51 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Ana Žust maju so povpreč ne meseč ne temperature zraka, med 16 in 18 °C, za 1 do 2 °C presegle dolgoletne povpreč ne vrednosti. Že v prvi dekadi maja so se povzpele do skoraj poletnih vrednosti, ko se je ponekod ogrelo celo do 30 °C. Ob takih temperaturnih razmerah so tudi vrednosti izhlapevanja vode marsikje dosegle 5 mm in več vode (preglednica 1). V prvi dekadi maja je deževalo predvsem v zač etku, količ ina dežja pa je ostala pod dolgoletnim povpreč jem. Zaloga vode v tleh, ki je bila dostopna za rastline, se je moč no izč rpala, še posebno na obalnem območ ju ter v vzhodnem in severovzhodnem delu države, kjer je bilo stanje vodne bilance negativno (preglednica 2). Preglednica 1. Dekadna in meseč na povpreč na, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izrač unana je po Penman-Monteithovi enač bi, maj 2015 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, May 2015 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) pov. max. S pov. max. S pov. max. S pov. max. S Portorož-letališč e 3,9 5,8 39 4,8 5,8 48 4,1 5,2 45 4,3 5,8 132 Bilje 3,4 5,2 34 4,7 6,8 47 3,7 5,0 40 3,9 6,8 121 Godnje 2,8 3,9 28 3,5 4,6 35 3,1 4,1 31 3,1 4,6 93 Vojsko 2,5 3,7 25 2,9 3,9 29 2,6 3,8 28 2,7 3,9 82 Rateč e-Planica 3,0 3,8 30 3,5 4,4 35 2,6 4,0 29 3,0 4,4 93 Bohinjska Č ešnjica 2,9 3,7 29 3,0 4,0 30 2,7 4,3 30 2,9 4,3 88 Lesce 2,9 4,1 29 3,1 3,9 31 2,7 4,0 30 2,9 4,1 90 Brnik-letališč e 3,0 4,0 30 2,9 4,0 29 2,9 4,1 32 2,9 4,1 91 Topol pri Medvodah 2,9 4,4 29 3,0 3,9 30 2,9 4,8 32 2,9 4,8 91 Ljubljana 3,4 4,8 34 3,8 5,2 38 3,2 5,3 36 3,5 5,3 107 Nova vas-Bloke 2,7 3,5 27 3,1 3,8 31 2,5 4,0 28 2,8 4,0 86 Babno polje 2,9 4,0 29 3,5 4,5 35 2,7 4,4 30 3,0 4,5 93 Postojna 3,4 4,8 34 3,9 5,0 39 3,1 4,5 34 3,5 5,0 107 Koč evje 3,3 4,3 33 3,6 4,5 36 2,6 4,6 29 3,2 4,6 98 Novo mesto 3,7 5,8 37 3,7 5,4 37 2,8 4,7 31 3,4 5,8 106 Malkovec 3,1 4,3 31 3,5 4,7 35 2,8 4,9 30 3,1 4,9 96 Bizeljsko 3,2 4,2 32 3,6 4,8 36 2,7 4,6 30 3,2 4,8 97 Doblič e-Č rnomelj 3,1 4,4 31 3,6 5,3 36 2,9 5,4 32 3,2 5,4 100 Šmartno 3,5 4,7 35 3,8 6,1 38 2,7 5,2 30 3,3 6,1 103 Celje 3,6 5,3 36 3,7 5,7 37 2,9 4,9 32 3,4 5,7 105 Slovenske Konjice 3,7 4,6 30 3,5 5,0 35 2,9 4,6 32 3,4 5,0 96 Maribor-letališč e 3,6 4,9 36 3,9 5,0 39 3,0 5,1 33 3,5 5,1 107 Starše 3,4 5,2 34 3,8 5,2 38 2,9 5,2 32 3,4 5,2 104 Polič ki vrh 2,8 3,9 28 3,2 4,0 32 2,6 4,5 29 2,9 4,5 88 Ivanjkovci 2,7 4,4 27 2,9 6,1 29 2,4 3,4 26 2,7 6,1 82 Murska Sobota 3,8 5,6 38 3,8 5,1 38 3,0 4,8 33 3,5 5,6 109 Veliki Dolenci 3,5 4,8 35 3,2 4,4 32 2,7 4,8 29 3,1 4,8 97 Lendava 3,5 4,3 35 3,6 4,7 36 2,8 4,4 31 3,3 4,7 102 Padavine, ki jih je bilo v drugi dekadi maja od 30 do 40 mm, so dobro namoč ile tla v osrednji in jugovzhodni Sloveniji ter na Gorenjskem. Drugod, zlasti na Primorskem so bile s komaj 5 milimetri preskromne, da bi se preskrbljenost kmetijskih tal z vodo izboljšala, zato je bilo potrebno kmetijskim rastlinam vodo dodajati z namakanjem. Na severovzhodu države, kjer je sicer padla za ta č as V Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 52 nadpovpreč na količ ina padavin, se vodna preskrba kmetijskih tal zaradi velikega primanjkljaja vode vse do konca dekade ni normalizirala (preglednica 2). Sušni stres, ki so mu bile izpostavljene kmetijske rastline je povzroč il, da so v severovzhodni Sloveniji ozimni posevki ječ mena nekoliko prehitro prešli v klasenje, ko njihova višina in obrašč anje še nista bila optimalna. Zaradi izsušenega površinskega sloja tal je bil poč asnejši tudi vznik buč . V rasti so bile ovirane tudi zelenjadnice in koruza, ki imajo v č asu zgodnjega razvoja še plitve korenine, površina tal pa še ni bila zastrta z listnim pokrovom. Preglednica 2. Dekadna in meseč na vodna bilanca za maj 2015 in obdobje vegetacije (od 1. aprila 2015 do 31. maja 2015) Table 2. Ten days and monthly water balance in May 2015 and for the vegetation period (from April 1, 2015 to May 31, 2015) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v maju 2015 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1. 