4>. Številka. Trst, v torek 21. fehruv:\rija 1899. Tečaj XXIV. »» Edinost" izhaja računajo po pogodbi. Vwi dopiai na j ne poliljajo nreilnUt vu. Nefrankovani dopiai se ne "prejemajo. Hokopiai se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in uglaae sprejemu h primi i St »<». Naročnino in ogltim* je plačevati loco Trat. I rtiloHItn in tlskanm se nabajaui v ulici Curintin Hv. 12. ('pravnih v o, o«l-pravnlštvo iu sprejemu nje Inaerntav v ulici Moliti piecolo Siv. II, II. nudstr. Izdajatelj in odpovomi urednik Fran Godni k. 1-antnik konsorcij lista „Edinosti", Natisnila tiskarna konaorcija lista „Edinost" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejle vesti.) Dunaj 20. Deželni zbori gališki, moravski in nižjeavstrijski ho dane« zopet pričeli delovati. Budimpešta 20. Ogerska broojavna pisarna javlja z Dunaja: Nj, Vel. cesar je odložil tajnega svetovalca Kolomana pl. 8 z el 1 a ministerskim predsednikom in mu naložil, naj sestavi kabinet. Szell je vsprejel misijo in pojdo jutri zjutraj v Budimpešto, kjer za prične zopet pogajanje za kompromis med vlado in opozicijo. Pariz 20. Mesto je popolnoma mirno. Vzlic temu se nadaljujejo naredbe, da se vzdrži inir. Vseh skupaj je bilo včeraj zaprtih 160 oseb, od teh jih je 00 ostalo v zaporih. BilkareStn 20. Komora je danes zapričela glavno razpravo o proračunu za 1. 1899/1900. Pariz 20. Okolo pet tisoč delavcev, ki so delali na mestnih zgradbah in pri napravi vodotokov, je radi prenizke plače ustavilo delo. Štraj-kujoči bodo imeli zvečer shod na delavski borzi. Pariz 20. Prejšnjo kraljico v Madagaskaru, Ranovals, so dne 1. februvarja z njenim spremstvom vred ukrcali v La Rfcunion, d:i jo internirajo v Algiru. Kancja 10. Predpoludne je princ Juri otvori 1 narodni zbor, Madrid 10. Ministerski svet se je izrekel za predlogo glede odstopa Filipin. Sedaj prične razprava o vseh zakonski k načrtih v senatu, tičočih se mirovne pogodbe. Kaneja 19. Princ Jurij je predložil narodnemu zboru načrt krečanske ustave. Pariz 20. (Komora.) Ministerski predsednik Dupuy jc predložil predlogo, s katero se zahteva. naj se dovoli kredita za 100.000 frankov za pogrebne slavnosti po umrlem Faum. 80.000 frankov se porabi za mašo-zadušniee ,v inozemstvu. Nujnost predloga je bila priznana in o predlogi se je počeli* razpravljati takoj. Socijalistički poslanec De-jeante je zahteval, naj bodo pogrebne slavnosti zgolj civilnega značaja in je utemeljil svoj predlog med živahnim protestovanjem desnice in centruma, kateri poslanci so hoteli celo iti iz dvorane. Predsednik je govorniku večkrat pretrgal besedo, opo-minjaje, naj spoštuje bol obitelji umrlega. Konečno je bi zavržen predlog Dejeante-a in kredit dovoljen z 4(53 glasovi proti 42. Finančni minister Pevtral je predložil nov proračunski provizorij za mesce mare, ki je bil dovoljen. Komora jo potem sklenila jednoglasno, da se v četrtek poda v El^ste in se udeleži pogrebnih slavnostij. PODLISTEK. 4 Eliza. --« PiSe P o 1 a k s. In učiteljica je dalje opazovala nje odločni pravilni profil, mehko zaokroženi nastavek vrata, leh no skodrane lase nad tilnikom, nežne drobne roke in tenke prste z svitlimi rožastimi nohti. Pripovedovala ji je o šoli, o porednih vaških otrocih, o dolgočasni jednakomernosti življenja v Leskovcu, a med vse to pripovedovanje sililo se ji je vprašanje: Nedolžna ali kriva? Mati župana je prinesla nekaj cvrtja in ponujala ga učiteljici in tujemu dekletu. Tčiteljica je grizla drobnjavo pecivo, oblju-bovala županji, da pokaže njeni staroj i hčeri Lenki čipke za k prtom in nauči malo Mieiko pletenja, a v glavi ji je neprestano tolklo in kljuvalo in zdelo se ji je, kakor da vsaki udar srca vprašuje: Kaj, kaj? In če je res — vlačuga ! ? In če je res!? Ustrašila se je in bojazljivo se odmaknila od nje. Ali se spodobi, da sedi tu, da se meni ž njo — z vlačugo!! Nehote se je pomaknila še bliže k županji. Tujka pa je povzdignila goste dolge trepalnice in pogledala jo je naravnost in vprašujoče. Učiteljica je zardela; menila je, da ji je ta pogled prodrl v dno duše. Nedolžna je, nedolžna! šepetala si je iti pri- Narodna samouprava. Mej naj pridnejimi prvoboritelji za prava naroda češkega je češki državni poslanec dr. Kramar. Njega delo se ne omejuje le na parlamentarno polje, ampak v noveji čas zastavlja prav pridno svoje pero tii let in Klizn Kovač, stara 17 let, rojeni v Gorici, pristojni v občino Leskovec sti bili z razsodbo deželnega sodišča v Ljubljani od dne toliko in toliko, po paragrafu tem in tem, obsojeni zaradi hudodelstva tatvine v