fNMIM mvunraiMt
Lete II., *tev. 209	V Ljubljani, nedelja dne 4. eeptembm »991
N*d«ijsKft kwv. 90 par • t K
IzlMja * « Ihrtralt sum* MtototM,. MOK
ni'*»>
nodji MO , .■M«
__I VMkOBI
•tolp« (68 n) . 9 K mali oglasi do 80 M itolpoa (58 aa) . I •
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko.
ai» ttprmvnUbtvM
Htt
Albansko vprašanje pred Zvezo narodov
{•nevm, 8. septembra. (Izv.) Svet Zveze narodov je dane«.po daljših posvetovanjih •Klonil izročiti albansko vpraSanje v celoti zboru Zveze narodov.
Pri posvetovanjih o tem vprašanju je delegat, albanske vlade Frakoli izjavil, da se strinja z referatom Balfonra, ki je izrazil mnenje, da naj bi ostale albanske ut«je iste, ki so bile odrejene na konferenci. veleposlanikov leta 1913. Jugoslovanski zastopnik g. Jovanovič je poudar-
jal, da jugoslovanske čete niso sploh nit dar prekoraSIle črte, ki so jo določile velesile. Predložil je svetli tudi dva pisma vlade meriditske republike, v katerih leta odreka sklep albanski vladi pravico, govoriti v imenu Albanije. Poživlja svet da odpoSljs v Albanijo komisijo, ki naj v tem vprašanju odloči. Na to pa je Noli odgovoril, da ima vlada miriditske republike svoj seAež v — Prizrenu.
Radič zapleten v atentat na regenta ?
Beograd, S. septembra. (Izv.) Na dil sum, da Jo Radič soudeležen na osnovi preiskave o atentatu na regeo- atentata na regenta. Preiskava se na-ta se Je po izpovedih raznih oseb vzbu-1 dal ju je.
ZADEVA KRALJEVE ŽENITVE.
Beograd, 3. septembra. (Izv.) »Politika* poroča iz Rima, da se v tamkajšnjih političnih krogih živahno komentira prihod uglednega francoskega diplomata v delikatni misiji. Francoski diplomat ima nalog, da izposluje od papeža dovoljenje, da sme neka francoska vojvodin ja izpremenlti svojo vera Gre za vojvodinjo I zabelo Gui-se, ki prihaja v poštev kot nevesta kralja Aleksandra Karagjorgjeviča. Vojvodinja Izabela jo rojena 1. 1900 in izhaja ii dinastijo Bourbon-Orleans. Šef hiSe je vojvoda Filip Robert, pre-tendent za francoski presto), ld pa živi v izgnanstvu.
P06AJANJA MED JUGOSLAVIJO IN AVSTRIJO.
Beograd, 3. septembra- (Izv.) Prihodnji pondeijek se pričnejo obnovljena pogajanja z Avstrijo radi jugoslovanskih dobroimetji v Avstriji in ra-di dviga sekvestrov nad avstrijskimi imetji v Jugoslaviji. Avstrijski delegati predložijo nove predloge.
MADŽARSKA NE IZPOLNJUJE SVOJIH OBVEZ.
Beograd, 3. septembra. (Izv.) Po tri-anonski mirovni pogodbi je Madžarska dolžna dobaviti nam iz pečujsldh rudnikov tekom petih let premog. Po odloku reparacijske komisije od 18. aprila t. 1. pa je določeno, da nam ima Madžarska dobavljati iz teh rudnikov 54 odstotkov vseh rudokopov pečuj-skeg* okraja. Današnja produkcija v teh rudnikih znaša dnevno 250 vagonov. Do danes bi nam imela madžarska dobaviti že okoli 140 vagonov, a do sedaj še nismo prejeli niti enega va.gona. Ker se železniški promet v Bački in Banatu vzdržuje po največ s premogom pečujskih rudnikov, se bo mogel promet v teh krajih v kratkem ustaviti, ako Madžarska ne izpolni svoje obveze.
OSNOVNI ZAKON O USTROJSTVU DRŽAVE.
Beograd, 3. septembra. (Izv.) Ministrski {■vet je rešil, da posebna komisija izdela »ledeče zakonske načrte: 1.) o administra/-tivni razdelitvi držaje; 2.) o ureditvi vrhovne uprave; 8.) o glavni kontroli in o državnem svetu. Osnove bodo najprej« predložene ministrskemu svetu ter na to izročene v razpravo in odobrenje zakonodajnemu odboru.
RUSKI UČITELJI V JUGOSLAVIJI.
Beograd, 8. septembra. (Izv.) Pred komisijo ministrstva prosveto polagajo te dni ruski učitelji in učiteljice izpit, na kar se bo izvršila njih razporeditev na osnovnih šolah, predvsem v južni Srbiji.
JUGOSLOVANSKO-ITALIJANSKO POGAJANJE.
Rte, 3. septembra. Iz Pule javljajo, da jfl tjakaj dospela italijansko-jugoslovensk, delegacija za sporazum o ribolovu v Jadranu. Delegacija je takoj odpohtovala na Brionske otoke, kjer se bodo nadaljevala pogajanja. Računa se, da se bo do-»egel popoln sporazum.
POLKOVCNIK GOSCET ODPOKLICAN.
Beograd, 3. septembra. Govori se, da je angleška vlada odpoklicala polkovnika Oosceta, predsednika razmejitvene komisije t Baranii.
PROTI IZVOZU SVINJ.
Beograd, 3. septembra. (Izv.) Iz Hrvatske in Slavonije prihajajo pritožbe proti prostemu izvozu svinj in proti nizki carinski tarifi za izvoz tega blaga. Na v«eh naših trgih kupujejo prekupčevalci izključno za izvoz tako, da za domače potrebe ni kritja.
INVESTICIJSKO POSOJILO.
Beograd, 8. septembra. (Izv.) Razredna loterija je podpisala investicijsko posojilo v znesku 200.000 dinarjev, mali vlagatelji v Beogradu pa do sedaj 2 milijona dinarjev. —
DEMOKRATSKA ZMAGA V KUMANO-VEM.
Beograd, 3. septembra, (Izv.) Pri novih občinskih volitvah v Kumanorem so zmagali z večino demokrati.
PROMETNA POGODBA MED JUGOSLA-VIJO IN RUMUNIJO.
Beograd, 9. septembra. (Izv.) Med našo državo in Rumunijo je podpisana pogodba glede železniškega: telefonskega in brzojavnega prometa,
SPREJETI OFICIRJI.
Beograd, 3. septembra. Izv. Z najnovejšim . ukazom jo bilo sprejetih zopet 50 oficirjev bivše avstrijske vojske v jugoslovansko armado.
POLJSKA PRI MALI ENTENTl.
Praga, 3. septembra. K mali ententi bo najbrže pristopila tudi Poljska. Pregovori, ki jih dr. Beneš vodi s poljskim ministrom dr. Pilzem, se bodo te dni nadaljevali v Merjanskih Lažnih, kjer se bosta oba ministra dogovorila o definitiv-nem vstopu Poljske y malo entento.
SPOPADI NA ČE8KO-MADŽARSKI MEJI.
Praga, 3. septembra. Madžarski ii-sti prinašajo senzacionalne vesti o krvavih spopadih na češkoslovaški meji pri Bratislavi s češkoslovaškimi vojaki. V Pragi smatrajo, da gre za manever, da bi Madžari dobili pogum, ako pride do oborožene akcije male antante.
AVSTRIJA V ZAPADNI MADŽARSKI.
Beograd, 3. septembra. (Izv.) Povodom dogodkov v zapadni Madžarski, je bil izdan na. Dunaju uradni komunike, ki pravi: Da se preprečijo novi spopadi, je avstrijska vlada poslala več bataljonov vojaštva in žanda i morije, da zasedejo prvo cono zapadne Madžarske. V drugo cono zapadne Madžarske še ne bodo vkorakali, ker tega ne pripusti medzazvezniška komisija,. Dunajski IMi naglaSajo, da se jugoslovansko prebivalstvo obnaša jako lojalno napram avstrijski republiki.
Borza
Beograd, valute: dolar 15, lire 205, leji 54, levi 37.50, marke 52.50. avstrijske krone 4.20, d o v i z e: Pariz 356.50, Ženeva 775, Praga 55, Dunaj 4.05, Berlin 52.10, Milan 207.
Ziirlch, Berlin 6575, Nowyork 587, London 2179, Parir. 455, Milan 2525, Praga 705, Budimpešta 145, Zagreb 350, Bukarešta 6725, Varšava 020. Dunaj 067. avstrijske žigosane krone 055.
Kako smo rušili Avstrijo
SENZACIJONALNA RAZPRAVA PRED LJUBLJANSKO POROTO. - SIJAJNO ZADOŠČENJE DR. BREZIGARJU.
Ljubljana, 3. septembra.
Kmalu bo leto dni, odkar se ie Vršila volilna borba v astavotvorno skupščino. Skoro vse stranke so imele svoio Klavno fronto proti demokratom, čuvarjem državnega In narodnega Jedlnstva. Zlasti narodni socijalcl in klerikalci so naperili vse svoje topove na JDS. Streljali so skoraj izključno s strupenimi plini. Po starem pravilu semper aliquid haeret so nanizali proti naši stranki, njenim voditeljem in odličnejšim članom cele goiide obrekovanj in klevet. Kaj zato, če se izkaže pravi značaj raznih naml-gavan) In trditev! Porotna sodišča so še nad božje mline! Predno more slediti klevetam zadoščenje, so volitve pri kraju, namen ie dosežen. Špekulacija naših nasprotnikov na posebno moralično občutljivost demokratične inteligence se ka) rada obnese. Priznati moramo, da so vršMa'preiskava proti'nTemuTdr.'2erl"avu
Hauffen, zapisnikar dr.Lulik. Obtožlteli In obtoženec (odgovorni uiednik Miha Moškerc) sta bila osebno prisotna obto-žileiia je zastopal dr. Josip Hacin, obtoženca dr. Marko Natlačen.
Porotniška klop je po veliki večini obstojala iz pristašev SLS, nekaj je bilo tudi Nemcev.
Po deveti uri predpoldne otvori predsednik razpravo in prečita inkriminirani čanek. Nato čfta zapisnikar obtožiteljev pripravljalni spis. Iz njega je razviden sledeči dejanski stan:
Delovanje dr. Brezigarja.
Dr, Milko Brezlgar ie bil že leta 1914.
m je vozil dr. Brezlgar v Parir. se i«
vozil s svojim potnim listom, vldiranim od avstrijskih oblasti. Ta originalni potni Ust prilaga zastopnik dr. Brezigarja 9 vsemi vizumi avstriiskih oblasti.
Dr. Natlačen hoče zopet polemizirati proti dr. Haclnu. Ugovarja proti pričam. Predsednik polemike ne dopusti ia vzame Natlačenu besedo.
Izvajanja predsednika dvor. svet. Vederniaka.
Nato povzame besedo predsednik ter izvaja: * Kakor smo slišali, ie takratni ob-toženec in današnji obtožlteli ponudil dokaz, da kar je storil, ni bilo vtriienle, ampak posvečeno veliki ideji. Dr. Brezi-gar bi bil moral karte, ki so prišle nazai, dati uničiti. Pobiral pa ie tiste odrezke in jih potem drugle realiziral. Prej le seveda moral tajiti, ker bi ga bili obsodili. In če hI bil povedal vso resnico, bi ga obesili na drevo. Sedaj rade volje priznati, kaj
strupeni izstrelki v dobi volilnega boja za konstituanto marsikoga omamili.
Ena najbolj znanih afer iz te dobe le takozvana Brezigarjeva afera. Široka slovenska javnost malo pozna tega skromnega moža. V dobi prevrata, ko je kot glavni tajnik Narodnega sveta v najhujših dneh vršil skoraj diktatorsko oblast, nI skoraj nikdo vedel, da stoji za telefonom preko katerega so se Izdajala povelja za razoroževanje, za prevzemanje upravnih oblasti, za ureditev varnostne službe — dr. Milko Brezlgar. Se manj znano je bilo, da je v onih časih, ko so zavezniki na čudovit način dobivali informacije o stanju v avstrijski monarhiji, o raznih vojaških pripravah, o novih smrtnih plinih, o prehrambenih prilikah deloval tihi dr. Brezigar v prvi vrsti one tajne zarotniške družbe, ki je Cehom znana pod imenom maffia ln ki si s ponosom lasti zasluge, da jo ie šteti med glavne rušitelje Avstrije. Dr. Brezlgar je vodil tajno korespondenco z našimi emigranti v SvIcI. Pri vseh velikih akcijah naše vojne iredente v Avstriji je bil dr. Brezlgar duša. Na nJem je bilo veliko delo in velika nevarnost. Dne 1. marca 1918. so dr ja. Brezigarja na Dunaju aretirali zaradi — veriženia s krušnimi kartami. Dr. Brezigar je bil namreč uradnik Žitnega zavoda. Bil je čas največje bede na Dunaju. Slovenska kolonija, pred vsem naši uradniki, so stradali. Brezigar ie videl, kako si znajo nemški gospodje »pod roko* dobiti moke in kruha.
Preskrbe! jim je moko — s kartami Žitnega zavoda. Stroški za zveze z Inozemstvom so naraščali, Informacijske zveze so stale mnogo denarja. Zaman se trudi dr. Brezigar dobiti sredstev. Obljube da, toda novca nikjer. Pride na ideio, da s pomočjo avstrijskih krušnih kait omogoči nadaljevanje jugoslovanske stvari. S posredovanjem prijateljev proda nekaj takih kart. Mučno mu je, toda zdi se >«., da ni drugega izhoda. Prodaja teh kart pride na dan. Dunajska policija, ki že dolgo sumi Brezigarja veleizdajmškc^a početja, izvrši celo vrsto hišnih pr»iskav. Zamain. Zarotniki v zadnjem hipu c-pra-vijo vcieizdajniškc arhive na varno, „>e-žgejo jih, skrijejo. Državnemu pravniku se Ie posreči skonstruirati pregrešek — verižništva. Dolgo se zaman trudijo ml jugoslovanski poslanci, ki poznajo Brezigar jevo delo, ga rešiti iz preiskovdneg-zapora. Končno se posreči. Brezigit .ire v Ljubljano in tu ga dr. Korošec postavi za glavnega tajnika Narodnega sveta. Dr. Brezigar ie duša organizacije Na odnih svetov.
Pozneje ie dr. Brezigar od naše d.žave poslan kot ekspert v Pariz, kjer se v mirovni delegaciji izvrstno obnese.