4. 2015–31. 5. 2015) Bilje −10,6 −41,0 5,5 −46,1 −78,2 Ljubljana −8,7 −7,6 21.1 7,8 −33,6 Novo mesto −26,7 2,9 83,2 59,4 28,8 Celje −31,1 1,6 71,1 41,6 −15,3 Maribor, letališč e −22,5 −7,4 67,1 37,2 −32,1 Murska Sobota −23,5 −12,4 51,7 15,8 −65,1 Portorož, letališč e −31,5 −45,8 −15,6 −92,9 −166,4 Slika 1. Vodna bilanca v maju 2015 (levo) in odstopanje od dolgoletnega povpreč ja 1971–2000 (desno). Figure 1. Water balance in May 2015 (left) and departures from the longterm average (1971–2000) (right). Zadnja dekada maja je bila pravo nasprotje prvih dveh. Preseneč ale so nizke temperature zraka, najnižje dnevne temperature zraka so bile le med 4 in 8 °C, v Rateč ah pa so izmerili celo −0,6 °C. Dežja je bilo, z izjemo Vipavske doline in Krasa, povsod več kot obič ajno, delež padavin se je poveč eval od zahoda proti vzhodu, kjer so padavine presegle povpreč je tudi za dvakrat. Na Obali je padlo okrog 30 mm dežja, do okrog 70 mm so ga izmerili drugod na zahodu, Gorenjskem in Osrednji Sloveniji, na Dolenjskem in Celjskem 50 mm oziroma 60 mm. V vzhodni polovici države ter na severozahodu so vrednosti dekadnih padavin presegle 100 mm. Padavine so bile izjemno dobrodošle, saj so se kmetijska tla po več kot enomeseč nem vodnem primanjkljaju ponovno napolnila z vodo. Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 53 Preglednica 3. Dekadne in meseč ne temperature tal v globini 2 in 5 cm, maj 2015 Table 3. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, May 2015 I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Postaja Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Portorož-letališč e 19,3 18,7 29,9 26,4 13,2 13,0 21,9 21,6 30,9 28,2 16,4 17,1 19,6 19,4 31,4 28,4 13,6 13,8 20,3 19,9 Bilje 19,5 19,2 30,8 28,8 12,9 13,1 22,6 22,7 31,5 29,5 16,7 17,7 18,7 19,0 30,3 28,6 14,2 14,2 20,2 20,3 Lesce 16,2 15,4 26,0 21,6 9,0 9,7 17,1 16,9 25,2 22,0 13,1 13,2 13,8 14,2 24,7 20,6 9,0 9,7 15,6 15,5 Slovenj Gradec 15,8 15,6 21,6 19,7 10,2 10,4 17,7 17,4 22,2 20,7 13,2 13,8 14,6 14,4 20,0 18,8 10,3 10,7 16,0 15,7 Ljubljana 17,1 16,8 26,1 24,4 10,3 10,5 18,4 18,4 29,3 25,7 11,1 13,0 16,4 16,7 30,0 26,0 11,0 12,0 17,3 17,3 Novo mesto 17,1 17,1 25,7 24,1 11,2 11,4 18,5 18,6 27,5 26,3 12,6 13,3 16,7 16,7 29,0 26,3 10,9 12,6 17,4 17,5 Celje 18,2 17,1 34,6 25,3 9,8 10,8 19,7 18,7 34,6 25,9 12,1 13,7 16,6 16,5 30,5 23,8 11,8 12,7 18,1 17,4 Maribor-letališč e 17,3 16,7 27,7 23,8 9,4 10,4 18,6 18,4 30,2 25,6 13,0 13,8 15,9 15,5 31,4 25,6 10,3 10,7 17,2 16,8 Murska Sobota 18,3 18,1 27,3 27,0 10,2 10,1 19,0 18,7 28,5 28,3 13,2 12,8 16,1 16,2 25,4 27,0 11,6 11,8 17,7 17,6 LEGENDA: Tz2 −povpreč na temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 −povpreč na temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz2 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 2. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, maj 2015 Figure 2. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, May 2015 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 54 Preglednica 4. Dekadne, meseč ne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, maj 2015 Table 4. