznavalci poznana Piška. Kulinarične užitke pa ponuja daleč naokoli znana Izletniška kmetija pri Mlinarju v kmečki hiši, stari 2S0 let, obdani z vinsko trto, v samem centru vasi, MATEJA JAZBEC Foto: MARKO MAZE! V akciji NOVI TEDNIK V VASEM KRAJU bomo obiskali SOCKO. Našo novinarko boste našli v torek, 7. oktobra, ob 16.30 pri trgovini, kjer ji boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali pa jI predstavili problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite) Sto lat stara brizgalna ima v gasilskem muzeju poseben prostor. m it. 78 - 3. oktober 2008 lOVI TEDNIK aictualno ANKETA Še voda drugače teče Opozorila o nevarnem doluz lesom niso odveč. Lastniki brez gozda Vetrolom na Gornjegrajskem je poleg gospodarskih in ekoloških povzročil tudi socialne stiske - Pospravljena polovica uničenega lesa v petek so gozdarji iz na-zarske enote Zavoda za gozdove v Novi Štifti organizirali sestanek z lastniki gozdov. ki jih je v občini Gornji Grad poškodoval oziroma uničil julijski orkanski veter. V gozdovih trenutno pospravljajo podrta in uničena drevesa, lastniki pa so na sestanku opozorili na nekate-re probleme. Močan veter je |ulija $amo na območju nazarske enote, večino v krajevni enoti Gornji Grad. poSkodovaJ skoraj 800 hektarjev gozdov, od tega je polovica gozdov uničenih. To pomeni» da je treba posekati več kol pol dreves, na 200 hek-tarjih pa je gozd povsem podrt. Skupno to pomeni 153 tisoč kubičnih metrov podrtega drevja. »Doslej smo s sanacijo razmeroma zadovoljni, saj smo jo izvršili brez večjih Toni Breznik pravi, ds jih čaka spravilo lesa na najtujih odsekih. poškodb. V dvdi mesecih smo pospravili preko 80 tisoč ku-bikov lesa, torej več kot polovico,« je povedal vodja enote Toni Breznik in opomnil, da so bila doslej izvršena dela na lažjem terenu oziroma na bolj priročnih predelih, sedaj pa jih čakajo težji, bolj zaprti deli. Večje težave zaznavajo zaradi izvajalcev, nekateri namreč sečenj ne izvajajo tako, kol je predpisano, in prevoznosti gozdnäi cest. »Gozdne ceste so zaradi izjemnih obremenitev v precej slabem stanju, na cesto, sploh ob slabem vremenu, prihaja veliko blata. Te težave bi morali sproti reševati izvajalci, če jih povzročijo,« je poudaril Brezruk, Sanacijo v gozdovih deloma izvajajo lastniki, večinoma pa so za izjemno težko in zahtevno opravilo najeli več izvajalcev, ki so les odkupili kar »na štoru«. Pomoč z vec obrazi Za sanacijo je vlada odobrila pomoč, in sicer 2,5 evra za kubični meter, vendar to velja sa- rOHniHfl l_FI5HD d. o.o. PE Gradbeni center Debro. tel.:03 734 07 50. Delovni čas: 7:30 • 19:00, sobota 7:30 - 13:00 VELBKA JESENSKA AKCIJA FRAGMATt^^ • TOPLOTNE IZOLACUE • HIDRO IZOLACUE DEK^ (B' iFÄmPMo mmm^ v gradbenem centru debro obiščite Njöv salon kopalniški opreme mo za les v uničenih gozdovih, ne pa za posamezna podrta drevesa. Breznik je opozoril lastnike, da je treba državni denar izkoristiti še letos, vendar pa stroškov ne morejo obračunati» Če sečnja ali obnova gozdnih \iak nista zaključeni. »Zaenkrat smo z zneskom, Če bo izplačan {za sanacijo je odobrenih 400 tisoč evrov) zadovoljni in upamo, da bo predvideni znesek tudi prihodnje leto v proračimu,« je omenil Breznik. Zaradi te pomoči je v Zgornji Savinjski dolini slisti, da je vlada lastnikom gozdov na-sula goro denarja. »Po dolini se govori, kako bomo kmetje s tem lesom zaslužili. Vendar tega denarja ne bo toliko, zagotovo nas ne bo rešil, Verjetno bo treba poskrbeti za kak-5no drugo naložbo,* je poudaril Anton SuhoverŠnik iz MaČkinega Kola. »Smo visoko v hribih, na okrog 850 metrih nadmorske višine, in zaslužka drugje kot v domaČih gozdovih ne moremo iskati.« »Na lastnikih je glavno breme. ljudje so izgubili stalen dohodek in delo,« je prepričan Marijan Denša iz nazar-ske enote. »Gozd ni pomenil le zaslužka, temveč tudi delo in neke vrste zaposlitev. Subvencije so dobrodošle, ne bodo pa rešile socialnih problemov na kmetijah.« Kakor ocenjujejo, se bo prihodek lastnikov razpolovil, saj v gozdo-ne bo prirastka, les je cenejši, bistveno manj ga je in je tudi manj vreden. Vsaj deset kmetij na območju Tiroseka je ogroženih, saj imajo veČino gozda uničenega. Gre za samotne kmetije, kjer so ljudje odvisru do prihodka iz gozda, kmetij, ki se bodo morale na nek način prestrukturirati, pa je Se več. Zato ni bil odveč poziv, naj se lastniki združijo, svoje težave pa povedo tudi odgovornim. URŠKA SEUŠNIK Foto: MARKO MAZEJ Rudi ČernevŠek iz Tiroseka: »Pospraviti moramo še slabo tretjino lesa, kar bopo-storilo Gozdno gospodarstvo Postojna, ki je izvajalec. Zavedam se. da bodo večino od-siraniti. zagotovo pa bomo moraii tudi lastniki pospraviti po gozdu, da bo urejeno, kot je treba. Na naši kmetiji je vetrolom povzročil katastrofo. V uni^nem gozdu dva rodova ne bosta sekala, vse je treba obnoviti. Poškodovan je cel gozd, od katerega je Švela kmetija.« Jože Enci iz Šmiklavža: »Na kmetiji se ukvarjamo tudi z živino, kjer pa je malo dohodka. Doslej nas je v največji meri rešev^ gozd, ki je pomenil neke vrste banko. Potem pa je podrlo 1500 kubi-kov lesa. in sicer so na enem bektaiju podrta vsa drevesa. Sedaj gre veliko ur, da spravimo podrto drevje do ceste. Les delno sam predelujem, polovico ga bo odkupilo gozdno gospodarstvo, saj ga drugam tako skoraj ne moreš prodati. Hidi zato menim, da bi nam lahko država bolj pomagala.« Marijan Den^, Zavod za gozdove, OE Nazarje: »Posledice vetroloma so ekološke, ker gozd varuje pobočja pred erozijo vode, tega drevja pa 50 let ne bo. Možno je, da se poslabša kakovost pitne vode. Gospodarske posledice bodo občutili lastniki, saj bodo prejeli le polovico vrednosti normalne sečnje, dolgoročno pa bodo posledice še hujše. To bo velik problem za kmetije, ki so vezane na gozd, na dohodek in delo v gozdu. Mogoče se bo kak Joie Enci lastnik začel ozirati po dolini, kar pomeni praznjenje po-deželja Verjetno se bodo morali odgovorni vprašati, kako pomagati tem ljudem.« Slavko Tevž. revirni gozdar. »Vesel sem, ker je gozd čedalje boljši, čeprav ... Črnivec ima na vrhu podobo Velike planine, voda drugače teče, vse se je spremenilo. Ljudje so bili naprej v šoku. vendar so se očitno tudi tega navadili. Res pa se med njimi pojavljajo težave, ker jih od gozda veliko živi. Za večino kmetij v mojem revirju, Ti-roseku, pomeni gozd vsaj pol dohodka, recimo eno plačo. Sedaj te preprosto ni več.« Ministrstvo za kmetijstvo je v petek v okviru PRP objavilo tri javne razpise, med njimi je razpisanih tudi 2 milijona evrov za posodabljanje kmetijskih gospodarstev. ki so bila poškodovana v letošnjih naravnih nesrečah. Z denarjem bi radi vlagateljem omogočili tehnološko posodobitev poškodovanih gospodarskih poslopij in boljšo prilagoditev objektov na neugodne vremenske razmere. Denar bo namenjen tudi za obnovo trajnih nasadov sadovnjakov. oljčni kov in hmeljišč. Podpore bodo dodeljene kmetijskim gospodarstvom za enostavne m zahtevne naložbe v lastno primarno pridelavo kmetijskih proizvodov ter naložbam, namenjenim Izvajanju storitev s kmetijsko mehanizacijo. Marijan Denša Slavko Tevž Št. 78 - 3. oMolMr 2008 m gospodarstvo cetis Brez podražitev v škripcih Meso na ravni evropskih cen, trgovske bonitete precej nad evropskimi v tem tednu so se v vseh trgovinah po da ga bo zdaj kaj več. Ampak za vinograd se je pa še našel čas ... O, to pa. Delo v vinogradu me izjemno sprošča. Če le utegnem, jo popoldne ali ob koncih tedna mahnem na Kozjansko, kjer mi je oče zapustil domačijo in vinograd. Vse obdelujem sam, le na koncu, pri trgatvi, mi kdo pomaga, S trto se pogovarjam, jo opazujem, kako uspeva in se žalostim, ko jo oklesti toča. Letos je bilo kar hudo, tako da grozdja več kot za zobati ne bo. Sicer pa, toliko vina, kot ga spijem v celem letu, spravite v eno ple-tenko. Kolikor vas poznam, se mi zdi, da tudi v »penziji« ne boste počivali. Pač. Najprej bi se rad dobro spočil. Zasičen sem z določenimi birokratskimi zadevami in postopki. Mnogo tega je po mojem mnenju v šolstvu nepotrebnega. Ko se bom dobro odpočii, pa bi rad Še kaj napisal in prebral. Včasih vzamem v roke kakšen strokovni priročnik ali učbenik in si mislim, da bi sam marsikak-šno stvar znal bolje napisati. Razmišljam tudi, da bi ustanovil kakšno različico glasbene šole za starejše, ki bi delovala po načelu nikoli ni prepozno. Sicer pa pravijo, da imaš v »penziji« vedno premalo časa. Ampak jaz bomšel že dopoldne na sprehod, da bom popoldne prost. BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: Grup A m 78 • 3. oktober 2D0d NOVI TEDNIK CEUE Obnove tržnice letos zagotovo ne bo Celjska občina prodaja Rakuschev mlin - Šrot: »Sončni park lahko teoretično prodajamo deset let.« Celjani tudi v tem letu ne bodo dočakali začetka obnove tržnice. Čeprav tega ta* ko ali tako oi bilo v letošnjem prora ki do danes še niso dobila niti evra iz letošnjega proračuna, bi bila gotovo za to, da bi občina iz malhe za sušne Čase že zdaj kaj potegnila. Precej denarja bi občina lahko pridobila s prodajo Sončnega parka, vendar se tudi to letos, kot kaže, ne bo zgodilo. Kol je na seji pojasnil župan MOC Bojan Srot, je občina lastnica 70 odstotkov zemljiSč v Sončnem parku, ostalo so zasebniki. Srot Rakuschev mlin fai občina rada prodala. je pojasnil, da občina prodaja Sončni park kot celoto in to lahko traja tudi deset let. Sendelbah je dodal, da se sicer trudijo» da bi Sončni park prodali po delih, vendar tudi na tak način, kot kaže. ne bo kupcev. Ker bo s tem občina spet prikrajšana za kar nekaj evrov, so se svetniki strinjali, da proda nekaj drugih zemljišč in prostorov, s katerimi bi pridobila od tri do štiri milijone evrov. Med njimi je tudi Rakuschev mlin. Gre za opečnato stavbo ob Mariborski cesti, v kateri je imela Kovi- notehna svoja skladišča. Sicer je to stavba, ki je pod spomeniškim varstvom in je ena lepših stavb industrijske arhitekture. Sendelbah je dejal, da so imeli pri zemljiščih, ki jih prodajajo, v mislih potencialne investitorje, tako da bi ta zemljišča in stavbe lahko resnično prodali do konca leta. Kljub temu pa, tako Sendelbah, za Rakuschev mlin konkretnega investitorja še nimajo. V vsakem primeru pa bo moral kupec, tako so sklenili svetniki, Rakuschev mlin najprej obnoviti v sodelova- nju z zavodom za varstvo kulturne dediščine. Finančna situacija MOC trenutno res ni zavidljiva. Nekateri so tako postavili vprašanje, ali morda občine do konca leta ne čaka še tretji rebalans. Sendelbah |e pojasnil, da že ta, drugi reb^ans ni bil nič drugega kot le pomoč pri razpisih za evropska sredstva, tretji pa ne bo potreben. »Namesto rebalansa je treba bolje pripraviti proračuna za leti 2009 in 2010.« je še dejal Sendelbah. ŠPELA KURALT Foto: KATJUŠA Brezplačna preventiva za živali v okviru jutrišnjega mednarodnega svetovnega dne varstva živali bodo v Veterinarskem centru Celje dopoldne opravljali brezplačne preglede živali. Veterinarska ambi^anta, ki je sicer ob sobotnih dopold-nevih odprta od 8. do 10. ure, bo jutri obratovala vse do 12. ure. V Veterinarskem centru Cdje želijo s svojo akcijo vzpodbuditi predvsem tiste lastnike živali, ki zaradi omejenih družinskih proračunov svojim živaiicam ne uspejo zagotoviti rednih pregledov. Obenem bodo lastnikom živali svetovali, kako naj svoje ljubljenčke čim bolje pripravijo na mrzlo zimo. Pred kratkim je Veterinarski center Celje na Trnoveljski cesti svoje prostore razširil, tako da imajo sedaj na voljo tri specialistične ambulante. Pri tem so nadgradili tudi laboratorij ter kupili dva nova ultrazvoka, ki pripomoreta pri postavitvah natančnih diagnoz ter s tem uspešnejšemu zdravljenju živali. RP Swami ponovno v Celju Na povabilo Zveze joga društev Slovenije bo ambasador miru, Njegova Svetost Swami Maheshwarananda, avtor sistema Joga v vsakdanjem življenju, ponovno obiskal Celje. V nedeljo, 5. oktobra, ob 19. uri, bo imel v Modri dvorani Celjsk^a sejma javno predavanje z naslovom Anahata ča-kra in duhovnost. M BP AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH ODPADKOV Pnspevdjte k žmanjievaniu onesmževania oloudarek dati mladim, ki so imeli morda v preteklosti manj možnosti za sodelovanje. »Ena od možnosti je, da bi mladi dobili prostor ob selitvi knjižnice. Mladi na- mreč morajo videti perspektivo v Rogaški Slatini.« Želi si obuditi nekatere od prireditev, ki so včasih že bile, kot so na primer Festival šansonov, Rogaška noč in Glasbeni vreiec z narodnozabavnimi ansambli. Med idejami so še večeri klasične ^asbe in koncerti glasbenikov, kot je na primer Oliver Dragojevič. Vse pa se, kot običajno, začne in konča pri denarju. Delovanje zavoda sicer ßnan-cira občina, nekaj denarja dobijo tudi z oddajanjem prostorov v kulturnem centru, čeprav se prav pri tem srečujejo z neplačevanjem najemnine. A poskusili bodo ponudili čim več; v kraj pripeljati marsikatero gledališko ŽH glasbeno predstavo, dvorano Damenitl tudi kongre-sni dejavnosti. Kaj pa bližnje prireditve? »Decembra bo prireditev ob desetletnici našega javnega sklada za kul-turne dejavnosti, najverjetneje pa bo prva večja prireditev že ob martinovem.« ANDREJ KRAJNC Kozjanski park v znamenju jabolka Kozjansko jabolko bo letos že devetič praznovalo v objemu Kozjanskega parka. Tk-adicionabia prireditev Praznik kozjanskega {abotka bo trajala od ponedeljka, 6. oktobra, do nedelje, 12. oktobra. V prvih dneh bodo o^anizatorji predstavili naravne in kulturne vrednote zavarovanega območja, konec tedna pa bo namenjen predvsem sejemskemu dogajanju z bogatim kulturnim programom. V ponedeljek bo pohod po pilštanjski pešpoti. Rumeni dren, pranger, ajdovska žena, lipa. cerkev sv. Mihaela, hiše s svojim klasicističnimi portali, kapela sv. Eme, obzidje nekdanjega gradu Pilštanj in razgledišče Vina gora nosijo s seboj toliko zgodb, da bo pot vredna vsakega koraka. Po-hodniki se bodo ob informacijski tabli v ti^u PilŠtanj zbrali ob 14. uri- Od tam pa se bodo z vodnikom podali na poltret-jo uro dolgo pot. Prihodnji konec tedna bo dogajanje na temo Kozjanskega jabolka zaznamoval tudi fotografski ekstempore. K sodelovanju so vabljeni vsi ljubitelji fotografije ter narave, ki želijo in znajo svoja doživetja izraziti s pomočjo tega medija. Sto fiHAJ^ d.o.oi , Celje z evropskim denarjem v nove čase V občini Kozje, kjer gospodarski položaj po zaprtju dveh tovarn ni rožnat, se pripravljajo na boljše čase. S pomočjo evropski denarja je občina začela v tem mesecu gaditi kolektor do ästilne naprave v Kozjem, z državno pomočjo pa so poleti prav tako začeli z gradnjo vodovoda na odmaknjenem območju nad Podsredo. Letos so tući dokončali obnovo »evropske« ceste čez najbolj odmaknjeno območje Kozjanskega. čistilno napravo v Kpgem bodo v celoti zgradili prihodnje leto, saj je Evropska unija za 700 tisoč evrov söeden projekt namenila 37 odstotkov potrebna denarja. dvdetni projekt je pomemben tudi zaradi načrtovane gradnje obrtno poslovne cone v Kozjem, ki jo bo mogoče takoj prikJjuČiti na čistilno napravo. Obäni Kozje, ki je v obmejnem pasu s Hrvaško, je letos prvič uspelo pridobili tudi denar na račun tega dejstva, saj se je v primerjavi z drugimi v Obsotelju dolgo počutila prikrajšano. Tako so l^os začeli z gradnjo vodovoda Poklek za potrebe zgornjega dela IÖ Pod-sreda. kjer mejijo na občino Krško. Na tem redko poseljena obmo^u želijo, da bi mladi tam ostajali, vendar povezava z javnim vodovodom (Fužina-Sotla za potrebe skoraj celotne občine Kozje) zaradi oddaljenosti ni mogoča. Vodovod Poklek je triletni projekt, vre- Andrej Kocman den 280 dsoč evrov, za katerega mora Občina Kozje nameniti 55 tisoč evrov, ostalo pa bo plačala država. Ttenumo dokončujejo vodohran» napajalni cevovod do njega so dokončali, sledili mora menjava vodovodnega omrežja na celotnem območju. Vodovod Poklek je druga največja letošnja naložba v Obäni Kozje, največja j e bila rekonstrukcija ceste Kozje-Vetmik-Goijane nad Podsredo. ki so jo opravüi oa najbolj hribovitem območju Kozjanskega. Z rekonstrukcijo te 13 kilome tmv dolge ceste so začeli lani ter zaWjuäli letos. »Evropski projekt je zahteval, da so sredstva porabljena na eni sami lokalni cesti in ta se nam je zdela najpotrebnejša in najprimernejša,« pravi ^ipan Andrg Koc-man. Za 600 tisoč evrov vreden projekt na Vetrrüku je kar 85 odstotkov denarja namenila EXI- BRANE JERANKO Na podlagi sklepa tečajnega senata Okrožnega sodišča v CeljuSt45/2007zdne18-9. 2008 nad stečajnim doižnikOTi UNIGLOBAL, Avtomatizirani proces in storitve d.o.o., Bukovž-lak 1, 3221 Teharje - vstečaiu objavlia stečajni uprav^eti TRETJO JAVNO DRAŽBO, ki bo 15.10. 2008 ob 9.00 v sobi 236/11 Okrožnega sodišča v Celju, Prešernova 22, pod sledečimi pogoji: /. PREDMET PRODAJE: 1. NEPREMIČNINE: ZKV 395, k.o. Bukovžiak, parcelne številke: - 1228/15-stanov^iskastavt» v izmeri 96 m'(cca 180 m^ neto tlonsfie površine - tri etaže) in trawik 595 m® - 1228/2-dvori8če v izmeri 59 m^do celote. ZKV 795, k.o. Bukovžiak, p^celne številke: - 1228/6 - travnik v izmeri 348 m^, garaža v izmeri 31 m' do celote. Vse V PAKETU ZA IZKUCNO CENO 98.000,00 EUR. Podn^neje je nezavezujoć of^ nepremičnega premoženja razviden iz cenftvenega poročila stalnega sodnega izvedenca SiV vaPlesnikazdne 11. 2. 2008spnlogami (potrdilo o namer^ski rabi zemljišča, z.k. izpisek, mapna Kopija,...). 