Pri volitvah v konstituanto je bii dr. Brezigar demokratski kandidat. Sedaj so narodni socijalci in klerikalci si izbra'i tudi njega za tarčo. »Slovenec* je lepega dne napisal, da je Brezigar zlorabil poiri list drugega ter se pelial v Pa.i.3, očital mu je, da njegove zasluge za jugoskivan-stvo obstojajo v verizništvu!
Dr. Brezigar je takoj vložil tožbo. Se'c danes se je vršila razprava. Rezultat je sijano zadoščenje za dr. Brezigarja. Avtentične priče so ugotovile plemeni est In nesebičnost Brezigarievega dela. Obtoženi urednik Moškerc ie izvajal konsskven-ce In dal dr. Brezigariu častno Izjavo.
Izid procesa mora navdajati vse iskrene Jugoslovane z zadoščenjem — za klerikalno stranko pa pomeni najhujša obsodbo njene politike in njenih politlčn:h metod.
POTEK OBRAVNAVE.
Pri današnji razpravi ie bil sodni stol sestavljen tako-le: Preds. dv. svet. Veder-njak, votanta viS. sodn. sv. Elnsnieler In
takoj po izbruhu svetovne volne na Du- j ie delal s temi kartami.* Nato sledi za-naju aretiran, ker so ga osumili veleiz- shšanje prič. Priča dr. S lok ar poias-daie. Prepeljan je bil v Gorico, kjer se |c i ""'e razmerje pri Žitnem zavodu.
Klerikalna priča postavi <xSk>*en-ca» na laž.
Priča Janko J o v a n, ravnatelj Žitnega zavoda: O aferi krušnih kart ne ve nič. Glede potnega lista vc od Jr. Shvts:-la, da je Brezigar nesel potne l)s*( na konzulat na Dunaj, da dobi vizume. Sh^e-gel pa ni rekel, da se je Brezlgar kakšnega tujega ali celo Zeriavovega potnega lista posiužll.
Predsednik: "To je torej čisto nekaj drugega, ne pa gollulija s polnimi listia
In dr. Sajovcu zaradi velelzdaie. Meseca novembra leta 1914. ie bil izpuščen. Spomladi leta 1915. ie prišel k voinemu žitnemu zavodu na Dunaj, in sicer v statistični oddelek. Tam ie iincl vpogled v prehranjevalne prilike avstro - ogrske monarhije. Iz uradnih statističnih podatkov se je Izkazalo, da bo Avstrija že pomladi leta 1916. pri koncu z živili In da pride v najncprljctnejšl položai, ako ne pridejo živila od zunaj. Zvedel je, da hoče Rumunija del pšenice, ki jo je prodala Angležem, dobaviti centralnim vla-stim, in sicer okoli 200.000 vagonov žita. Dr. Brezlgar je sklenil, da morajo te informacije vsekakor priti v roke antante. Zaradi tega je stopil že pozimi leta 1916.! v dotlko z Josipom B i r s o, ln ga napro-1 si, naj gre s temi poročili v Švico. Po | mnogih težavah se Je to tudi posrečilo, j
Nato Je stopil v ožje stike z dr. lanko- j tom 11 a c I u o m, s katerim sta napravila načrt za zbiranje vojaškega in političnega materijala ter pošiljanje Istega preko granice. V ta namen |e šel dr. Hacin r. velikimi tcžkočaml preko rnske fronte ter dospel končno v Švico. Dr. Brezigar je ostal na Dunaju ter dobil po dolgih naporih zveze v važnih ministrstvih. Posebno v vojnem ministrstvu se mu ie posrečilo dobiti v roke prav vsak akt, ki ie šel preko ekspedita iz vojnega ministrstva. Ekspedlcia z nevidno pisavo pisanih knjig ie napredovala tako, da so odšle v Švico mcseca decembra 1. 1917. kar štiri pošiljke kniig, ki so vsebovale važne vojaške in politične podatke. Takrat se je pripomoglo tudi češki mafiji s pošiljanjem vesti v Švico, ker jc bila neposredna zveza med češko malijo in inostranstvom začasno prekinjena. Delalo se je s potno paro, dokler niso avstrijske oblasti aretirale dr. Brezigarja.
Po prečitanju tega spisa polemizira ž njim zagovornik obtoženca, dr. N a 11 a -cen. Trditve pripravljalnega spisa se mu nc zde resnične. Ugovarja, da bi se ž njim bavilo sodišče, ker na zatoženi klopi nI dr. Brezigar, marveč odgovorni urednik »Slovenca*. V ostalem skuša dr. Natlačen vplivati na porotnike z raznimi »knifb. Tako se mu zdi Brezigarjeva trditev, da je bil zaradi suma veleizdajo aretiran uevrjetna, češ saj Brezigar še številke dotičnega akta ne ve!
Dr. Brezlgar zasluži visoko odlikovanje.
Proti koncu svojih izvajanj pravi dr Natlačen: Ce je dr.brezigar res iz tako Idealnih motivov deloval, kakor pravi, In če ie on res vse to delal, kar pripoveduje v spisu, potem zasluži visoko odlikovanje.
Žigosanje dr. Natlačena.
V repliki meni zastopnik dv. Brezigarja, dr Hacin, da so izvajanja dr. Natlačena nedostojna sodnega, stola ter brez vsakega iimevanja idealizma, ki ga ima dr. Brezigar. Od ljudi, ki so leta 1914. vpili iz prepričanja »Živela Avstrija*, pisali »Srbe na vrbe* in -.brat bratu nož vprsa*, ne moremo pričakovati idealizma, od tistih ljudi, ki so danes ravno tako »dobri Jugoslovani, kakor so poprej biii patrlj nični Avstrijci, in ki hočejo sedaj dotičnike, ki so se prej žrtvovali za Jugoslavijo, oblatiti In na njihov račun politično živeti. Birsa ie odšel v Švico s 1000 kronami v žepu, ki mu jih je da! dr. Brezigar. Da tega idealizma nI najti niti pri obtožencu in njegovih, niti pri njegovem zastopniku. Predlaga, naj se Birsa zasliši kot priča, o aretaciji dr Brezigarja naj se zasliši viš. dež. pravnik dr. Jeglič. — Obtožitelju se je očitalo, da sc ie poslužil tujega potnega lista, ker s svojim ni upal v Avstrijo.
V resnici se to ni nikdar zgodilo. In koententi.
Koga jc podpiral dr Brezlgar s kartami?
Priča Prane Maicen (bivši tajnik Ju«
goslovanskega kluba): Pošiljali smo M inozemstvo poročila o stanju armade in prehrane. Zveze smo Imeli razpredene ti«
vse strani. Tajno pisavo setn jaz seSfri-ral. Knjige iz Švice smo dobivali preko dvorne knjižnice. Knjige, ki so bfle namenjene za Švico, smo pošiljali po pošli potom zaupnikov v cenzuri zavite v zavitkih onih knjigotržcev, ki so imeli dovoljenje pošiljati knjige v inozemstvo. Pozneje so sc vesti pošiljale s kurirji. Ko sg Cehi Izgubili svojo zvezo z Inozemstvom, smo mi pošiljali kuriric s porodil. Enkrat smo poslali v Švico tudi granatni vžlgi-Iec novega tipa na ogled. — Glede dobave moke od Žitnega zavoda omeniam, da jc Brezigar takrat podpiral večle število iiudi z moko, tudi mene. Na Dunaln i« bila ceia vrsta gospodov, Slovencev, v, raznih uradih in raznih činih, ki nam i« deloma vedč, deloma nevede pomagala zl raznimi informacijami za Švico. Dobivali so moko po lastni ceni, n. pr. dr. Prijatelj, svetnik Hovanski, dr. Romih, dr. Andrcjka in mnogo drugih. Iz prodaje kart In moke nismo še dobili enega vinarja, kolikor vem, tudi dr. Brezigar niti vinarja, kar se je dobilo za moko, jc bilo le povračilo resnično Izdanega denarja za kupljen.; moko.
Početki protiavstriske akcije.
Priča dr. Gregor Žerjav: Z Brerisar-jem sva bila skupaj v preiskavi za'odi veleizdaje. Pozncic sem bil v Omund-;ti konfiniran, kamor sem prišel iz vojaškega zapora. V Gmundenu je Brezi g:, zopet iskal zveze z menoj. Tačas je bil na Dunaja pri Žitnem zavodu in se ie prišel k meni v Gmunden posvetovat, kako bi se moglo potom zvez, ki iih ima, škoditi Avstriji in njeni vojni sili. Prinesel mi ie podatke o prehrani In podatke, ki so sc tikali Runiunije. Z Brezigarjem sva so takrat obširno posvetovala, kako naj bi sa podatki, ki so večje važnosti, da iih ijva antanta, spravili čez mejo. Jaz takrat nisem niogel sod lovati, ker se nisem mogel ganiti Iz Gmundena, kjer sem bil pod strogim nadzors!-. a.
Leta 1510. sent šel k vojakom, in ka sem bi! prost, sem prišel v Gradec, odkoder sem začel iskati novih zvez predvsem zopet z Brezigarjem. Pozneje sem šel na. Dunaj, kjer so se naklepi nadaljevali. Razprctili smo veliko špijonažno akcijo proti Avstriji v prid antante, da se na ta nai^n vlJi, dn t"c:os!ovani v Avstriji aktivno pomagamo in se na ta način bojujemo za osvobojenje. Poleg tega smo vzeli v roke akcijo doma, da se ljudstvo pripravi na odpor proti Avstriji. Povsod smo pošiljali s ' ""'li, da nagovariajo '!ud-stvo, naj ne da državi žita li. naj ga dri) doma. Tudi smo započeli agitacijo, da sa naši i -:io rc".:o vojaščine.
V mnog"'	--•--•'■ uradih stno
iskali in našli zveze in dol ivali od njih podatke, s katerimi smo mogli pomagati
Wc:*ar(a nismo imel! nič. biti «mo vsi reveži.
Brezigar ie živel ob svoji plači, ki jc "'biU dovoli nizka, jaz sem deloval kot "'žurnalist In imel 1000 kron mesečne pla-Zato smo skušali na vse moči, da
,-pravimo od kod kaj denarja skup-j. Obračali smo se na ljudi, ki kal Imajo, ii.i mnogo pomoči nismo našli, drugI so _ nam obetali, tudi banke, dale pa niso nič. 'Pravega zanimanja za stvar ni bilo. tudi s g sc bali, da sc zapletejo v nevarnosti, l-.er so hlll taki časi In nazadnje so se nas _ I/ strahu In previdnosti Izogibali. Za vrinilo in svojo častno dolžnost pa smo vseli 'lafeto, rta nd antante ne vzamemo no-benega denarja. Tudi Cehi so nam denar ponujali, foda odgovorili smo Jim, da nam nc bi bilo ljubo, če bi se nam kdaj kasneje moglo reči, da delamo : . denar.
Predsednik: Pa bi bili vendar mogli vzeti?-
Dr. Žerjav; »-Da, mogli M bili mnogo, tod i drugače izgleda, ako jc delo napravile,n iz lastnega nagiba, kakor pa čc pri-
Itala i' ...na pomoč od tiste strani, ki le
intcrcsir-.'.a.»
Zanimivosti o kartah in moH! |
V red sodil! k: «Kdo je prišel na misel, n, i so prodaja moka?»
')r. Žerjav: ^Brezigar ic bil oče dunajskih Plovenccv takorekoč. Vsi so več ali j mani gladovall. On jim je vedno šel na j roko in jim ic zlasti preskrboval moko.: Cc!,i dolgu vrsta iih ic, ki so dobivali od j ii!c;;j moko, Ic male količino. Koliko mo- 1 kc jc dobival dr. Brezigar nc vem, po mo- i jem mnenju kvcejemu 2<Ki kg mesečno, j Na Dunaju so vsi vedeli, da je ta moka j v zvezi z Brezigarjcvo pozicijo pri 2it- J nem zavodu. Moko so vsi, kolikor vem.' med nliini tudi jaz, plačali Brezigarju po običajni dnevni ceni. Nekateri, ki so dobivali moko, so nam dajali za protiusluge Informacije, podatke In akte. Ko so Brc-ziparia prijeli, sem bil na Dunaju, Lr. Korošcu sem takoj povedat, da jc za to aretacijo zadai druga stvar. Brezigar ml je že poprci povedal., da jc moka, odnosne karte stvar, s katero se da dobiti denar za naš namen. Razmišljali smo, ali gre lo, ali ne. Bili smo mnenja, da s to stvarjo ni nihče oškodovan, kvečjemu le prehranjevalna politika Avstri/e, kar pa smo »matrall za dobro.
Brezigar jc živci ves čas na Dunaju tako skromno, kakor berač.
Mislim, da od te akcije denarja on sploh ni dobil, ker sc ni posrečila. Iz sebičnosti tega sploh ni delal, o njej sploh ■ic more biti govora. Riziko pa je bil ko-losaleu, ker smo živeli ves čas med življenjem in smrtjo. S kakšnim fanatizmom ne Je delalo, se da presoditi po tem, di *mo živeli vsi jako skromno, nič zapravljali, nič pili in stično. Cc bi bil sebičen namen, le jasno, da bi bili najprej sebi in svojcem vsaj kakšno olajšavo privoščili Takrat ic bila Brezisarjeva afera sploš-uo znana po vsem Dunaju v političnih krogih. Dr. Korošce sc Je zanj Jako no-trudil. Vsi so vedeli za kaj gre, v glavnih potezah. Nikdo ni tega tia glas rekel, toda
vsa jugoslovanska koloniia ic bila z Brezizarlein solidarna. Tudi gospodje iz Jugoslovanskega ktu ba so vsi čutili, da je takšna zadeva zadaj, ki Je v oni smeri, v kateri -o giblj-naša politika. Pozneje jc dr. Kor 'ec sam bil za to, da pride dr. Brczigar na eno najvišjih nacionalnih mest, kar gotovo ne bi bi! storil zlasti nc glede Brczigaria, Ki ne pripada Koroščevi stranki, če fii Korošec nc bil vedel, da v vsej nadevi nt prav ničesar, kar bi bilo zmožno Brczigaria d"'ami-r.tl.
Delokrog jugoslovanske niafiie.