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, May 2015 Postaja Tef > 0 °C T ef > 5 °C T ef > 10 °C T ef od 1.1.2015 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališč e 180 195 184 560 44 130 145 129 404 44 80 95 74 250 44 1564 841 344 Bilje 174 192 180 546 60 124 142 125 391 60 74 92 70 236 59 1469 787 318 Postojna 153 161 141 455 81 103 111 86 300 80 53 61 31 146 68 1048 477 169 Koč evje 157 161 140 458 59 107 111 85 303 59 57 61 30 148 48 968 473 182 Rateč e 135 143 120 399 82 85 93 65 244 79 36 43 20 100 56 713 340 109 Lesce 156 159 145 459 55 106 109 90 304 55 56 59 35 150 46 1023 491 196 Slovenj Gradec 157 160 140 457 61 107 110 84 302 60 57 60 31 148 50 983 474 191 Brnik 158 165 153 476 66 108 115 98 321 65 58 65 43 166 56 1052 525 220 Ljubljana 177 182 167 526 72 127 132 112 371 72 77 82 57 216 68 1289 680 307 Novo mesto 178 181 161 520 78 128 131 106 365 78 78 81 51 210 72 1231 652 302 Č rnomelj 185 189 166 540 76 135 139 111 385 76 85 89 56 230 71 1321 732 354 Bizeljsko 177 180 163 521 66 127 130 108 366 66 77 80 53 211 61 1251 662 298 Celje 168 171 154 493 56 118 121 99 338 56 68 71 44 183 50 1156 591 260 Starše 173 177 163 513 61 123 127 108 358 61 73 77 53 203 56 1246 650 297 Maribor 166 168 159 493 39 116 118 104 338 39 66 68 49 183 34 1216 624 272 Maribor-letališč e 165 168 158 491 37 115 118 103 336 36 65 68 48 181 32 1178 601 265 Murska Sobota 174 162 158 495 45 124 112 103 340 45 74 62 48 185 40 1182 606 271 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec T ef > 0 °C Vm − odstopanje od meseč nega povpreč ja (1961–1990) T ef > 5 °C * − ni podatka T ef > 10 °C − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 55 V vzhodnem delu Slovenije namakanja zelenjadnic in drugih kmetijskih rastlin s plitvimi koreninami vse do konca meseca niso bila več potrebna. Padavine so popravile stanje vodne bilance tudi na meseč ni skali, z izjemo zahodne Slovenije, kjer je bil ob koncu meseca vodni primanjkljaj od 50 mm do 100 mm. Drugod je bila vodna bilanca skoraj uravnotežena oziroma v severnem in jugovzhodnem delu Slovenije celo s presežki vode. Padavine v drugi dekadi maja so doprinesle k temu, da je bila vodna bilanca v osrednji in vzhodni polovici države celo boljša od povpreč ne v tem č asu, v jugozahodnem delu države pa so bili vodni primanjkljaji precej več ji od obič ajnih vrednosti v tem č asu (slika 1). Popravila se je tudi vodna bilanca za vegetacijsko obdobje, a je ta zaradi velikega primanjkljaja vode v predhodnem mesecu, ostala na negativni strani, razen v jugovzhodnem delu Slovenije (preglednica 2). RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in meseč no povpreč je povpreč nih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povpreč na dnevna tempe- ratura tal je izrač unana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h, VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S (Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C T ef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY Monthly average air temperature in May 2015 ranged between 16 and 18 °C, respectively from 1 to 2 °C above the normal. In the mid of May temperatures exceeded even 30 °C. In the last decade of May cold spell was recorded when minimum air temperatures dropped below 5 °C. Monthly precipitation remained 40 % below the normal in Primorje region, in most other parts of Slovenia the normal was exceeded by 70 to 80 % with the exception of the central part of the country where precipitation were pretty normal. The first half of the month was dry, the lack of available soil water provoked intense water stress by the most agriculture crops, the most seriously in Primorje region and in spots of the northeast of the country. Dry conditions hindered emergence of vegetable crops, premature heading of barley was observed. In the second half of the May the entirely opposite situation with several rainy days was observed. Abundant precipitation replenished the soil water reservoir in most agriculture regions. The exception was the Primorje region where despite the rain water balance remained negative.