2. NAČtN PRODAJE: Vse nepremično premoženje se prodaja po načelu »videno -kupljeno«. POGOJf IN PRAV/LA JAVNE DRAŽBE so v cetotnem tekstu objavljeni na ogiasni deski stečejnega oddetka Okrožnega sodišča v Cetju, Prešernova uiica 22 (er na sptetni strani www.stlnoHas.si. Ogled premoženja, celotnega d ražbenega oglašam vseh fistln je možen vsak delovni dan od 10.00 do 14.00 in sicer po predhodnem dogcworu s stečajnim upravileliem Rudolfom Hram-cem, tel, st.: 03/42-^1-840, v Celju, Prešernova ulica 23. Št. 73 - 3. oktober 2003 m 14 SL. KOWJiCEj VOJNIK ZREČE NOVI TEDNIK M Promenada ostaja, tožbe tudi Zadnja občinska seja v Vojniku je bUa v glavnem posvečena temam, ki so jih predlagali posamezni svet* niki, sicer bi zahtevali izredno sejo. Tako so prvič dobili odgovore na vsa vpra-$anja, ki so jih postavljali na zadnjih nekaj sejah, obe-nem so razčistili tudi prob-tematiko dveh ulic. Id sta zaradi gradnje večstano-vanjskega objekta postali prometno preobremenjeni. Rudi Špes. zaradi katerega so bile točke, povezane s pozidavo Vojnika in z njegovo prometno infrasoukturo sploh uvrščene na dnevni red, je bil na koncu seje zadovoljen. »Namen je dosežen, režim v dveh ulicah, Vintarje-vi in Kaševi, ostaja nespremenjen. Torej bo prva še naprej zaprta za promet, medtem ko v drugI ne bomo gradili pločnika.« je komentiral. »Dobili smo tudi precej odgovorov na zastavljena vprašanja» do katerih že na več rednih sejah nismo priSli.« Tako so prvič priSli tudi do dokumentacije, povezane s poslovanjem podjetja Raj, ki je bivši koncesionar za pokopališke storitve. Za njo so že na več rednih sejah prosili občinsko upravo. Opazili so, da so trditve občine, po katerih naj bi koncesionar določene stroške nerazumno beležil v svojih končnih bilancah, resnične, ob čemer je svetnik Egidij Čretnik dodal, da tudi izdaja računov za koncesnino s strani občine še zdaleč ni bila korektna ali vsaj običajna. Precej računov za pretekla leta so namreč izd^i Šele letos, in to le nekaj dni pred izredno sejo, na kateri so razpravljali o družbi Raj kot velikem dolžniku- Naj spomnimo, da takrat z Rajem niso sklenili pobota, po katerem bi Raj (ne glede na datum izdanih računov) svoj dolg za koncesnino poravnal v višini 35 odstotkov, temveč so zahtevali polovičen pobot. Tega Raj ni sprejel, zato tudi ni dobil po- Na zadnji seji so svetniki razčistili tudi glede oČit-kov na račun novega koiTcesionarja za pokopaiiške storitve, podjetja Primožič. Kot ugotavljajo» je koncesionar začetne napake odpravli ter se svojcem opravičil za vse nevšečnosti, zato ni razlogov za prekinitev koncesijske pogodbe. Sploh pa nočejo, da bi zaradi prekinitve vfasalt« še kakšno tožbo, se je slišal komentar svetnika. Občina Vojnik je Nado Moćenik letos ovadila tc^ilstm. trdila, s katerim bi se lahko tudi sam prijavil na nov razpis za koncesionarja. Izdajanje računov po večletnem zamiku je direktorica občinske uprave Mojca Skale Komentirala, češ da zaradi zamude pri izstavitvi računa terjatve še niso datumsko zastarale, pri čemer pravega vzroka ni navedla. Kaj je z Vijano? Kot je znano, zdaj občina in Raj drug drugega tožita» pri čemer na sodišču ni končan niti postopek s prejšnjim koncesionarjem. družbo Vijana. Prav podatki o tem, kaj se dogaja s to tožbo, so na preteklih sejah zanimali nekatere svet- nike, odgovore pa so dobili šele tokrat. In obrazložitev? Prvo sodbo je Vijana dobila, a ker tožena stranka, KS Vojnik, koncesionarki ni mogla izplačati dolgovanega zneska iz 90-ih let v višini 900 tisoč takratnih tolarjev, je občina kot solidarnostni dolžnik v letih 2006 ter 2007 Vijani izplačala 11.684 evrov. Vijana s plačilom ni bila zadovoljna, zato je, znova na sodišču, zahtevala razliko plačila. Sredstva so bila potem občini odvzeta z računa in prenešena odvetniku družbe Vijana. Občina je temu ugovarjala, a je medtem bil denar že odvzet z računa. Ugovor občine je bil naposled sprejet, zato bi Vijana občini morala vrniti 14 tisoč evrov, vendar Vijana že od leta 2007 na svojem računu nima prilivov, zato odločitve sodišča ni mogoče realizirati. Ugotovilo se je tudi> da zarubljen denar ni bil nakazan podjetju Vijana, temveč osebno zastopnici podjetja Nadi Močenik. Občina je MoČenikovo letos poleti ovadila državnemu tožilstvu. In šele v primeru, Če ji bodo dokazali, da je storila kaznivo dejanje, si lahko obetajo vračilo denarja. ROZMARI PETEK Straničani za svoj vodovod Medtem ko se Občina Zreče v okviru projekta Očistimo reko Dravinjo dogovarja s sosednjimi občinami o povezanosti oskrbe s pitno vode preko magistralnega, medobčinskega vodovoda, Ima težave že pri prenosu upravljanja vodovodov v svojih krajevnih skupnostih na skupni režijski obrat. Najbolj se zatika pri KS Stranice, ki prenosu odločno nasprotuje. Upravljanje z objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo so v občini želeli poenotiti s spremembo odloka po skrajšanem postopku, a so se prejšnji teden na seji občinskega sveta po burni razpravi vseeno odloČili za običajen postopek. Staiišče Sveta KS Stranice je predstavil njegov predsednik. občinski svetnik Maks BreČko. »V naši krajevni skupnosti imamo veliko izvirov zdrave pitne vode ter 15 kilometrov primarnih in 10 kilometrov sekundarnih vodov s 330 priključki- Imamo profesionalno, strokovno vodenje vodovoda. Kakovost vode nadzira celjski zavod za zdravstveno varstvo. Prepričan sem. daje strokovnost na vsaj tako visoki ravni kot v Zrečah,« je med drugim utemeljil stališče StraniČanov. Čeprav temu ostali občinski svetniki in župan niso oporekali, so poudarjali, da je pitna voda odgovornost občine in da že od leta 1995 skušajo uveljaviti enake standarde in kvaliteto pitne vode v celi občini, pa jim to še ni uspelo, V ta namen so pri občinski upravi ustanovili režijski obrat, ki je leta 2005 prevzel v upravljanje vodovod Zreče 1 in 2, lani pa Še vodovoda Resnik in Skomarje. S predlagano spremembo odloka o oskrbi s pitno vodo želijo v enotno upravljanje vključiti poleg vodovodov Stranice I in 2, ki napajata območje celotne KS> del naselja Bork in del KS Zreie. vključiti Se vodovoda Gorenje in Pa-deški Vrh. Ocenili so, da bi ob prevzemanju teh vodovodov v upravljanje potrebovali za ureditev najnujnejšega, vključno z zamenjavo števcev, več kot 31 tisoč evrov, od tega za vodovod Stranice 27 tisoč evrov. Predlagano spremembo podpirajo vsi - razen KS Stranice. Dokončno se bodo odločali na prihodnji seji občinskega sveta. MBP novitednik www.novitediiik.coitt s prireditvijo v okvira D nevov evropske kuHimie dediščine so obeležili občinski praznik, katerega vrhunec bo % slavnostno prireditvijo in podelitvijo občinskih priznanj nocoj. V čast Slomšku in Trubarju Konec tedna so v Novi Cerkvi v Sorže-vem mlinu znova pripravili tradicionalne^ Šeste Slomškove dneve. V petek so podpisali posebno pismo, s katerim so se obvezi, da bodo do prihodnjega leta natisnili vse pridige Škofa Slomška, ki jih je ta napisal v času kaplanovanja v Novi Cerkvi, sobota in nedelja pa sla bili posvečeni 500-1etnici rojstva Primoža Trubarja. Jože Žlavs iz 1\iristično-kuliurno društvo Globoče-Dedni Vrh je prikazal tiskanje grafičnih listov s portretom Trubarja ter tretje strani njegove prve izdaje Katekizma, in to na kopiji stare grafične stiskalnice iz tistega obdobja. Obenem so pripravili še grafične delavnice ter pregledno razstavo o Trubarjevem življenju in delu. RP, foto: MARKO MAZEJ Špela Hlačar še direktorica Konjiški občinski svet je prejšnji teden po pričakovanjih ponovno imenoval za direktorico Javnega komunalnega podjetja Slovenske Konjice Špelo HlaČar. še pred odločanjem je župan Miran Gorinšek seznanil svetnike z napovedano pritožbo enega od kandidatov za to funkcijo, Draga Alenca, ki meni. da so bile tako v samem razpisu kot v postopku i^ire narejene napake. Kot sta pojasnila direktor občinske uprave Slavko Pačnik in predsednik komisije za mandatna vpra^-nja, volitve in imenovanja Ervin JančLč> se je na razpis prijavilo Sest kandidatov. Dva nista izpolnjevala razpisnih pogojev, eden je odstopil, tri, Elvira Marinka, Draga Alenca in Špelo Hlačar, pa so povabili na pogovor. OdbČili so se» da občinskemu svetu predlagajo mag. Špelo Hlačar, univ. dipl. inž. kemijske tehnologije- Občinski svetniki so predlog podprli. Za predlog Špela Hlačar je glasovalo 19 od 20 svetnikov. Drago Al ene, diplomirani varstvosiovec, je že pred to odločitvijo napovedal pritožbo, saj meni, »da razpisni pogoji favorizirajo določeno kandidatko, ki ne izpolnjuje pogojev za mesto direktorja» kot izhaja iz samega akta o ustanovitvi družbe«. Kot je svetnikom pojasnil PaČnik, je bil razpis pripravljen na osnovi statuta JKP, ta pa se v delu, kjer je navedena zahtevana izobrazba direktorja, ne ujema z aktom o ustanovitvi družbe. »Tudi razpisna komisija je ugotovila, da zato razpis dejansko ni v skladu z aktom o ustanovitvi podjetja.« Svetniki so sprejeli razlago, da je najverjetneje pri pisanju statuta prišlo do tipkarske na-pake> Ln oceniU, da napaka ni vplivala na izbor najustreznejšega kandidata za direktorja. Vsi trije kandidati, ki jih je komisija povabila na pogovor, so namreč izpolnjevali razpisne pogoje, izpolnjevali pa bi jih tudi, če bi bili v skladu z aktom o ustanovitvi družbe in ne statuta. Spela Hlačar je torej ponovno imenovana za direktorico. »Ce bo prišlo do pritožbe in bo ugotovljeno, da smo naredili napako, bomo ponovili razpis, občinski svet pa bo imenoval žačasnega vr-šilca dolžnosti direktorja JKP,« je razpravo konča) Miran Corinšek. MILENA B. POKLIČ m St. 78 - 3. oktober 2008 NOVI TEDNIK kultura 15 Noč čarovnic v teatru Druga premiera v novi sezoni namenjena otrokom in mladini Divji ples se bo v Slovenskem ljudskem gledališču Celjepričel jutri (sobota) ob 17. uri na premieri mladin-ske predstave Čarovnice, znamenitega britanskega pisca del za otroke Roalda Dahla (le kdo ne pozna del kot so Čarli in tovarna Čokolade, Matilda, pa scena* rija za ftim Gremlini) v re-žiji Mihe Alujeviča» ki je ta tekst občudoval že petnajst let in upal, da se mu nekoč uresniči želja o režiji Čarovnic. In se je zgodilo ... Glede na to, da imajo v gie dališču zadnja leta srečno ro- ko pri izboru del za otroke in rodino (spomnimo se samo lanskega Mačka Murija, ki ga Čarovnice ne bodo pregnale s programa, na Pikinem festivalu v Velenju nagrajenem z zlato piko), si je nadejati, da bodo premieri v je-sensko-zimskih mesecih sledilo §e veliko ponovitev. Predstava je namenjena nekoliko večjim, osnovnošolskim otrokom, »da najmlajši ne bi imeli nočnih mor«, opozarjajo v gledališču. Tehnično zahtevna, vizualno atraktivna in napeta zgodba je polna malo srhljivih, pa tudi duhovitih, toplih in Čustvenih trenutkov, pravi Tina Kosi v vlogi dramaturgin je predstave, ki je delo tudi uvrstila v repertoar sezone. »Za otroke je najboljše komaj dobro,« se zaveda Tina Kosi, ko ima v mislih predstave za otroke in mladino. «In naši igralci za otroke zelo radi Igrajo, saj bolj iskrene publike kot je otroška, ni,« še doda. Otroke čaka v Čarovnicah napeta zgodba s hitro menjavo scen, kar je bil igralsko Ln tehnično zahteven zalogaj, ki so ga premagovali na Številnih vajah, najprej na odru David Čeh, Anica Kumerin Igor Sancin kulturnega doma Zarje v Tr-novljah, zadnje dni pa še na domačem odru. Zgodbo ne velja povsem razkriti, saj bi potem čar Čarovnic izginil. Pa vendar ... Fant ostane brez staršev in živi z babico, ki mu pripoveduje. da v svetu obstajajo tudi prave čarovnice. Izgledajo sicer kol običajne ženske in jih je zato težko prepoznati. In tako se po n^ljučju babica in vnuček znajdeta na velikem zborovanju angleških čarovnic, kjer velika ve-lečarovnica določi, da je potrebno vse angleške otroke (o groza!), spremeniti v miši... Zgodba ima, kot se za pravljice spodobi, srečen konec. Za tiste pa, ki se bojijo Čarovnic, še eden izmed nasvetov, kako jih prepoznati: imajo modro slino ... l^ajo: David Čeh, Anica Kumer, Barbara Vidovič, Minca Lorenci, Tarek Ras-hid, Rastko Krošl, Igor San-cin/Zvone Agrež. Manca Ogorevc, Luka Cimprič. nja Potočnik. Lučka Poč-kaj in Nina IvaniŠln. Scenografija je delo Lane Sto-jan, kostumografinja je bila Maja Ballund, skladatelj Duško Rapotec Ute, koreograf in j a Tina Valentan, avtor likovne zasnove lutk in izdelave Gregor Lorenci, lektorica Metka Damjan. Delo je prevedel Jakob Ja-Ša Kenda. MATEJA PODJED Foto: DAMJAN ŠVARC Prihajajo Prava dekleta Tina Gorenjak je avtorica nove predstave - muzikala Prava dekleta, ki bo po današnji premieri v Mengšu drugo ponovitev doživel v nedeljo ob 20. iiri v Domu n. slovenskega tabora v Žalcu. Gre za muzikai, novo potencialno uspešnico slovenskih odrov, z veliko dobre glasbe, seksi kostumi in atraktivnimi koreografijami. »Zgodba pa je zapletena, duho\ata, zabavna in smešna, vendar včasih tudi para srce,« opisuje ta svoj drugi avtorski projekt in prvega, pri katerem ima v rokah ludi producentske niti, Tina Gorenjak. V predstavi i^ajo Tina Gorenjak, Katja Šantl, Anja Robida, Lea Sobočan/Ma|a Martina Merljak in Kristijan Guček. Svojo prvo režijo v življenju je s to predstavo opravila Zvezdana Mlakar. »Tb, da obe izhajava iz predstave Pet žensk.com je zgolj naključje, zato nikar ne Iščite vzporednic s to uspešnico. Pri tej predstavi sva se spoznali in znanstvo je preraslo v veliko prijateljstvo in veliko zaupanje. Povabila sem jo k režiji. Lotila se je z navdušenjem in opravila odlične režijsko delo,« pojasnjuje Tina Gorenjak, Sicer pa predstava govori o štirih umetnicah, plesalkah in pevkah, ki delajo v nekam tretjerazrednem baru in si želijo uspeti s svojimi avtorskimi pesmimi. »Pri nas je to težko, če umetnik ni vsaj malo na lurbo, če ni pridiha resničnost-nega šova ali če nisi mis,« pojasnjuje Tina Gorenjak osnovni lok zgodbe, v kateri se znajde zvezdnik, ki umetnicam obljubi gradove v oblakih. In edina moška vloga med štirimi »vročimi dekleti«? »Kristijan Guček je sijajen. Igra tri različne vloge in kljub nervozi pred premiero pravi, da mu med štirimi takšnimi )be}bami< ni hudega.« BRST Štiri vroč9 Hb6jbe<( in en moški* v predstavi Prava dekleta Dfaljubljajo veliko glasbe, plesa in smeha. Nazanin Aygani s« bo po Cefju predstavila še v Kolnu in Parizu. Pravljice v slikah V Galeriji likovnih del mladih razstavlja iranska umetnica v Galeriji likovnih del mladih» ki jo v Celju vodi neumorni Mihaiio Lišanin, so v torek odprli preprlčlji* vo, morda nekoUko nenavadno, a izjemno kakovostno razstavo likovnih del iranske umetnice Nazanin Aygani. Samosvoja teheranska umetnica je slikarka in ilu-stratorka Iz mlade in vse bolj prodorne generacije iranskih likovnikov. Njena celjska razstava, ki je vsaj ob otvoritvi Šla» žal, dokaj neopaženo mimo celjske likovne javnosti, je začetek nekakšne evropske razstavne lumeje, ki jo bo Nazanin A)^ani nadaljevala s samostojnimi razstavami v Kolnu in Parizu. Svoj slovenski nastop nadaljuje z obiski po Šolah in vrtcih, kjer skuša otrokom skozi svoje slike in ilustracije prenesti del izjemne ustvarjalnosti iz drugačnega kulturnega okoija. Ta se na razstavljenih delih kaže skozi uporabo značilnih simbolov, obrazov s slepimi očmi, pa tudi skozi kombinacijo različnih likovnih tehnik od kolaža, iz katerega izhaja, do grafike in platen. Nazanin Aygani o svojih slikah pravi, da govorijo o starih iranskih mitih in pravlji- cah, v drugem delu pa raz-stavlja slike, ki so ilustracije za knjige, ki jih piše za otroke. »Sicer pa razmišljam le o umetnosti za otroke, o kipih in slikah zanje, o knjigah, saj otroci potrebujejo vizualno umetnost.« Razstavo v Celju je odprla ceJjska umetnica Uljana Praprot nik Zupančič - Lila Prap, ki jo je mistični svet simbolov in kombinacija tehnik zelo pritegnila. »Srečanje 2 drugimi kulturami mi je vedno zelo zanimivo. Avtorica mi je povedala, da ustvarjajo v težkih razmerah, saj so slike pred razstavami cenzurirane» saj zahtevajo moralno neoporečnost. Slikarji ne smejo slikati ženskega telesa, verskih simbolov ... Živijo pravzaprav dvojno življenje. V uradnem so ženske pokrile z rutami in tekajo okoli v črnih haljah, drugo življenje pa živijo iranske ženske doma. Razstava je zelo zanimiva. Sploh so iranski umetniki zadnja leta zelo prodorni in na mednarodnih razstavah dobivajo najvišje nagrade. Kaže, da Zahod že malo pogreša duha. saj se preveč ukvarja z denarjem in zlatimi teleti.