Predsednik: -Kakšne važnosti jc bi! materijal. važen, ali res Ic nekake čenče i Dr. 2 e r ja v: -Mi s:::o imeli vpogled v akte vojnega ministrstva. Imeli rmo stal no mesečno razporedbo avstro- kc ar made, deloma tudi za NetrJijo, -sc po-'Jatkc o prehrambenem stanju, kar jc vc 'ikanske važnosti, ker je pravzapra- tu 'ežala zm: ^a, potem kolosalno v: "no ar-iiijerijskc novotarije, sestave novih topov, koliko jili bo, kakšen Je materijal in koli ko jc :irovin, matematične formule za oorteč novih topov, največjo važnost pa >mo polagali na pline, njih kemične for mule, podatke o obrambi proti novim Strupeni— • "iiom, podatke glede gibanja :et, zaradi novih ofenziv, zaradi 'roncen-tracije čet itd., torej podatke največje važnosti, s katerimi so si nasprotniki v-strije lahko mnogo pomagali.«
Dr. Natlačen: «l<do je bil !r'cvnl vodi telj vsega tega?*
Dr. 'Žerjav: «Jaz sem bil šef jugoslovanske maifijc, Štgpanek pa češke maffi-Ic, mi smo se izpopolnjevali,-
Dr. Natlačen: »Kakšno vlogo je ime1 pri tem delu dr. Brezigar?-
Dr. Žerjav: »Dr. Brezigar jc bil med prvimi voditelji in sotrudniki in je cl res špionaini in prehranjevalni oddelek
Izpoved zaupnika naše maiiie v inozemstvu.
Priča dr. Janko Hacin (načelnik Oddol-Ka za izvrševanje mednarodnih pogodb ptl min. picds. v Beogradu): <;Ko sem prišel leta 1916. ua Dunaj som sc razgovarjal r. Brczigarjem o prehranbeneni stanju Avstrije. o rumunskl nevtralnosti in ramenskem uvozu živil ter o potrebi, da sc pošlje kdo v ovico s poročili. Dr. Brczigar me je prosil, naj jaz za to posodim denar laz sem denar prispeval in dotičnlk je odšel v Švico. Pozneje sem izvedel, da jc to Birsa. Nekoliko kasneje, meseca junija tjt^sibj^en^^porazurnt^dr^«^
scarlem odSel na troato z namenom, da pobegnem z materiialoui, ki »eni ga sam zbral ln ki mi ga le dal dr. Brezigar, to Je o aprovizaciji Avstrije In o pogodbi z Rumunijo. Dne 16.JttniJa 1916. sem prešel preko linije. Prišel sem k štabu komandanta generala Brusilovu, ker so Rusi pri pisovaii veliko važnost mojim poročilom, Častnik pri diviziji, rodom Ceh, In pozneje češki gencr;d v Rusiji ml je rekel:
,Še deset takšnih poročil iu v dveh mesecih smo na Dunaju!'
Poročilo, ki sem ga napisal, Je bilo poslano s posebnim kurirjem v carjev stau. Pozneje me je groi Ignatijcv, šei ruske špljonaže v Parizu dal klicati k sel i in me poslal iz Petrograda proko Skandina die, Anglije, Francije v Švico, od koder sem na dogovorien način potoni knjig In nevidne pisave korespondiral z dr. Brezt-garjem po dogovorjenem ključu ter dobi-val od njega poročila tolike važnosti, da Jih Je vsakokrat poseben ruski kurir odnesel na švicarsko mejo in od tam drug: v Pariz.
Dr. Brezigar Je izčrpno odgovoril na vsa vprašanja, ki mi jili je ententa slavila.
Predsednik: »Torej so bili ti odgovori važni in ne čenče kakor pravi ,Shve-
nirana notica, delala krivica dr. Mllku
Brezigarju, in izjavlja, du be o tej zadevi kolikor Je v njegovi moči, v «Sloveuca» v tem zmislu ne bo več pisalo. Vsled te izjave umakno obtožitalj v
sporazumu z obtožencem obtožbo.
Po svetu
—	Nemiri v Italiji. Iz Bologne jav-
i Ija jo: Preteklo nedeljo je v mestu j Forlimpopoli bila velika republikau*ka svečanost, katori je prisostvovalo nad 10.000 republikancev. Ob tej prililci je bil na svečan način postavljen temeljni kamen za Oberdankov spomenik. Svečanost pa ni potekla brez incidentov. Ko je velika povorka korakala po mestu, jo padlo s socialističnega doma par strelov. En karabinor in en repubiikanao sta ubita, voč pa je ranjenih. Republikanci so na napad odgovorili in zapalili socijalistični dom. Spopadi so se večkrat ponovili, pri čemur je bilo vedno nekaj žrtev.
—	D'Annunzio poziva legijonarje, da zapuste Baroš. Rimska »Tribuna« piee, da Jo D'AnnunZio pozval »reške« legijonarje, ki so okupirali luko Baroš, da jo takoj zapustijo, ker so so razmere izpremenilo. »Tribuna« piše dalje, da je italijanska vlada storila vse potrebno, da se unificirajo razna predstavništva, ki zastokajo Italijo na
i Reki. Tako je ukinjena logacija, njeno | uradnlStvo pa jo poslano na dopust, dokler su ne obnovijo redne razmere,
—	Belgijska kraljica jo odpotovala fl dni v Italijo, da obišče svojo bolno mater, ki se tam nahaja v sanatoriju.
MINISTRA KUKOVEC IN SPAHO V LJUBLJANI.
Ljubljana, 3. septembra. Ob petnajstih je protektor Ljubljanskega velikega sejnin, trgovinski minister dr. Spaho v spremstvu raznih funkcionarjev posotil Strojne tovarne in livarne, kjor si je |>od vodstvom ravnatelja natančno ogledal vse napravo, zlasti pa vlivanje zvonov. Nato jn skupaj z ministrom Kukovcem in pokrajinskim namestnikom Hribarjem pristostvoval otvoritvi razstave planinskih slik in fotografij v Jakopičevem paviljonu, kjer je predsednik Slovenskega planinskega društva dr. To-minšek pozdravil ministra in ostale gospodo. Ob 17. je minister Spaho šel v Trgovsko in obrtniško zbornico, kjer jc v njegovi navzočnosti bila kratita častna soja. Gospodje so si nato oglodali tehnično srednjo šolo, kjer je trgovinskega ministra zlasti zanimala strtjna delavnica, ki je edina te stroke v celi državi. G. minister si je še ogledal razstave raznih čipk, posebno idrijskih in narodnih vezenin ter drugih inodornih okraskov ženskih oblek. G. minister se je tukaj, kakor tudi povsod drugod, kjer je imel [irilike, da si natančno ogleda naše izdelke, zelo laskavo in pohvalno izrazil, kako vi-s oko stopnjo zavzema industrija in obrt v Sloveniji in ju opetovano nagla-šal, da vse, kar je videl, presega vse kar jo pričakoval.
Minister Kukovec Je inspiciral oddelek za soc. skrb ter si je dal od načelnika Ribnikarja predstaviti referente. Popolrlna se je g. minister udeležil načelstvene seje JDS.
Generalislm Foch iu Brezigaijeva poročila.
Dr. Način: "Tako važne, da dvomim, da je tekom vojne kdorkoli tako vaZne stvari dajal. Šel ruske špljonskc organizacije ml Jc pozneje rekel, da od noVu. strani nI dobil podobnih poročil. Ce bi bhe same čenče, ue bi bil grof Ignatijcv pt cn izvod vsakega poročila poslal I ocho-vemu generalnemu štabu, kakor jc vejno takoj storil.
Važna jc Sc druga stvar. Ko 'c bilo moje delo žc končano meseca juliia 11>I8 in sem dobil od dr. Brczigaria ka^o, da jc prišel iz dunajskega zapora, sem se spoznal z italijanskim generalom, šeicn špionaže v Švici, ki sem mu pokazal materijal od dr. Brczigaria, mi ie on rekel, da ml da za nadaljevanje tega dela na razpolago denarja kolikor hočem. Dvomim, da bi bil tako govoril, čc bi vesti bile otročarije.«
Odvetnik dr. Hacin: »-Koliko časa pred vojno z Rumunijo si prišel v Rusijo?«
Priča dr. Hacin: Prišel sem mesec pred napovedjo rumunske vojne In moje poročilo ie prišlo v carski stan tri ted-tc pred napovedjo vojne. Poročilo je bilo takšno, da ic moglo omajati stališče avstrotMov v Rum uniji, ker |e dokazalo, da jc aktivni romunski minister podkupljen z avstrijskim denarjem in da je sam podkupljal s tem denarjem žitne komisije. Ves rumnn ski materijal sem dobival izključno od dr. Hrezigarja.
Sežiganje arhiva.
Priča Andrej Jug (bivši uradnik v dunajskem trgovinskem ministrstvu, «cdaj inšpektor državne statistike v Beog.adu!: »Delali smo vsi za razpad Avstrije. Ttidl v moji sobi so se popisovale knjige za bvico. Poleg mene sta pomagala pisati dva Brezigarjeva brata, Zorin in P -mož. S pošlljatvami knjig so bili združeni stroški, to se zna. Zdi se mi, da je dr. L* ezi-gar nosil vse te stroške. Tudi kurirji so prenašali poročila. Jaz sem hranli tnul arhiv, ki je bil združen s poročanjem v Švico. Ta arhiv sem potem, ko je bi; dr. Brezigar v nevarnosti, uničil. Sežlgai sem arhiv od tO. ure zvečer do 2. ure nopol-nočl.
Odklonjene priče. Poravnava.
Odvetnik dr. Hacin: Z ozirom na to, da jc »Slovenec« glasilo stranke g. ministra dr. Korošca, polagam posebno važnost, na njegovo izpovedbo. Vztrajam, da so ga zasliši kot pričo. Vztrajam tudi na tem, da se zasliši o važnosti poslanega materijala grof Ignatiev, daljo da se zasliši tudi g. Stepanok, sedaj češkoslovaški poslanik v \Vashingtonu, In Rudolf Giunio publicist v Zagrebu. Po daljšem posvetovanju odkloni sodni stol predlagano priče dr. Korošca: Štepanska 1. dr., z ob-razloženjem, da je dovolj dokazano, kakšno delo je opravljal dr. Brezigar v jugoslovanskem političnem življenju pred prevratom In kako važna vlogu mu je pripadla, jc sodni stol odklonil dr. Haci-nove precllcge. Zlasti so glede dr. Korošca podatki razprave žc dognali, da jo dr. Brczigarju zaupa! in ga po zadevnem dunajskem zaporu šo imenoval za tajnika. Narodnega svjta. Ob 2. se jo razprava prekinila tor nadaljevala ob 4. Na popoldanski razpravi vpraša predsednik stranki, alt ne bi bila mogoča poravnava Zastopnik obtožitelja dr. Brezigarja zahteva izjavo obtoženca s proklicom ncosno-vanih očitkov. Obtoženec Moškerc Izjavi, da je vsa stvar zadeva vodstva SLS lu ne uredništva, Branitelj jo na podlagi rezultatov razpravo pripravljen podati častno izjavo. Glede stroškov pa no more prevzeti nikako odgovornosti, ker ni v opoldanski pavzl našel nobenega zastopnika stranke, ki bi imol pravico pooblastiti ea na poravnavo tudi glede stroškov.
Odv. dr. Hacin: Nam jc v prvi vrst.i na tem, da ee je ugotovila resnica, da so neosnovani iu krivični očitki zavrnjeni in da tožitelj dobi s striktno izjavo jav-no zadoščenje.
Priznanje krivice in zadoščenje. Par!Z) y> S6ptembra. (Izv.) Pariško
Nato poda v sporazumu strank obtože- j časopisje je razširilo vest. da jc bivši , nec sledečo izjavo: Miha Moškcrc, od- ; ersnr Viljem H. v acroplanu odšel iz govorni urcdn'U lista «Slovcnecr> iz'nvl^i, ! Dorna. Da:iy J'«-"' "» to vest eneririč da sc ie z očitki, ki ilU vsebuje Inkrimi- ! no demcntirR.
DanaSnie orireditve v MubJiani
Narodna galerija v Šolskem drevoredu št. 2. Od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Vstopnina 1 dinar. Razstava pokrajinskih in planinskih slik
v Jakopičevom paviljonu. Od 9. do 12. ure in od pol 15. do 18. ure. Kolektivna umetnostna razstava Sašo šantla v telovadnici »Mladike«. Od 9. rlo 12. ure in od 18. do 15. ure. Umetniška razstava bratov Kralj v Akademskem domu, Miklošičeva cesta. Razstava ženskih ročnih del v poslopju Kmetijske družbe na Turjaškem trgu. Od 8. do 12. uro in od 14. do 17. ure. Letno gledaMšče v parkhotclu -Tivoli«. Prva predstavil ob 4., druga ob pol 9. uri. Vmos godba. Nastopi tcžkoatletnlčne sekcije zagrelške <iCroatie» v veliki dvorani Narodnega doma. Ob pol 21. uri.
Nogometna tekma «Grazer Amateur-Sportklub ca. Ilirija. Začetek ob 17. uri
na prostoru Ilirije pred državnim kolodvorom. Ob pol 17. uri bokarski match med avstrijskim cbampionom težko kategorije Rossora in championom lahke ka-tegorjo Vrbančičem.
Kolesarska tekma za jugoslovansko pr-| veustvo na progi Ljubljana-Zagreb (1-15 i km). Odhod iz Ljubljane pri 2.4 km na
I Dolenjski cesti ob 6. uri zjutraj.
*
Koncert salonske kapele v hotelu
«Bellevue» nad Šiško. Vsak dan od 18. do pol 24. ure.
*	Cirkus «Slavla» v Tivoli. Prva predstava ob 10. uri, druga od pol 21. ari
Cirkus Kocka v Tivoli. Prva predstava ob 16. uri druga ob 20. uil
*	Kino «IdeaI», Aleksandrova cesta. Zadnja predstava ob pol 21. uri.
Ljubljanski
veliki semeni
PREDSTAVE V NARODNEM GLEDALIŠČU ZA CAS SEMNJA.
Narodno gledališče priredi ob času velikega semnja šest večernih predstav in sicer v operi:
v torok, dne 6. septembra: »Vaška šoku,
»Šeherezada«.
v četrtek, dno 8. septembra: /Tosca«, v soboto, dno 10. septembra, »Carmon:-.
V dramskem gledališču: v sredo due 7. septembra: -Razvalina
življenja«, v petek dne D. septembra: »Golgata«. v nedeljo dne 11. septembra »Borbaj.
Vstopnice za te vprizoritve prodaja dnevna blagajna od ponedeljka, dne o. septembra dalje v opernem gledališču vsak dan od 10. do pol 1. in od 3. do 5. ure, razen tega so na prodaj v opernem kakor v dramskem gledališču zvečer pred vsako predstavo. Pričotek vsako predstave ob pol osmih zvečer.