trimesečno težko ječo. * * * (Pride še.) Cehov, da torej med nami in njimi zija nepruinest-Ijiv prepad. Mi nismo bili nikdar tega menenja, zlasti pa se je bistrovidni urednik »Slov. iveta« dosledno in z jasnimi argumenti upiral takemu tolmačenju. lie prepogosto je moral čuti od kratkovidnih rojakov svojih, da je — sanjač. A sedaj ne je oglasil on, jeden najodličnejih zastopnikov naroda češkega in prvoboritelj za državno pravo ( ehov, sedaj se je oglasil dr. KramaF v berolinskem listu »Zukunft« in iius je se svojim člankom utrdil v našem prepričanju. Uvodoma pravi dr. Kramar, da radi ljubega miru bi bili Cehi pripravljeni tudi za to žrtev, da ne bi zahtevali, da se tudi v onih okrajih, kjer bivajo le neznatne manjšine druge narodnosti, mora izvajati načelo absolutne jednakopravnosti do zadnjih njega posledie; da bi dovolili marveč, da bi se poštevali tudi lokalni odnošaji v takih krajih, kjer biva druga narodnost le sporadično. Potem pa nadaljuje: »Le želeti bi bilo, da bi tudi Nemoi odstopili od svoje zahteve po teritorijalni razdelitvi in da bi se hoteli zadovoljiti z narodno samoupravo. Narodna, ne pa teritorijalna avtonomija obeh narodov znači pravo reiitev . . . .« Potem omenja dr. Kramar, kako bi se moral ustvariti zakon za snovanje šol /a manjšine ; kako hi se moral odpraviti krivični volilni red, tako, da hode nemški manjšini veleposestva zagotovljeno primerno zastopstvo v deželnem zboru, a da bodo popolna praviea tudi češki večini. Potem bi prišel trenotek, da bi se ustvarile narodne kurije, ki bi omogočile mirno življenje jedne narodnosti poleg druge. In zatem nedaljuje: »Seveda hi se moral delokrog narodnih kurij omejevati le na čisto narodne stvari in bi se morale ostro načrtati mejo njih kompetenee. Le ta ne bi smela sezati preko jezikovnega vprašanja, šolskih stvari in stvari narodne kulture«. Svoja nadaljna izvajanja, kako hi se dala praktično izvršiti njegova misel, je pisal dr. Kramar seveda h posebnim ozirom na češke razmere. Vendar pa je analogija očevidna mej tem, kar si predstavlja on kakor najprimerneje resenje narodnega prepira na Češkem, in tem, kar zahtevamo mi v zagotovljenje svojega obstanka, sosebno v onih krajih, kjer smo v manjšini v dotičnih deželnih za-stopih ; bodisi da sestavljamo v resnici h* manjšino prebivalstva, kakor na Koroškem in Štajerskem, bodisi da sestavljamo večino prebivalstva, a nas je krivična in umetna volilna geometrija potisnila v manjšimi v zastopstvu, kakor n. pr. na Primorskem. Kako si predstavljamo mi narodno avtouo-inijo, ki jo zahtevamo? Zahtevamo, da se ustvarijo juridični organi — noj jim že bode ime tako ali tako — ki bodo skrbeli za V86 kulturne potrebe naroda, naj že biva isti v tem ali onem kraju. Tako naj bi n. pr. ti organi — izišli iz naroda — upravljali jednakoinerno vse šolstvo vsega naroda. 8 tem bi bila narodnostim odvzeta prilika delanja kriviee drugi narodnosti, a tema bi bila blagodejna poslediea le ta, da bi se manjšale prepirne točko med narodi in bi se — dosledno — ublaževala nasprotstva. O notranji uredbi, o učnem zistemu, o številu potrebnih Sol za slovenske in hrvatske kraje v Istri naj bi n. pr. ne odločal deželni zbor istrski, ampak dotični narodni organ. Koliko krivice bi bilo odpravljene s tem! Pravice manjšine v jezikovno mešanih krajih pa naj bi natanjčno določal poseben zakon, kakor ga nasvetujc dr. Kramar. Dr. Kramar je torej potrdil, da narodna avtonomija, kakor si jo mislimo mi, ne bi bila nikakor na poti deželni avtonomiji, za katero so potezajo Cehi. Najmanje pa bi prejudicirala uresničenju državnega prava Cehov in Hrvatov. Narobe: še povspešila bi to uresničenje, ker bi po narodnem pomirjenju tudi za Nemce odpadel oni vzrok, radi katerega se v glavnem upirajo državnopravnim težnjam Cehov, Sc več: Nemci na Češkem bi se polagoma sami jeli ogrevati za državno pravo, ker bi jim isto donašalo velikih gmotnih koristi, kajti milijoni in milijoni, ki se stekajo sedaj na Dunaju, bi ostajali v deželi in na tem dobičku bi participirala primerno tudi nemška manjšina. Trdi se torej lahko, da noben pomislek na svoja deželnoavtonomistiška načela in na svoje državno pravo ne more zadrževati Cehov, da ne bi podpirali stremljenja Jugoslovanov po narodni samoupravi. Naši in njih interesi ne torej ne križajo, marveč se pokrivajo. DOPISI. V Veprincu, dne 18. februvarja 1801». — (I t a 1 i j a n a š k o d i v j a š t v o po v o d o m o h-č i n s k i h volite v.) Tudi v naši Li burniji, slasti pa v Veprincu, velja italijanskim sovragom geslo: »Osar tutto«. ; V