« BRANKO STAMEJCIČ Folo: Grup A Madrigali za pescico Torkov koncert Ljubljanskih madrigalistov, prvi v novi sezoni koncertnega abonmaja Zavoda Celeia, je šel, žaJ, dokaj mimo celjskega občinstva. To sicer slovi po ljubezni in poznavanju slovenske zborovske literature. A je tokrat zatajilo. Le dobrih 50 obiskovalcev je spremljalo lep in doživel koncert 24-čianskega, izvrstnega in z mnogimi mednarodnimi priznanji nagrajenega zbora, ki se je predstavil s specifično zborovsko literaturo. Komorni zbor Ljubljanski madrigalisti, ki sicer repertoamo posega v vse zvrsti in obdobja zborovske glasbe, se je celjskemu občinstvu pod vodstvom gostujočega zamejskega dirigenta Mirka Feriana pred-staviJ z madrigali, ki sodijo v sklop počastitve Trubarjevega leta. Poudarek koncerta je bil na skladbah stare protestantske liiurgične pesmi, dopolnjene s sakralnimi skladbami ostalih slovenskih skladateljev, s poudarkom na izvirnih slovenskih protestantskih pesmih. BS St. 7S • 3. oktober 2D08 m 16 reportaža NOVI TEDNIK Prevmjen traktor - kulisa masovne nesreče, pri ksteri je svoje znanje pokazalo 13 ekip. štiri nesreče na Pohorju Zelo realistična vaja ekip nujne medicinske pomoči na Rogli v petek so po Pohorju zavijale sirene trinajstih ekip nujoe medicinske pomoči iz vse Slovenije, ena je bUa ce-lo iz Splita. V debelo in nepregledno meglo zavita Ro-gla ni bila ravno najbolj prijazen kraj» kjer bi si človek želel preživeti petkovo do* poldne, a smo si na gornji postaji smučišča Jurgovo takoj premislili. Preden sva se s fotograAnjo uspela ogreti, sva že pridno namakala kruh v kulinarično značilnost -pohorski lonec - nalo sva vse skupaj poplahnila, no> saj je vseeno s öm. Ker je bila ura že malo čez deset, smo Šli na prvo postavljeno sceno, ime* novano masovna nesreča. Zdravstveni dom Slovenske Konjice je s Slovenskim združenjem za urgentno medicino - sekcijo reševalcev Že dnigo leto zapored pripravil tekmovanje ekip nujne pomoči, in sicer v treh sklopih. V četrtek so pisno preverjali znanje, v petek so se ekipe pomerile na pripravljenih scenah na ter^ nu z živimi igralci oziroma statisti, vzporedno pa so se udeleženci izobraževali na učnih delavnicah. V soboto so razglasili rezultate. Jasna Satler, glavna medicinska sestra vko-njiškem zdravstvenem domu, pravi, da so idejo o tekmovanju in obiekmovalnem izobraževanju dobili na Češkem, kjer to poznajo že nekaj !et. Masovna nesreča Konvoj približno petih avtomobilov je peljal proti dnu smučišča Jurgovo- Kmalu smo dali prednost reševalnemu vo- Voznik. ki je doživel infarkt Vodja tekmovanja Jasna Satter dno. Zaradi morebitnih subjektivnih ocen so bile vse akcije tudi posnete s kamero. Vsaka pomoč že ni dobrodošla Ko smo na drugi strani Ro-gle čakali na novi sceni prometne nesreče, sem upal na kakSne kodirane znake v komunikaciji po radijskih zvezah, kot na primer: »Orel, javi se, tukaj osamljeni volk.« A sem na koncu ujel le: »Pripravljena. Lahko spustiš ekipo. ponavljam, lahko spustiš ekipo.« Ekipa se je na kraj nesreče pripeljala počasi, saj zaradi varnosti sodniki me- rijo čas od takrat, ko reševalci pridejo iz vozila. Rezultati: b^i so bili Mariborčani, druga je bila ekipa iz Kranja» zmagali pa so reševalci iz Splita. Ekipa iz celjskega zdravstvenega doma (Irena Roščič, dr. med., Dorijan ZabukovSek in Jernej Kocbek, oba zdravstvena tdmika)jepolanskem prvem letos osvojila četrto mesto. Ta scenarij gre takole. Voznika osebnega avtomobila je zadel infarkt med vožnjo, zaletel se je v drevo, njegova noseča žena pa je ob trku padla v nezavest- Mimo vozeči kolesar je poklical reševalce. Tako je prišla ekipa nujne medicinske pomoči iz Tolmina, nato še gasilci, ki so odrezali že odrezano streho avtomobila, da bi dobili ven nosečo gospo. Voznika so že oskrbovali v reševalnem vozilu. Kolesar, ki je poklical reševalce. pa še ni do konca odigral svoje vloge. Laični opazovalec bi rekel, da je kolesar malo alkoholno utrujen, zato je tudi »utrujal« reševalce in gasilce, češ da bi tudi sam pomagal, s čimer jih je oviral. SAŠO HOČEVAR Foco: KATJUŠA Odtrganina, ki to ni, čeprav je videti zalo rasnicna züu na nujni vožnji. To je bila ekipa Pacient iz Ljubljane. Na poti je pobrala človeka z infarktom, k) naj bi ga peljala v boiništiico, pri čemer reševalci niso pričakovali še enega klica. Zgodila se je masovna nesreča s prevmjenim traktorjem in približno dvajsetimi poškodovanimi. Seveda je bilo vse zreärano, le tekmovalne ekipe niso vedele nič o sceriari-jih. Na kraju masovne nesreče je bil res prevrnjen traktor, na deh so bili poškodovanci, ki so svoje vloge odigrali nadvse realistično. »Au, moja noga, boliiil!« Ko sem pogledal to nogo, ki naj bi bolela, je nisem usedal. Poškodovanemu jo je namreč )?odt^alo« pri gležnju, ostanek je ležal v neposredni bližini. Ta ostanek se sicer nikoli ni držal tega Člo- veka, a stvar je bila videti hudo resnična, še posebej, ker je bilo okrog pošliopljeno z nečim, kar je podobno krvi. Ekipa Pacienta se je takoj spravila k delu tn oskrbela ponesrečence, pri Čemer ni pozabila na človeka v vozilu, ki naj bi ga zadel infarkt. To je bila rudi past, v katero se ni ujela. Vilko Ropret, član ekipe, ki smo jo spremljali, je poudaril pomembnost usklajenosti ekipe z zdravnikom in dejal, da laki masovni nesreči v resničnosti 5e ni prisostvoval. Na terenu so bile pripravljene Štiri scene. Povsod so bile tričlanske sodniške ekipe, ki so ocenjevale delo reševalcev. Sodniki so bili iz vrst in-štruktotjev sekcije reševalcev v zdravstvu in iz Slovenskega združenja za urgentno medi- Reševanje nemestne nosečnice iz avtomobila m St. 78 • 3. olctober 2008 NOVI TEDNIK reportaža 17 Ko ima narava glavno besedo Ekološko kmetovanje ne pomeni dobička, a zahteva veliko truda - Na kmetiji Gabrovšek v Malih Dolah Tako visoko in odmaknjeno. nad 400 metri nadmorske višliiet da si je težko zamisliti, da bi izpušni plini in tovamiški dim »priplezali« do nje. leži ekološka kmetija Gabrovšek. Tam je naravi velikodušno prihranjeno tudi s škropivi in pesticidi > saj se je gospodar Karel Šander že skoraj pred desetletjem zapisal ekološkemu kmetovanju. Način pridelave in predelave je obiskovalcem pojasnjeval ob nedeljskem mednarodnem dnevu ekoloških kmetij. »Ko je Vojnik še sodil pod celjsko upravno okrilje, je bila naša kmetija med najbolj strmimi v občini,« se namuzne Karel Sander, medtem ko mimo črede ovac skozi nasad lesk sopihamo navkreber proti mogradu. »Ce se že človek loti ekološke pridelave, potem naj to velja za celotno kmetijo, ne zgolj za posamezne pridelke,« je prepričan. Sam se je za takšen način kmetovanja odločil kta 2000> štiri leta kasneje mu je uspelo pridobiti blagovno znai^o Biodar. »To ni nekaj, kaj bi počel zaradi dobička, saj ga praktično ni.« ruši predsodke o donosnosti »zelene pridelave« zaradi nekoliko višjih cen» ki jih pridelki dosegajo na trgu. »Treba je povedati, da je pridelka v primerjavi z navadnim kmetovanjem tudi za petdeset odstotkov manj> kar še ne pomeni, da lahko kupcu zanj zaračunaš petdeset od-stotkov več,« meni Sander. Ovce so naraven nadomestek kosilnice. Je pa ras, da so pri obilici paša nekoliko izbirčne. »Pripravki in ekološka škropiva tudi niso poceni, državne subvencije se zmanjšujejo. Letos so ekološko kontrolo, ki je seveda obvezna, podražili za kar tristo odstotkov,« doda soproga Ivanka, ki dodaja, da ekološko kmetovanje pomeni predvsem ogromno birokracije. Kmet mora beležili vsako opravilo: kdaj in s čim škropi, kaj kupi, koliko je pridelka, kdaj kosi ... Nič, kar da narava, ne gre v nič Pri upokojencih Ivanki In Karlu gre predvsem za ljubezen do kmetije in nara- »Pndelka ni valikn. ste pa lahko prepričani, da boste ugriinili v res naraven sedel« številne koristne živalice, ki >opravijo< s Škodljivci,« nas poučita. Dan odprtih vrat sta vzela dobesedno; razkažeta podstrešje, kjer se sušijo lešniki, skrbno očiščen hlev, pripravljen na >»zimovanje« ovac, ter svjsli, polne dišeče krme. Še lepše v hladnem jutru, ko se zunaj Še vlečejo jesenske meglice, diši lipov in bezgov čaj v topli kuhinji. Čeprav bi človek pomislil, da le redki najdejo pot do kmetije v Malih Dolah, jim obiska ne manjka. »Veseli smo vsakogar, ki pride. Saj ni nujno, da kaj kupi.« pravi šander, Čeprav kupcev res ne manjka. Povpraševanje že zgolj zavoljo dobrega slovesa krepko presega ponudbo. POLOMA MASTNAK Foto: MARKO MAZEJ Na kmetiji Gabrovšek porabijo vsa. kar da narava. Ivanka In Karel ročno natolčeta kilograme in kilograme slastnih lešnikov. ve. »Imava ravno toliko, da lahko obdelujeva,« sta skromna, ko nas popeljeta po okolju prijaznih 60 hektarjih. »Zemljo s strmega brega odnašajo vsake bol obilne padavine, zato se ni ma smisla truditi z večjim njivami, na vrtu prideluje mo zgolj za domačo pora bo.« Pridelava in reja sta pn San d rovih popolnoma zlit z naravnimi danostmi. Po bregu se pase drobnica, kakšnih deset ovac. »Tako ni treba kositi, pa še gnojila je dovolj. Nekaj ovac in jag-nj et gre v prodajo, tudi kože gredo v promet»« pravi Šander. Kmetija je najbolj znana po nasadu lesk, ki so zrasle v prava drevesa. Sušeni lešniki, ki jih je še vedno treba ročno stoIČi, saj kakšne druge tehnologije ni na voljo, imajo povsem drugačen okus kot kupljeni v trgovini, ki večinoma prihajajo iz IXirCijc. »Zato nam jih hitro zmanjka, najkasneje pred božičnimi prazniki,« pove Ivanka, ki jih skrbno prebira, da gredo v prodajo res najboljši In najlepši. Ostanki gredo skupaj s slabšimi orehi v ptičjo pičo, tako da »nič ne gre v nič«. Ptičji živelj se je na kmetiji silno razvadil, saj si dela gnezda pod streho, ob katero se rade p odrgnejo ovce in ostanejo ob nekaj volne, ki pristane - v gnezdih. »Vse, kar zraste, kar da narava, se da porabiti,tf pravi Šander, ki mu je v največje veselje pobiranje pridelka. »Sadje posušimo ali ga porabimo za žganje. Nekaj malega gre za kis.« »Najbolj je ponosen na vino, za katerega že pobira nagrade,« namigne Ivanka, medtem ko nas popeljeta po vinogradu. »Da ne boste mislili, da nisem kosil! Pravilo je, da vsako drugo ali tretjo vrsto pustimo zaraščeno, saj se tam skrivajo Namestti na škropiva Karel Sander prisega na akolo^o pridelavo grozdja. it. 209 - 7. oktober 2008 m w 18 sport NOVI TEDNIK Tftkol«s1asev60raj pozaključlcu novinarske konfarence rokovala MananVengust(de&Ro) in Frane! Plibetšek. Vengust in Pliberšek še naprej vsaksebi Pri Nogometnem klubu MIK CM Celje ni prišlo do zasuka, čeprav smo ga pričakovali, kajti predsednik kluba Maijaji Vengust je bil voljan prid v Vojnik v poslovno stavbo podjetja Mik. V prejšnji številki smo pisali o tem, da je razreSil Francija Pliberška z mesta direktorja kluba. Marsikdo je pomisli)» da sta se pobotala in bosta nadaljevala začrtano pot. Toda Vengust ne vidi več takžne možnosti. Ni se pustil izzvali, saj je na prigovaijanje Piiberška odvrnil, da o razlogih ne bo govoril zaradi poslovnih skrivnosti. Dejal pa je: »Pravno formalni sistem ni dohiteval spre-memb- PriSle so v kratkem času in brez pravne podlage, zato jih nismo obvladovali. Podjetje Mik je sponzor kluba s 100 tisoč evri, kar pomeni okoli šest odstotkov celotnega klubskega proračuna. Predsednik kluba sem 12 let, doživel sem marsikaj dobrega in težkega. V klubu sem si želel imeti ljudi, ki bodo poravnali svoje obveznosti in gledali v prihodnost. To jebil moj namen, cilj. Razlogi za razrešitev za javnost niso pomembni. Franci Pliberšek je prinese) svež veter, niso bile vse spremembe slabe. Zahvaljujem se mu za opravljeno delo. Toda tudi v zakonu se ločiš in greš svojo pot, ker skupna ni več možna.« Počasi je izbiral besede« le pri naslednjem stavku je povzdignil glas: »Kot predsednik si ne jemljem nič več in nič manj pristojnosti kot toliko, za kolikor tudi odgovarjam!« S I^ancijem PliberŠkom sta bila pred novinarsko konferenco na sestanku pri podžupanu Marku Zidanšku. Phberšek se noče sprijazniti z odpovedjo, ponovil je veČino tega, kar nam je pove^ v intervjuju v n^i prejšnji številki, dodaj pa: »Hi-di danes Še nisem prejel uradne odpovedi. ŽeDm dokončati enoletno obdobje dela v klu- bu. Na sestanku pri podžupanu smo stvari videli na različne načine. Počutim se užaljenega. Obenem ne želim prati umazanega p>erila, čeprav j e očr-njeno moje ime. Če je bil podan podatek o višini naših spon-zors^ vlaganj, potem naj povem, da je CMC prisoten s 150 tisoč evri. Opravičujem se vsem skupaj, ker gre zadeva na mojo in VengustovD, predwem pa na škodo celjskega kluba. A če bi bil tiho, bi vsi mislili, da sem res kriv.« Reviziji klubskega poslovanja sla bii pozitivni tako v marcu kot juniju. Vengust ni pozabil dodati, da sta poslovni in infrastrukturni del kluba doslej delovala brezhibno. Plibeßek je včeraj z družino odpotoval na dopust v Tlirčijo. Do nadaljnjega je MIK CM Celje torej brez direktorja. Igralci bodo jutri gostovali v Domžalah. Tudi to je pomembno ... DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Odpisani v olimpijski Albertville Brez večjih pr^iavic so ro-kometaši Celja Pivovarne Laško opravili generalko pred začetkom lige prvakov. V vnaprej odigram tekmi 4. kroga prve sioven^e lige so v lorogu pred 300 gledalci premagali ljubljanski Slovan s 30:22. V 23. minuti so resnici na ljubo varovanci treneija Borisa De-niča zaradi hiue in učlr^ovite igre zaostajali le za gol, nato pa je prevladala dobra celjska obramba in ob sistematični rotaciji igralcev trenerja Toneta Ttslja dvomov o zmagovalcu kmalu ni več bilo. S sedmimi goli je navdušil Aleksej Peskov. po pet so jih dosegli David Špiler> Cdi Kokšarov in Vasja Furlan. Celjski strateg je bil zadovoljen z obema organizatorjema igre ter Miladi-nom Kozlino, ki se je uspešno vrnil po rehabilitaciji. Vratar Al-joša Rfizar je zaustavil 14, Al- joša Čudlč pa 4 su^le. David Špiler je v sredo odlično začel tekmo, ozrl se je na prvega tekmeca v LP Chambery, ki bo v nedeljo gostil Celjane v Alber-tvilleu. »Definitivno nas Čaka zelo težko delo, če želimo zmagati. To bomo poskusili. Vsekakor računamo na presenečenje, kajti pred letošnjo sezono nas je že marsikdo odpisal ne le v Evropi, temveč tudi v domači konkurenci.« Rokomeuii vratar Beno La-pajne je podpisal dveletno pogodbo s Celjem Pivovarno Uš-ko. Sporazumno se je razšel s svojim prejšnjim klubom, Španskim Aragonom. Celjski klub je plača) odškodnino, ki naj bi znašala 40 tisoč evrov, in že pridobil mednarodni certifikat ter re^tradjo, s katerima imala-pajne pravico nastopa na nedelj -ski tekmi LP v Franciji. Ribni-čan je prvič postal Član cdjskega kluba že leta 1991. Zanj se je kot 18-ietnega obetavnega vratarja tedaj zavze) prav Tiselj. Lapajne, kije za Celje zbral 169 nastopov, je bil v Atenah na otvoritvi olimpijskih iger nosilec slovenske zastave. RZS je na seji predsedstva odločila, da bo moško člansko reprezentanco do konca junija leta 2009 voda Miro Požun. Na predlog Združenja rokometnih trenerjev Slovenije je predsedstvo imenovalo nove člane suo-kovnega sveta, v katerem sta tudi Slavko Ivezič in Štefan Jug. 2iga Debeljak ne bo več predsednik RZS, predsedstvu je kot kandidata za svojega naslednika predlagal Celjana Franja Bohinca. predsednika velenjskega kluba. RK Zlatorog bo nastopal v 2. ligj-vzhod s ciljem uvrstitve v play-off, v katerem bo igralo Šest ekip. V kolikor bo ostalo moštvo popolno (nekaj igralcev je že prestopilo v prvo ekipo in do prestopnega roka nimajo pra vke igrati za Zlatorog], bo končni cilj L B liga. V pripravljalnem obdobju je Zlatorog premagal B ekipo Crvene zveile, Sevnico, Hrastnik.Cerklje, RK Aleš Praznik in osvojil turnir v Cerkljah. To so dobri pokazatelji trdega dela na trening pod vodstvom trenerja Stanka Anderluha. DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA Seno Lapajne (desno) med reprezentančnimi pripravami skupaj s Celjanoma Dušanom Podpečanom in Zoranom Lubejem. Lubejeva najboljša na svetu Na mladinskem svetovnem prvenstvu v kickboxingu v Neaplju je Ce-Jjanka Staša Lubej osvojila naslov svetovne prvakinje. Članica ŠK Hyong Celje je v kat^oriji contact do 50 kg premagala vso konkurenco in se prvič veselila naslova najboljše na sveni. 17-leina Staša se 2 borilnimi veščinami ukvarja že 11 let: »Pot do finala je bila težka, saj sem morala premagati dobre nasprotnice. Najprej mi je na poti stala ruska, bato slovaška, v polfinalu pa Se madžarska tekmovalka. Bila sem boljša od vseh in se veselim tega naslova.« Na tekmovanju je sodelovalo 1.500 ^rcev iz 4S držav, ki so se poleg light contacta merili še v semi contactu, aerokick-boxingu in glasbenih formah. »Zmagala sem v light contactu, kar pomeni, da sem se borila trikrat po dve minuti. Že sama besedna zv^ light contact pove, da gre za borbo z ne preveč močoimi udarci,« je pojasnila zadovoljna Staža Lubej, ki jo že konec meseca čaka člansko EP na Portugalskem. MOJCA KNEZ MALI NOGOMET NA UMETNI TRAVI Gama prvak brez poraza? Predzadnji krog lige za prvaka je minil brez preseoečenj, v ponedeljek pa bo odigran zadnji. Ob 22.30 bo sledila podelitev priznanj najboljšim moštvom. Izidi 15. kroga: ŠND Velenje -Gama united 0:7, Kalimero - Coma fngrad gramat 1:3, Pelikani • KMN Frangros 4:2. Liga za obstanek: Marinero - Tristar 9:4, Maček tisk - MV Mobil 3:4, Contai- ner • Mik Celje 3:1. Ponedeljkov spored: Marinero • Container (17.30), Tristar - MV Mobil (18.20), Mik Celje - Maček tisk (19.10), ŠND Velenje - Pelikani (20). Gama • Coma (20.50), Frangros - Kalimero (21.40). Lestvica Lige NOVEGA TEDNIKA 1. GAMA UNITED 38 ^39 2.C0MAIN6RAD6. 