. •
*	Srbski seljakl na velesejmu. Včeraj Je prispelo okrog 20 vrlih srbskih tel Jakov Iz Jagodice, da si ogledajo veleso-jem. Popoldne so bili na sejmišču, kjer so se jim razstavljene stvari jako dopadle
*	Policijske ure v času Ljubljanskega sejma. Kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani razglaša za čas od 3. do vključno 15. septombra 1921 sledečo policijsko uro:
a) za vse gostilniške in kavarnarsk« obrate v ograjenem sejmišču do 1 (ono) ure po polnoči; b) za vse gostilno in restavracije v Ljubljani do poluoči; c) za kavarne sploh v Ljubljani (razven v točki d) omenjene) do 1 (ene) ure po polnoči d) kavarne Union, Evropa, Slon in Narodna kavama pa smejo biti odprto celo noč. z omejitvijo, da se po drugi (2) uri no
'smejo točitf uobone alkobofce pljaJe. Strogo prepovedano je po gostilnah iu
kavarnah petje in razgrajanje *
Slovesna otvoritev planinske razstave, v Jakopičevem paviljonu v Ljubljani se jt izvršila včoraj popoldno ob navzočnosti ministra ilr. Spaha, kr. namestnika Iv. Hribarja, generala Dokiča in številnih drugih odličnih gostov. O lepi razstavi še spregovorimo.
Šport in \mm
i Nogometna tekma Gruzer Aaiateur-i Sportklub Ilirija se vrši danes ob 17. uri na športnem prostoru Ilirijo pred dr/, kolodvorom. Graški Amaterji so lansko sezono že igrali v Ljubljani in dosegli proti Iliriji rezultate 3:2 in 2:4. So pr-vorazroduo avstrijsko moštvo, ki uživa dobor renome Ilirija bo nastopila proti njim z istim moštvom, ki je pretočeno nedeljo tako izvrstno igralo proti sarajevskim amaterjem.
Boksarski match med avstrijskim chaui-pionom težke kategorije Rossom in championom lahke kategorije Vrbančičem se priredi danes ob pol 17. uri pred nogometno tekmo Ilirija: Grazer Amateure na športnem prostoru Ilirije pred drž. kolo-dvorom. Po velikan-ki pozornosti, ki jo j jc vzbujal pravkar match za prvenstvo sveta med Amcrikancein Dompscv-em in Francozom Carpontierom po vsem svetu, bo tudi nedeljski match med tema Izvrstnima atletoma za naše športne kroge velika senzacija.
Popravek k razpisu plavalne tekme v Športnem tednu 8. septembra. V razpisu ki ga objavlja »Šport--, sta pomotoma izostali točki 100 m bočno plavanjem lOOo m prosti stil. —> Športna zveza.
TRAGEDIJA RUSKEGA PRINCA.
V sedanjih težkih časih so samomori na dnevnem redu. Zlasti ljudje višjih krogov, ki so preslabi za življenjski boj, padajo kot žrtve zadnjo energije.
Pred kratkim jo vzbudil v boulonjskem gozdiču v Parizu nočen strel veliko pozornost občinstva. Na vrtu nekega fotografa je ležal mladenič, poleg njega pa jo kločal njegov prijatelj in klical na pomoč. Vsaka pomoč je bila zaman, kajti mladenič jo bil že mrtev. Tovariš samomorilca, ruski begnnec Rikolevski, je izpovedal na policiji sicer vsakdanje, toda jako žalostne stvari. Samomorilec je bil princ Nikolaj Lohanov Rotovski iz najbližje carske okolice. Njegovi stariši so spadali med najbogatejšo v Rusiji. Vojna, posebno pa revolucija pa jih je spravila na beraško palico. Kakor večina drugih, jo odšel tudi Nikolaj še jako mlad v vojno in so je poznoje boril v Vranglovi armadi. Njegov brat, je atašo ruskega poslaništva v Rimu, drugi pa stanuje v Parizu, kamor se je podal po razpadu Vranglove armado.
Čeprav je živel popolnoma skromno, so njegovi denarni viri naglo vsahnili. Vsak dan jo živel siroraašnejo in je često tpžil tovarišem in prijateljem, da bo izvršil samomor, ker ne more prenašati siromaštva. Verjel mu ni nikdo. Usodno jutro jo Nikolaj z dvema tovarišema zajutrkoval. Bil je nenavadno razpoložen. Po zajtrku jo odšel z Rlkolevskim v boulonjski gozdič, kjer so je zamislil in pričel nenadoma govoriti o samomoru. Odšel jo naglih korakov v vrt fotografa in potegnil iz žo-pa samokres. Rikolevski niti v tem tre-notku nI veroval, da misli princ resno. »Uro in škatljo za cigarete ti darujem za spornim, samo te besede je šo izgovoril princ, potem pa nameril samokres. Rikolevski mu ga je hotel iztrgati iz rok, toda princ ga je hladnokrvno nameril proti njemu z besedami: »Nikdar se ne sme preprečiti smrt človeka, ki je preveč nesrečen v življenju. Ako se približaš, pri-čnem pri tebi«.
Nato je počil strel, ki jo napravil konec mlademu in nesrečnemu življenju. Princ Nikolaj je bil star komaj 24 let.
DOŽIVLJAJ SIROMAKA-.
Lepega večera so je vračala družba prijateljev proti domu. Dobra vinska kapljica je govorila iz vseh. Na. poti so srečali starca, ki je uesol s seboj gosli. Nekdo iz dražbo se hoče pošaliti ž njim, toda starec, nebodi len, odgovori še bolj zaso-Ijeno. Odgovor so je gospodi tako dopa-dol, da so starca objeli in ga odvedli v neko zakotno kavarno. Tam so naročili i natakarju, naj mu prinoso na mizo, kar bi mu poželelo srce, plačali bodo žo oni.
Starce so ves srečen vsede za mizo in začno naročevati: sedaj vino, potem pivo, liker, fine smotke in vso zopet iznova. Gospodje so sedeli pri sosednji mizi in gledali, kako je starec pil iu vžival. Sami so pili — vodo. Alkohol jim ni več dišal, ampak so samo hoteli pogostiti starca, ki jc stresal šale, kar iz rokavov.
Naravno, da se jo kmalu opijanil. Sporazumno s kavainarjcm so gospodje drug za drugim izginili. Starec jo ostal sam in pil it: pušil naprej. Končno se mu približa ka.varnar in zahteva, da plača. Zaman jo zatrjeval, da bodo plačali gospodje. Gospode ni bilo več in tako je hotel kavar-nar zapleniti starcu srebrno uro z verižico.
Starec so je razlntU, zgrabil za stol in hotel navaliti na kavarnarja. V tem tre-notku sc zopet nepričakovano pojavijo gospodje, pomirijo starca, plačajo ves po-trošek in odidejo. Poprej so se š« poslovili od starca, ki se Jim je ginjen zahvaljeval za veliko dobroto.
Kako sc je slavec vrnil domov, o tem J arodovina molči
SODOBNA REKLAMA.
Zdi se, da Amerikanci niso edini narod, ki ima pravico do prvenstva v spretni reklami. Konkurirajo jim namreč jako resno Arabci. Lep vzgled arabsko jiodjetno-st! nam nudi mali incident, ki so je odigral pred par dnevi v Netvvorku.
V najelegantneišem hotelu mesta se ju nastanilo arabsko odposlanstvo. Kmalu te je raznoslo po mestu, da je prišlo odposlanstvo v jako važni in resni zadevi. Hotel jo bil poln newyorških reporterjev. Šof misije, Ben Mohamed, jo sprejel urednike vsob listov, toda vsakega posebej. Vsakemu je strogo zaupno razkril veliko ta jnost, da jo 171etua krasotica Sadi, hčerka Kada Hismo, turškoga Rockefellerja, izginila. Nekaj dni po prihodu ameriške vojno ladje, so jo videli z nekim Ameri kancem, od takrat pa ni za njo več nobenega. sledu. Njen oče da jo umrl od žalost! in ji zapusti! 400 milijonov. Saditi zaročnik jo ukrenil vse, da bi izsledil svojo nevesto, toda zaman. Niti v Parizu, niti v Londonu, niti v Gibraltarju je niso mo gli najtL Sam ameriški poslanik v Carigradu Morgenthan jc obljubil svojo pomoč.
Ni treba posebej pripominjati, da so newyorški listi napolnili cele stolpce s to afero. Na splošno začudenje pa je žc naslednjega dne poslanik Morgenthan vse demontiral. Rcportorji so odšli vnovič na delo in stvar se jo res kmalu razjasnila, Arabska igralska družba je snemala za film dogodek, ki ga je šef družbe pripovedoval časnikarjem.
Izvrstna reklama!
IZ ROGAŠKE SLATINE.
Beograd se pripravlja na sprejem novega vladarja, in sveži duh od tam je začel oživljati tudi naše lepo zdravilišče. V zdraviliški dvorani se je začel najprej« boječe in počasi oglašati glasovir, dokler niso začeli polni akordi zopet vabiti goste na priljubljeno zbirališče. Kino js začel s svojimi predstavami in različne prireditve, tombole ln srečolovi v dobrodelne namene skrbe gostom za razvedrilo Pogrešamo le še godbe, toda upamo, da nam vojaška oblast tudi te ne bo več dolgo zadrževala. Promenadne koncerte v zdraviliščih pač ni smatrati kot hrupno zabu ve, godba je eno izmed zdravilnih sreil stev, določena, da gostom prožene misli ua njih bolezni ln skrbi in tako pospešuj« njih ozdravljeuje.
Čas, ko ni bilo godbe so gosti porabili za izlete v bližnjo okolico. In moramo reči, da ne v svojo škodo. Splošno ee trdi, da jo Rogaška Slatina s svojo okolico najlepša, ravno v mesecu septembru. Ce greš na bližnje griče, komaj en četrt uri' pošpoti, se ti odpre najkrasnejši razgled Zdi se ti, da vidiš pred seboj umetno pr* progo, na kateri tekmujejo najlepšo bar ve objemajoče kakor bele cvotico cerkvi ce po gorah. V najrazličnejšo barvo oblači jesensko solnce goro, travnike in viuc grado. In zadnji, pred kratkim časom i* mrtvi, so polni življenja v teh jesenskih dnovih. Okrog »kočlarij« se zbira veeek' družba iu njih nkanje se razlega daleč p" gričih in dolinah. To življenje vabi gostf zgodaj zjutraj Iz postelje in kdor ima src čo biti povabljen na trgatev, no bo nlkol1 pozabil veselih ur, kateic je preživel m« vinskimi trtami.
Znano je, da jc v predvojnem času »v no jesen privabila veliko gostov v Ko gaško Slatiuo ln zdi so, da se stari go« zopet spominjajo vseh prednosti in lepo* katere jim nudi naše zdravilišče v jesen skem času, kajti razmeroma veliko števil' gOBtov javlja svoj prihod za mesec ser tember. In čc bo vremo ugodno, so bo nit Pa posezijn razvila živnhnejo kot. «mo prt čakovaii.
Domače vesti
» Zahvala. Ob priliki svoje sedem-lesetletnice sem dobil čestitke z vseh trani naše ožje in širše domovino, ka-[0r tuli i« inozoujjtva. Čestitala so nj oblastvi in korporucije, prejul sem lebroj pieem in nebroj brzojavk, no juno od prijateljev in znancev, mar-,eč tudi od gospodov iu dam, ki jih sebno niti ne poznam. Ker mi je do-;«la nemogoče, da bi se mogel vsake-oii posebo zahvaliti, izrekam tem po-x)in vsem, ki so Ee moje 6edemdeset-flttiico spominjali, izražujoč mi svoje ilmpatije in ljubezen, svojo iskreno in ijesrčno zahvalo. — Ljubljana, dne 5. septembra 1921. Dr. Ivan Tavčar.
*	Minister trgovine dr. Mehmed Spaho bo naredil danee izlet na Bled in v Bohinj. Jutri, v pondeljek, se bo odpoljal g. minister v spremstvu pokrajinskega namestnika v Celje in gtore, da «1 ogleda tamkajšnje industrijske in trgovske naprave. Zvečer bo nadaljeval pot do Rogaške Slatine, kjer bo prenočil. V torek se odpeljeta [)ba gospoda v Maribor, kjer si b odeta tudi ogledala važnejšo industrijo. Iz Maribora narede izlet v Ruše, da si ogledajo tamkajšnjo veliko tovarno za dušik, in v Falo, kjer bodo pokazali ministru največjo elektrarno uaše dr-
|»ve.
Večerja pri pokrajinskem namestniku. Sinoči ob 7. uri so jo vršila pri pokrajinskem namestniku vočerja, katere sta so udeležila ministra dr. Spaho in dr. Kukovec ter člani prodeedništva Ljubljanskega velikega sejma.
*	Minister zu socijalno politiko dr. V. Kukovec se je odpeljal sinoči o polnoči v Celje na svoj dom. V pondeljdc si bo skupno z ministrom dr. Spahom In pokrajinskim namestnikom g. Hribarjem ogledal celjska industrijska podjetja, v torek pa bo odpotoval v Zagreb, kjer se vrše na poverjeništvu za soc. skrb posvetovanja o socijalno političnih zadevali delavstva. V sredo bo inspioiral g. minister državne zavode v Mariboru, v kolikor spadajo pod njegovo ministrstvo. Zvečer bo gov >ril na shodu demokratske stranke v Mariboru. V sredo bo otvoril minister dr. Kukovec obrtniško ttzstavo v Maribora, nakar sc bo popoldne odpeljal nazaj v Beograd.
*	Podpisan diplomatski ukaz. Na predvčerajši seji ministrskega sveta jo bil podpisan velik ukaz o napredovanju in nameščanju uradnikov vna-njega ministrstva ter poslaništev in konzulatov v tujinL
*	Veliko oficirsko napredovanje. Pakor se poroča iz Beograda, sestavlja se v vojnem ministrstvu velik ukaz za napredovanje oficirjev ob priliki povratka Nj. Veličanstva kralja Aleksanira v Beograd.
*	Etbi.i Kristan v Ameriki. Kakir poroča »Naprej*, je g. Et.bin Kristan 18. avgusta prispel v Newyork, odkoder se je napotil v VVashington in dalje v Chikago in drugo slovensko naselbine.
a Slovenski kmetje v Srbiji. Dne
10. septembra odpotuje okoli 6to slovenskih kmetov, članov Kmetijske družbe za Slovenijo, v Beograd, da pose ti jo svoje srbske brate. V Beogradu, kjer jim priredijo banket ostanejo en dan. potem pa odpotujejo z železnico v Arandjelovac, od tamkaj pa na vozovih do Oplonca, kjer polo-že v)nec na grob pokojnega kralja Petra Osvoboditelja. Veneo prinesejo b seboj iz Slovenije. Iz Oplenca se vrnejo zvečer v Beograd, kjer se razde-le v dve skupini: ena odpotuje v Smo-derevo, Požarovac in Lapovo, kjer ?e sestane t drugo skupino, ki potuje preko Obrenovca. Valjeva. Arandjelovca iu Topole v Lapovo. Iz Lapova odidejo slovenski posetniki v Cuprijo t.er po možnosti tudi v Niš. Dne 18. septembra se vrnejo preko Beograda v domovino.