četrtek in petek minolegtt tedna (1(5—17) ho se vršile v Veprincu občinske volitve. Sedaj vladajočo stranko vodi župan Andreicich-Golc, svetovalen pa sta mu »><1 jedne strani znani dr. Krstić, od druge pa okrajni glavar Fabiani. Itnlijanaška stranka tira z vso silo tudi naš okraj v srečni rog i blažene Italije. Narod veruje tej kliki slepo in sledi Andreieichu-Goleu. S tem si ljudstvo užiga i žalostno znamenje na svoje, drugod pošteno čelo, in potrjuje, da je poturica huji, nego pa Turčin, i To ljudstvo naše ne potajuje in zasramuje le svoje | narodnosti, ampak propada tudi v veri. Trebalo je torej, da smo enkrat pričeli z re-1 akcijo. V ta namen so se odločili naši zavedni in zvesti narodnjaki, da stopijo v boj za sedaj v prvem razredu. In včeraj so si res izvojevali zmago iz 11 proti H glasovom. Da ni manjkalo psovk, preklinjanja (in sicer | to v volilni dvorani sami), kamenja in jajc, s ka-i terimi so napadali naše voliće, in tudi našega g. župnika, to sc ne bode zdelo čudno nikomur, kdor ve, da je naša občinska uprava nadahnjena z italijansko — brutturo. A kar je iznenadilo naš svet in morda tudi gospoda okrajnega glavarja Kabianija, je bilo dejstvo, da je sinoči neki zločinec sprožil z svincem nabito puško v stanovanje veleč. b°*P- kapelana M. Barbića v Poljanah. V isti hip je gospod ka-j pclan mirno sedel v svoji sobi v družbi nekoliko • tovarišev. Svinec je prebil steklo in se je zadolhil v vrata. Prav za temi vratmi je bila zbrana rečena družba. Gorjč, da so bila ta vrata odprta, ali da bi bil kdo po nesreči prav tisti trenotek stopil skozi vrata v sobo — kaka nesreča bi se bila lahko dogodila! Ali ni to prav po geslu: Osar tutto?! Ali so nekateri naših Veprinčanov res že sposobni za vsako grdo delo, oel<> za zločinstvo, da bi le pred j vsem poštenim svetom ogrdili svoje starodavno, ! častno ime: ime slovansko in krščansko!! Ali še ne vidi naše ljudstvo, kam je vodi stranka, kateri sledi slepo, ono ljudstvo, ki veruje ! tudi najgršim in najneumnejiin lažem ?! Razmišljajte! In potem se hočemo še često j pogovarjati o naših stvareh! Iz Zagorja na Pivki, dno IG. 1'ebruvarja 1H9(.). (Izv. dop.) — Tukajšnje dobrovoljno gasilno društvo je priredilo v nedeljo dne 12. t. m. vese-lico, ki se je obnesla jako dobro v vsakem oziru. Pevci, mešani in naožki zbor, so peli več pesmi. Ploskanje ter »dobro«-klici občinstvu so pokazali pevovodju, gospodu nad učitelju Rudolfu Horvatu, da ni bil zastonj njegov trud, marveč da je izvrstno izuril pevce. Šaljiva prizora »Zenitna ponudba« in »Svojeglavneža« provzročala sta dosti smeha. Želeti je le, da se v prihodnjo priredi kaka krajša igra, v kateri bi imeli igralci hvaležnejše idogc. Da bode v.speh lep, v to so nam porok go-spodičini Jos. Domieelj-eva in Jos. Dovgan-ova ter gospoda Al. Domicelj ml. in Horvat, kateri so vsi lepo rešili svoje uloge v imenovanih dveh šaljivih prizorih. Tudi šaljiva loterija nam je ponudila mnogo veselja, posebno pa onim, ki so — kaj zadeli. — Na svobodni zabavi je skrbela dobra godba za mladino. Tudi mnogokateri onih, ki so prišli na veselico s sklepom, tla ta večer ne bodo plesali, je pozabil na ta svoj lepi sklep, ltoje videl tu krasnih Pivčank. Vsi so se pridno vrteli do ranega jutra. Veselica je bila obiskana jako dobro, kar nam je znamenje, kako rado sc od z i vije naše ljudstvo takrat, kadar treba kaj dati v dobrodelne namene. — Cisti dohodek te veselice je namreč namenjen za napravo gasilnega doma. — Gostov sta nam poslala sosednji Knežak in »Št. Peter. Vendar je bilo še vedno nekaj prostora, ter tudi pri blagajni bi se lahko sprejelo še par kron ali goldinarjev. Vsakdo, kdor se je udeležil veselice, spominjal se bode lad tega lepega večera. Dobrovoljno gasilno društvo v Zagorju na Pivki pa je lahko ponosno na ta večer; upamo, da nam priredi kmalo zopet veselico, katere se gotovo udeležimo vsi, da zopet preživimo med seboj par uric v lepem in poštenem veselju. Politični pregled. TRST. 21. fel>ruTftrijn 1899. Odnošaji na naiih primorskih sodiščih. Tržaški »Piccolo« se je to pot »kazal novega, modernega proroka Rileania. Oni starodobni prorok je šel tja v deželo, da bi preklinjal, a je moral blago-slovljati. To je bilo seveda neprijetno. Se buja pa se je dogodila našemu laškemu proroku. Prišel je, da bi proklinjal in proklinja res — toda huda, zelo huda se mu godi: obsoja, česar ni hotel obsoditi, izpostavil je uničujoči sodbi — če tudi nehote in nenamenoma — odnošaje na Primorskem, ob katerih se dobro počutijo on in njegovi, odnošaje, k: značijo vnebovpijočo