32 +30 3. PELIKANI 31 +26 4.RElAXA\rT0Š0LA 20 -8 5. KALIMERO 17 -2 6. KMN FRANGROS 15 -12 Lestvica Uge za obstanek (7*12) IMV MOBil HT] 21^ -10 B. TRISTAR 18 *2 9.MAČEKTISK 18 10. CONTAINER 16 -6 !1. MARINERO 15 -8 12.MIKCEUE (^T) -1 -54 m St. 78 - 3. oktober 2006 NOVI TEDNIK Šg>RT 19 »Rad bi se poslovil ob abrahamuiii Pogovor z neuničljivim košarkarjem Veljkom Petranovičem Avgusta |e polzelski Da]-matinec dopobii 49 )el» v oktobru pa v dresu B Ugaša Ko-ga$ke začenja svojo že 35. člansko sezono na košarkarskih igriščih Je fenomen, kakršnemu ni para ne v Evropi in najbrž tudi oe v svetu. Veljko ni le član ekipe, temveč je §e vedno prvi Igralec, in to tisti, ki je v lanski sezoni igral skoraj 34 minut na tek-mo, dosegal 15 točk in imel 9.5 skoka, »No, v tej sezoni mi bo lažje, ne bo mi treba igrati celih tekem, kajti dobi! sem dva pomočnika za boj pod samim koSem,« je ob smehu začel Pe-tranovič. Kakšen je občutek igranja po toliko letih in od kod ener-gUa? Občutek je enak kot prvi dan, saj ko^rko še vedno obožujem. trening in tekma mi ne delata nikakršnih preglavic, temveč mi dajeta samo veselje. Zadnjih 20 let imam enako težo, živim športno od prvega koraka na igrišču In ob urejenem družinskem življenju je to pač to. Ob vsem tem imam po mami gen, zaradi katerega ne sivim, tako da si mi ni treba barvati las. Se mora družinsko življenje prilagajati vaši karieri? Res je, a moje Štiri ženske, soproga in tri hčerke, so se na legenda jugoslovanske in svstovne košarke Veljko Petranovie to že navadile. Ritem, ki ga je narekovala moja športna pot, je bil pač del življenja nas vseh. Še vedno je enak, Se posebej na dan tekme. Takrat se po zajtrku sprehodim, popijem kavo, po kosilu pa mora biti v hiši ena ura miru. ko spim. Tako je že vsa leta. Težave pa so s Polzelo, kjer živite? S Polzelo nimam težav, imel pa sem jih s klubom oziroma z nekaterimi ljudmi prejšnjega V spodnji vrsti z leve so Urh Turnšek, Teo Kamer, Filip Jeram. ürh Jeram, Nejc Kratj, David Rozman in Domen Višnar, v zgornji vrsti pa Tonka Kadilnik, Jenja Srabotnik, ^^broz Mikelj, trener Uroš Klincov, Vid Kamer, Naje Konde, Martin Srabotnik in Simon Brus. Brus prvak v spustu Na državnem prvenstvu v spustu na reki Krki pri Brežicah v dolžini pet kilometrov je 15-letnl Simon Brus iz KKK Nivo Celje prepričljivo zmagal tako med mlajšimi (do 16 let) kot tudi starejšimi mladinci (18)! Prvega zasledovalca je premagal kar za 25 sekund. Dokazal je, da se razvija v vrhunskega tekmovalca tako v slalomu kot spustu. Ambrož Mikelj je s kanujem osvojil 3. mesto. V okviru DP za mladince je bila tudi tekma v spusta za tnlajše kategorije. Pri mlajših dečkih je leloSnji prvak Vid Kamer ponovno zmagal, pri cicibanih je bil prvi njegov brat Teo. Celjani so prvo mesto osvojili tudi pri mlajših cicibanih. Zmagal je Urh TXirniek, Domen ViSnar je bil tretji. Pri starejših dečkih je Martin Srabotnik osvojil drugo mesto. Na Ljubljanici je bilo finale slovenskega pokala za mlajše kategorije. Med mlajšimi dečki je bil prvi Vid Kamer pred Nejcem Kondo. Pri cicibanih je 3, mesto osvojil Teo Kamer DŠ kluba na Polzeli. Klub mi je nanu'eČ ostal dolžan kar lepo vsoto denarja po pogodbi, a ko sem tožbo na sodišču dobil, se je klub preimenoval, spremenil matično številko in žiro račun, tako da ni bilo od kod vzeti po sodni poti dodeljenega denarja. Ker kluba takrat niso izločili iz lige, sem se preko združenja profesionalnih i^alcev odločil tožiti Košarkarsko zvezo Slovenije, ker je pač to dovolila, Dobil sem prvostopenjsko tožbo, a se je zveza pritožila in dobila na drugi stopnji. Zdaj smo vložili pritožbo na vrhovno sodišče in Čakamo odločitev» ki naj bi bila znana nekje do konca leta. Sicer pa po Polzeli hodim z dvignjeno glavo. Vsakomur lahko pogledam v oči, kar ne velja za nekatere posameznike tega lepega kraja. Pustiva stare zamere. Kaj vam je v teh dolgih letih igra-nja ostalo najbolj v spominu? Tega je za knjigo ali dve, a nikoli ne bom pozabil dogodka pred petimi leti, ko sem znova zaigral za svoj Zadar. Gostja je bila Gibona in ob predstavljanju so legendame Jazi ne »ponorele«. Vselej, ko se spomnim teh trenutkov, dobim mravljince. Tako kot takrat v polnih Jazinah. Ste dalmatinski Slovenec ali slovenski Dalmatinec? Vseeno je, rad imam oboje, tako mojo rodno Dalma- cijo kot tudi mojo sedanjo in prihodnjo domovino Slovenijo. Poleti smo, kolikor se le da, v mojem Omišu ali ženinem in mojem Zadru, smo pa in bomo ostali do konca prebivalci Polzele, enega najlepših krajev na svetu. Večini soigralcem bi lahko bili oče. Ko se pred treningom ali tekmo slečemo v garderobi, na nikomer ne piše, koliko let ima. Na igrišču pa še vedno lahko »pariram« s svojo igro tem mlajšim igralcem. Kakšne so ambicije z okrepljeno Rogaško? Pred dvema sezonama so me tja povabili prijatelji iz tega Čudovitega mesta. Tam imam tudi sorodnike. Prišel sem pomagat košarko dvigniti iz pepela. Lani smo igrali solidno, vsi skupaj pa uvideli. kaj nam še manjka. Agilna uprava je zdaj pripeljala nekaj okrepitev, s katerimi lahko storimo korak naprej. Ko se bomo uigrali, bomo Še kako trd oreh, še posebej v svoji dvorani. Seveda računam na pomoč navijačev. Zato menim, da smo se sposobni boriti za vrh, od tretjega do prvega mesta. To sicer ni imperativ, vendar smo tega sposobni. Osebno bom naredil vse, da dosežemo ta cilj! Imate kakšen nasvet, želje? Mladi morajo trenirati in trenirati, kajti samo dobro delo lahko obrodi sadove. Ob tem morajo imeti potrpljenje. Slej ko prej vsak dobi priložnost. Najbolje si jo lahko zaslužijo na treningih. Kar se mene tiče, sem že zakoračil v 50. leto in moja velika želja je, da bi se naslednje leto, ko bom dočakal abrahama, poslovil od košarke in Rogaške na prvem srečanju v 1. A ligil JANEZ TBRBOVC Foto: MARKO MAZEJ Upnikovi dva brona Osmo mladinsko svetovno prvenstvo v tekvondoju verzije ITF (neolimpijske) je bilo v Uzbekistanu. V maloštevilni slovenski odpravi se je izkazala Velenjčanka StaŠa Lipnik z dvema tretjima mestoma, tako v formah Čmi pas 2. dan kot tudi v borbah v kategoriji do 58 kg. Dvakratna evropska prvakinja je obtičala v polfinalu ob ogorčenju trenerja Petra Landekerja (tudi TK Skala Velenje) zaradi nepravične sodruške odločitve. DŠ. foto: MARKO MAZEJ Staša Upnik a. m Predsednik IT^ Zveze za tradickmalni tekvondo Slovenije je Celjen Matevž Žugelj. PANORAMA ROKOMET I. SL. 4. krog: Celje Pivovarna Laško • Slovan 30:22 (15:12); Peskov 7. Furlan. Spiler,Kok§arövS, Sulič3. Gorenšek, Kozlina 2, Kojič i: Hrvaiin 10. Vujič, Teržan KOŠARKA Četrtfinale pokala KZS (ž). 1. tekma: Odeja • Merkur Ce/je 49:84: Ljubenovič 10. T. Oblak, Vene S; Komplet 17, BaričJS, Verbole, Klav-žar 10, Kerin 8, Ciglar. Hughes 7. Muhovic, Abramo-Vič 4, Jagodič 2. (KM) Ü' ■S' I a' 1^1 ŠPORTNI KOLEDAR Petek^3._10x MALI NOGOMET 1. SLMN. 3. krog: Gorica -Dobovec {20.30). ROKOMET I. SL (ž). 4. krog: Velenje-Zagorje (19). Sobota^^. 10. NOGOMET 1. SL. 12. krog. Velenje: Rudar • Gorica (18). Domžale MIK CM Celje (20). 3. SL • vzhod. 8. krog» Slovenske Konjice: Dravinja • S i mer Šampion, MaleCnik - Möns Claudius, Šmarje • Šmartno ob Pa ki, SIjdki Vrh: Paloma - Kovinar Štore (vse 15.30). Štajerska liga. S. krog: Bi-siVica - Šoštanj, Ruše: Pohorje • Zreče, Rogaška • Pod-vinci (vse 16). MČL, MNZ Celje, 6. krog: Radeče - U§ko, Žalec- Vransko, Hrastnik • Kozje {vse 16). ROKOMET l. SL. 4. krog, Trbovlje: Rudar • Gorenje (19). L SLlž).4. krog: Brežice-Celje Celjske mesnine (19). Piran -Celeia Žalec (18). KOŠARKA 1. SL. 1. krog: Alpos • Zlatorog (19), Šoštanj: Elektra • Nova Gorica (18), Škofja Loka: Mercacor - Hopsi (20.30). 1. B SL, 1. krog: Litija • Rogaška, Konjice - Hrastnik, Zreče: Rogla • Maribor Branik {vse 19). 2. SL • vzhod, 1. krog: Celjski KK • Podbočje tl8),Pak-man Celje • CaJcit, Podčetrtek: Terme Olimia • Grosuplje [obe 19). MALI NOGOMET 1. SLMN. 3. krog: Ajdovščina • Žlvex (20). NOGOMET 2. SL. 9. krog: Šentjur -Olimpija (15). iiiiiiifw.iiovitediiil[.com IIVWW. it. 7ft - 3. oktober 2008 m 20 ort NOVI TEDNIK Začenja se zares Jutri štart ligaške sezone tudi za klube s Celjskega v soboto se bodo začele 1. A (ÜPC liga), I. B ter obe 2. košarkarski ligi. Seveda je v ospredju zanimanja A Uga> v kateri bodo s Ceij-skega letos štiije klubi: Zla-torog iz Laškega, Elektra Esotech iz Šoštanja» Alpos iz Šentjurja in Hopsi s Polzele. Ekipe štanajo v ligo z raz-Učnimi izhodišči» Laščani si namreč želijo nazaj v Jadransko NLB ligo, medtem ko si preostala trojka želi v ligo za prvaka, ki takoj, v sredini sezone, tudi prinaša obstanek v li^, kar je tudi osnovni cilj, Vsem štlrini smo zastavili tri vprašanja: 1. Kdo je prišel in kdo odšel iz kluba? 2. Kakšne so ambicije v novi sezoni? 3. Kaj pričakujejo od ii-ge UPC v prihajajoä sezoni? Zlatorog 1. Odšli: Tadej Horvat, Se-mir Smajlovič, Nemanja Je-lesijevič, Andrej Maček, Aleksandar Jevdžič, Lance Harris, Grega Mali, Nenad Dronjič, Chester Mason in trener Damjan NovakoviČ. Prišli: trener Aleš Pipan, Uroš Lu-eič, Mique! Ali Berdiel, Tadej Koštomaj in Miloš Milj-kovič, 2. Načrti so visoki, želijo si uvrstitev v skupino Evrop- skega pokala, kar bi prineslo močna srečanja med tednom ter visoko uvrstitev v domačem prvenstvu. 3. V novi sezoni so obrnjeni k sebi in pričakujejo vrnitev v Jadransko ligo. Elektra Esotech 1. Odšii* Luka Dobovičnik, Štefan LiCartovsky, Aleš Kuno, 2an Vrečko, Boris Jer-šin, Marjan Vidovič. Mitja Goršek, Ivan Šimunič. Dražen Bubnič in trener Ivan Sta-nišak. Prišli: trener Borut Ce-rar, Sašo Tajnik, Žiga Mrav-Ijak, Benjamin Hostnikar, Tadej Horvat, Emest Novak» Dejan Ćup, Luka Sjekioča in Saša Džainbič. 2. Z močno prenovljeno ekipo želijo ostati stabilen prvoligaš, želja pa je uvrstitev v ligo za prvaka. 3. V ligi bodo prevladovali isti kJubi kot minula leta, boj za med prvih sedem pa bo odprt do konca, saj bodo za dva ali tri mesta kandidirale vse preostale ekipe, med njimi tudi Elektra. Upajo, da bo liga zanimivejša in bolj prepoznavna kol doslej. Alpos i. Odšli: ErvinDragšič, Borut Grušovnik, Primož Ko- bale, Tadej Koštomaj, Srbo-ljub Nedeljkovič. Rodrick Stevenson in Robert Ribežl, Prišli: Armin Avdibegović, Dejan Dunovič in Asmir Sa-dibašič. 2. Želijo si znova v ligo za prvaka, kar bo sicer težka, a nikakor nedosegljiva naloga. Želijo si tudi, da bi mladi igralci dosegli popolno afirmacijo v ligi, s čimer bi potrdili dobro delo kluba v mlajših kategorijah. 3. Kandidatov za vrh ni veliko, je pa zato veliko kandidatov za ligo za prvaka, kajti liga bo ob velikih spremembah v ekipah izenačena, Hopsi L Odšli: Beno Pungannik, Vladimir Rizman, Peter Jo-vanovič, Jasmin Catovič in Mark Dawson. Prišla: Marko Šamanić, Shawn King. 2. Cüj kluba je samo eden, uvrstitev v ligo za prvaka. 3. Pričakujejo zanimivo in zelo izenačeno ligo, v kateri naj bi se uveljavili mlajši igralci tudi iz njihovega kluba. Klubi še niso povsem sestavili ekip, zalo lahko pričakujemo še kakšno okrepitev, predvsem v Laškem in Šentjurju, JANEZ TERBOVC Prvi lokalni obračun bodo gledalci videli v šentjurskem Hruševcu, kjer domaČi Alpos čaka sosede iz Laškega. V prejšnji sezoni so Laš-čani dvala-^ zanesljivo zmagali, Še sezono nazaj pa kar dvakr^ pokleknili v HniSev-cu. Tokrat je laško moštvo velik favorit, vprašljiv je nastop najodmevnejše okrepitve Miquela Aiia Berdiela zaradi poškodbe. Šentjurčani so v pripravljalnem obdobju prikazu zelo malo, očitno pa je že, da ekipa vsaj za zdaj ni dobro sestavljena oziroma da manjka vsaj Se enkva-liteten center. Zanimivo bo videti igro Tadeja Koštoma-ja, ki je bil zadnji dve sezoni organizator igre Alposa. V Šoštanju pričakujejo novince v ligi, Novogoričane, sledil bo sklepni del praznovanja 60-letruce igranja košarke v Šaleški dolini ^ natančneje v Šoštanju. Po slavnostni podelitvi priznanj bosta sledila tekma gospodarstvenikov in veteranov Eiektre ter košarkarski ples. Predstavljena bo knjiga 60 let košarke v Šaleški dolini. Polzelani se pred potjo v Škofjo Loko ubadajo s poškodbami. Od treh centrov zagotovo ne bo igral Rajko Rituper, saj ima nogo vmav-cu, medtem ko naj bi Marko Šamanič, ki je imel tri šive na prstu, in Shawn King stopila na parket. Lani so Gorenjci slavili na Polzeli in Sa-vinjCani v Škofji Loki. JT ŽRK Celje Celjske Zadnja novica - \ r/ M /ir d ' F - '' / II ĆianiceŽRK CeljeCeljske mesnine so to nedeljo. 28. septembra. gostovale v Škotji Loki. Tudi tokrat so v 3. rednem krogu 1 .A DRL dobile tekmo, saj so premag^eŽRO Škofia Loka KSl z rezultatom 27:25. Naslednja tekma ćaka Celjanke v soboto, 4. oktobra, ko bodo gostovale pri ŽRK iz Brežic. Vsoboto. 27. septembra, so všportni dvorani Šolskega centra Oe\\e mlajše selekcije starejših deklic in kadetinj ŽRK Ce-tje Celjske mesnine igrale proti vrstnicam ŽRK Velenie. Starejše deklice so tekmo dobile z rezultatom 24:11. Kadetinje pa so prav tako nadigrale Velenjčanke in tekmo dobile z rezultatom 37:18. ^^dezete celjske mesnine •m: • r PORTRET TEDNA MILAN ANĐELKOVIĆ ARENA PETROL Arena/ zHia^otmlcev I 2đč«lkj i^rjnienogomiMi) n^e f« bidi ii^atc 'jVre^ »i^r^l. Trmiraii f^m u<(ls7letip{i HKŠtovan m K^del^ain. Tam ^t'ldo t^^dl do mlđdinsU selckij^.S 1? factor v Kjro prffitdpU^ l(Ubi|3nL, ki joulir^t vodil ^Mia K a eno prestsi^i v KK kpa;rne ndU [H mif k factdf. V 2jmsknn pf nicpnem i oku podpiul frot«M pogoribo td FC ferwrasi ? J^pof>\kf, vendar vm po 6 pcQOcQn pr?liini1 rupsd« » Klubi do seda) i*' NK KK fanor, ^^K NK Beli k/ajiiM FC r- Ferv(>fo$s,NK samđli pa kateri od moi^h n^j pwwbwqa. Naj veselje V iCb lepem spomtnu bom im«! kra|io igralsko a^i^niuro n» ^ponskenv Ndj žalost Odhod 1; KK Si^aiu v '(K r^cw. sdj (o mc u nuriüii kiit^ vezđli nlo l^pfspdiT>mi. Uspehi Z fjK Ljubljana napredovanje 12 druge v prvo I19C». Uvistiiev i NK Ijübij^nd v felrtfinalepok.tl^ Hervis. Nastopi 121 nastopov v 1. SNLter 2 Osvojitev piverKtva z NK Cnlje. Ve1(kui telja tudi poivovM odhod v tujino • v ki^kkn Telo dob^i ^nslii klub. Publika h^vijs^e pQ2tm). dft se tekem udeležijo v (im vetjem Številu ter spodbujajo. je 10 u ndi n^jvcč^a mottvdcija, ki pripelje do dobre »gre, da nam stojijo ob vtreni v d^rem m slabem n DRUŽABNO Star)ovanJe V Ljubfjanl miam lastno stanovanje, trenutno pa imm v nojemniil^emsiaf^ovafiiuvCclja Ljubezen Imam punco Klaro. To je zelo sveža Ijube2en. Hobiji Igranje drugih športuv ? logo iko^rfc?. lerr^s...). Prosti Kajve^ prostega iisd posvečati^ purici. Tu pa so še pnjateljk, s katemiii $e dobim na Mkšm pijaci. Oruga^e pi veliko časa posvečam poćliku ali pa se ^rc^tini na i;jetu v naravi. Glasbdrfiim Poslušam vse glasbene zvrsti, odvfsoood razpoloženi^. Najraje imam 11190 'ock. Moi film je Osumljenih 5, :aTo so mt viec tudi retnu podobni filmi. Ka iel|o pknice Klare si ogledam titdr kakšen foniantičen Hm. f Amt4' tmđ^imfm^ m it» 78 - 3. oirtober 2008 »Furmani€< in konji, ki znajo sami domov Utrinki iz preteklosti na prvem Furmanskem prazniku v Šmartnem ob Paki Konje rej sko društvo Šmartno ob Paki je v počastitev 10. obletnice svojega delovanja v nedeljo pripravijo prvi Furmanski praznik. V Martinovi vasi se je zbrala množica obiskovd-cev, ki so obujali spomin na nekdanje čase, ko so bile konjske vprege nekaj povsem običajnega. Sprevod je krenil iz Rečice ob Paki, na pnzorišče v Martinovi vasi pri železniški postaji pa je prispelo štirinajst vpreg, s katerimi so ponazorili nekdanjo dejavnost zgornje in spodnjesa-vinjskih ter šmarskih »furmanov«. »S prireditvijo želimo sedanjim rodovom prikazati bogato tradicijo >furman-ske< dejavnosti v teh krajih v času. ko konjev še niso izpodrinila motorizirana prevoz- »Funnan« Marto Ročnik je s svojima tjubljenoemB v Šmartno pripeljal los. Tudi konji potrabujajo sorvis - v Martino« vasi je imel kovač kar nekaj dela. na sredstva. Šmartno ob Paki je bilo pred SO, 60 leti s svojo železniško postajo pomembno okno v svet za »human ske< vprege daleč naokoli,« je poudaril predsednik š marskih kon jerej cev Martin Ramšak. Seveda je bil za obujanje spominov potreben ustrezen »emšo«, kot je poudaril Jože Aristovnik, ki je govoril o časih, ko so na razkladalno postajo v Šmartnem »furmani« vozili les iz Solčave. Mozirja* in drugih krajev. Ko so les razložili, so si »hirmani« seveda »privezali dušo«. Pri Mavcu, pri Sulcerj u v LetuSu. pri Ma-jerholdu v Mozirju... je le nekaj postaj, od koder so potem konji znali sami domov. Veliko podobnih nostalgičnih utrinkov smo slišali v Martinovi vasi, saj so med obiskovalce pripeljali vinski sod iz Viršanja. Menda so Drago in konja počivali v celjskem Bra-niboru. V povorki ni manjkal prikaz domačih opravil, pri laterih brez konjev ne bi šlo. od spravila lesa do različnih del na poljih. Od obiraik do gasilcev Menda so po štirih desetletjih v Šmartnem spet zavri-skide obiralke hmelja, ki jih je na železniški postaji s ko- nji in z vozom pričakal »gospodar« Ivan Rakun» sicer hmeljarski starešina. Težko pričakovan »tovor« je spet vnesel kar nekaj adrenalina med šmarske mladeniče, brhke Varaždinke pa so priznale. da so za vsak slučaj kupile samo enosmerne vozovnice. V davnih časih tudi ni šlo brez kovača, zato so na prizorišče v Martinovi vasi pripeljali potujočo kovačijo s kovaškim mojstrom Ferdom Kotnikom iz Mozirja» ki je tudi »v živo« pokazal kovanje konj, parado utrinkov iz preteklosti pa so zaokrožili ustanovitelji »požarne hrambe« v šmartnem v letu 1903. Tudi pri gašenju oziroma prenašanju črpalke na ročni pogon ni Slo brez konjev. Kot je poudaril Šmarski župan Alojz Podgoršek, je bila »furmanska« težka, vendar lepa, »furmani« pa so dobro voljo nosili kar s seboj. »Ljudje so nas radi sprejemali, saj MartiR Ramšak, predsednik Konje-rejskega dmštva Šmartno ob Paki smo poskrbeli za različne potrebščine,« je omerul Pavel Koren s Homca, ki je, podobno kot mnogo drugih Zgor-njesavinjčanov. vozil les na železniško postajo v Šmartnem. »Še danes sem zvest konjem in kar uščipnilo me je pri srcu, ko sem zajedal konje, vozove in les na njih.« urška 5:elišnik Foto: GrupA m L«niK ^BCQS •T' AÜmim ZD. 3000 Ct))«; tel.: -^386 03/428 76 00. »poiti: iti.MJie^utetnilcsi wwwidstnik.si; posImlnlM žalM, t«L: 03 S717115. »-imB: itiAl«e#iiMnäi4i * HALLOWEEN V GAADALANDU4 10. H. 10.. 18.10.25. 10. m 31. ia še prosta mosta « BUDIMPEŠTA 25.-26J0. * BBOCUIAD18. I9.10. • BRIONI tS.IG » DUNAJ 25.10. • JESENSKE POCITNICEs UMA624.10.