*	Bivši komunistični poslanec Dja-kovid aretovan. Iz Beograda nam poročajo: Načelnik pirotskega okrožja je v četrtek izročil beograjski policiji bivšega policijskega poslanca O. D. Djakovifa, ki se je pred nekaterimi dnevi vrnil iz Rusije. Ko je Djakovič v Nišu zvedel, da so bili komunistični ooslanci aretovani, so je hotel vrniti v Rusijo, a je bil pri Brzi Palanki are-liran ter prepeljan v Beograd.
*	Moderni jugoslovanski stil. V Izložbi trgovine Magdič v Prešernovi tilici je razstavljena postelja, izdelana v delavnici g. prof. Inchiostria v moderniziranem stilu jugoslovanske umetnosti. Postelja je izdelana, iz hrastovega lesa z vloženimi okraski iz javor-jevega lesa. G. profesor stremi v svojih delih za tem, da združi okusno in umetniško izdelavo s kolikor mogočo nizko ceno. Upamo, da se bo njegovim Stremljenjem posrečilo, polagoma uvesti naroden duh tudi v opremo naših stanovanj.
*	Koncert v hotelu «Bellovue». Za časa »elesejma v kavarni In restavraciji hotela »Bellevue« nad Ljubljano vsaki dan koncert salonske kapele. Koncert traja »d 18. do pol 24. nro. Vstop prost.
*	Pevski zbor «Ljahljanskega Zvona»: Zbirališče za današnji popoldanski Izlet je točno od tričetrt na dve popoldne pred Jnžnlm kolodvorom. Izlet je za vsakega Imšujočega člana in članioo obvezan. Pridito vse ln vsll — Odbor.
*	Osrednja zveza Javnih nameščencev
odbora v torek dne fl. septembra v običajnem lokalu z dnevnim redom: Načrt nove službeno pragmatlke ln zbor delegatov za Beograd. — Predsedstvo.
*	Žalostna usoda stare dijaške gospodinje. V Sv. Florjana ulici St. 5 životvarl 741etna bivSa dijaška gospodinja Polona K a 1 a n. Beda in pomanjkanje tlačita danes ubogo starko, ki si ni znala priskopa-riti prihrankov za svoja stara leta. Vse, kar je imela, je potrošila » svojimi »študenti«. Pesnika Murn-Aleksandrov ln Kette sta pri njej stanovala r bivši »cukrar-ni» in tudi plačala sta hrano in stanovanje, če sta kaj imela, če pa ne, je pa Polonca dajala oboje na večni »počak«, Sedaj trpi ta vzor dijaške gospodinje občutno pomanjkanje v hrani ln obleki. Morda se bo kdo spomnil te dobrotnlce naših pesnikov, da se ji vsaj malo olajša bedno življenje. Morebitni darovi naj se izročajo neposredno njej, sicer pa jih sprejema tudi nato upravništvo.
*	Družba av. Cirila In Metoda nam poroča. Vsem udeležencem »Velike skupščine? sporočamo, da sta dovolili obratni vodstvi Južne železnice in malih železnic (to jo po vseh progah južne železnice, ter po malih železnicah: Ljubljana,Vrhnika, Grobelno-Rogatec, Slovenska Bistrica-mesto Bistrica, Polj-čane-Konjiee) polovično vožnjo vgem, ki se pri blagajni izkažejo s potrdilom svoje podružnice, da se kot delegati ali pokrovitelji udeleže O. M. veliko skupščine. Za vožnjo nazaj, pa so morajo zglasiti v družbeni pisarni, da dobe potrdilo, da so se skupščine res udeležili.
*	čiščenje reke Save. Ministrski svet je odobril oddajo čiščenja Save do Mitrovlce Splošni stavbeni družbi v Mariboru, kl bo ta dela vršila z velikim aparatom.
*	Žrtev svojega poklica. Umrl Je na griži sluga ljubljanskega mestnega fizi-kata, g. Ivan Jenko. Pri prevažanju bolnikov v bolnico je mlezel tudi sam to zavratno bolezen iu ji podlegel.
*	Nov roparski umor v Gorjancih. Dne 20. avgusta letos okoli pol 5. ure pop. je bil 871etni zasebnik Franc Mavsar, rodom iz Iglenika, v Gorjanoih «na Straži* od neznanega storilca na bestijalen način umorjen in oropan. Na kraju zločina ni pustil ropar nikakih sledov. Mavsar jo prišel dne 18. avgusta iz Amerike ter je prinesel večjo vsoto dolarjev s seboj. U-morjenemu Mavsarju jo bilo baje oropanih 1000 dolarjev in 2215 dinarjov, srebrna ainerikanska žepna žepna ura in zlat prstan. V Gorjancih jc bilo v zadnjem času izvršenih že več roparskih umorov. Tudi Mavsarja ja zadola kroglja, potem pa so ga roparji pobili ln ura razdrobili lobanje.
S.) Oe bi vsak mektSansko dete dalo samo en dinar, kupilo bi *e zdravil za tisoče bolnih ruskih otrok.
8.) Ce bi vsako premožno meščansko dete dalo karkoli od svojega starega perila, obleke ln obutve — bilo bi oblečenih mnogo tisoč ruskih otrok, da ne poginejo v prihodnjih težkih dnevih.
Zbirajte v vaseh in Izročajte, zaupnikom, ki bodo nabrane milodare oddajali državni zaščiti dece. Kjer pa nI državne zaščite dece., so gotovo dobri ljudje, ki bodo poskrbeli, da nabrani milodari pridejo v prave roko.
Ne odlašajte, ker laSni ruski otroci težko čakajo vaše pomočL
Gospodarstvo
Deci Srbov, Hrvatov in Slovencev
Sovjetska vlada je razpisala, nagrado v znesku poldrugega nilijona rubljev za onega, ld jej predloži najboljši recept za umetni kruh. V tem kruhu ne smo biti več kakor 12 odstotkov žitne moke, vse drugo mora biti iz listja ali skorje drugih rastlin, a kruh mora biti vendar tečen. Depeša Reutorjeve brzojavne agenture pa javlja iz Moskve, da je število otrok, katere so stariši, bežeči pred lakoto, zapustili na breme oblastim, naraslo na 300.000.
Da je tudi naša država, morda pred vsemi, poklicana, da priskoči na pomoč svojim bratom v Rusiji, ki umirajo od lakoto in kolero, to je že od prvega tre-notka bilo jasno vsakomur od nas. Jasno je bilo tudi naši vladi, ki je v sporazumu z našim Rdečim križem skušala storiti vse, kar se v tej smeri zamorc storiti. A razen oficijelne kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev obstoji tudi narod Srbov, Hrvatov in Slovencev in ta narod se zaveda, da jo tudi njegova dolžnost, da s svoje strani pomaga bratu, ki v nesreči ni nikdar pozabil na svoje balkanske brate.
Prvi korak v toj smeri je storilo Društvo za pomoč, vzgojo in zaščito dece. Izdalo je poziv deci Srbov, Hrvatov in Slovencev, da s svojimi prispevki priskoči na pomoč rusld deci, svojim bratcem in sestricam, ki umirajo od gladu in kužnih bolezni. Ni dvoma, da bo ta poziv našel glasen odmev Sirom cele naše kraljevine. Poziv se glaBi:
Draga deca! Naše brate Ruse tare strašna lakota. Po vojni, po preliti krvi so prišli še strašnejši dnevi. Utihnil je tamkaj vesele pesmi glas, zavladala jo lakota in kolera. Rodovitna polja velike Rusije niso obdelana; kar je bilo obdelano, uničila ej silna suša. In mnogo milijonov duš jo ostalo brez, kruha, a da je nesreča šo strašnejša, prišla je še bolezen.
Vaši tovariši in bratje, ruski otroci, sto-zajo svoje osušene ročice in prosijo pomoči. Po celem svetu je njihova prošnja našla odziv, zbirajo bo za nje prispovki. Naša dolžnost, da jim pomagamo mi v prvi vrsti, ker so oni naši slovanski bratje In sestre, n razen tega jim mnogo dolgujemo, ker so tudi oni nas oblino podpirali, ko smo bili v nesreči. Naše srce mora vztrepetatl tudi pred nesrečo sovražnika, a kaj šele pred uesrečo naših bratov in sester...
Obračamo 6e do vas, mila naša deca, da se zberote, da so dogovorite, da poskrbite, kako ln na kakšen način bi mogli pomagati lačnim, golim, bosim in bolnim ruskim otrokerr. Naj vam povemo tudi mi, kako bi se dalo pomagati:
1.) Ce bi vsako kmetsko dete dalo sa-
VOLIŠčA ZA VOLITEV PRISED-NIKOV IN NAMESTNIKOV TER PRISEDNIKOV V VZKLICNO SODIŠČE V LJUBLJANI.
Valed razglasa oddelka ministrstva za trgovino in Industrijo ▼ LJubljani volijo prieednlke ln namestnike v obrtno ln pri-sednike v vzklicno sodišče volilo! V!U. eekeije, to »o iz volilnega okraja Ljubljana s Spodnjo Šiško na sledečih voliščih:
Delavci, oziroma delojemalci ▼ nedeljo
dno U. septembra 1921. od 8. do 12. in 14. do 17. ure, in slcor: iz I. sknpine velikih obratov, ki imajo roža legitimacije, v veliki dvorani Mestnega doma; Iz U. skupine malih obratov, ki imajo bele legitimacije, v mali dvorani Mestnega doma; iz ni, skupine trgovskih obratov, kl imajo rdeče legitimacije, v posvetovalnici na magistratu; lz IV. skupine za višja trgovska in višja netrgovska opravila nastavljenih oseb, ki imajo modre legitimacije, v mestni posvetovalnici na magistratu.
Podjetniki, oziroma delodajaloi, v torek dno 13. septembra od 8. do 18. In od 14. do 17. ure, in sicer: iz L skupine velikih obratov, ki imajo rumene legitimacijo, v mali dvorani Mestnega doma; Ir, H. skupine malih obratov, ki Imajo zelene legitimacije v mali dvorani Mestnega doma; iz IH. skupine trgovskih obratov, ki imajo svetlordečo legitimacije, v mestni posvetovalnici na magistratu ln Iz IV. skupine netrgovskih obratov, ki imajo za. višja trgovska ali netrgovska opravila nastavljene osebe z oranžnimi legitimacijami, v mestni posvetovaliici na magistratu.
Vsak volilec dobi eno legitimacijo in po dve glasovnici. Drugo glasovnico naj vsak volilec shrani za slučaj ožjih volitev. V volilnih imenikih vpisano volilne upra-I vičence, ki hI tri dni pred volltvijo ne do-jbfli dostavljeno volilne legitimacijo in gla-I sovnice, poživljamo, da pridejo še pred volitvijo po legitimacije in glasovnice v ' mestno posvetovalnico na magistrat od 8. do 13. ute popoldne. S seboj pa morajo prinesti zaradi izkaza identiteto delavske knjižice, izkaznico bolniške blagajne ali kako drugo enakovredno lzkazilo. Legitimacije, ki nimajo mestnega pečata, so neveljavne.
Za glavno volišče, kjor se ugotovi skupni izid volitev, izvršenih v posameznih sekcijah, je določena mestna posvetovalnica na magistratu, kjer uraduje glavna volilna komisija od 8. do 13. ure.
mo po 1 do 0 kilogramov žita, rešilo bi se In upokojencev ima nujno sekt širšega lakoto stotieočo ruskih otrok.
Športni teden
od 7. do 18. septembra v Ljubljani.
Program obsega vse panoge letnega športa. Vse tekme se vrše za prvenstvo Slovenije.
V	sredo, 7. septembra, ob pol 17. url na prostoru S. K. »Ilirije« lahkoatletične tokme in rokometna tekma Jadran: Slavi ja
V	četrtek, 8. septembra ob pol 12 uri
propagandna štafeta skozi mesto. Popoldan ob 14. tiri plavalna tekma na Ljubljanici. Ob pol 16. url nogometna tekma dveh kombiniranih moštov ljubljanskih klubov na prostem S. K. illirijas>. Pri prvi pavzi je finale na 100 m, med prvo in drugo tekmo finale na 400 m. Ob pol 12. uri nogometna tekma med reprezentanco Ljubljano in reprozentanco Celje. V prvi pavzi finale 200 m.
V	nedeljo, 11. septembra ob 9. uri dopoldne distančni marš na 22 km v športni opremi. Start in cilj Ilirija. — Ob pol 16. uri nogometne tekme na prostoru S. K. »Ilirija«, in sicer dva kombinirana moštva ljubljanskih klubov in ob pol 18. uri reprezentanca Maribor proti zmagovalcu 8. septembra.
V	torek, 13. septembra, ob pol 13. uri na prostora S. K. »Ilirije* lahka atletika.
V	petek, 16. septembra, ob 6. uri zjutraj start avtomobilne vztrajnostne tekme po Sloveniji. Start pred Narodnim domom.
V	soboto, 17. septembra, na Bledu cilj avtomobilne vztrajnostne tekme pred hotelom Malncr.
V	nedeljo, 18. septembra, povratek av-tomobilistov z Bloda. Ob 15. uri moto-cikllstične ln kolesarske dirke.
Od 9. do 17. septembra popoldne tenis-tekme na Koslerjcvem vrtu (po vremenskih razmerah).
V	nedeljo, 18. septembra, ob pol 21. url v veliki dvorani Narodnega doma svečana razdelitev kolajn in zabavni večer.
Natančen program je objavljen v službenem glasilu »Šport,« in na lepakih.
Ljubljanski trg.
Naši trgi so prišli v neznosen položaj. Stojimo nasproti organizirani špekulaciji brez odpomoči. Maksimiranje cen povzroča pomanjkanje blaga, ker ga producent vnovčl lahko drugod. Na trgu že dalj časa ni nikakih jajc in nič krompuja, in to ravno v fiasu, ko nI nobenih zalog. Vsa jajca Slovenije pokupujejo po visokih cenah Izvozne firme. To početje se bo nadaljevalo letošnjo zimo breidvomno še v večjem obsegu.