krivico za nas Slovane! Izpostavil je zajedno strogi sodbi moža, s katerim se nemalo ponaša italijanska stranka. »Piccolo« je poročal včeraj o .nastopnem slučaju, ki se je dogodil na neki kazenski razpravi na okrožnem sodišču v Rovinju. Dne 17. novembra m. 1. se je vršila na rc-čenem sodišču kazenska razprava, na kateri jo vršil znani dr. fiartoli nalogo hranitelja. Ker pa je državni pravdnik zaključil svoj govor s par hrvatskimi besedami, je to razjezilo Bartolija tako, da je zbežal iz dvorane, zbok česar se je morala razprava odložiti, a sodišče je obsodilo Bartolija v poravnavo stroškov razprave. Bartoli je proti temu uložil utok na više dež. sodišče, a to poslednje je razsodilo, da Bartoli nima plačati stroškov one odložene razprave, pač pa stroške prihodnje razprave. Ta razprava se je vršila te dni. Na razpravi je bil navzoč tolmač. A ker je državni pravdnik zopet zaključil svoj govor s par hrvatskimi besedami, skočil je branitelj Bartoli po koncu in je zahteval, da naj sodišče prisili državnega pravdnika, posluževati se izključno italijanskega jezika! Predsednik sodišča je odklonil to zahtevo, privolil pa je, da tolmač prevede v italijanski, kar je državni pravdnik govoril hrvatski. Tudi temu se je uprl branitelj Bartoli, ter je izjavil, tla odstopa od hraniteljstva. Toženci pa so se izrekli za to, da se razprava nadaljuje, a sodišče si je pridržalo, da proti branitelju Bartoliju upotrebi vsa disciplinarna sredstva. Tak je dogodek, ki ga je podal »Piccolo« svojim čitateljem. Mi smo mu hvaležni na tem, kajti kaže nam drastično, kake razmere vladajo na naših sodiščih v jezikovnem pogledu. Tu se vršijo razprave s pomočjo tolmačev, da-si govori zakon povsem jasno, da tolmači so dopustni le za jezike, ki niso deželni. Vprašati moramo torej, da-li tudi sodišča istrska ne smatrajo hrvatskega jezika deželnim jezikom?! Ali se res postavljajo v nasprotje z odločbami druzih viših sodnih instanc?! Mi moramo protestovati najsvečaneje proti rabi tolmačev za hrvatski jezik na sodiščih istrskih. Postopanje branitelja Bartolija pa se naravnost ne da kvalifikovati. Ali je ta mož jurist pod vsako kritiko, da ni malo ne pozna zakonov, ali pa je v njem fanatik popolnoma udušil bolje prepričanje jurista in sleherni, recimo, tudi Človeški čut! Obtoženci so bili Hrvatje, to je jasno, sicer ne bi bil državni pravdnik govoril tistih par besed v hrvatskem jeziku. A kljub teinu, da se je napravila od strani sodišča po zakonu nedopustna koncesijn tolmača, ni imel ta branitelj vsaj toliko usmiljenja z obtoženci, svojimi varvanei, katerim je šlo za najdražji stvari: za čast in osebno svobodo, da bi bil tam, v dvoranah pravosodja, brzdal svoj narodni fanatizem. Res ne vemo, čemu naj bi sc čudili bolj: ali takemu srditemu upiranju proti onemu, kar odreja zakon, ali pa brezčutnosti, s kakoršnjoje ta branitelj zapustil svoje varvanee v tej naj huji uri?! To so res grozne — neevropske razmere. Gospoda ministra za pravosodje pa prosimo naj-nujneje, naj se da natanjčno obvestiti o tem slučaju, da se uverijo enkrat na Dunaju, s kakimi ljudmi imamo posla tu doli, da bodo vedeli, kakovi so tu doma ona italijanska gospoda, ki gori na Dunaju lazijo in plazijo okolo z uajnedolžnejimi obrazi na svetu ! Jezikovne naredbe za Šlezijo. Slična navodila, kakor sta jih dala grof Thun kakor mi- nister za notranje stvari političnim oblastim in minister pravosodja sodnim oblastim na Češkem, je izdal sedaj finančni minister Kaizl tudi finančnim oblastim. Za občevanje se strankami v narodno mešanih krajih veljajo nastopna temeljna določila : 1. Vloge in protokolarične izjave sc vsprejemljajo v jeziku strank; v istem jeziku naj se vrši občevanje s strankami. Kršitev se mora glasiti v jeziku vloge. 2. Povabila, pouki, plačilni nalogi in opomini naj se i/dajejo v jeziku stranke. .'1. Tiskovine in davčne knjižice, namenjene strankam, naj bodo pripravljene v jeziku strank. Tako je odrejeno za avstrijsko pokrajino Sle-zijo. Primorje pa leži menda tudi v Avstriji! Seveda hi tu — kakor poznamo stvari in osebe — bore malo koristile tudi najlepše naredbe, ako ne poskrbe za kako višo voljo, ki bi skrbela, da se take naredbe tudi — izvršujejo!! Kriza na Ogerskem. Kriza je torej rešena, kar se dostaje osebne nje strani: Banffv se je umaknil z vsem ministerstvoin vred in naloga za sestavo novega ministerstva jo poverjena Kolo-manu Szellu. Poslednji se je že povrnil v Budimpešto, (hi zaprične zopet pogajanja z opozicijo. Od vspeha teli pogajanj bode zavisno, da li prememba oReb na vladi znači