-2.11.htf.Sol Korali, htl. Sol UmdQ. hti. Gardefi Istra polp. fe za 42.00 EUR/dan {min 2 dnij • PRIMOSTEN htl. Zora polp. paket 3 dni že oć 97.50 EUR/os • MOŠČENIŠKA DRAQA htl. Marina 2 x polp. samo 50.40 EUR/o$ • OPAUIA10. • 26.10. htl. Istra -MARUNAOA 2008« vikend poket !e od 65.00 EUR/os • PREDPRODAJA SMUČARSKIH VOZOVNIC ZA GOLTE, ROCLA - KRVAVEC IN CELJSKA KOČA in svet se vas dotakne. IZUn, POTOVANJA IN ODDIH V (ASU KROMPIRJEVIH POČITNIC I HRVAiKA:(24.10T- 2^11.2008) 1 j PIUC#, VU M v deii, 7«. «i'^-' "r' ic-i polSM/W.Hni — ' ^ aitn n EVROPI, ARABSKIH mtuH m n svm: o»., „..r.l... , B.r.....Www.p»Tffl4.d imum »iiM it)MMM.u«uijHiti»i iiittissiimMeiMt nMtB&BMfim o G v MtVOiDC;» »M M, BrUb « MU H». MfTHMt; M «n« M Z DRUŽINO UGODNEJE NA KOPANJE! NOVO v WELLNESS PARKU tAŽKO: DRUŽINSKE VSTOPNICE PRV} OTROK • polovico ccnc^c. vsi naslrdnji ORATISt Alalia vetja» nlrolie do IS.Ic^a in (raja do31.10.2008. Mfllne&pflrV-lal^Oihfniuradi »U O J 8900 Za otroke do 15. leta Šmarekimkonjerejcemso pri organuaciji Funnanskega praznika pomagali člani Zgomjesavinjskega konje-rejskega društva in KD Mustang z Gomllskega. - Št. 78-3. oktober 2008 o WHLLWnSS PARK LAŠKO IMITHERMANAÖJI m kronika NOVI TEDNIK Parkirišča na razprodaji V Celju vedno manj parkirišč - Brez strategije prometa v Celju je na voljo 2.923 vzdrževanih in nadzorovanih parkirišč. S plačljivim režimom v modri coni naj bi imeli obiskovalci mesta lažji dostop do trgovin, sodišč, upravne enote in drugih uradov. Ibda Celje se kot večina drugih mest srečuje s prezasedenostjo parkirnih mest In v prihodnje se temu ne bo dalo izogniti. Novih parkirišč bo vedno manj, saj je mesto lokacijsko omeje no. Brez zmian jih parkirišč, teh je kar 14I> bo ostala Parkirna hiša Gtazija, ki nudi 777 parkirnih mesL Mesto je Še vedno brez strategije urejanja prometa. Cenovna politÜQ je vzvod, da je v mestnem Jedru vselej kakšno parkirišče prosto in da voznikom ru treba krožiti, da bi našli prostor »S ceno v modri coni zagotavljamo pretočnost prometa. Mesto na ta način funkcionira,« pravi Robert Hostnik, ki skrbi za organiziranje in nadzor nad parkirišči pri javnem gospodarskem podjetju ZPO Celje. Prepolne luknje Zaradi lokacijske omejenosti bo novih parkirišč v mestu vedno manj. VeČina parkirišč, s katerimi upravlja ZPO, je na nezazidanih stavbnih zem^iščih. Kot primer Hostnik navaja Parkirno hišo Glazija. Zaradi načrtov investitorja, ki namerava na Gla-ziji zgraditi kliniko, bo par-kirina hiša ostala brez zunanjih parkirišč- Zdaj 85-odstot-no zasedena hlŠa bo ostala brez 141 parkirnih mest. To naj bi promet dodatno otežilo in Celje na ta način izgublja parkirne površine. Že zdaj je velik pritisk na obstoječa parkirišča. »Parkirišče Spodnji ^ad je običajno zaradi zase denosti dopoldne zaprto, izjema niso niti parkirišča v Aškerčevi in Oblakovi ulici ter okolici bolnišnice.« Nad pomanjkanjem prostora za parkiranje benti tudi marsikateri stanovalec starega mestnega jedra. V ta namen so jim izdali dovolilnice za parkiranje enega vozila v drugi coni po ceni 25 evrov letno. »Toda tudi to se zdi nekaterim predrago in bi želeli celo zastonj parkiranje.« Po drugi strani tudi po petih letih parkirna hiša v Ce-leiaparku, ki sicer ne sodi v upravljanje ZPO, ostaja praz-na. 436 prostih mest je za-polnild okoli 130 stalnih strank in nekaj dnevnih obiskovalcev. Eden od vzrokov naj bi bili cenejši parkirišči Tkanina in Aškerčeva v neposredni bližini, marsikdaj je ovira tudi dovozna zapornica pri vhodu, ki otežuje dostop v parkirno hišo. Kazen za prelu'Ške, ki so vezani na parkiranje, je od 40 do 80 evrov. V primeru, da parkirate tam» kjer prometni znak jasno kaže, da je parkiranje prepovedano, je kazen 40 evrov. Parkiranjena pločniku, prehodu za pešce ali na primer na označenem parkirišču za invalide vas bo stalo 80 evrov. lüdi v teh primerih veljajo polovičke» če plačate v določenem Časovnem roku. Težave s parkiranjem se pojavljajo tudi zaradi tega, ker v Celju nekaj let ni bilo narejene nobene prometne študije. »Ni strategije razvoja prometa, v smislu kje in kako se bo mesto razvijalo. Žal se spreminjajo le zazidalni načrti na pobudo investitorjev, kar vodi v stihijsko načrtovanje,« pravi Hostnik. Ponarejali, grozili in bentili Naloga nadzornikov ZPO je, da nadzirajo neplačila parkirnine, medtem ko občinski redarji med drugim nadzirajo nepravilno parkiranje. V Mestni občini Celje je zaposlenih deset občinskih redarjev, Štirje so trenutno na obveznem izobraževanju v Tacnu, Šest redarjev svoje delo opravlja v dveh delovnih izmenah. Letos so zaradi pre- Vomiki so se vsaj malo »spravili v rod« pri parkiranju na parkirnih mestih, ki so namenjena invalidom. krškov na območju umirjenega prometa v Celju ukrepali že pettisočkrat. Sicer pa jih je največ povezanih z nes-poštovanjem promeme signalizacije, bodisi da gre. za prometne znake bodisi za talne označbe. Po številu kaz- j:ii«kijib izrečfiifljj "stopajo predvšerff^i ska, Aškerčeva, Ipavčeva, Gregorčičeva in Gubčeva ulica. Veliko kršitev je še na Muzejskem u'gu in Trgu celjskih knezov, Na tem območju je tudi največ ustanov, ki so namenjene javnosti Cbolnišni-ca, občina, upravna enota, so-dišče ...], kar kaže na to, da se ljudje Še vedno najraje pripeljejo do vhodnih vrat in parkirajo napačno, čeprav jih to stane več kot celodnevna parkirnina v nekaj deset metrov oddaljeni parkirni hiši na Glaziji... Kot razlaga vodja občinskih redarjev v Celju Vinko An-doljšek, nekaterim vozni- kom še vedno ni jasno, kaj pomeni določena prometna signalizacija. Največ problemov je s poznavanjem tako imenovanega H-ja na robu vozišča. »Gre za v obliki črke H izrisano polje na robu vozišča. Takšna oznaka namreč strogo prepov^uje^ par^a-^ nje.« Andoljšek'Že dodaja,da so se vozniki vsaj malo »spravili v red« pri parkiranju na parkirnih mestih, ki so name-njena invalidom. »Pred časom je bilo tega veČ. Naj ob tem dodam, da se bodo oaiake za invalide voznike do maja zamenjale, kar tudi pomerti, da jih ne bo možno več ponarejati. Do zdaj smo velikokrat naleteli na ponaredke in v ceh primerih voznike dosledno kaznovali.« Problem s parkiranjem se vedno znova pokaže tudi pred Šolami in vrtci. Ko starši pripeljejo otroka v šolo ali vrtec, nimajo kje parkirati in pač storijo prekršek. To naj bi zdaj rešili s postav- Najveć problomovjes poznavanjem tako imenovanega H^a ne robu vozišča. Tekšna ozneka nemrečstrogo prepoveduje parkiranje. Letno se na račun parkirnin v občinsko blagajno nate-če 1»4 milijona evrov. Tretjina denarja gre za odkup parkirnih mest v Parkirni hiši Glazija - občina namreč želi postali 87-odstotnl lastnik in bo odkupovanje parkirnih mest trajalo Še nekaj let - tretjino namenijo izvajalcu is ostalo tretjino za vzdrževalna in investicijska dela. Parkirišča niso zavarovana, saj bi bila premija v smislu zavarovanja proti tretji osebi verjetno zelo visoka, kar bi pomenilo tudi višje parkirnine. Ijanjem prometne signaliza-'cije, na kateri bo jasno napisano, od kdaj do kdaj je parkiranje za starše dovoljeno, in v tistem času na tem parkirnem mestu ne bodo smeti parkirali drugi. »Težava je predvsem pred vrtcem na La-vi^in ludi v Vrunčevi,«' dodaja Andoljšek. Standard v našem mestu pa je. da so občinski redarji pogosto tarča jeznih in razburjenih voznikov, ki storijo prekršek, in redarji so na takšen način pač prvi, na katere nervozni vozniki zlijejo svoj neupravičen bes. Slaba volja je pogosta, ko voznike na vozilu čakajo lisice. »Kmalu bomo obänski redarji opravljali še druga opravila, ki jih za zdaj še izvaja policija. Tbdi kaznovanje za žalitev ali grožnjo, ki znaša več kot 400 evrov. In verjamem, da se bo manikateri voznik ob tem nato tudi zamislil, Drugače pa menim, da sepomem-bfiost občinskega redarstva le krepi. Nismo v službi samo zalo, da bi nekoga preganjali in kaznovali, ampak da poskrbimo. da so javne povtiine namenjene tistim, il so jim pač namenjene, torej parkirna mesta za invalide Invalidom, pločniki pešcem ...« MATEJA JAZBEC. SIMONA ŠOLINIČ Foto: KATJUŠA Tatinska Romuna Celjska policija je pridržala romunska državljana, ki sta v začetku tedna v trgovini v Laškem okradla starejšo žensko. Iz torbice sta ji odnesla 400 evrov, ki jih je pred tem dvignila v banki. Romuna sta ženski očitno sledila, po ropu pa pobegrula, a so ju policisti prijeli v Hrastniku. Po končanem pridržanju bosta privedena k preiskovalnemu sodniku, ki se bo odločil, ati bo zoper njiju odredil pripor. Pijan kot čep! V sredo okoli poldneva je vinjeru voznik v Zidanem Mostu povzročil prometno nesrečo in nato odpeljal. Ko so ga policisti izsledili, je test alkoholiziranosti pokazal kar 1,93 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Po starem bi bilo (o skoraj štiri promile. Voznik je bil tako vinjen, da ni mogel izsiopiti iz avtomobtia. PoUcistl so ga pridržali, zaradi nesreče ga čaka plačilni nalog, zaradi vožnje pod vptivom alkohola pa najstrožje kazni, tudi odvzem vozniškega dovoljenja. Umrl med spravilom lesa V torek popoldne se je med spravilom lesa na strmem pobočju goz^ v Hrastju na oi:^očju Policijske postaje Senljur smrtno ponesr^il 4&-letni domačin. Ta je skupaj z bratom v dolino spravljal podrta drevesa. Del drevesa, ki je zdisel po brežini, ga je namreč stisnil ob stoječe drevo, so sporočili s celjske policije. Posledice poškodbe so bile tako hude. da je 4Ä-letm domačin umri na kraju nesreče. E o w % u o ? (O ® • M S o m it» 78 - 3. oirtober 2008 NOVI TEDNIK r.. ^ pisma bralcev 23 Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu 2 Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daijše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko Številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto, V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO zelo nevarno. Gleda na to, kakšno službo je dolga leta v Mozirju opravlja! župan pred izvolitvijo, lahko rečem, da ga je Moziijanom poslal sam Bog, Večkrat urejam določene zadeve na Občini Mozirje in Upravni enoti Mozirje in moram reči, da na bolj prijazne uslužbence, kot so tukaj, nisem naletel Še nikjer. Vsi so do strank izredno prijazni, uslužni in v vsakem primeru stranW radi svetujejo in pomagajo. Doživel sem celo to, da me ježupan na hodniku vprašal, koga Čakam, in mi nat6 usltižbenko, ki sem jo rabil« poklical s sestanka pri njem, da sem se z njo lahko pogovoril, ne da bi Čakal, da bi bilo sestanka konec. Upam si trditi, da niti na Občini Mozirje niti na Upravni enoti Mozirje ni nobenega birokrata, na kakršne sem že naletel drugod. Če se bo Občina Mozirje še naprej tako uspešno razvijala pod županom SuhoverŠnikom, kot se je doslej . bo verjetno še dolgo žu-panoval. Posebno zato, ker je, kolikor vem, nestrankarski. Takšnih županov si lahko občani drugih občin le želijo, vprašanje pa je, če jih bodo kdaj dobüi. JOŽE JURC, Škof]a vas. Ljubija Z robniki nad voznike ... Glede na istoimenski članek, objavljen v 75. številki Novega tednika, ki me je pahnil v blato, moram malo broditi tako, da pridem spet na suho. Je že mogoče res. da se Marko Ranzinger počuti ogroženega, ko se sprehaja po cesti, ki je preozka za srečevanje avtomobilov, ampak k sreči lahko sam napravi zelo veliko, da temu ne bo tako. Za začetek bi lahko »malo« uredil svojo živo mejo. Mogoče ni do konca prebral Člena 205 v ZGO, ki govori o tem da mora biti ograja oddaljena od meje sosednjega zemljišča 0,5 metra. To pa pomeni navznoter in ne navzven! Tako pa njegova živa meja raste na cestni bankini ter resno ogroža varnost ter onemogoča preglednost križišča. Ce bi ga resnično skrbela varnost na tem odseku, bi že zdavnaj poskrbel za svojo mejo. Ker ga pa verjetno bolj skrbi brezplačen parkirni prostor, tako pridobljeni zastonj-ski kvadratni metri in širši uvoz v garažo, pa na) sosed žrtvuje potrebne površine za varnost, preglednost, potrebno širino cestišča, parkirišče in drugo. Ker pa je sosed trmast skopuh, ii želi imeti svojo parcelo samo zase in je noče prostovoljno odstopiti za varnejše počutje Marka R. in je zato pred kratkim v smislu zaščite svojega sveta ob cesti po-ložU 12-centimetrske robnike, ga je bilo treba nemudoma prijaviti inšpekciji, ker nevarno posega v cesto. Ker pa inšpektor ve, kako in kaj ter ni odredil odstranitve robnikov, je treba na take pritisnili Še z mediji in tovrstnimi člar\ki. Mogoče pa bo trmasti sosed le popustil... Tisti, ki prvi udari, prizna, daje njegov argument ničen.(Kitajski pregovor) MATJAŽ CIGLAR, trmasti skopuh Nove podobe Mozirja v 76. številki Novega tednika je bila objavljena kratka vest pod gornjim naslovom. K temu bi želel dodati Še nekaj podrobnosti. Mozirje se je v zadnjih letih, odkar je tu župan Ivan Suhoveršnik, razvilo in uredilo, bolj kot prej v 42 letih, odkar hodim redno v ta kraj. Poleg urejenega trga so pred dnevi daJi v promet novo kro-žiŠČe med Hoferjem in Zadrugo, kjer je odcep za Lepo Njivo in Bele Vode v kraju Ljubija, saj je bilo prejšnjo križišče pri črpalki Petrola PREJELI Svetovni dan varstva živali Ves kulturni svet praznuje 4. oktober - svetovni dan varstva živalij katere za nas trpijo in dajejo svoja življenja. V davnih Ča sih so živalim pos-večale pozornost le nekatera verstva (reinkarnacija), pa Še ta so ločila živali na koristne in nekoristne ter škodljive, lepe in grde,... Prva društva za zaščito živali so vznikla Šele v 19. stoletju: v Nemčiji leta 1837, v Franciji 1S45, na Dunaju in New Yorku 1866 in v Italiji 1871. Pod krono tedanje kraljice Viktorije je bilo leta 1824 v Veliki Britaniji ustanovljeno najstarejše društvo RSPCA (Royal Society for teh Prevention of Cruelty to Animals). Do danes ima že skoraj 100.000 članov in 240 uniformiranih In dobro opremljenih inšpektorjev z javnimi pooblastili ter lastne veterinarske ambulante. RSPCA ima že od 1917 leta lastna zavetišča za brezdomne zavržene živali.» Največje združenje, ki združuje društva vsega sveta je WSPA London, ki vključuje preko 323 društev in katerega član je tudi Zveza društev proti mučenju živali Slovenije. Zelo znano je društvo Peta, ki s svojimi propagandnimi akcijami prodira na vse kontinen-te. V Sloveniji so prvo slovensko društvo proti mučenju živali ustanovili leta 1963, saj Je bilo vedno bolj nevzdržno, da so primere mučenja živali pometali pod preprogo, mučitelji pa so ostajali nekaznovani. T^idi azilov za zavržene živali ni bilo, ampak jih je po cestah z žico lovil mestni konjar, imenovan »šintar«. ki jih je doma na Igu pobijal s kolom, krampom. Dasiravno morda obstoja vtis, da društva delujejo pri nas donkihotsko, temu ni tako. V Sloveniji je danes registriranih precej DPMŽ-jev (Celje, Domžale, Koper, Nova Gorica, Ravne na Koroškem, Slovenske Ko- njice, Trbovlje ...). Po osamosvojitvi smo v Sloveniji dobili Že nekaj zavetišč za brezdomne živali Leta 1987 nam je bil odklonjen osnutek zakona o zaščiti živali rekoč, da ga ne potrebujemo. S pomočjo WSPA smo leta 1999 le dobili prvi slovenski zakon, ki sankcionira mučenje živali. V restavracijah vidimo vse več vegetarijanskih obrokov, da o vedno manj krzna na cestah niti ne govorimo. Kot zadnji uspeh Zveze DPMŽ Slovenije štejemo sprejem 342. člena v Kazenskem zakoniku, kjer je zagrožena zaporna kazen tudi do enega leta zapora za sio-rüca, ki mu je bilo dokazano mučenje živali. Državni zbor je amandma» ki ga je podalo ministrstvo za pravosodje na naš predlog, sprejel z radiocelje 95.9 100.3 90.6 MHz veliko veČino glasov. Stopil pa bo v veljavo s L novembrom 2008. Animalisti zelo pogrešamo sodelovanje vete-rinarskih Inšpektorjev in zni- žanje tarif za veterinarske stori t ve. LEA EVA MÜaER, predsedruca NO DPMŽ Slovenije Pričakujemo vas od 24.9. do 8.10.2008 na vpisnih mestih v 75 poslovalnicah Nove KBM fn enolah Pošte Slovenije v delovnem času vpisnih mest. Prospekt je na voljo na www.nkbm.si in na vpisnih mestih od dneva začetka prodaje. Z dokdpitdlizacijo bo Nova KBM Še okrepila temelje svojega uspešnega poslovanja, pospešila rast in razvoj ter razširila pot za povečanje poslovanja na tujih trgih. Usmerjena v uspešno prihodnost bo banka enako kot včeraj tudi danes in jutri uresničevala svojo zavezo do delničarjev, komitentov, zaposlenih tn okolja - zagotavljati varne in odlične finančne rešitve za boljše zMjenje. uspešno poslovanje in uresničevanje smelih vizij. «8 i« Pridobite nove delnice Nove KBM Krepimo temelje uspešnosti Nova KBM. delniška družba z največ delničarji v Sloveniji in steber močne skupine finančnih družb doma in v tujini, ponuja javnosti nove delnice, izdane v postopku dokapitalizacije. Priložnost lahko izkoristite obstoječi delničarji, ki vam je zagotovljena prednostna pravica, ter druge fizične in pravne osebe. ® 080 17 50 www.nkbnf.si ttmub"««)! of)m f p(n*<«i £»)n« »v^ulimmfili uuc^orpi««' mb-lt i/t'..i««><>vu !■ I 111,1 |i pliiifi«^ «ff^BI- ^^Nova KBM $t. 78 - 3. oktober 2008 m ^ 24 RADIO, Kl GA BERETE NOVI TEDNIK TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 4. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa» 5.30 NZ melodija tedna» 6.00 PoročiloOKC, 6.05 Avsentkova melodija tedna, 6.15 Ča-soplov, 6.20 Aforizem, 6.4S Horoskop, 7.00 2, jutranja kronika RaSio, 8.00 PoročiJa, 9.200lroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik. 11.15 Maraton glasbenih želja (do li. ure), 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice» 15.00 Šport danes. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika. 17.45 Jack pot, iS.GO Lestvica • 20 Vročih Radia C«l}e, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Sora) NEDELJA. 5. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija ledna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Kardinal dr. Franc Rode, 11.00 Kulturni mozaik. 11.05 Domače 4,12.00 Novice. 12.10 Pesem siovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, Po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter z Magdo Ocvirk, 20.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) PONEDELJEK« 6. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jackpot. 