Glede govojega meta vlada na trgu ugodno stanje. Velik del prebivalstva si lahko nabavi dobro blago po coni 20 do 24 K za kg. Vsled konkurence so ceno pri ostalih mesarjih padle; najboljše meso 28 do 82 K kg. Teletine je v izobilju; 18 do 22 K kg. Maksimalna cena za slanino se je določila na 58 K kg. Na trg je došla samo slaba slanina domačih prašičev, dobrega blaga nič kljub velikemu povpraševanju po slan.ni, ker ravno v Jesenki mesecih, ko ao pošle zaloge, vlada največje povpraševanje. Perutnina ee drži na stalnih cenah, 60 do 70 K par ptšk. Divjačina: zajci n-td 3 kg 80 K, pod 3 kg 60 K, jerebice 25 do 30 K. Gledo zolenjavo vlada velika mlzerija. Ljubljansko okoliško polje je prazno. Zelj-natih glav ni, in še to, kar pride, je slabo kvalitete. Maks:nalna cena za zeljnato glavo najboljše vrste je 6 K, solata 2 K, kolerabe 50 vin. kom,ni. fižoi luščen novi 10 K liter.
Občinstvo se opozarja, naj ne prestopa samolaatno, kot ee to redno dela na ljubljanskem trgu, maksimalnih cen in naj ovadi nemudoma vsako višjo zahtevo. Ce publika kupuje blago za vsako cono, samo, da je ima, potem jo izključeuo držati ceno na trgu Začasno pomanjkanje kako vrete blaga na trgu naj se potrpi In nadomesti z drugim.
Cene žitnih izdelkov so letošnjo jesen neverjetno zraslo. Ječmen 10 K, oves 8 K, koruza 10 K, ajda 9 K, leča 17 K, pšenica 10.50 K t kg. Edino bela moka se drži še na ceni 18.50 K kg, iu tudi v tom pogledu moramo z vso skrbjo zreti v bodočnost.
" Anketa glede ustanovitve poštne hranilnice za celo državo. Minister za pošto jo otvoril 30. avgusta anketo glede ustanovitve poštne hranilnice za celo držalo.
—	Na mariborski svinjski sejem dne 2.
septembra so prignaii 513 prašičev in 9 koz. Ceno: 4 do 7 tednov stari pop 150 do 180 kron, 8 do 11 tedniv stari po 240 do 200 kron, 3 do 5 mesecev stari po 280 do 700 kron, nad 6 mesecev stari po 800 do 1000 kron, polpitani prašiči za klanje po 30 do 36 kron za kd žive teže, plemenske svinjo po 26 do 28 kron kg živo težo, koze po 200 do 300 k'on.
=* Zltnl trg. Zagreb. 2. t. m.: pšenica 1060 do 1070 K, koruza 880 Jo 885 K, oves 775 do 785 K, mešani fižol se ponuja po 850 K, toda ga malo kupujejo. Moka št, 0 * vročami se trži 16.80 za kg. Cone se razumevajo postavno Zagreb. Stanje na trgu se je stabiliziralo. Prometne razmere so šo vedno slabo.
Izvoz našega tanina. Hrvatski listi poročajo, da je stagnacija v izvozu tanina, kl je nedavno zavladala minila ln da se je začelo živahno povpraševanje po tani-nu iz Avstrije, Coškoelovaške in Rurnu-nije. Dočim jc nam prej konkurirala Amerika, konkuriramo sodaj mi Ameriki radi nizkega stanja naše valute. Sicer so pa tudi drugače sedaj ccnc pri nas nižjo, nego so bile pred nedavnim časom.
= Cene žita v Novem Sadu. Izza minulega tedna ni bilo mnogo spremembo v žitni trgovini. V po&.tku toga tedna je bila koruza cenena vsled malega povpraševanja. Vsled tega se mi6li, da je domv či konzum za nekaj časa preskrbljen. V zadnjom času pa je začela kupovati Italija, kar bo bržkone povzročilo, da cene ne bodo znatno nazadovale. Cene: pšenica 1020 do 1050 K, rž 760 do 780 K, ječmen ozimni 800 do 83p kron, moka 15.40 K, otrobi 480 do 500 K.
—	Nova hanka v Beogradu. V Ueogra-du te osnuje Gostioničarska banka s temeljno glavnico 5 milijouov dinarjov v svrho podpiranja in snovanja podjetij za nabavo in proizvodnjo vsega blaga, potrebnega za gostilničarski iu hotelirski obrt. Med osnovalci novo banke se nahajajo stanovski tovariši iz cole države.
-Organ za brodarstvo, »Brodar«, je začel izhajati v Beogradu.
= Poljedelska razstava v Štipu. V dneh 9., 10. in 11. oktobra t, 1. prireja, Srpsko poljoprivrodno društvo poljedelsko razstavo v Stlpu za brogalniški okrug in za srezo: krivopalanaški, kratovekl in st.ru-miški. Ministrstvo za poljedelstvo in vodo je sklenilo, da za to razstavo da podporo v znesku 25.000 dinarjev. Na tej razstavi bodo razstavljen', vsi poljski pridelki te historične pokrajine.
Otvoritev železniškega prometa med Jugoslavijo in Rumunijo. Kor je, kakor smo že poročali, dosežen glede železniško zveze med našo in rumunsko državo sporazum, se to dni otvori osebni in tovorni promet med obema državama.
= Češki hmeljskl trg. Iz Zatca poročajo z dne 3L avgusta: Grozeča zabrana hmelj-skega Izvoza Je povzročila popolno mrtvilo na hmeljskem trgu. Vsi nakupovalel, kl so še predvčerajšnjem nakupovali na dežeii blago v neomejenih količinah, so bili odpoklicani. Samo nakupovalel dveh tvrdk kupujejo danes na deželi blago po cenah 6800 čK za 50 kg (do 290 naSih kron za kg). Iz Ntirnberga prihaja poročilo, da se .je tam trg zopet malo ollvel, ln da so se oene zopet nekoliko dvignile, kar ca ni nalival« aa iatelU trg,
«> Dinumitna ttronrica v !
neha polagoma t, obratom. Neblova tvpn
niča dinamita v Bratislavi, kl Je t normalnih časih ^poslovala 1800 do 15M delvcev, jo javija, magistratu, da bo do leta 1923. odpustila vse delavstvo in da ukine pogon, lier ji je država odvzela monopol. Najbržs se bo tvornica prcuttro-jila za drugo s ti ■oko.
j - Češkoslovaška industrija na razutavj
v Rigi. Na mednarodni poljedelski in industrijski razstavi v Rigi bo razstavilo 700 češkoslovaških tvrdk. Cdede števila zastopanih tvirtk je češkoslovaški1 na drugem mestu. Na prvem mestu je Nemčija, na tretjem Francija, ua četrtem Anglija.
Izvoz sladfkorja Iz Češkoslovaške v L 1920. Po uradni statistiki je znakal izvoz sladkorja fe Češkoslovaške leta 19:>0 skupno 2 in pol milijono metrskih ftotov. Od tega je Slo 1,200.000 stotov na Fiat.-coBko, 230.000 v Nsmčijo, 110.000 v Sv> co, 100.000 v Italijo, ostalo pa v Rumunijo, Jugoslavijo, Poljsko in Madžarsko.
«=» Cirkulacija bankovcev v Avstriji. Po Izkazu Avstro ogrske banke dne 28. avgusta je v prometu v Avstr. 55„767.921.880 kron. Množina bankovcev jo narastla od 15. avgusta zopet, za preko pol milijarde Kakor izgleda, stroj za tiskanje bankovcev v Avstriji izbomo teče.
Nemške dobave Jugoslaviji. <Vnn siseho Zeitung« z dno 30. avgusta poroča: Pregovori, ki so so vršili med Jugoslavijo in Nemčijo glede dobavo raznih poljedelskih strojev in drugega tehničnega instalacijskega matorij.il.i na repam cijski konto, so se zaključili z uspehom. Ravno tako pošto ji največje upanje, d.» ee bo dosegel sporazum tudi gledo dobn-ve lokomotiv in vagonov. Lokomotivo ia vagoni naj se dobavijo do prihodnje pomladi.
= Cirkulacija bankovcev v Nemčiji. Vo
lzknzu nemške eržavne banke od 26. a-, -gusta cirkulira v Nemčiji 77„190,000.00fl mark. Od zadnjega izkaza so jc množin krožečih bankovcev zmanjšal« za oleroc 200 milijonov mark.
—	Stavka v Italijanski tekstilni Indn atriji. Dno 1. t. m. se jo začela stavk« italijanskega tekstilnega delavstva. V Florenci in okolici ter v provinci Vincer-ca počiva delo. V Tttrinu je vsled stavke ukinjeno dolo v 20 tvornieali.
= > Vinska letina v Italiji. Trgatev grozdja jo letos v Itnliji v večini provint zaostala za lansko. PovoIJnejšl izgledi so Bamo v Apuliji, Ligtiriji, kakor tudi ■ anektirani južni Tirolski. Letošnji celo kupni pridelek vina se ceni na 32—33 lijonov hI, t. j. za IU milijonov hektolitr u pod povprečno vinsko letino v Italiji.
—	Oddajanje bolgarskih vagonov, ki nam jih ima izročiti Bolgarsko na račun vojno odškodiine, so jo po vesteh iz Sofije pričelo.
= Žitne cene v Poljski padajo. Polje I i lilti poročajo, da so so navzlic pada jo« i poljski valuti začele nižati tudi cene ii« i v Poljski, zlasti v južnih krajih.
—	Težavne gospodaiske razmere v Po' i skl. Po vesteh varšavskih listov je pqjf. Za j železničarske stavke na Poljskem, vodno reseu. Najresnejša posledic* stavke je zopetno občutljivo padauje pol. ske valuto ia s tem v zvezi vodno veri draginja. Stavkujoči delavci zahtev,v, vsak dan večje plačo. Ročni delavci v Varšavi zahtevajo mesečno plačo 15.0OM poljskih mark.
—	Iztočen 6«jem v Lvovu. General, kor,-zulat poljske rep iblike poroča: V Lvovu se priredi prvi mednarodni vzorčni sejem, ki bo trajal od 25. septembra d» 5. oktobra t. 1. Iz inozemstva so je prijavilo več kakor 1000 izložnikov. Na Ivovskem se:Tiu bo po sobno zastopani indnstrija vseh vrst in iz vseh delov poljske republike. Posetniki si bodo megli po konkurenčnih cenah nabaviti petrolej in vsakovrstno petrolojBkc produkte, vso produkte industrijskega pre-obdelovanja krompirja, kakor špirit., dek=-trin i. dr., sladkor in melaso, pohišje, tkanine, klobuke, poljedelske in druge stroje, sesalke, kirugične in druge in-strumi-te, proizvode od alpaita, srebra, od stekla, vijake, železne peči. krtače,
j sveče, tekstilne in papirnate galanteriji , i. t-, d. Spričo nizkega, stanja poljske valute (1 jugoslovanska krona je več kp-kor 10 poljskih mark) je nabava blaga na Poljskem jako koristna, za trgovec. Pri iavnlco za udeležitev -ustočnega sejma > se morejo dobiti ter izpolniti pri trgovski!! zbornicah v Zagrebu, Ljubljani, Osijekn, Sarajevu, Splitu. Senju in pri goneralnem konzulatu poljsko republike v Zagrebu. Ako se v področju generalnega, konzulat o. v Zagrebu prijavi najmanj dvajset obiskovalcev za «iBtočni sojem.), prevzame gc-noralni konzulat organizacijo skupnega, potovanja v Lvov v spremstvu generalnega konzula. Zadnji rok za prijave .ie daa ' 15. septembra.
~ Kur/i valut v Sovjetski Rusiji. Kljub boljševiškemu protikapitalističnemn režimu sc je bila razvila v Rusiji špekulacija z valutam!, tajna seveda, ki sc jc vršila na takozvanih »zelenih horzah«. To borze so bile v Pctrogradn, Moskvi iu drugod. Rad! kurijoznost! prinašamo sledeče znane kurze za Inozemski denar: •a ameriški dolar stane 31.200 sovjetskih rubljev, en francoski frank 8100. en Švicarski frank 6200, en angleški funt 83.400. ena avstrijska krona 95, en nizozemski goldinar 10.800, ena nemlka marka 575, en carski rubelj 90, on dumakl rubelj &l sovjetskih mbl ji v.
Lastnik in izdajatelj Konzorcij Jutra*. Odflovorni urednik VUF.lMafc.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Stritarjeva ulica št 2
«o&>
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju, Mariboru, Borovljah, Ptuju iu Brežicah.
Delnliika glavnica K 50,1000.000*-.
Rezerve okrog K 45,000.000*—.
Se priporoča za vse v njeno
stroko spadajoče posle. Prodaja srečke razredne loterije.
Kupuje ia prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, valut in dovoljuje
vsakovrstne kredite.
čekovni račun v Ljubljani it. 10.509. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Telefon št. 261 in 413.
Domači učitelj
1438 a-1
za dijaka VI. razreda realne gimnazije se išče za poučevanje vseh predmetov (razen verouka). Bivanje v Doruavi pri Ptuju, nekaj zimskih mesecev, •ventuelno na Dunaju. Plača 1000 K mesečno in popolna oskrba v hiši.
Prošnje z izpričevali in curriculnm vitae v slovenskem ali hrvatskem jeziku na naslov G vid on pl. Pongratz, grajščak, Dornava pri Ptuju.
5" = MalstareJSa Spadictjska tvrdka v Sloveniji sss ,
| R. RANZINGERi
I Ljubljana Spadicijska pisarn Jesenice
S Podjetje sa prevažanji blagi južne železnice. Brzorozni in tovorni nabiralni
1 promet is Avstrije in r Avstrijo. Zacarinjenje. Podjetje sa prevažanje pohištva. Skladišč« s posebnimi zaprtimi kabinami za pohištvo, n Bnojavl: Banslngar.	781 63	Internrban telefon 00. ■
mM Mli Jutro"
Absolvent trgovske šole
I. SANDR1N LJUBLJANA
Velika zaloga vsakovrstnega
244 26—19
usnja
kož, podplatov, gonilnih jermenov in boksa na debelo "1P5J
Mestni trg 6.
Največja zaloga
klavirjev in planin
v ^Ljubljani i«s 8—i
torte Jerica MM, roj. Dolenc
i,juls?;anat Hiiše?jeva ulica st. 5
se priporoča za nakup najboljših instrumentov izvrstnih tovarn po najsolidnejšlh in nizkih cenah.
Sodarska zadruga v Železnikih
oziroma trgovskega tečaja, vešč strojepisja •e sprejme takoj pri večjem torarniikem podjetju v Ljubljani. Prosilci z prakso v knjigovodstvu imajo prednost. Ponudbe pod ,.KnJlgovodatvo" na upravništvo <Jutra>.
hso 8-2
Priporočamo
knjige za mladino:
lika WaaehteU>r», Pravijtoe. Z večbarv nimi slikami. Vez. 40 K, po pošti 2 K več. Ilabberton-aorU. Bob ln Tedl. Povest s slikami. Broš. 2t K, voz. 80 K, po poŠti K 2-40 več. Cika Jova ZmaJ-Gradnik, Kalamandarlja, OtroSke pesmi. Vez. 16 K, po poŠti 1 K več. Naroča se pri TUkovnl zadrugi v Ljubljani, Sodna ulloa 6.