rešenje krize tudi v stvarnem nje pogledu. Poročila iz Budimpešte pravijo, da opozicijonalni listi še precej simpatično pozdravljajo Kolomana Szella in da je poslednji našel formulo za revizijo pravilnika zbornice, tako, da bode različna od one, ki jo je zahteval Banffv, da jo torej opozicija more vsprejeti, da pa je vendar takn, da za bodoče prepreči mehanično obstrukcijo. Bližnja bodočnost nam mora pokazati, koliko je resnice na tein čudotvorstvu Szellovera. Še le potem, ko bodo zaključena pogajanja z opozicijo, se Szell poda na Dunaj, kjer bode stavil svoje predloge glede sestave novega ministerstva. Iz Franoozke. Včeraj se je sešla zbornica in je vzela takoj v razpravo načrt zakona, s katerim zahteva vlada kredit 100.000 frankov za pogreb pok. predsednika na državne stroške in 80.000 frankov za maše zadušnice, ki sc bodo darovale v inozemstvu. Kredit se je dovolil sicer z ogromno večino, toda razprava ni bila tako gladka kakor bi bilo želeti z oziroin na namen, za kateri se je zahteval kredit. Sosebno ojstro je posezal v razpravo socijalist Dejeante, ki je zahteval, da naj bode pogreb popolnoma posvetnega značaja. Govornik je menil, da republika ne sme bit; — kakor je bila monarhija — suženj verskih obredov, da je vlada le predstaviteljica meščanske družbe, Faure da je bil framason itd. itd. Te besede so izzvale protestov in mučnih prizorov, tako, da je predsednik Deschanel opetovano prosil, da naj gospodje spoštujejo žalost Francije, in pa rodbino, ki je utopljena v žalost. Ko je hrup nekoliko potihnil, je začel zopet govoriti socijalist Dejeante in je menil, da tako, kakor žalost rodbine treba spoštovati voljo naroda. Proti tem besedam je predsednik protestoval slovesno, češ, da se ne sine vzbujati misli, kakor da je nasprotje med čutili rodbine pokojnikove in narodom. Nadaljne besede Dejeante-a so se zgubljale v viharnem protestovauju. Pogreb pokojnega predsednika bode v četrtek. Domače vesti. I/ Uraden, nam pišejo dne 19. 1'ebruvarja 1899.: Pravosodni minister je imenoval računskega svčtuika, gosp. A n t o n a P ože n e 1 a, vidim računskim svetnikom in predstojnikom računskega oddelka višega deželnega sodišča in višega državnega pravdništva v Gradcu. Gospod Poženel je doma iz Ornega vrha pri Idriji. On je služil več let v Trstu in je bil mej Slovenci dobro znana in priljubljena oseba. Bil je tudi do svojega odhoda v letu 1870. sotruduik Dolinarjev in ud Rojanske čitalnice. Ker sc ta-taniošnji stareji Slovenci gotovo še spominjajo tega gospoda, bode ta vest gotovo zanimala marsikoga. Tudi kranjskim, štajerskim in koroškim računskim in drugim uradnikom je gospod Poženel dobro znana oseba kakor stalen ud izpraševalne komisije iz državnega računstva na graškeni vseučilišču in ga imajo povsod za strokovnjaka v računstvu. A tudi »Edinost« sama bi morala častitati na tem imenovanju, kajti gospod Poženel je zvest na- ročnik » Edinosti«, od k a r izhaja ta list in sicer plačuje od začetka, to je odkar izhaja, dva i tisa (za se v Gradcu in za očeta v Ijogatec). In to je nekaj! Takih naročnikov mislim da »Edinost« nima obilo. (Gotovo, jako malo. Z veseljem javljamo našim čitateljem to povišanje gosp. višega računskega svetnika Poženela. Ured.) Laške predrznosti. Od sv. Jakoba nam pišejo : Naše zdravje in naše življenje nista več varna pred neko vrsto laških polentarjev. Ako se ne morejo znositi nad drugim, pa prežijo na kakega malo vinjenega siromaka. V ulici Hrta se nahaja neka ljudska kuhinja. V to ljudsko kuhinjo zahajajo — kakor sem čul — tudi mnogi prisiljenei iz dežele polente, lačne Italije, sosebno tedaj, kadar so brez dela. Pred-minolo nedeljo jo šel po isti ulici neki naš človek, ki je bil malo vinjen. Pred omenjeno ljudsko kuhinjo je pristopilo k njemu kakih 0 ali 7 laških pritepencev, ki so mu preprečili pot in začeli norce briti žnjim. Dotičnik jih je prosil, naj ga pustijo iti dalje svojo pot, ali oni so niso menili z tako prošnjo, marveč so mu nagajali še huje. Mož je postal seveda nevoljen in jim vskliknil po laški: »Dajte mi prostora — makaki!