9,15 Bingo jack-predstavitev skJadb, 10,00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.00 Kulturni mozaik, 12.15Bingojack-i^lramo skladbi tedna» 13.00 Znanci pred mikrofonom - ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo» 16,20 Ni vsak za vse inni vsak poklic za vsakogar!» 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mala dežela - velik korak, 18.30 Poglejte v zvezde z Gcrdano in Dolores 19.00 Novice, 19.15 VrtUjčQ( polk in valčkov, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice) TOREK, 7. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 700 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PÜ Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice» 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Maleživali, velike ljubezni, 13.00 Mala dežela-velikkorak (ponovitev), J4.00 Regijske novice, 14.15 Pokom se imenuje?» 14.30 Poudarjeno, 15,00 Spori danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, l700Kronika» 1745 Jackpot, 18.00 Ni vse zafrkancija» je $e znanje-kviz» 19.00 Novice» 19.15 Zadnji rokzBoŠtjanomDermolom, 21.00 Sautesurmadi, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) SREDA, 8. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa - jutranja nostal^ja, 5.01 Žinganje [narodnozabavna nostalgija}» 5.30 NZ mebdija tedna, 5.45 Nostalgija vaša razvada» kaj pa Šega in navada?» 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija tedna, 6.15 Časoplov, 6.10 Nagradna igra, 6,20 Aforizem, 6.45 Horoskop. 7002. jutranja kronika RaSlo, 8.00Poročiia.8.25PoroČiloPU Celje, 8.45 Jack pot» 10.00 Novice. 11.00 Kulturni mozaik» 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O-pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Sport danes» 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo» 16,20 Filmsko platno. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot» 18.00 Pop čvek - Katrinas, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 24,00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) ČETRTEK, 9. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa» 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.05 Avsenikova melodija ledna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo. 8.00 Poročila. 8.2S Poročilo PU Celje. 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton, 10.00 Novice, 10.15 Najbolj nore podjetniške ideje, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice» 12.15 Odmev. 14.00 Regijske novice. 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Sport danes, 15.30Dogo^in odmevi RaSlo, 16.15 kviz Glasbeni trojček, 1700 Kronika, 1745 Jack pot. 18.00 Odmev -ponovitev. 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop-ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Goldi) PETEK« 10. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnozabavna melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.05 Avsenikova melodija ledna, 6.15 Časoplov, 6.20 Aforizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSIo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pol, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Sedem dni nazaj - sveže z domaČe estrade, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do peika, 14.00 Regijske novice» 14.10 Hit lista Radia Celje • shiti prežeto popoldne (do 19.15), 14.30 Poudarjeno, 14.45 Petkova skrivanka» 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 1700 Kronika, 1745 Jackpot, 18.00 Na plesnem parkau, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Vroče z Anžejem Dežanom -gostja NuSka Drašček, 24.00 SNOP (Radio Goldi) % V Vroče z Anžejem Dežanom Znova nam bo vroče, pa ne zaradi ogrevanja, temveč zato, ker se na program Radia Celje z oktobrom vrača tudi oddaja Anžeja Dežana Vroče. Znova bo na vroči stolček po-sedel Številne goste slovenske estrade in jih dodobra izprašal. Njegova prva gostja v novi sezoni bo Nuška DraŠČek. Anžeju Deža-nu ekipa Radia Celje želi veliko uspehov v radijskem delu in Številne nove zmage in uspešnice tudi na glasbenem področju. Čestitamo za zmago na Slovenski popevki s skladba Šopek maka. Šport v vaša ušesa Dean šuster skrbi, da športne infonnacije pridejo v vaša ušesa v informativnih oddajah Radia Celje, v Ponedeljkovem Športnem dopoldnevu, v Sportu danes, videvate ga lahko na različnih prireditvah, v fotografski objektiv pa smo ga ujeli, ko je skrbel, da informacije pridejo v vala ušesa skupaj s tonskim mojstrom Mitjo Tatarevi-čem. Foto: SHERPA Vablj^i v Katrco z jesenjo smo nekoliko osvežili program Radia Celje. Tako seje na program vrnila oddaja Katrca. ki vas na vožnjo vabi vsako nedeljo med 20. in 23. uro. Prisedite, Klav-dija Winder in Izi imata v Katrci veliko prostora. In če boste vi tako hoteli» bomo prihodnje leto znova uživaJi tudi na pikniku Katrce, kjer je nastala tudi fotografija. Foto: MARKO MAZEJ www.radioceljexom 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA SAVETHEUES-GABnEUADLMI (2) t SOWHAT'PINK 15) 3. IFTHISISL0VE-T}iESATtmDAYS(4) 4. MAKEfTMINE-JASONMRAZ (1| 5. lUBElUVIN'U LONGTIME-MARlAHCARPr (S) 6. STOPI D0N7 UM YOU ANYMORE-SKARUfNSPfmU (II 7. YÜU CANT STOP ME-SCUNA^eV^ (2| 8. MYMEDIONE-SNOOPDOGG (3| 9. mtmwoc/mBiMMD' THESCfliPT (4} lamiSTHEUFE-AMYMAOXWALD (3} DOMAČA LESTVICA 1. VŠ^MIJE-SOUU^EC (4| 1 POOENMDEŽNUOM-NSSKA (2) 3. TENI-MAHKOVGZEU {2) 4. NOCOJBOMOMIPfl&AUDAN-NrTROXFEATVlADOK}%$UN (3) 5. RESNCOBCMPflENESU-AOSMCOW (4) 6. ČAS-VOYAGE (6) 7. 7R0t£JBUS-TRKAJ (5| 8. ŠOPEKrvtAKA-AN^DEŽAN (2\ 9. ^DA-EMMA (1) laWOSTOW- SONS&AL£NKA60TAR (1} PREDLOGA ZA lUJOliSTVlCO: Oirr OFOURföU)S-SHERYLCROW NEXTPLANEHOME-DANiaPOWTEfr PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: ASSEŽEKDAJVPftA$U-FlAMIE PAST-ŽAJW Naqfaj^ftc«; Dartco Kavsc.TofTBK8va56(iV9teflie VürnsTdon. Mariborsia 89b, Ce^ NdQrejencs dvigmta album, ki jopodai)aZKPRTVS. na oglasnem oddelku Radie Celja, lestvico 20 vroiih lal^poslusatsvsdkD soboto ob 18. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2008 TTIlHIStl^ZRESKAPOMlAD 15) 11) 12) 2. ZRNOGRAHA-ISKRICE 3. SflEl^JEKOrSONCE-ŠESTICA 4. ROEi^P&mJA- m.mwmm (6) s. KDOSin^-HAftMONUA (3) PREDLOG ZA liSTVICO: P0$IAN£8/E08UU^-)QUÜCAHJI (3) VuD nj bilo nikoli jasBo, kako w ki^ke urioega mebanizma sestavijo skupij? Ste vedflo ggibalj» katera sestaviiu aamli dober kruh? AU pa Se dioes tie veste, kako nastane papir? Novi (edfiik io Radio Celje vam zdaj ponnjata odgovore u va$a vprašanja In po^ed ? oaslinek vsakdaojih stvari Na kupon napišite svoje podatke io oastanek ^sa Želite spoznati. Sreioeizlreb&oc« (Jaka pot v odkrivanje skrivnosti SLDVmKfN 5 phis I MEJEJE$Tl.MEiEPm-PRS>lK Z SRCEPA$EVH)NQHBEP£NI- ANS.ROKAŽUNDRE (5) 3. EJ.KAKiNAOHCET-KAVNIK |4) 4. ZDAJ IŠCEM^EKOGA-T^VIH 6(1) 5. LB^AOEKUCA-ZDOMARJI {2} PftEOlOGZAli$T>nCO: NAŠA PESai riAJ GRE 00 SRCA-ANa^ Nagrvjmca: Panika rabf(, Praähova 5. Žatec Zatika Potočar, Mladinska c, 67c. Zreče N99«pncadi/ignetB nagrado rta oglasnem LBStwco Celjskih S lahko poslulala vsak ponedeljek tA 22.15 uri. lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. Za predloge 2 obeh IsstvK lahko gi^jee na dopim s prflolenim iajpon€(om. Pcd^jonartasiov: Novi ttdnk. Prešernova 19.3000 CeTre. tote SpozMti teii,)atofl88iiw go ai irt grof): hi«« H itfor mtfc, Ntem ta. srn C#.} m« ^ T ^ m $t. 78 - 3. oktober 2008 NOVI TEDNIK BWisweti 25 Letos 39 primerov stekline pri živalih Ob svetovnem dnevu boja proti steklini, 28. septem-bru. so na Zavodu sa zdravstveno varstvo Celje opozorili na preprečevanje stekline tako pri ljudeh kot pri živalih. Kadar človek, ki ga )e poškodovala slekla žival, ne prejme pravočasne antirablčne zaSčite, je bolezen najpogosteje smrtna- V Sloveniji je bilo po podatkih veterinarske službe v letošnjih mesecih več primerov stekline kot v letu 2007. Lani so pri pregledih L884 divjih živali ugotovili tri primere stekline med lisicami. Od januaija do avgusta letos pa je veterinarska služba v Sloveniji laboratorijsko potrdila 39 primerov stekline pri živalih: steklih je bilo 37 lisic, jazbec in pes. Stekle živaJi so odkrili na območju v bližini meje s HrvaŠko. Necepljen pes, pri katerem so potrdili steklino, je bil iz celjske regije. Tb je bil prvi primer te bolezni pri domaČi živali po letu 2001. številni posamezniki, ki jih poškodujejo domače ali divje živali, morajo biti po ugrizih, kadar veterinarsko opazovanje živali ni možno, zaščiteni s cepivom proti steklini. V antirabični ambulanti Zavoda za zdravstveno vars- tvo Celje vsako leto obravnavajo približno 600 ljudi, ki jih poškodujejo divje ali domače živali. »Človek se okuži preko stika s slinooku-žene živali. Najnevarnejše so rane, ki segajo Čez podkožje. V primeru ugriza moramo rano najprej temeljito sprati, najbolje s tekočo vodo in z navadnim milom. Rane ne polivamo z razkužili in alkoholom. Nemudoma moramo obiskati zdravnika zaradi oskrbe poškodbe in Otroci so najpogosteje poškodovani v glavo ali vrat. kar jiiD lahko pusli trajne brazgotine, opozarjajo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje in poudarjajo pomen odgovornega ravnanja lastnikov živali. Prav tako na zavodu svetujejo, naj se ljudje izogibajo stikom s potepuški-mi in z divjimi živalmi, naj se ne dotikajo nastavljenih vab za lisice» naj skxbijo za redno cepljenje domačih psov in mačk proti steklini, naj ne dovolijo nenadzorovano gibanje domačim živalim in naj se ne dotikajo poginulih živali. Pomembno je tudi, da otroke naučimo pravilnega odnosa do živali. zaščite proti tetanusu. Nato moramo na obravnavo Se v ancirabično ambulanto območna zavoda za zdravstveno varstvo,« je povedala dr. Alenka Itop Skaza. dr. med., specialisti epidemiologije. predstojnica oddelka za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Ce-Ije. Posameznikom, ki jih poškodujejo domače živali, na zavodu svetujejo, da ugotovijo, če je le mogoče, kdo je lastnik živali in tako pridobijo informacije za nadaljnjo obravnavo. Kadar je lastnik živali znan, poškodovanca ne cepijo takoj, ampak lahko cepljenje odložijo do zaključenega veterinarskega nadzora živali, ki je povzročila poškodbo. Lastnik živali je v skladu z zakonodajo dolžan žival peljati na veterinarski pregled trikrat v obdobju 10 dni' ne glede na to, ali je bila žival cepljena proti steklini ali ne. ce veterinarji ugotovijo, da žival ni ste* kla, poškodovanca ni ireba cepiti. Kadar človeka poškoduje neznana oziroma divja žival ali pa okoliščine ugriza nakazujejo, da je žival stekla, tedaj poškodovanca cepijo proti steklini. KL ★ " * TEDENSKA ASTROLOŠKA ★NAPOVED ★ Petek, 3. oktober: Prebujena bo ustvarjalna, kreativna in domišljijska plat narave. Iz nič lahko ustvarite nekaj izvirnega, zanimivega in odličnega, zato nobene ideje ne zanemarite. Inspiracija se lahko odrazi tudi v spremembi videza, bivalnega all delovnega prostora. Predajte se čarobnim občutkom in iz njih naberite novih moči. Ugodno za čustvena in prijateljska razmerja, izkoristite dan. Sobota, 4. oktober: Mars preide ob 6. uri v škorpijona, kjer je izredno močan, zelo bo izpostavljena energije, dosežete lahko nemogoče, Pojavijo se lahko nasprotja. Vediie, da so lahko razkoraki Še večji, Če jih boste skušali odpravljati. Lahko ste narobe razumljeni, zato se ne trudite» ker trenutek ni primeren. Popoldne je namenjeno revitalizaciji moči, zato poskrbite za primerno sprostitev, delajte, kar vas res veseli. Večer bo obremenjen s kvadratom Lune in Satru na. Previdno! Nedelja, 5. oktober: Jutro bo obremenjeno s kvadratom Lune in Urana, zato lahko razpoloženje niha iz ene skrajnosti v drugo. Želeli boste dan preživiti drugače. Pravi čas je, da naredite kaj za zdravje in počutje. Pri tem vas bo spremljala konkretna aktivnost, ne le dobri sklepi. Lahko se odločite in prenehate s kakšno škodljivo razvado in vnesete več reda tudi v prehrano. Ponedeljek» 6. oktober: Dopoldne bo nekaj zmede, zmanjšana je lahko koncentracije, kar doseže kritično fazo okoU 13. ure. Ne dogovarjajte se na novo, izogibajte se nakupov. Popoldne bo bistveno boljše, sproščeno in harmonično, ugodno za srečanja, druženja s prijatelji, zabavo in modo. Torek, 7. oktober: Izkoristite dopoldne, ki bo bolj efektivno. Okoh 11. ure se lahko zgodi kak srečen preo-brat ali spremembao, ki je niste pričakovali, a jo boste znali uspešno vključili v svoje načrte. Zvečer bo priložnost za brskanje po notranjosti in iskanje rešitev za težave, ki so nastopile pred kratkim. Ne prepustite se sanjarjenju, ne mislite, da vam nič ne gre, kot bi želeli..., saj se bo razpoloženje kmalu obrnilo v pozitivno smer. Sreda, fi. oktober: Zaradi v)ška energije lahko vi ali nasprotna stran reagira popol- noma neprimerno, Poleg veliko strasti ne bo manjkalo sumničavosti in ljubosumja. Pomislite, če imate sploh kakšno realno osnovo za takšno razmišljanje. Če boste izzvani, lahko reagirate preveč silovito, zato se zavestno umirite. Višek energije morate sprostiti na konstruktiven način, z rekreacijo ali delom. Četrtek. 9. oktober; Razpoloženje kn situacije se skozi dan lahko zelo spreminjajo. Tisto, kar vas vrže iz tira, vas lahko maio kasneje zabava. Pospešen bo tok dogodkov in komunikacija, dan bo zelo zanimiv. Popoldne lahko pride do padca elana, to lahko pripelje do nezadovoljstva, nezbranosti in povečanega notranjega nemira. Izbirajte dnižbo, bodite z ljudmi, ki vas razumejo in pomirjajo. Astrologlnji CORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA CORDANA gsm 041 404 935 090142443 napovedi, bloterapije. regresije astrologlnja .gordana^sfol. net wvAv.gordana.si ASTROLOGINJA DOLORES 0904361 090142827 gsfn:041 519265 napovedi, primerjalna analiza dslroloslnja@do(ores.si www.dolores.sl živimo ceneje Ponudba velja od 1. 10. do ^S. 10. 2008. CENQE Sunka kuhana, pakirano^ '^^^.^na za kg Rdeče ali belo vino 2 litra m Maslene stručke pakirano, 240 g Sir Masdamer Q 5 % CENEJE ) pakirano, t/ät^bt:^ cena za kg Brisača Brisača različne barve, različne barve, vel.: 70 X 140 cm vel: 50 x 100 cm _ -V CEÜE Podjsvorshova 2, Pon.-|]et.:8.00-20.00/Sob.: 8.00-20.00 ŽALEC Savinjska cesta Pon.-pet: 8.00'20.00/Sob.: 8.00-1S.00 ŠEMPETER Savinjska ulica 2, Pon.-pet.: 8.00-20.00/Sob.: 8.00'tS.OO Grelna pododeja - }00% volna ' Dimen2k)& {50 x 80 cm - Dvostopenjska nastaitev temperature • Signalna luika delovanja - Zaseiia prot» preflreiiu • ^^^^ P^®"^« ^^^ - Vrhunska kvaUceta • Proizvodnja v EU [Kaflja) (brez medvedka) ' ^^^ Prevleka za posteljnino ra2ll£nl vzorci, na zadrgo, prevleka: vel.: HO x 200 cm, vzglavnik: vet.: 60 x 80 it» 78 - 3. oirtober 2008 m 26 za ävtomobiliste NOVI TEDNIK Prihaja golf šeste generacije Nemški Volkswagen je oziroma bo letošnjo jesen iz-koristiJ za predstavitev nove generacije golfa. Ibkrat se bo na svet pripeljala že $esta izvedenka, kar pomeni, da je avto verjetno najbolje pro-dajano serijsko vo^o na sve-tUr kajti doslej so jih naredili več kot 26 milijonov. Dimenzijsko se novi golf skoraj ni spremenil, tako da v dolžino meri 419 cm, v prtljažniku je prostora za najmanj 350 in največ 1.305 litrov prtljage oziroma tovora. V skJadu z dosedanjo filozofijo VW novi golf ni izjemno drugačen od predhodnika, saj zato tudi ni bilo pra* vega razloga. KonCno gre avto izjemno dobro v promet (zato nižji srednji razred tudi imenujejo golfov razred); oblika dokazuje kombinacijo potez oziroma značilnosti, ki so opazne že pri drugih voiks-wagnih, denimo pri ta hip še precej neznanemkupejusci-rocco, terenskem touaregu — Motorjev bo na začetku pet, in sicer trije bencinski in dva dizla. Začetni bencin-^ski bo 1,6-litrski Stirivaljnik (75 kW/102 KM), sledil bo Honda ima 60 let Oktobra leta 1946 so na Japonskem ustanovili raziskovalni inštitut: ustanovil ga je Soičiro Honda, ki ga je čez dve leti preimenoval v podjetje Honda. Honda je kmalu pOstala uspešna avtomobilska tovarna, Še prej pa se je uveljavila kol velik oziroma us-peSen izdelovalec motornih koles, zlasti na nekaterih velikih azijskih trgih. Honda je letos ob vsem drugem na trg poslala hondo FCX clarity, ki ga poganjajo goriv-ne celice. iiiniw,ra(liocelje.com VWgolf enak agregat v izvedbi TSl (90 kW/I22 KM), najzmogljivej-ši pa bo 1,4 TSI DSG, ki bo ponujal 118 kW/160 KM in bo hkrati opremljen z znanim samodejnim menjalnikom DSG z dvojno sklopko. Dizelska motorja bosta oba iz serije TDl in oba z gibno prostornino 2,0 litra, vendar različno močjo (enkrat 81 k-W/110 KM, drugič 103 kW/ 140 KM). Pri VW pravijo, da bodo njihovi motoiji v pov- prečju porabili za 28 odstotkov manj goriv, napovedujejo tudi hibridno izvedenko (t.i. priključni hibrid), pojavile pa se bodo še dirkaSke različice ... Novi golf oziroma golf šeste generacije se k nam pripelje oktobra, napovedane pa so »zanimive« cene. Vsekakor bo tudi konkurenca natančno opazovala, kaj se bo v prihodnje dogajalo z golfom Šeste generacije. Manjša prodaja, manj delavcev Zaradi vse skromnejše prodaje novih avtomc^iiov številne avtomobilske hiše omejujejo obseg izdelave, s tem pa napoveduje^ tudi od-puš^n)e delavcev. Za Slovenijo in novomeški Revoz, ki je v lasti Renaul-la, je še vedno izjemno pomembna odločitev matične hiše, da bo v prihodnosti odpustila 4.000 ljudi. Podrobnosti kljub vsemu niso znane. Ob tem se Geneal Motors in Ford, ki izdelujeta avtomobile v Španiji, pripravljata, da bosta odpustila 600 oziroma 1.300 ljudi. Ford je ob tem sporočil, da bo zaradi manjšega povpraševanja po fordu transitu v svoji tovarni v britanskem Sau±iamptcinu odpustil 600delavcev. Vse pogosteje se pojavljajo tudi vesti, da bo švedski Volvo, katerega lastnik je Ford, kmalu objavil 5-odstotno zmanjšanje proizvodnje v svoji tovarni v Torslandi. Pred časom je tudinanSki BMWnapovedal, da bo letošnja produkcija