V dobro službo se vzame poštena, pridna in pripravna
služkinja.
Vprašati jo pri npravništvu «Jutra>,, Ljubljana, Sodna ulici 6.

r. c. z o. z.
postaja: Skofja Loka
Slovenija
Izradinje se različna posuda iz' mekana drva kiio burad za kupus, repn, točo, med i
ribe, dalje burad za mast, boje, cement i. t. d. Aančbe ae ijvrsuju za kojugod množinu t0'*00 i prema pogodnim dnevnim eijenama.
. Za cijenjene nariičbe ho preporuči podpisana
liso 3-1	Sodarska zadruga v Železnikih.
DELNIŠKA TISKARNA
......... ......... . ■ a. d.	i i
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 16.
hvlelaje vsakovrstne tiskovine za urade, trgovce tn obrtnike, društva, zasebnike. Knjige, brošure, časopise. Točna izvedba, zmerne cene. Zaloga uradnih tiskovin za okrajna glavarstva
Umetniške tiskovine, barvotiske vseh vrst izvršuje tiskarna, kl je opremljena z vsemi najmodernejšimi stroji, pripravami ln tehničnim, materija-lom, najhitreje ln dovršeno strokovnjaško
d* LASTNA KNJIGOVEZNICA <M
izvršuje knjigoveška dela od najpriprostejše do najfinejše vrste
!
■OHMCB iKnrCTjacsaaaBMB
STA'MPlHr
jant.černeT\^
* V LJUBLJANA
473 ili—1!
Naročite se na
„Pota in cilji".
Zbirka poljudno-znanstvenih spisov.
I,—II. zvezek: A. Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov tn Slovenoev. I. del, vez. 81 K, II. del, vez. 42 K. Za oba zvezka po pošti K 6 40 več.	i
III.-IV. zvezek: Dr. Pr. tfeber, Uvod v filozofijo. 72 K, pošta 8 K več. V. zvezek: A. Melik, Zemljepli kraljevine Srbov, Hrvatov ln Slovenoev. Meh. vez., fin papir 60 K, pošta 3 K več. Broš. navadni papir 42 K, po pošti 2 K več. Naročila sprejema
Hftovna zadruga v llubljanl, Sodna ulica 6.
in kože divjačine sprejme v stroj, barvo in izdelavo
Hrznarstm S JOT
Ljubljana, Sratlišž3 št. 7.
Suhe gobe in fižol
plačuje po najvišjih cenah tvrdka
M. Geršak & Komp.
LJubljana, Kongresni trg St.10.
1«36 3—1
>99i»>0a9990990a99999ss398999999999999999999993s39939999999999999999s
Generalni zastop vzajemnozavaroualne banke
»SLAVI JE"
V LJUBLJANI.
Sprejema zavarovanja proti požaru in vlomu In zavarovanja na doživetje in smrt.
Rezervni fond X339000»000 K. Letna vplačana premija 56,000.000 K.
Vsa pojasnila daje generalni zastop banke „SIavJJe" i i v LJubljani, Gosposka ulloa št. 12, v lastni hiši :
Brez posebnega naznanila.
Franc Peterca naznanja v svojem, kakor tudi v <menu vseh sorodnikov, tužno vest, da je naša srčno ljubljena, predobra mati, oziroma stara mati itd.,
Agneza Peterca
veleposestnica
danes, dne 2. septembra 1921., ob 2. uri zjutraj, preu-dena s tolažili sv. vore, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb preblage pokojnice se bo vršil v nedeljo, dne 4. septembra 1921, ob 4. nri popoldne iz hiše žalosti, Dunajska cesta 41, na pokopališče k Sv. Krištofu, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico k večnemu počitku.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah.
V Ljubljani, dne 2. soptembra 1921. Mestni pogrebni zavod.
14:6
t
Marija Debelak naznanja v svojem imenu, kakor tudi v imenu vseh sorodnikov tužno vest, da je njen ljnbljeni soprog, oziroma stric in svak, gospod
Fran Debelak
poaestnlk, blvtl vlnotržeo ln goatUnliar prt Selesn. moatn
danes dne 8. septembra 1921 ob l.uri popoldne, previden s tolaiili ivete vere, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb preblagega pokojnika se bo vriil v pondeljek dne 5. septembra 1921 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti. Nori Udmat štev. 78, na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše zadušnice se bodo darovale v cerkvi st. Petra. Priporočamo ga v blag spomin in molitev. V Ljubljani, dne 8. septembra 1921.	1436
prej
A. Zanki sinovi
Tovarna kemičnih in rudninskih barv ter lakov
Centrala: Ljubljana. 0. z o. z. Skladišče: Novisad Brzojavi: Msrakl, Ljubljana.	Telefon: 64.
Emajlni laki. Pravi firnei. Barva za pode
Priznano najboljša in zanesljiva kakovost: barve za obleke vse vrste barv, suhe in oljnate, maveo (Gripa), mastenec (Feder weifl), strojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, ple 3karski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to Btroko spadajoči predmeti.	667 40
..MERAKL". Lak za pode. „MERAKL". Linoleum lak za pode „MERAKL". Emajlni lak. „MERAKL". Brunoline.
Ceniki se začasno ne razpošiljajo!
LJubljana,
Rimska cesta 2
Fodružnioe;
Tehnični, elektrotehnični in gumijevi predmeti vseh vrat na drobno in debelo. - Glavno zastopstvo polnih gumijevih obročev za tovorne avtomobile tovarne Walter Martiny. Avtogaraže in avtodelavnioe s stiskalnico za montiranje gumijevih obročev pod vodstvom inženirja v centrali. Ljubljana, Rimska oesta 2. Prevozno podjetje za prevoz blaga oelih vagonov na vse kraje, za kar je na razpolago 10 tovornih avtomobilov.	513 26
LJubljana,
Dunajska a 20, teL št. 470.
Maribor, Jurčičeva uL 9, tel Si 133.
Beograd,
Knez Mihaj-lora oL S.
Prilega Jutru." it.
'ne 4. septembra 1921.
Od 3. do 12. septembra 1921
Slovesna otvoritev
Včeraj, ob 10. dopoldne je minister trgovine in industrije, dr. Mehmed Spaho, slavnostno otvoril Prvi ljubljanski veliki sejem. Otvoritve so so udeležili: minister za socialno politiko dr. Kukovec, ministra na razpoloženju dr. Kramer m Andrija Radovič, pokrajinski namestnik minister g. Ivan Hribar, podnamestnik dr. Baltič, poverjenika dr. Ravnihar bi Adolf Ribnikar, generalni konzul češkoslovaške republike di. Otokar Beneš, gon. konzul poljske republike v Zagrjbu dr. Ssczerpanski, francoski konzul de Ber-ne-Lagarde, avstrijski konzul dr. Leit-mayer, generala Dokič in Majster, predstojnik trgovinskega oddelka v Ljubljani dr. Mam in v Zagrebu g. Huth, inšpektor ministrstva saobračaja inž. Radiša Nikolič, delegat ministrstva financ dr. Savnik, za državne železnice šef inšpektorata g. Negovetič, za. južno železnico obratni ravnatelj g. Bračič, predsednik trgovske zbornice g. Ivan Knez, univerzitetni rektor dr. Gojmir Krek in številni zastopniki vaeh industrijskih, trgovskih, obrtniških ln drugih korporacij in organizacij, tako iz Slovenije, kakor tudi iz Hrvatske n Srbije.
Imenom vodstva velikega sojma jo pozdravil ministra dr. Spaha predsednik sejma gospod Fran Bonač v v srbohrvatskom jeziku z govorom, iz katerega posnemamo te-le odstavke
V imenu predsedstva glavnega odigra Ljubljanskega velikega sejma, mi je čast, najprisrčneje pozdraviti Vas v pomembnem trenotku, ko ot-varjamo prvi veliki sejem v naši državi.
Ljubljanski veliki sejmi naj omogočajo na najboljši in najhitrejši, najpri-kladnejši in najpraktičnejši način stike gospodarskih krogov cele državo. Ni pa nobenega dvoma, da se bo z srospodarskimi stiki pospeši] in okrepil stik in zveza med vsem deli države sploh. S tem pa Ljubljanski veliki sejem v najizdatnejši meri pripomore k utrditvi našega narodnega in državne-nega ujedinjenja.
G. predsednik je nato pozdravil navzoča ministra dr. Kukovea in Spa-h* hi pokrajinskega namostnika g. Ivana Hribarja, potem pa predlagal, da se odpošlje pozdravna brzojavka kralju Aleksandru.
Nato jj g. minister trgovine in industrije, dr. Mehmed Spaho, živahno pozdravljen, otvoril sejem z govorom, v katerem je povdarjal med drugim:
'Vrlo sam zahvalan gospodi prirc-ojjvacuna, što su mi namijenili časnu radaču, da otvorim prvi veliki sajam u našoj slobodnoj i ujedinjenoj državi. K ekonomskom životu svih naprednih naroda igraju ovakov^ eajmovi kojima je zaduča, da trgovački i po-trošački svijet upoznaju sa proizvodi-ma bilo cjelokupne privrede, bilo po-jedinih njezinib grana, vrlo važnu ulogu. Oni su v prošlosti doprinjnli mnogo razvoju svetskog trgovinskog saobračaja, pa su mnogi gradovi zbog svojih velikih sajmova stekli svjotski glas.
. današnji veliki sajam imade još i taj veliki zadatak, da se mi me-tljusobno na ekonomskom polju bolje upoznamo. Malo je žalosna, ali jza sve to istlnita činjenica, da se na svim poljima, pa i na ekonomskom slabo poznajemo. Ovaj veliki sajam prvi ove vrste u našoj državi — daje nam preglednu sliku proizvoda jednog ekonomski najnaprednejših krajeva naše države i daje prilike privrednicima iz drugih kraieva, da ovdje vide mnoge naše domače proizvode, koje su dosele u ino6transtvu kupovali.
Mnoga privredne grane izložene su tojetljivoj stranoj konkurenciji i zbog nedovoljne carinske zaštite, pa se kobile posljedice ovog nedostatka u da-našnjoj svjetskoj ekonomskoj krizi počinju i kod nas pokazivati. Obustava rada u mnogim tvornicama i s time u ^zi socijalna nevolja neupeslenog 'adništva i kod nas su na dnevnom r«du. Naša je dužnost, da sve ove zapreke u našem trgovinskom prometu sto brfe uklanjamo i, da na taj način '»stojimo kod nas ublažiti težke so-cijalne posljedice opšte ekonomske krize.
Ovim velikim zadacima imade fla posluJSi 1 ovaj veliki sajam. Zahvalju-juči priredjivacima na velikom trudu i želeči što vedu opču korist, ja Vam jospodo več unaprijed čestitam na polud-jnim uspjehom i proglašujom «Pr-v"i veliki sajam u Ljubljani otvore-nim*.
3ovor g. ministra dr. Spaha Je bil ponovno pozdravljen z živahnim odobravanjem Za ministrom dr. Spahom je govoril minister sociinlne politike
Kukovec, kl je povdarjal mod drugim:
za delavstvo vršim prijetno dolžnost oceniti po zaslugi delež našega delavstva na vsem tem, kar bomo tu > idoli, če bo sodba o izložbi ugodna, tedaj to v prvi vrsti tudi zmagoslavje naSe-
fa divnega delavstva, s katerim se lah-:o ponašamo pred celim svetom. (Živahno odobravanje) Za naše mojstre in podjetnike uspeh izložbe pomeni sijajno spričevalo, da so s svoje strani storili, kar so mogli, da delavstvo vzdržijo pri dobri volji, da so tudi v razburkani polpretekli dpbi i njimi složno sodelovali v produktivnem leta industrije in obrti. (Živo pritrjevanje)
Zakonodajna sknpščina je s svojimi socijalnimi odredbami ustave predpisala najmodernejše zakonodajatvo za varstvo našega delavstva in meni je izrečena naloga to zakonodajstvo nc le pripraviti, ampak tudi oživiti. K temu namenu nas spodbuja tudi sad pridnosti našega delavstva, ki nam jra kaže ljubljanska izložba. Nadejam se, da je Ljubljana stopila v najresnejše tekmovanje za gospodarski napredek v državi in da tudi sosedom podaja dokaz, da podjetnost naših podjetnikov in mojstrov in pridnost našega delavstva odpira našemu narodu tudi pot v širni svet. Mislim, da se po pravici zahvaljujem prirediteljem Ljubljanske izložbe, ker so našemu narodu p>
gostanja, veličine in notranja konsolidacije. Nadejam se, da bode izložba dvignila v narodu samem zaupanje v lastno moč, kar smatram za najresnej-ši uspeh iste.
Po sporazumu v temeljnih pogojih glede političnega obstanka naše države in našega naroda, pristopajmo k reševanju gospodarskih ln družabnih vprašanj. Ljubljanska izložba bodi izhodišče, zvezda vodnica!
Godba, v lepem za njo prirojenem paviljonu je zaigrala državno himno, novi lepi zvonovi so se oglasili v mogočnih, ubranih akordih in nad sejmiščem sta brnela dva bela, veličastna aeroplana. V občem svečanem in radostnem razpoloženju je začel sejooa poslovati.
Oba gg. ministra in g. pokrajinski namestnik so si začeli ogledovati s svojim spremstvom in drugimi k otvoritvi povabljenimi gosti oddelek za oddelkom. Neumorno 60 jih vodili sejtu-ski funkcijonarji, razkazovali, predstavljali in pojasnjevali. Nad dve uri je trajal obhod. Vsak izložnik je imel priliko, da je ministrom na kratko naslikal svoje podjetje. Pokrovitelj razstave. minister dr. Spaho se je zanimal za vse razstavljene predmete in se je pustil natančno informirati o naših podjetjih.
Ves dan je bil na sejniske blagajne velik naval ln poset prvega sejmske-ga dne gre v tisoče. Aranžerjem je ta res krasni uspeh najlepše plačilo za
i
Tiskarska in sorodna pod*1 ,lelk® t°vs™ ^ pi»rniadi
- --	r t potrebščin Ludvik šef iz Maribora. N*
jetja
dalje bo zastopana Zvezna tiskarna in knjigarna in zalogu šolskih knjig in učil, ki razstavijo svoje predmete.