« Gorjć njemu: čim je izustil te besede, so planili po njem, ga potisnili k zidu, da se ni mogel ganiti, eden njih pa mu jih je nakladal s pestjo po obrazu, da je bilo joj! Tega seveda ni omenjal nesramni židovski list, a kričanje bi bilo, ako bi se kaj taoega pripetilo kakemu polentarju! Se grof Thnn na Dunaju bi bil zvedel o tem. Tako postopajo z nami ti laški polentarji, tako zlorabljajo ti nesramneži avstrijsko gostoljubnost. Mesto tla bi bili hvaležni, da dobivajo tu kruha, katerega ne morejo dobiti v svoji lastni domovini, in da bi z mirnim vedenjem skazovali svojo hvaležnost, pa še zasramujejo domačine in pomnožujejo narodne prepire sc svojim nesramnim, arogantnim vedeujem. Ali gledajo naj, kaj delajo! Utegnile hi nastati posledice, ki bi jim bile jako neljube. Tudi naša angeljska potrpežljivost ima svoje meje. Mi smo mirni, potrpimo marsikaj in nočemo žaliti nikogar, ali vsaka stvar, kar je prav: kajti tega vendar ni smeti zahtevati od nas, da bi vedno le molčali k vsemu, ko nas drzni tujec nesramno žali na naših tleh. To naj si zapomnijo laški polentarji in vsi ^ drugi tudi! i Proti vipavski železnici se zopet oglašajo | Italijani, ker dež. odbor misli konečno izpolniti nalog od leta 1892,, s katerim mu jc bilo naročeno prispeti z 100.000 gld. za zgradbo te železnice. V dež. odboru imajo za sedaj večino Slovenoi, ker predsednik ne glasuje in je torej dr. Verzegnassi osamljen. Razlogi, kutere navajajo proti železnici, so znani. V prvi vrsti povdarjajo, da železnica v kupčijskem ozira ne bo vezala Vipavske doline z Gorico tako, kakor so mislili, ker so sc med časom nekatero črte predrugaeile itd. Ali taki izgovori so le izgovori, pravi vzrok je le ta, da Slovencem ne privoščajo ničesa in zato jim povsodi delajo ovire, nasproti temu pa se potezajo z vso silo za furlansko železnico, ki životari ob samem deficitu in ob državni garanciji 00.000 gld., dočim je jasno kakor beli dan že danes, da Vipavska železnica bo uspevala dobro. Upamo, da storč naši poklicani činitelji vse potrebne korake pravočasno, da sc preprečijo hiške nakane proti Vipavski železnici. »Soča«. Koroški noviČar. Dne 18. t. m. so v Do-rlivasi ustanovili kmetsko gosp o d a r s k o z a-d ru g o za Sinčovas in okolico. — V Borovljah se je na Svečnico usrelil krojaški mojster Bcguš. — Blizo Beljaka je vlak povozil hlapca I. Kat-nika. — Blizo Vrbe sta dne 10. t. m. utonila dva dečka. Udri se je led, na katerem sta drsala. Komisija, ki jc pregledovala namerovano črto železnice v Rožno dolino, je priporočala, naj se zida železnica v Svetno vas in v Podljubclj. Redni občili zbor priredi kmetijska podružnica v Sv. Križu v nedeljo dne 26. t. in. ob 3. uri popoldne v prostorih g. Ivana Košute štv. G. Dnevni red: 1. nagovovor predsednikov, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. volitev novega odbora, 5. Posamični predlogi in nasveti. Na obilno udeležbo vseh členov in prijateljev našega kmetijstvu vabi Odbor. Zaplenjene „drame44. Poročilu v našem listu o zaplenjenih cigaretah jc še dodati, da je v vseh trafikah bilo zaplenjeno 1HXH> škatelj »dram«. Nadalje se je določilo, da so bile te cigaret« izdelane v Ljubljani od 11. do 12. t. m. Gotovo je, da razstreljivo, ako bi ga v resuiei bilo najti v cigaretah, ni dinamit, ker bi bilointega moči p<»znati že na papirju ; k večemu je bilo pokalno srebro, ali pokalno živo srebro. Vse zaplenjene cigarete se zadrže tako dolgo, dokler jih ne preiščejo. Knjigovezu i pomočnik Peruzzi, ki je napravil ovadbo, da se j»« njemu razstrelila cigareta, je bil prišel na finančno oblast, zahtevaj^ odškodnino(!) za »škodo« in prestani »strah«. Poizvedovanja nadaljujejo. Slikar Dlefenhaeli je torej res ostavil »nehvaležno« mesto Dunajsko, ki ga baje noče »umeti« in biva že nekaj dni v Trstu ter stanuje v llar-kovljah. Nov jezik je iznašel »Piccolo«. V svoji številki od minole nedelje objavlja namreč neki in-serat, s katerim se neka »signorina« ponuja gospodom-samcem za — blagajničarko. Hvali se, da »parla italiano, violino e slavo!« Za tak jezik »violino« mi nismo znali do sedaj, ostali svet menda tudi ne. Hojimo se torej, da »signorina« ne najde moža, pri katerem bi mogla izkoriščati ta »vijolinski« jezik. Jezikoslovce pa že moramo opozoriti na to gospodičino, ki »parla — violino«. Nesreči. V nedeljo popoludne je hlapec g. Vidmarja iz Lokavca peljal blago iz Gorice. Med potoma jc padel z voza ter prišel pod kolesa, ki so ga strla tako, da je bil na mestu mrtev. — V Orehovljah je zidar Jožef liesednjak minolo soboto padel tako nesrečno z neke strehe, da si je prebil črepinjo in jc umrl že drugi dan. 100.000 kron, 35.000 in 10.000 ho glavni dobitki velike jubilejnke razatavne loterije. Opozarjamo na to naše spoStovane čitatelje, da ne ti dobitki izplačajo v gotovini z 20°/o odbitkom in da bode žrebanje nepreklicno dne 18. marcija 1899. Različne vesti. Cerkveno poglavarstvo početkom leta 1899. Kakor navadno je »La Gerarehia eattolica« tudi letos objavila izvestje, iz katerega je razvidno, da je Lev XIII. 