avtomobilov vsaj za20 tisoč vozil manjša, s tem pa posredno tudi zmanjšanje števila zaposlenih. Chevrolat orianilD Mazda kiyora Mazda predstavlja kiyoro Japonska Mazda je v velikem zagonu, saj ob vsem drugem tako rekoč po tekočem traku predstavlja različne Študije, ki so osnova za kasnejše serijske avtomobile. Njihova kiyora je tako Študija majhne, mestno uporabne mazde. Za pogon bo skrbel 1,4-litrski bencinski motor z neposrednim vbrizgom goriva, sistejnom ustavi/spelji in posledično skromno porabo ter nizko emisijo COZ. Ta študija je narejena na povsem novi in lahki osnovi, ki pa bo ob vsem drugem tudi vama. Po cruzu še orlando Pred nedavnim je Chevrolet pokazal prve fotografije cruza, t.i. kompaktne limtizine, zdaj pa ponuja tudi fotografije orlanda. Ta je narejen na osnovi cruza, gre pa za avtomobil, ki je mešanec slogov in tudi različnih namenov. Medosne razdalje je za 276 cm. za pogon pa naj bi mu namenili Chevroletov 2,0-litrski lurbodizelski molor nove generacije s ISO KM in 320 Nm navora. Ta hip še ni znano, kdaj se bo orlando pripeljal na evropske trge. mimum Oebtn«fcMllon*^ mb^tjur itMM^ 9 S€KrJIM 03/7U n 00, SMMU€ 03/319 Ofi 40 mm IZBIRA PNCVMRTIK v. ff/eHtit/v . PO UGODNIH CCNflH Astre tudi v Rusiji Rusija postaja nova avtomobilska meka za števiioe avtomobilske tovarne. Tudi zaradi tega se je Opel oziroma General Motors (GM) odločil, da bo v tej državi začel izdelovati astro. Letos je Opel v Rusiji prodal več ko( 62 tisoč vozil, kar je dvakrat več kot v primerljivem lanskem obdobju. INGRAD gradbeno podjetje, d.d., Celje V STEČAJU objavlja JAVNO DRAŽBO ZA PRODAJO NEPREMIČNIN I. Predmet prodaje: 1. Nepremičnine * poslovne stavbei zemljiSia in dovozna c^ sta v Medlogu - vzhodni delr pare. št. 1979/3 zemljišče pod stavbo površine 511 m^ poslovna stavba površine 1.123 m' in dvorišče pogine 956 m^ ter pare. M. 1964/5 zemljišče pod stavbo površine 473 m^ In pašnik povrSine 4.627 m®, ki ste vpsani v vložku 1558 k.o. Medlo9 zemljiške knjige Okrajnega sodišča v De1ju; part, šl 1964/4 pašnIK površine 5.613 m^. ki je vptsana vvlozJ^u št. 1206 k.o. Medlog zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Celju, in pare, št. 1548/20 cesJa površine 604 m^, paro. št. 1648/22 cesta površine 1.58S m^in pare. št. 1980/4 ponovna stavt^a povriine 26 m® in dvorišče povrSne 210 m^ ki so vpisane v vložku št. 1.155 k.o. Medlog zemlji^ knjige Okrajnega sodišča v Celju. )n premičnine iz seznama osnovnih sredstev - rabljena pisarniška oprema v po-stovnih stavbah - vzhodni del; vse skupaj kot celota, izklicna cena je 2.009.008.37 EUR. 2. Nepremičnine • poslovne stavbe, zemljišča in dovozna cesta v Medlogu - zahodni del: pare. št. 1965/2 poslovna stavtka površine 906 m^ in dvorišče površine 1.662 m^, ki je vpisana v vložku št. 1558 k.o. Medlog zem<|iške knjige Okrajnega sodišča v Celju; pare. st. 19d0/t dvorišče površine 1.181 m^ pare. št. 1980/ 2 dvorišče površine 3.019 m^ pare. št. 1980/3 dvorišč« površine 3,285 m^ pare. št. 1548/21 cesta površine 1,454 m^ pare. št. 2012/3 dvorišče površine 43 m^ pare. št. 1993/3 poslovna stavila površine 1 m^ ki so vpisane v vl^u št. 1155 k.o. Medlog zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Celju, paro. št. 1546/2 njiva površine 438 m^ in paro, št. 1546/3 travnik površine 73 m^ ki sta vpisani v vložku št. 490 k.o. Medlog zemljiške knjige Okrajnega sodišča v Celju in paro. št. 129/1 poslovna stavba površine 75 m^ in travnik površne 538 m^. ki je vpisan^ v vložku st, 435 k,ö. Uboje zemljiške knjige Okrajnega sodišč v Žalcu in premičnine iz seznama osnovnih sredstev - rabljena pisarniška oprema v poslovni stavbi ^ zahod* ni del; vse skupaj kot celota. Izklicna cena je 1,184.269.31 EUR. 3. Nepremičnina • stanovanje površine 68.91 m' v I, nadstropju in kleti poslovno stanovanj^e stavbe na naslovu Seškova ulica 5, 1215 Medvode s pripadajočim deležem skupnih delov in naprav stanovanjske stavt» tn funkcionalnega zemljlščasivonšča, ki je vpisano v vložku št. 575 k.o. Medvode zemljiške knjige Okrajnega sodkšča.v Ljubljani, kot delet 1/4 nepremičnine št. 383 dvorišče površrne 327 m^. stanovanjska stavt>a površine 188 m^ in gospodarsko poslopje površine S m'. Stanovanje je zasedeno s stanovalcem Štednom Geltom, IzMIcna cena je 33,311,51 EUR. Nepremičnine bomo prodajali na javni dražbi, ki bo v sredo, 15. oktobra 2008, ob 14.00 uri v sobi št. 236/11 Okrožnega sodišča v Celju. Prešernova ulica 22. 3000 Celje. II. Pogoji }avne dražbe: Nepremičnina se prodaja po načelu »videno - kupljene^. Na javni dra^l iahko sodelujejo domače pravne In fizične osebe ter tuje pravne in fizične osebe ob pogojih vzajemnosti, ki predložijo dok^lo o plačilu varščine. Kupci ne morejo biti osebe, določene v 153, Üenu.ZPPSL Pooblaščenci pravnih in ftzičnih oseb morBjo na javni dražtn predloži pisno pooblastilo, pravna -oseba se izkaže z izpiskom iz sodnega registra, fvična os^a pa se izkaže z osebnim dokumentom. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10 % izkttcne cene In jo nakazati na transakcijski račun stečajnega dolž« nika št. 06000-0955275893 pri Sanka Celje z navedbo »plačilo varščine za javno dražbo«. Pred začetkom favne dražbe se mora ponudnik Izkazali s potrjenim prenosnim nalogom ali pobtnico. Plačana varščina se bo kupcu vštela v kupnino, dražiteljem. ki na dražbi ne bodo uspeli, pa bo vrnjena v roku pet delovnih dni ^ končani javni dražbi brez obresti. Potencialnemu kupcu, ki plača varščino pa ne draži, se varščina ne vrne, ampak zapade v korist stečajne mase. < Dražitelj. ki bo na dražbi uspel, mora skleniti kupoprodajno pogod» bo v roku 30 dni po opravljeni javni dražbi in plačati celotno kupnino na žiro račun stečajnega dolžnika v roku 15 dni po sklenih^ pogodbe, sicer se šteje, da je dra^elj od nakupa odstopil, varilna pa zapade v korist stečajne mase. Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe stečajnemu upravitelju predložiti javno listino pristojnega organa, s katero dokazuje, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz I,. II, in III, odst, čl, 163 ZPPSLali podati izjavo, overjeno pri notarju, s katero pod materialno in kazensko odgovornostjo i^vi, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz 1. II. in III. odsU čl, 153 ZPPSL če uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe In plačal celotne kupnine v dotočenem roku, se prodaja razveljavi, plačano večino pa bo stečajni dolžnik zadržal v korist stečajne mase. Izklicna cena ne vsebuje nobenih davščin, zato se le-te zaračunajo dodatno. Dnjge dajatve, stro^ sestave In overitve kupoprodajne pogodbe In dmge stroške, povezane s prenosom lastništva mora plačati kupec. Na parcelf št, 1548/20 se ustanovi služnostna pravica hoje in vožnje z vozili v korist vsakokratnim lastnikom parcel št.: 1548/10, 1548/16. 1985/2. 1973/1 in 1964/1. Na parceli št, 1548/22 se ustanovi služnostna pravica hoje in vožnje z vozili v kori^ vsakokratnim lastnikom parcel št.: 1966/2, 1973/1 in 1964/1. Ve^na nepremičnin pod z^. st. 1. In 2. je dana v najem do predaje nepremičnin novemu lastniku. Najemnik nepremičnine pod zap, št. 3 ima predkupno pravico. Kupljena nepremičnina bo kupcu izročena v last in posest po plačilu celotne kupnine. Dodatne informacije so možne pri stečajnem upr^ielju Zvonimir^u Hudeju. tel. 03/541-75-05 ali GSM 041 705-697 v delovnem času. III. Pravila javne dražbe: 1. Dražbo vodi stečajni upravitelj. 2. Draži lahko tisti, ki je plačal varščino In to dokaže s pisnim dokazilom o plačilu. 3. Zastopnik dražiteijs mora predložiti pooblastilo. 4. Dražitelji lahko dvigajo ceno za najmanjši znesek pod zap. 1 80.000.00 EUR pod zap. št, 2 50.000,00 EUR Tn pod zap. 3 1.500,00 EUR. 5. Dr^itelj je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana višja ponudba. 6. Na dražbi uspe tisti dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno. 7. Dražba je končana 10 minut po zadnji najvišji ponudbi. 8. Ugovore prot' dražt>enemu postopku je mogoče vfožrti dokler nI zaključen zapisnik o poteku javne dražbe. 9. Ugovore reši stečajni upravitelj takoi. 10. Premoženie proda stečajnf upravitelj po navodilih In pod nadzorstvom oredsednika stečajnega senata (čl. 154/} ZPPSU. m $t. 78 - 3. oktober 2008 NOVI TEDNIK mali oglasi - informaci je 27 PRODAM OPQ. ostra \.i letnik 1997^ z v» opremo, pr(Kjoin.releFon07081&^05. šsto 5 vrol, 5^topen|$ki menjolnik, z novim (d radio ali bm^ prodom. Ceno po dogovoru. Telefon (03) 5736-571 4935 GOLf IV sdi 1.9 diesei, lernik 2D01 vsa oprtfno, tudi klimo, b^. 5 vrot, prodom IQ 6.550 EUR. T^fGflO31623-S00. S 531 ŠKODO Mido U gk letnik 1995, prmb-nih 48.50D km, metollk, gorazirono, broz rje, vrnlno ogleda in nokupo, prodom za l.)50EUR.Telefon 041 22(V 375- Š521 MDtCEDES/ozred A ]60Jetnik 1999, prodom. Telefon 041277-376. 4996 KUPIM OSEBNO vozilo, od lehika 2000« kakršno koli. bpim. Telefon 041 361-304. 4358 PRODAM NOV likolni sfrot zr^amke Elnopres opol« pfodom Vse informacije po telefonu 041 326-^45 oli (03) 548-2390« od 17.30 nopr^. 4919 MilN za grozdje, ročni, prodom. Telefon 5790-253. &&19 HIDRAVliCNO rečno stlskalnko (preso), zo sadje, 1501, prodom. TelefonOSl 617-441. 4975 HOVO vibro ploMO, 90 kg, ceno 670 EUR in vibra iglo za vibnranje betono^ ceno 300 EUR,prodom. Telefon 041 901-118, n KUPIM TRAKTOR Umis C 335 oli C 360 in ostole pr^^udie kupim. Telefon 031427-626. p TRAKTOR Zetor. od 50 do 80 KS, kupim. Telefon 041 678-130. c POSEST PRODAM EN0STAN0VAK15K0 hišo, Migojnke, prodom.Telefon 041463^48. 477$ MARIBORSKA cesta. Prodom gradbeno parcelo. 472 m^. prlm^io zo poslovno-stonovonjsko de{Gvrosl. Ceno po dogovora. Telebn 041672-374. 4827 fMivfoiImf^vCeljiL 2OCS, vi ISOOeurAn di^ Zanaiup ÖO31.10.2Hiieseöiobr5|)b6o 99Mi b99. www.tep5.si JSI3 1n[otinieiie.04t8n378 UviUJ iC^ CELJE, Smorjeta, iskono lokodjo. Prodorno stavbno zemljište, 1.244 m^ s stavbo. Možno gradnjo ve< obj^ov. Telefon 031 321-946. 4827 ORAMUE. Prodomo vseljfvo stanovo nisko hi», no lepi, sončni legi, v mirnem noselju, 2 km oddoljeno od izvozo AC. Telefon84l 224^31. Š508 ZEMUlSä, 2.500 m^ zo grodnjo monjse htse (gospodo5ko l^olni obj^}, spri-dobljenim g rod beni m dovoljenjem, med Novo Cerkvijo (n Dobmo, e^rtriko, vodo no porceli, prodom. Telefon 031 3mi6. <766 PRODAJATE NEPREMIČNINO? POSPEŠITE PRODAJOI BREZ PROVIZIJE! PMredruitvoirtfo 30 In prevđflitžM. Ulical^^vaiiel^.Cetje Telelon: 041 80 70 60 PARCELO nod Siivniškim iezeram, 306 m', $fovbno, 2ozidalni plon sprejet, pravna urejeno, rzredno lepo lokod|o, primemo zo drusnski v?kend, poteni prodom. Telefon 041 784442. 4ei7 IIKi: NEPPEMIĆNINE mmw\ TEL03S451-006 041 www. I cnioe.com SiiiSSSS^^m CEHE, okolico. Somostojno, dnisnsko, takoj vseljfvo hHo, podkleteno, dve goroži, 140 m^ stonovonjske površine in 140 m' nedokoncone monsarde, prodom, (eno po ogledu. Telefon 200^57.4di6 PARCELO no Ostraznem prodom. Informo-Darko Kodelo, Nozorje, telefon (03) 583^20. 4964 KUPIM MAHJ^ hišo oli porcelo, v Celju ali bližnji okolici, kipim. Pbalo lobt.Te^on 031 321-946. 4627 KISO, v Ce^u i okolico oli kmetijo, kupim. Nudim poleno potilo, takoj, braz posrednika. Telefon041601SS5. n STANOVANJE PRODAM 3-SOBNO stanovanje, delno opremljeno (kuhinjo, kopolnico), v celoti odaptiro-no L 20Q2, v Žalcu, prodom . Zo informa-cijepokliote 041/696-283. 50i3 NA novo adopfiruno stanovanje v Nczar-yih. velikost 76 m', prodamo. Telefon 051 64CM)58. 4666 OPfiEMUENO sfonovanje, 81 mVŠamnov»' ^evi uić, v bližini 4. osnovne üle, prodom. Telefon0417BM66,po16.uri. 4701 OBNOVUENOenosobnostonovanje, No otoku, 36 m^ v prftiicju, prodom zo 66.000 EUR.Telefon 040 992-178. 4770 PRODAMO renovirano, klimatizirano 1*«obfK> stanovanj» v Zatcu. Cena po dogovoru I Informacije; 04049<^713 fZOLA. Enosobno stonovonje, le 150 m do ocorifivego moi^o, sobo 12 m^, kuhinjo 6 m^ kopolnuo 6 m', skupno 24,47 zelo sverio in lera 2006 popolnomo prenovljeno, prodam zo samo 12S.0(H) EUR.TMn031370486. p 2AliC Kidričevo uKca. Prodom popolnomo obnovijeno stonovonje, 39 m^, z bolko-nom, ceno 63.000 EUR. Telefon 041 727-330. 4627 POHORSKA ulica. 72 m^ dvoinpolsobno stonovonje, z bol ken om, v 4. nodstrap-ju, obnovljenojepo ohranjeno, prodom za 95.000 EUR. Telefon 041 352-267. 4d27 CELfi Otok, Ofanovijeno, lepe tfmobm slo-novonje, 53 m^ 5. nadstropje, prodom zo 77.000 EUR. Telefon 031 66B-700, po 17, uri. p (EJE, CHok, Tniborjevo. Dvosobrw stonovo-n)e, veliko 54,21 m', prodom zo 69.000 EUR. Telefon 051 30M32. n DVOimiSOBNO stanovanje v Celju, No zelenid 6,55 m^.zgrajeno leto 1972,4/ 4 nad., obnovljeno kepolniio, vsi pd-kljudii v blizini vsa potrebno infrastruk-turo, oc, center mesto, prodom za približno 75.000 EVR. T^efon 031 552-065. p NA Otoku v Celju, v blsn poskrmego cenBD, prodom dvosobno opremljeno stonovo-nje, 54 m^,vis^o pritličje,skteh^ boksom In skupno kdesomko, knjizeno v zem^tski knjigi, ceno 80.000 EUR oz. po dogovoru. T^fon 031 579-609. 4900 CEUE, Pucovo ulico 9. Dvosobno stonovo-nje, 68,9 m^ 1/4 nodstrapje, ck, telefon, internet, klimoiskonoprovo, alarm, kakovostna moderna oprema, boikon, lego v-i, mimo okolje, urejeno porkiranjo^ hitro vseIjIvo, proda* mo. Ceno 116.000 EUR. Telefon 041 769-547. 4»2 mu «MiimiifilM H^vfi u A Uubljeflika usta 20,3000 Cel)« WWW.SMtrijjJ PflOMETZNEPREMIĆrjINAMI kmf. PftDDAJA. NAJEM. CEKITVE VOJmiK - Mala Dola tfSftđnja üsh s»no-sn^Nh bü{V.Bndb,faa -srsdnj« rtBkljut), Zgrajene in dokončana bodovokiobn 2008. Cana od 2a3.6SS m. 360072^ tbnovue paj ccuu, l nmlpiea 2.ZZ4 m' od i»ga je en. 1.S&0 m' TazieflpvD, itan. povr. ISO m' v dveh iiatah, rravcn ji eosp. poslo|i)a. hih podMaitn«. Nile u nahaja n» nfmeffi dahi in na anm. v Miäni sova) trgovaki centri do AC prikfiu^ja 1 km. C«M 230.000 m. /Md. 03f 350072} CCUE - Otok • Čs^t afisa. naitetispj» t/ 67,63 n'. ^.S-Mbno sivioveiiji; balk» flon. L1957. ogravsA)! je na plin Ijuraba po Ittvcu), potrabfio (Anove. po^no nasto ja urejeno t tfin2nii rampo. Sonovanja je prun itt ttio!«n previam takoj. Cene 92.000 ELIR, ŠEMPETER - samoitojna hila, ograjena f, 1333, obnovlieita 2004, par^ 612 ml t$6 Fn2 bivalne povritne^ K*P»1 -»M. Oprema v n-nl Cma. 2Sa000 £UR. M M/ 329173) Čt prodajale ali kupujete nepre0. a V>tt »lagteii s, HWt» [ TRI palne telice, težke450,400 ki 27D kg, prodom. Telefon 041743485. Š5i6 PUJSKE, težke 20 kg fn mnje. 20 zokol, prodam.Te[efon04) 836^98. šsis QSTOKSVNE mbdidcelobmdorcev, ziodov-ntkom, ugodno prodoma. Telefon 041 708^80. 4d4i TQJCO smentolko, 45Dkft brejo 5 mesecev, u9odno prodom. Tefelvi 031 660-324. 4946 PUJSKE, stare 9 tednov, prodom. Telefon 5771-577. 45M8 OVIIA, 100 kg, nodollnjo rejo ali zakol, prodom. Telefon 051 330-569. d966 Od avsusis pogreieee ^r^azM Doms |e a Zsgreds pri Celju, nima o^itnice m Ima vgrslan äp. ^ jo je kdo vitfel sU odp^L yoaw^ de poUlce lasinite ntOSt 1QJd(Osjn>6mtdko,težko430 kg, prodom. TeleFon{03) 5728-352,031 732-869. ž 191 NESNfCE, rjave, groho$fe, lik pred nesnost-jo, prodorno. Brezplocno dostovo no dom. Vzrejo nesnic'Hboot, telefon (02) 582-1401. p BIKCA simenhiko,(ezkeda175l^sfare9Q 3 mesece, zelo lepo r^enego, prodam. JelefDn05l 839-116. 4860 TEU0(Oshrka, storo devet tednov, prodom. Telefon 584M20. 4961 KJtAVO iorole, drugič brejo 8 mesecev, prodom oli menjom ze jalovo krovo ali biki:o.Te{ef(^579S^D2. DVS telid ^'mentolki, 1^1150 kg, prodom zo4S0EUR.Klfätemedl2.in17., telefan051 208478,(03)5722-616. 6970 DVE plemef ski teliti, posni, iz ekokKke reje, breji 3 in 6 mesecev, prodom. Telefon 041901-595. 49d4 TEUCO simentolko, brejo 8 mesecev, pro-dom.Mn05l 233-559. OVCO s 3 tedne storim mladićem prodom oli menjam 20 dvo jogenjćko zo zakol Razliko doploćom. Telefon 041 257- 666. 4dd3 KUPIM KRAVO zo zakol kupim oli menjom zo posno t^ico, storo 1 leto. Telefon 031 850-214. 4965 PRODAM JEČMEN, 0,20EU8/1(g, prodam. Telefon 041 291^53. 4824 QNO grozdje in vino, nožno dostavo, ugodno prodom . Telefon 041 382-735. 484S KREDITI DOlOLETUVUZAPOSUlIE, TUDlUHlO^NĆAShUnKOiĐICE DO 50 % obremenitve, store obveznosti niso oviro. Krediti no osnovi vozilo in leosingi. Možnost odplodlo no položnice. Pridemo tudi no dom. NUMERQ UNO S«»«'« fUbov«« Ml«n»ka uk 22, Manbof fel.: 02/252-48-26, 041/750-S60 Ji^OLXA, neškroplleno, (orjevli, jonoton, krivoperelj, konode in dnjge sorte, vino in {oboićni kis, pn^lom. Frone ^et, Moć-Ie4,3240 Šmorje prt Jeisah, t^n 041 918-949. 4733 1,5 tone jecmeno, blizu Celjo, prodom. Telefon 041 526-980. 4864 CR02)JE no brojdi prodom po simbolični cler*i8 va« as. PreMd. 03/57 26 319. 031 $0S 495, 031 636 376 ZAPOSLfMO'. *KUHARJA -PICOPUCA AEM NEMEC d.o.o. SEDRAŽ 327Q lAŠKO TIL 03 SS48M1, GSM: 041322 889 LL Podjetje za proizvodnjo, elektrontko, gradbeništvo, trgovino in storitve Cesta na Ostrožno 152, 3000 Celje Objavtjam pn^sto delovno mesto: PROJEKTANT ELEKTROINSTALACIJ Razpisnf pogoji: • izobrazbaVI. ali VN. stopnjo elektro smeri obvladovanje osnovnega risanja v Acad • angleški ali nemški jezik pasivno zaželene izkusr^je na podobnem delovnem mestu. Delovno razmerje bo s kandidatom sklenjeno za nedoločen ćas s trimesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pisno vtogo z dokazilr o izpopolnjevanju pogojev rna naslov EL'PROJEKT, d.o.o., Cesta na Ostrožno 152» 3000 CELJE, najkasneje v 3 dneh po objavi oglasa. Za dodatne informacije pokličite na telefon 051 339-282 vsak delovni dan med 7. in 8. unD. novitednik k vinivw.novitednik.com TlRAPEVtSKO refleksni mnoM studio q hl Pndi SOeOTA 18.00 Ku« fn Psads 2a00 ItktB USXU« 20.00 Iskan PRIREDITVE PCTBt3.10. 