2(>.'l, papež; da jc v dobi vlade Leona preminulo 124 kardinalov. Sveti kardinalski zbor sestoji sedaj iz 57 členov. Od teh jih jo imenoval sedanji papež 52. Kardinalov, katere je imenoval Pij IX., jih živi sedaj samo 5. V prihodnje bode sv. zbor imel 70 členov, torej manjka še 13 kardinalov. Od sedaj živečih kardinalov je 31 Italijanov, ostalih 20 pripada drugim narodnostim. V vsem cerkvenem poglavarstvu je sedaj 12 patrijarhov, 830 nadškofov latinskega obreda, 50 nadškofov in škofov iztočnega obreda, 358 naslovnih nadškofov in škofov brez višega naslova, 11 iztočnih prelatov z značajem škofa, 8 prelatov nullius dioeceseos, ali ukupno: 1274 cerkvenih dostojanstvenikov v vsem katoliškem poglavarstvu. — Lev XIII, jc osnoval patrijarhijo v Aleksandri ji in Iz- Velika zaloga solidnega pohištva in tapecarij od Viljelma Dalla Torre v Trstu Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo! Zaloga in tovarna pohištva vsake vrste od Alessaniro Levi Miiizi v Trstu. IMazza Itosario žtev. 2. (Šolsko poslopje). Bogat izbor v tapetarijah, zrcalili in slikali. Ilustriran cenik gratis in franko vsakemu na zahtevo. Cene brez konkurence. Predmeti postavijo se na bro() apostolskih vikarijatov in 30 apostolskih prefektur, ukupno novih naslovov. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadime vesti.) Hasliiiigtou 21. Zbornica reprezentantov je dovolila včeraj v zmislu špansko-ameriško mirovne pogodbe dvajset milijonov dolarjev za izplačanje Španiji. Nadalje se je dal nalog, da se odpusti 1 ti.000 dobrovoljcev, z čemer se stanje vojske zmanjša nn 110.000 mož. Pariz 21. Vi ozirom na včerajšnje neresnične trditve zagotovljajo, da je pokojni Faure sam zahteval prod svojo smrtjo, naj pride k njemu duhovnik. Atene 21. List »Astv« javlja, da je bilo izvoljenih 112 pristašev Theodokisa, pristašev vlade, 25 Delvanistov, 30 nezavisnih, 0 Dragu murna nisto v in o Uallisti. Pariz 21. Danes ob 10. uri predpoludne je predsednik Latibet v prvič predsedoval minister-skemu svbtu. Na potu v ministerstvo za vnanje stvari ga je pričakovala volilen množica, ki ga je pozdravljala navdušeno. Ministerski svet je sklenil, da ukrene najodločneje odredbe v preprečenja vsa-ecgn izgreda. Madrid 21. (Senat). Ministerski predsednik Sagasta je predložil načrt zakona o odstopu Fi-lipin. Grof Almenas je Inido napal generale P rimo de Kivera, VVeiler, Blanoo Cervera in Linares. Vojni minister in minister za kolonije sta branila vlado iu generale in sta izjavila, da je vlada odgovorna za čine generalov. Madrid 21. (Zbornica). Predlog, da se vladi izreče graja, je podpisan od konservativcev. Poslanec Alis, je proglasil ministerstvo odgovorno za poraze in je rekel, da se je Santiago de Cttba udal s 23000 mož. Govornik je trdil, da je vlada dala nalog, naj se Cuba preda, v namen, da reši monarhijo. Minister mornaruice odgovori jutri, Pariz 21, Včeraj so bili veliki izgredi pred palačo Rothschildovo. Izgredniki so metali kamenje v okna, dokler niso prihiteli redarji. Demonstracije proti predsedniku Loubetu so ponehale. Politični krogi so ozlovoljeni radi mlačnega postopanja policije. Najnoveja trgovinska vest. \ew-York 21. februvarja (Izv. brzojav.) Pšenica za februvur SO1/« za maj 77,7». za mare Hit za juli 75'%. Koruza za maj 407s. Mast 545. Trgovinske vesti. Budimpešta 21. Pšenica za umre gold. 0-70—9-80. Pšenica za april9.53 gl. 0-54 do— Pšenica za oktober gold. 8-58 do 8-tiO, Rž za oktober gl. —- do —•—. Rž za umre gld. 7*85 do 7-87. Koruza za maj 1809. gld. 4*66 do 4*08. Koruza za oktober gl. —•— do —•—. Oves za mare gl. 5 79 do 5*81. Oves zn oktober gl. -—■— do —•—. Koruza gl. —•— do —. Pšenica : ponudbe in povpraševanja slabe Prodaja 10.000 met. stotov. Vreme: oblačno. Hamburg 21. Trg za kavo. Sontos good ave- 1-age za mare 30*50, za maj 31-—, za september 32' -, za december 32-50. II a v rc 21. Kava Santos good average za februvur 50 k. frankov 30.50, za juni 50 k. frankov 37.50. Praga 21. Surovi sladkor I. izdelek, 88°/0 Reudement franeo Aussig. Mirno. Februvur gold. 12-00. Mare gl. 12-60, Oktober-deo. gld. 12.25 Denar. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice hi spre-jemalec. žlninlc in peresulr, uvledal in železnih blasrajn, po eenah, da se ni ha t i konkurence. „EDINOST" večerno in zjutranje izdanje se prodaja, imzuu v drugih navedenih tobakarnah, tudi najužnem kolodvora. Važno za vsakega! I! a% prodaj a po Huda nizki ceni! 12 vrednih predmetov za samo 2 gl. 85 nč. 1 krasna žepna ura Anker Remontni r, nikclj- grav, pokrovi, z letnim jamstvom; 1 elegantna verižica za ure, na zahtevo nikljasta ali pozlačena z lepimi priveščeki, parižki sistem ; 1 kravatna igla iz amerikaukega doubld-zlata zimit. briljanti; 1 par gumbov za manšete iz amerikauske^a double-zlata z marko; 1 garnitura gumb za srajco iz a mer. double-zlata, sestoječa iz 5 kosov; Vseh 12 krasnih predmetov pošiljam, dokler zaloga traja, po povzetju ali zn naprej poslano svoto za samo gl. '2*8f», (»Hino ura stala je prej 5 gld.) Kar se ne dopade, jemljem v času od H dni nazaj. E. HOLZER, skladišče ur in dragotin K rakovo, Kl rudom 8t. t S. Ilustrovani ceniki franko in grati8. Dob vatslj avstrijskega e. kr. druitva državnih uradnikov. Dunajska borza dne Državni dolg v papirju . „ „ v srebru Avstrijska renta v zlatu . » m v kronah Kreditne akcije .... London 10 Lsr. .... 20 mark...... Napoleoni...... 100 italijanskih lir . 21. februvarja. illlllM 101.40 vferaj 101.45 101.15 120.40 101.80 .'I09.25 120.37 % 11.78 9.55 V, 44.45 101.05 120.35 101,70 3»>8.25 120.49 11.78 9.55 V, 44.40 Rinnione Airiatica Ai Sicurta v Trstu zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči, na življenje v vsih kombinacijah. Glavnica in reserva droštva dne 31. decembra 1892,: Glavnica društva......Rld. 4,000.000- — Premijnu reserva zavarovanja n« življenje..........13,326.346-98 Premijna reserva zavarovanja proti ognju....................1,632. Premijna reserva zavarovanja blaga pri prevažanju.........40.4H5-U7 Reserva na razpolaganje..........ft 10.000*— Reserva zavarovanja proti premi- njatiju knrzov, iiilanca (A) . . „ H33.822-42 Reserva zavarovanja proti premi- njanju kurzov, bilanca (B) . . „ 243.JJ31-83 Reserva specijalnih dobičkov za- varovanja na življenje ... „ 500.000'— Občna reserva dobičkov ..........1,187.164-86 Vr«d ravnateljstva: VU Valdiriv" it. a, (v lastni hiiij. FILTJALKA BANKE UNION V TRSTU se peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor: a) Vsprejema uplačila na tekoči račun ter jih obrestuje: Vrednostne papirje: po 2*/8°/o P1"01' dnevni odpovedi a v/. 12 „ •i •'J1/*0/« n 4 mesečni „ •M, <1, w t' "12/0 " ° '1 n 3"/,°/o - 1 letni Napoleone: po 2 °/0 proti 20 dnevni odpovedi •>i/ 01 40 'i - It I o n n n 23/4°/„ „ 3 mesečni „ m ^ % n 6 „ Tako obrestovanje pisem o uplačilili velja od 25. oziroma 2. avgusta naprej. b) Za giro-conto daje 28/4% do vsakega zneska; izplačuje se do 20.000 gld. a cheque; za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje eonto • correutiste, inkuse iu račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trat, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske bauke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje iu prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji. BftHHBHBBBn „EDINOST" i Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. I/Jiaju v Trstu dvakrat na dan razna nedelj in praznikov. Zjutranje izdanje izhaja ob 7. uri zjutraj, večerno pa ob ' 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje o 9. uri predpoludne. — Naročnina znaša: Obe izdanji gl. 21-—; samo večerno izdanje gld. 12'—, {poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne številke stanejo: Zjutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teli le ulicah in trgih: Piazza Caserma št. 2. — Via Jlolin piccolo Št. 8. — Via 8. Michele št. 7. — Poute della Fabra. — Via Rivo št. 30. — Campo Marzio. — Via delle Poste nuove št. 1. — Via (Jaserma št. 13. — Via Belvedere št. 21. — Via Ghega 5t. 2. — Volti di Chiozza št. 1. — Via Stadion št. 1. — Via Acquedotto. — Via Iatituto št. 18. — Piazza Barriera. — Via S, Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja: Na Oreli pri gosp. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Sanein (l)rejač) in pri Sv. Ivana pri go*^. Ani vdovi (isir'peršič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost-1 v C4orici v tobakarni g. .losipa Schwarz v Šolski ulici. Slovenci! Naročajte, podpirajte in širite med rodoljubi to planilo tržaških Slovencev, katerega program je v prvi vihti ohranitev iu raz vi tele milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in bramba nam po zakonu zajamčenih pravio. Rojaki, uvažujte naše geslo: „V edinosti Je mofciSS^ i i nepreklicno 18. IHarcija 1399. 1.fliuv >100.0001 v, 2. glav. dobitek 25.000 K r. vr. glav. dobitek |().000Kl VI v gotovini 20° „odbitka. Dlinai^kp QrPPlfP nn RH nun P*t»oro6aJo: Uiuseppe Bolaflio, Mandl & Comp., „II Mer-UUIiapi\C bltJLKti (IU OU I1VL. clirio Triestino", Alessandro Levi,Girolamo MorpErgO, Marco Nigris, Enrico Selnllmann, Giuseppe Zoldan.