10.30-11.30 in 16.30-17-30 Muzej no vejSe zgodovine Celje_ Živ«ti vCelju: zlatar Miroslav Bahfie demonsrracijadbrti 16.00 Rudarski park pri $oli> Uboje Sreč^fe rudarjev veteranov z otroki dbdežitev tedna otroka 17.00 Dom n. slovenskega tabora, ŽaJec_ Ltmino kraJ|estvo plesna predstava za otroke 19.00 Likovni saloa Cd je_ Navzdol po zajčji lukn)i odprtje razstave 19.00 Kuimmi dom ZreCe_ Prireditev ob obletnici mesta podelitev kovanih vrtnic za mrf-lepša okolja 19.00Star1 grad Celje G. F. U Cupolone iz Firenc fotografska razstava 20.00 LocaJ> Celje 8.00-12.00 središče CotoveJj S sejmom pod lipami kmečkatritiica 8.00-12.00 središče Goto vel) Bolšji sejem 9.00 Ribnik Vrbje Opazovanje ptic ob evropskem dnevu ptic 9.00 Ložnica pri Žalcu Regjjska teknu p50v na poligonu 9-00-12-00 Muzej novejše zgodovine _Celje, pod balkonom_ Jeseni bolšji sejem 9.00-12-00 Knjižnica Rogažka Slatina Računalnik je okno v svet tudi vtretjemži^ienjslLain obdobju brezplačen teCo) IS.OOPeCrovče_ Hmdiskilikof 16.00-18.00 Stari grad Celje_ Izdelovanje, skrivanje in iskanje zakladov delavnice 17.00 Slovensko ljudsko ^edališCe Cdje Čarovnice premiera 18.00 Športna dvorana na Polzeli Zabavni vefer občanov ob 10- oblemiä Občine Polzela 19.00 Telovadnica Osnovne Sole Podčetrtek_ l^kma 2. moSke slovenske košarkarske lige 21.00 Plesni forum Celje_ Od klasike do jazza vrfinnski koncert Irene Grafena-aer in Jazz trio PCDUA,9.10. 14j)0 Na Banovini v VirStanju_ Spoznavanje darov narave sprehcfd po virštanjskih gričih 19-00 Kulturni dom Polzeta_ Go^tod lovec gle^iška predstava 20.00 Dom 11. slovenskega tabora Žalec_ Prava dekleta muztkal P0NEDBJEK»e.10. 14.00 T^raStanj Praznik kozjanskega jabolka pohod po Pilštan^ 20.00 Sejna soba hotela Evropa Celje Besede miru videopredsias^ev RAZSTAVE Konc^: Alya koncert ob tristjiobletniaUxala Galerija Velenje: SimuJianost 2, razstava Iztoka šmajsaMunija, do 4- 10. Zavod za zdravstveno vai^tvo Celje: Odsevi, razstava slikarskih del Darinke Pavletič LorenČak. Stari grad Celje: G. F. 11 Cupolone iz Hrene, razstava naj boljšega evropskega fotografskega druStva za leto 2007, do 28.10. Mestni kino Metropol: Za Kitajsko» dobrodelna razstava fotografij Petra Zu-panca, do 14.10. Likovni salon Celja: Navzdol po za j^ ji luknji, slikarska razstava, do 2.11. Muzej novejše zgodovine Celje: Boris GaberšČik, fotografska razstava, do 2. 11. Fotografsko druStvo Svit» fotografska razstava, do 19.10. Pokrajinski muzej Celje: Lapidarij z zunanjim lapidarijem. Mavrični svet Schtitzove keramike, Kulturno- in umet-nostnozgodovinska zbirka, SvetiSča ob reki. Svet bogov. Pokrajinski muzej Celje» Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji t^ Šentjur: staina arheološka razstava Riioik m ajegov! zakla* di. Muzej Laiko: Laško - potovanje skozi čas. preyed razvoja kraja in okolice; V pradavnem Panonskem morju, razstava okamnin; Vsem Slovencem... - razstava o Primožu Trubajju; Zgodovinski razvoj pivovarstva v Laštem in zdraviliškega turizma v Laškem in Rimskih Tbplicah. Knjižnica Gimnazije Celje-Center; likovna dela dijakov umetniSke Gimnazije Celje-Center. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novej Se zgodovine Celje: Živeli v Celju, Zobozdravstvena ^irka. Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog: Ce ne bomo brali, bo volk pojedel Rdečo kapico. Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev. Galerija Vlada GerSaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hochkraul Tremer-je, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark Celje in poŠta Celje: likovna dela Vlada Geriaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev- Galerija Oskarja Kogoja Celje. Trg celjskih knezov: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature In Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski groß. Minoritski samostan Podčetrtek: Herbarij, dragulj kuitume dediSäne -zdravilna zelišča, stalna ražslava Morije Gaber- smoti Uradne ure: od torka do petka med 12. in 20. uro, v soboto med 9. in 12. uro ter med 15. in 20. uro. V ponedeljek zaprlo. Aktualno; - možnost najema glasbene sobe (v prostorih Društva ŠMOCL) - brezplačen tečaj računalnika za začetnike (SMOCL, mobilna uälnica) - $MOCL prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Even-tim - ŠMOCL-ove luice, vsak dan od 12. do IS. ure - brezplačne inštrukcije matematike za osnovno- in srednješolce • igranje namiznega tenisa od ponedeljka do petka ' brezplačen interaktivni tečaj franci-skega jezika za začetnike, od 15 do 30 let MeSani pevski zbor I^Sko: Zbor vabi k sodelovanju, vaje so vsako soboto ob 18- uri v prostorih Knjižnice Laško. rrui ceisM mladh^ V soboto ob 17. uri: Fotomodni vikend, delavnice kjer se bodo udeleženci učili o ü'endih modne foto^afi- je. V oktobru, novembru in decembru: Pripovedovalci zgodb, skupine Nude, Mi2 In Orleki bodo razkrile skrivnosti svojega dolgoletnega ustvarjanja. Redno dogaianje v dvorani: tae do - Športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Teršek; KUĐ Superstar - ples: torek med 16. in 18- uro. Vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 18, uro. Vodi Dejan Gregi; Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob 19. uri. i'viis n»drust vo -sos, si SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC območni odbor ceue Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INSTITUT BLiZiNA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starSe, za razvezane, za ženske, žrrve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja drustvo ozara ceue Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju Krekov trg 3,3000 Celje Pisarna za svetovanje, ponedel jek-petek od 8. do 16-ure (tel, 03492-57-50} Uradne ure: ponedeljek, sreda od 9. do 13. ure- HITRO NAROČITE mmm Dvakrat na tedeni ob toridh in petidfi, lanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Ceijekem. Poštna dostava na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika i 0,81 petkova pa 61,25. Naročniki plačajo za o^ izdaji mesečno 6 7,90 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet šlevilk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eoo leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 1% pri plaüilu za tri mesece. Naročniki brezplačno prejemajo se vse posebne iidaje Novega tednika. Naročniki Imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov« do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov. l -JiVViV^ tudi letnik 2008 prilogo TV-OKNOl 133 VirirffitililflgYrtitTinlflliTTiöihgiipiiriiiliiMiidininMirMitijlMhni^ Prešernova 19 3000 Celje narocilnica hminpiindc «i Ditun rojstva: U6ea: NfprsURM BVD^ Novi t»4sik pod^: NT&RC do.&. bo iNdaile upofAljolstSN» apocdK nroCnt&tshiibe Noveii Podjetje NT&RC, d.o.a Direktor: Srećko Šro! Podjetje (^ravlja Casoplsno-založniško. radijsko in agen-cijsl<0*tržno dejavnost Naslov-Prešernova 19.5000Celje, teldbn (03) 4225190, £ax: (05) 54 41032, Novi tednik izhaja v»k torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR p«kovega pa 1.25 EUR. 1>iinica: Tea Podpe^ Veler. Naročnine: Majda Khnšek. Mesečna naroäiina je 7,90 EUR. Za, tujino je leina naročnina 189,60 EUR. ŠievUka transakciji^ ra-čura: 06000 0Ö267S1320. Nenaiočenih rokopi$ov In foto- grafij ne vrđćarDO. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsku srediSče. Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, zs kaiere se plačuje 8.5% davek oa dodano vrednost. VM>V] TCDMIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica i>dg, ur.: Ivana Stamejčič Račuaaldijki prelom: Igor Šđrlah, Andreja Izlakar Oblikovanje: wvmv.minjaaesign.com E-mail uredfüäcva: iednik(^nt*rc.si E-mail tehničnega urednütva: tehnika. (ediiik^ni*rc.si RADIO CSLM Odgovorna urednica: Simona Brglez Urednica informativnega programa: Janja Intlhar E>mall: radio@^nt-rc.si. C-mail v studiu: info(Pradiocelje.com UREDNIŠTVO Milena BreČko-PokliČ. Brane Jeranko, Spela Kuralt. Rozmarl Petek. Urška Selišnik, Branko Stamejčič. Simona Šoiinič, Dean šuster. Saška Teržan Ocvirk m it» 78 - 3. oirtober 2008 A8ENCUA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem lednj* ku in Radiu Celje ter nudi oslaie agencijske storitve- Pomočnica direkioria in vodja Agencije: Vesna LejfČ Propa^nda: Voiko Grabar, Zlalko Bobinac. Viktor KJenoviek, Alenka Zapušek, Rok Založnik T^tefon: (03)42 25 190 ?axi (03)54 41 032, (03)54 43 5)1 Spre^m oglasov pošti: agencita(9^t-ic.si NOVI TEDNIK za razvedrilo 31 Nagradna križanka horoskop ^ f "T I*" •'-v ^ s Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon za indijsko masažo glave v Lavan-ya medico centru 2. nagrada: darilni bon v vrednosti 16 evrov podjetja Br-glez z Vranskega 3.-5. nagrada: vstopnica v Deželo savn Term Dobrna Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 9. oktobra. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 26. septembra. Rešitev nagradne križanke iz it. 76 Vodoravno: AGRESOR, PLATINI, NASTREL, OST, (KA. BONN, SREČA. AGNON, STIVA, PAULA, AJ, RFCFPTOR, NETILO, APEL. ADAMO, AMEN, MH, NEVA, LAK. NAAB, GNAJS, IMST, INTERES. LEE, EL, CIANO, ESTANCUA, AELITA, LR, KON, NASTIA LIUKIN, TONKA. GABI, MENA, JUH. IT, ANART. ELAT, RIŽ. AVDITOR, SKA, FLANELA Geslo: Junakinje olimpijskih iger v Pekingu. izid žrebanja L nagrado, darilni bon za pregled v Hiši zdravja in sprostitve Bio Vital, prejme: Štefka Jazbec, Vrbno 58, 3230 Šentjur 2. nagrado, darilni bon v vrednosti 16 evrov podjetja Br-glez z Vranskega, prejme: Ivan Ogorevc, Čopova 14,3000 Celje 3. nagrado, vstopnico za obisk savne v Lavanya medico centru, prejmejo: Ivanka Sevšek, Sp. Rečica 184> 3270 l^ško; Zlatko Kronovšek, Parižlje 65, 3314 Braslovče in Janko Zupane, Rifnik 5, 3230 Šentjtir Vsi izžrebam nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. 1 i 1 a 4 5 7" —T" < 10 11 il2 1 13 14 IS 1 17 2d Zl 22 23 1 1 z4 1 27 28 <3 ^ Ime ;n priimek: Naslov: _ OVEN Ona: Zakaj vtikale rodDved-ni nos v zadeve, za katere bi bilo najbolje, da bi jih pusciii na mim? Pazite, da se ne boste preveč opekli, posebej glede sumljivih poslovnih potez, ki so vse prej kot zanesljiva naložba. On: Le tako nnprej in uspelo vam bof Ste v izredno ugodnem obdobja za sklepanje novih prijateljstev, kar vam bo v veliki meri povečalo krog prijateljev. In kdo ve: mogoče bo iz vsega tega nastab rudi kaj več! Ona: Odbčili se boste preživeti vikend v dvoje s partnerjem. kar bo le-ta znal izredrxo lepo popinčnti Zadnje Čase ste se vse preveč zakopali v delo, pa je sedaj idealen Čas» da te navade vsaj malce spremenite. On: Prav je, da se s srčno tz-voljenko pogovorita tudi o stva-re/u ki vaju obremenjujejo, saj ne smete pustiti, da se vam težave nakopičijo. Skupaj bosla vsekakor našla dober in pošten komprofms, kibozadovo^oba. DVOJČKA ^ Ona: Prepustite se instinktu m uživajte, dokler lahko! Če boste že na začetku mislili na posledice, bo vlak življenja od-j?eljai rrumo vas, vi pa boste ostali sami in brez prijateljev. Življenje je kratko, izkoristite ga! On: Vse preveč boste dovzetni za očarljive besede neznoji-ke, ki vam bo venomer pihala na dušo. Mogoče bi bilo bolje, da bi Še mah počakali, vendar bo najverjetneje želja po avanturi prevladala zdravo jmmet. Ona: Končno vam bo uspe-b. da boste združili želje in možnosti Če bi tako živeli ves čas, bi vam svet debval lepše, ne da se stalno sprehajate med pobmijami in uspešnostjo. Morda pa vam je to ceb všeč? On: Dolgo sle pripravljali sestanek z neko osebo, 5eriy lahko odštevate dneve m Čakate ta trenutek. Gotovo bo prišel in vam prinesel pomirüev^ Zle slutnje so povsem odveč, prepustite se mab lagodnejšemu življenju. Ona: Vedite, da vse vode že kar lep Čas tečejo predvsem na vaš rrdin. Prijatelj vam ne bo mogel odreči vaše dokaj nenavadne želje, saj bi za vas storil še vse kaj drugega. Tbda, le kaj se obirate vi? On: Res je, da vas nenehni pre-pirirazbuTjajo, hkratimoratefrriz-nati. da vam dajejo ot}čutek. da niste osamljeni Na koncu se boste itak samo smejali, seveda pa ni izključeno, da se ne bo zgfiii-lo ki^ prijetnejšega... DEVICA ^ Ona: Partner vas sicer ljubi, toda vaše muhasto obnašanje lahko kljub temu pokoplje tisto, kar sta tako dolgo skupaj gra-dib. Zaio se nikar ne igrajte s srečo in jx>kažite mu. da ga imate tudi radi. On: Sedaj pač ni čas, da bi nasedali gnžnjam. Čebosteod-stopili od prvotnih zamisli, boste zabredli le Še v večje težave. Zakaj ne bi poskusili z bolj tveganimi potezami - mogoče je ravno to tisto, kar potrebujete? m Ona: še vedno imate prav lepo priložnost, seveda j)a ni garan-đje, da bo tako tudi ostab. Pohitite raje, ne bo vam žal Poklical vas bo star prijatelj in vam predlagal nekaj, kar vam bo presneto všeč! On: Nikar ne bodite preveč ljubosumni. saj nimate razloga za takšno obnašanje. Partnerka vam je popolnoma zvesta in v &i5rvu ceb načrtuje izbolßanje v vajinem odnosa, ki je zadnje čase kar nekako Šepal, Ona: V poslu, ki se vam obeta. je več pribžnosti, kot ste mislili sprva. Izkoristite jih na najboljši možen mičin in boste na koncu več kot zadovoljni. Nepozabne na prijatelje, ki so vam poTTiagali. On: Nikar ne izgubljajte časa z osebo, ki si tega ne zasluži. Našli boste tisto, kar ste že dolgo iskaä, potem pa izkoristite vse možnosd, ki se vam bodo ponudile. Saj veste, železo se kuje, dokler je Še vroče! STRELEC ^ Ona: Zagrizeno se boste b-dli nekega deb, s katerim ste že dosegU zavidljive rezultate. Vprašanje pa je. aU je sedaj tudi pravi trenutek... V primeru napačne odločitve se vam bo vse skupaj še kako maščevab^ On: Ponovno vas bodo skušali prepričati v nekt^, kar ni dobro za vas. Ne nasedajte lepim besedam in praznim obljubam, sicer se vam lahko kaj hitro zgodi, da boste ponovno ostali praznih rok. KOZOROG Sk Ona: Pazile, da ne boste zamudili enkratne pribžnosti, ki se Wim bo ponudila. Pozornost velja nameniti predvsem ljubezenskim zadevam. Četudi vam tudi previdnost na posbvnem področja ne bo ravno škodila. On: Prijetna neznanka vam bo pokvarila sicer minus življenje, v prihodnosti pa Še marsikaj več. Zavedajte se. da se nekdo s tem ne bo hotel strinjaä, pa najsi bodo njeni argumenti Še tako prepričljivi. VODNAR ^ OruL Vzeli si boste nekaj dragocenih trenutkov za driižino in preživeli prijeten vikend v družbi tistih, ki vas imajo resnično ruijraje. Za posbvne in denarne skrbi bo Čas kdaj drugič, zato si nikar ne debjte skrbi. On: Z obilno mero domišljije vam bo uspelo rešiti precej zapleteno posbvno situacijo, nad katero so že skoraj vsi povsem obupali. Dokazali boste svojo pravo vrednost in si s tem odprli marsikatera vrata Ona: Kmalu se vam bo odpr-b in dosegli boste vse, kar ste si zamislili. Stroškov bo manj. tako da boste zlezli na zeleno vejo. S partnerjem bodo nastopile določene težave in nesoglasja, kar bo vse prej kot prijetno, Otv Še vedno imate odlično priložnost, da si pridobite simpatije osebe, ki vam je že dolgo pri snni. Ne ozirajte se na komentarje iz okolice, ampak pomislite na svojo srečo, ki je v tem trenutku edina pomembna it. 78 • 3. QktahBt 2008 m ^ {immmmim i ^ r f s. M r Ik Kdo izmed nominirancev je tipičen SevinjčanTPeterVipavc (prvi i leve) iz podjetja Viba. ki se mu je zdelo le preveč razsipmi, da bi ra kipec, ki ne prinaia drugega kot presta, moral še plačati. Boris Kobal je namreč vsem trem pod pretvezo, naj si zamislijo svojo bodočo podjetniško pot, pobral začetne denarne vloäe. Na sredini Drago Pintar, desno Silvester Knez. Hitri kot gazele časopisna hiša Dnevnik je minuli teden na slavnostni prireditvi (ki so jo tokrat le pripravili vCelju) izbrala najhitreje rastoče podjetje v Savinjski in Zasavski regiji. Podjetje. VI po prihodkih in dobičku teče tako hitro kot gazela, je. kot je že znano, Mon-ting SK iz Laškega. Na prestižni prireditvi pa se je poleg gospodarstvenikov »sončilo« tudi precej politikov, Foto: GrupA Gazela v2Q sekundah preteče pol kilometra, zmagovalec alias Silvester Knez pa je v svojem M ontirtgu SK v letu dni ustvaril dober milijon evrov dobička. Kdo je potem hitrejši? Kralj v Celju V celjski diskoteki Down town je gostoval legendami pevec Saban Saulić. « V svoji karieri, ki jo je začel z 18 leti, si je s Številnimi hiti in albumi zagoto-vfl naziv »loaij narodne glasbe«. Zdaj je star 57 let, Še vedno ga najbolj navdušujeta nogomet tn ribolov. Mno^ se ga spominjate s pričesko, ki je seda) nima več, je pa zato v odlični telesni in pevski kondidji. Pri ^zvezdah granda« je že v navadi, da se pred koncertom okrepčajo v gosiilrdd Milana Kojiča in tako je bilo tudi tokrat. »Oktoberfest« v Escapeu pa bo obsegal nastope Ke-mala Malovčiča, Goge Sehilić, N^el jka Bajića Baje In Saše Matiča. DŠ. folo: GRBGOR KATIČ PLESICARSTVO n^i^DEÜSXVO i^KUGLER Kosoveiova 16 3000 ceuE cm 041 hsi os« Tel 03 49P OtSl ^ m $t. 78 - 3. oktober 2008 Samski Peter Vipave je mnoge (gre za izključno ženski spol) kar malo razočaral s simpatično (mlado) dnobo, vkateri je prišel na prireditev. Menedžer Mirita Tuša Aleksartder SveteHek, ki je kipec gazele prejel že dvakrat, je morebiti priložnost izkoristil se. da je v precep stisnil direktorja celjske enote Pošte Slovenije Štefana Zldanška, »Povej mi. za koliko pa raznašate reklamne letake ostalih trgovcev? Mislim, da bi ceno morali malo skorigirati^ trgovci zaradi podražitev vse manj zaslu- zimo ...n Pripravljena na kritike r Tina Gorenjak alias Tina G. je napisala svoje drugo delo (po Muci Maci ali Brez ljubezni mi živeti ni), muzikai Prava dekleta. Pred žalsko premiero, ki bo v nedeljo, je dokazala, da je pripravljena tudi na najhujše kritike. M3GRAD d..