Na ljubljanskem sojmu bodo nase tis-karne, Utografifini zavodi in knjigoveznice Številno in dobro zastopane. Častno bo zastopana Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani, ki razstavi razne tiskn-vine in knjigovezniska dela. Tiskarna je zelo moderno urejena, razpolaga s modernimi stroji iu izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela točno in poceni. Moderno urejena je tudi njena knjigoveznica, ki izdeluje vse vezave v elegantni obliki in
do nizkih cenah.	v l. ~
T.. „ „ „ I ____.1. . . • . _	Kranju na Gorenjskem, kjer se je ornan:
Jugoslovanska tiskarnam-	„	V(„,„J, „ ITm ;
Pnškarna v Kranju
Reg. zadruga z o. t.
Po izpraznitvi Koroške ie bila prisil je' na tudi cvetoča puSkarsku industrija v Borovljah izseliti se iz dotedanjega, bivališča. Svojo novo zavetišče je našla r
stavi tiskovine, knjige, ilustraoije hi kil
šojo.
Tiskarna in litografičui zavod, knjigoveznica in založništvo Ivan BI a s n i k v Ljubljani razstavi tiskovine, slike, llto-grafije, plakate, etikete, knjige in trgovske računske knjige.
Tvrdka Cemažar in drug bo razstavila Iitografične izdelke, etiket«, lepake, embalaže.
Deželna zadruga knjigovezov razstavi knjigo vezne in različne ps-pime izdelke, okvirje in podobe.
Na sejmu bo sodelovala tudi tiskarna «Sava> iz Kranja, ki razstavi svoje iz-
sirala v začetku letošnjega leta v obliki zadruge z o. z. Tovarniško podjetje je opremljeno v popolnem obsegu za izdelovanje vsakovrstnih lovskih pušk in razpolaga z najmodernejšimi stroji na električni pogon. Popravila se izvršujejo stro-kovnjaško ter se računajo po zamudi či-sa najnižje.
Ljubljanskega sejma se udeleži pul-kar-na s svojimi prvovrstnimi izdelki pušk raznih sistemov, municije, revolverjev, pištol in raznih lovskih potrebščin. Priporočamo jo kot prvovrstno tvornico te stroke v Jugoslaviji vsem cenjenim interesentom.
Madžarska
kazali pot«, po kateri pridemo do bla-1 njihov trud in njihovo požrtvovalnost.
Domače tvrdke na sejma
*Ko prihajamo k otvoritvi te jugoslovanske razstave naše male in velike obrtni niso nam pri srcu samo moj-_____
Sfrj ifl podjetniki, »Ja« kot miniaterl Strojne tovarno niso itedile s potreb
Strojne tovarne in livarne v Ljubljani
Začetek razvoja strojnih tovarn ln livarn leži pri onem pidj-ttju, ki je največ trpelo pod avstrijskim režimom in ki je bilo izključno v slovanskih rokah. Lastnik tega podjetja je starosta slovenske industrije g. Avgust Zabkar. Sklep, spremeniti tovarno Zabkar v večje podjetje, se je rodil v juliju leta 1918., torej Se pred avstrijskim polomom. Takrat se je že napravil tudi ves program za poznejšo nacionalizacijo nemških podjetij Toennies in Samassa. Ze takrat so si ustanovitelji strojnih tovarn in livarn in sicer gg. ravnatelj Avgust Praprotnik, dr. Ažman in inž. Bonoelj začrtali jasno pot nacionalizacije omenjenih podjetij in smer, v katero naj gre bodoča jugoslovanska industrija.
Po zlomu avstrijske monarhijo se je ta načrt v resnici točko za točko kakor predvideno izvrSil. Lastnika podjetij Toennies in Samassa sta videla, da so tla za nju deloma prevroča, deloma pa tehnična okostenelost njunih podjetij ne odgovarja težkim p.-oblemom, ki so nastali v strojni fabrikaciji. Tovarnarja Toonnies in Samassa sta prodala že v januarju leta 1919. svoji podjetji in ustanovila se je nova družba pod firmo »Strojne tovarne in livarne d. d. v Ljubljani* z delniško glavnico 6 milijon«.v kron, ki je bila poviSana leta 1920. na 10 milijonov in leta 1921. na 15 milijonov.
Pri angažiranju slovenskega kapitala so sodelovali različni naši znani industrijalci, med bankami pa v prvi vrsti Jadranska banka v Ljubljani.
Nova družba 'e prišla vsled spremenjenih razmer v zntetne težkoče v obratovanju, ki so se zdele nepremagljive. Prejšnja podjetja, četudi so bila že ugledne tovarne same ia sebi, so imele končno Ie obrtniški značaj. Gospodar je bil obenem šef knjigovodstva in šef delavnice. Njegova individualnost, je vplivala v polni meri na kakovost fabrikatov in na spretnost izvedbe kupčij, kar je vsekakor prednost takih malih podjetij. Pomen strojnih tovarn in livarn pa leži v tem, da so postale veliko industrijsko podjet-e. Ce so torej odpadle prednosti obrtniškega podjetja, jih je bilo treba nadomestiti z drugimi prednostmi, ki se zrcalijo v centralizaciji in uvedbi moderne industrijske organizacijo. To je bilo že v predvojnem času težko delo. 2e takrat se je rabilo za tak razvoj nekaj let in ta razvoj je moralo sedaj podjetje Strojnih tovarn in livarn preživeti v najkri-tlčnejši dobi, ko je glede surovin živelo iz roke v usta, ko so vsa transportna sredstva odpovedala in ko je delavstvo zahtevalo vsled rastoče draginje vsak mesec višje mezde. Skozi to trnjevo pot si je mlado podjetje z veliko energijo priborilo današnjo solidno podlago in razvoj do ideala industrijskega podjetja je do današnjega dne že tako daleč uspel, da ga ni mogoče več zadrževati.
V teku tega kratkega časa so se že podjetju stabilizirale nekatere popolnoma strogo definirano fabrikacije na ta način, da so se Strojno tovarne zavzele v prvi vrsti za one izdelke prejšnjih tovarn, za katere je obstojata najboljša podlaga. Strojne tovarne in livame obstoje sedaj iz štirih obratov; izdelujejo se v enem transinislje, v drugem turbine in stroji za obdelovanje lesa, v tretjem armature in sesaljke. v četrtem veliki cerkveni zvonovi,
nimi investicijami Ne le da so skrbele za modernizacijo starih tovarn, ta zboljša nje sanitarnih razmer, za postavitev najnovejših modemih fabrikacijskih priprav in strojev, ampak so 6krbele v izdatni meri tndi za zidavo uradniških stanovanj in imajo za prihodnje leto v programu stavbo cele delavske kolonije. Razen tega
nespravliivost60	desetletjih močno o=u
Izmed nezadovoljnih narodov srednje Evrope so nedvomno Madžari najcezado-
voljnejši v narodnem oziru. In izmed onih, ki so bili premagani v veliki vojni In so se morali vsled izgubljene vojne igre odreči svoji predvojni gospodujoči poziciji, go Madžari oni, ki so se še najmanj vživeli v novi položaj in se sprijaznili z njim. Madžari kažejo v vsem svojem dejanju in nihanju najtrdovTatne.jSo namero, delati z vsemi silami na to, da se obnovi staro posestno stanje predvojne Madžarske. Tako predstavlja danes ta država prav gotovo najbolj zagrizeno gnezdo reakcijonarne, revanžne politike.
Da Je temu tako, ni čudno. Po eni stre/-
pa se zida ra.no sedaj popolnoma nova	ni ni bil zlepa kak evropski narod tako
železolivarna, ki je opremljena z vsemi	domišljav, tako nadut ko madžarski, kl
najmodernejšimi popravami, potrebnimi	je cenil sebe nenormalno visoko. Ne le
za tako delavnico.	duševno, tudi matorijclno; vsem nam je
V podjetju je zaposlenih sedaj okoli	v spominu, kako je grof Tisza v Sa-
rajevu takrat, ko je že ves interni in eks-terni svet točno videl pred seboj vojni neuspeh centralnih držav, je vedno s pestjo pretil jugoslovanskim politikom, ki niso kazali ponižnega rešpekta pred močjo Pešte. Dalje ne pozabimo, da so tu ostali na vladi takorekoč vsi politiki iz stare dobe. o katerih si ni mogoče misliti, da bi so mogli tako zlahka otresti Btarih predsodkov.
400 delavcev ta mladinskih pomočnikov ter okoli 70 mladih vajencev. Kar nas pri tem podjetju najbolj veseli, je dejstvo, da je to res edino podjetje železne industrije v Jugoslaviji, lu je popolnoma v jugoslovanskih rokah in ki Ima slovensko vodstvo. Želeli bi mu le, da bi bili njegovi proizvodi napram inozemstvu tako zaščiteni, da naročila ne bi odhajala preko meje. Nemška iu avstrijska industrija se nahajata, v veliko boljSem položaju, ker imata bolj izvežbano in izšolano delavstvo in ker so bili starejši delavci med vojno vsi oproščeni. Dalje jo tudi obrtno šolstvo na višji stopnji kakor pri nas.
Razen tega se nahajajo to tvornice v bližini virom koksa in surovega železa.
Nemška Avstrija je vrhu tega vsled svoje slabe valute zelo opasen konkurent. Cena avstrijskih fabrikatov se namreč ne dviga v obratnem razmerju s padcem valute, ker delavske mezdo ne dohajajo notranje kupovne moči avstrijske valute. Vsled navedenih dejstev nam v mnogih slučajih s temi firmami nI mogoče konkurirati. Carina, ki je določena za turbine, stroje T.a obdelovanje lesa, zvonove itd., ki prihajajo iz Nemške Avstrije, je praktično brezpomembna ali pa je sploh ni kakor n. pr. pri zvonovih. Zdi se nam, da se bo končno treba v carinski politiki odločiti ali naj se zasleduje energično in dosledno pntekcija in carinska zaSčita domače industrijo ali pa izključno le fiskalni interesi.
Na velikem sejmu so Strojne tovarne in livame zaseole velik del paviljona F ter tam postavile dve delavnici s stroji za obdelovanje lesa, ki se nahajajo vsi v obratu. Izven paviljonov je cela vrsta drugih strojev za les, razen tega vodne turbino itd., kar rse nudi izvanredno priliko seznaniti se z zanimivostmi in prednostmi sličnih strojev. V paviljonu samem vzbuja posebno pozornost kovinski oddelek s svojimi armaturami In s finim cerkvenim orodjem. Kot posebni objekt so postavljene prod paviljon F sesaljke in velik jamski ventilator, ki ga vsakdo začuden opazuje.
Največje občudovanje in atrakcijo na sojmu vzbujajo vsekakor krasni bronasti zvonovi, posebno veliki zvon, ki se odlikuje po izredno blagodonečem glasu. Na zvonovih smo v nače zadovoljstvo opazili, da je tvrdka opustila staro baročno arhitekturo, ki smo jo našli na zvonovih Samasse, ter okrasila svoje najnovejše izdelke z omamenti v narodnem slogu. Te omamente je Izdelal g. prof. Vumik. Zvonovi so že prodani v Cerknico. Na koncu bi izrazili željo, da naj naša duhovščina slednjič že enkrat neha zahtevati na zvonovih latinske napise, ki jih nihče med narodom nc razume.
Našim čitateljem smo s tem o priliki velikega sejma podali kratek pregled o i Prekmurje.
tem našem pivem narodnem strojnem j Severni del toga ozemlja je ravan, podjetju, k! lepo in iasno kaže, kako ; obširna ravnina, pripadajoča takoime-krepko je zasidrana šie industrija v tdo-1 novani mali ogrski nižini. V njo za-venski zemlji in kako uspešno je delo | padneni delu leži veliko jezero Neti-slovanskih rok.	derako. a yshodno od njega se raz-
prostira zelo obsežno močvirje, ki pa so ga v zadnjih desetletjih močno osušili. Zapadni in južni del jc gričevuut in hribovit; na vznožju hribovja ptoji v bližini Dunajskega Novega Mestn največje mesto Burgenlanda Šoprovj (Odenburg) s 35.000 prebivalci, ki bo nedvomno postalo glavno me.-to dežele.
Nemška zapadna Ogrska je poljedelska dežela; ponekod, predvsem na zapadnem obrežju Nežiderskega jezera, je zelo razvito vinogradništvo. Rud_ nima nikakih, tudi industrija se tu ri razvila.
Glede narodnosti jo dežela sicer po dveh tretjinah nemška, dočim se v preostali tretjini dele Madžari iu Hrvati. Madžari so s svojo sistematične raznarodujočo politiko znali tudi med Nemci pridobiti pristašev; tudi Nemci so se ilali madžarizirati. s čimer s» potrjuje ona izkušnja, da nemški n»< rod nikakor ni sam po s«bi narodnostno tako zelo odporen, marveč, da more raznarodovati druge le. ak« je politično vladajoč, kakor jo bil » Avstriji. Kjor pa stoji pod vlado drugega naroda, pa se da prav tako raznarodovati ko druga ljudstva. Tudi pojem »Herronvolk« jc tedaj tolafiv. nega pomena.
Hrvati so zastopani zelo številni v Burgenlandu. Vendar ne tvori jc
Naposled pa daje Madžarom pogum kompaktno naseljenega ozemlja, nam-presojanje sodobnega in bodočega poli- reč lo narodnostne otoko in to dosti tičnega položaja v njihovem sosedstvu i velike, med nemškim prebivalstvom. — —»—u—.	I Naselili eo se v turški dobi, ko so
večino hrvatskih zemelj zasedli Turki in so Hrvatje iu Srbi bežali z rodne zemlje: Habsburžani so jih naselili po zapadni Ogrski, ki je takrat kot ozek dolg pas predstavljala zadnji oetanek Ogrske, ki se jo še nahajala v rokah dunajske vlade. Danes bivajo Hrvatje v štirih večjih skupinah. Najv«čja je v zahodnem delu Železne župani je dve sta v šopronjski županiji. ena na jugu, druga na zahodu Nežidersketra jezera; četrta je raztrgana na severu Slošonja ob Litavi in Donavi. Skupno število Hrvatov v zapadni Ogrski je znašalo 1. 1910. po uradnem madžarskem štetju 54.291 duš.
To je torej tretja slovanska narodnost,, ki jo dobi republika Avstrija v svojo meje.
Madžari so postavljeni kakor klin med Bevome, vzhodne in južne Slovane; ločijo Čebo in Poljake ter Ruse od Jugoslova-nov ter Cehe od Rusov. Zato bo vsaka protislovanska politika s pridom računala nanje, kakor se je ta taktika tudi tako dobro obnesla v habsburški Avstriji.
Madžari, ki so si napravili s svojimi bogatimi grofi dobro reputacijo po zapadni Evropi, pa vživajo tudi sicer dober sloves na pr. v Franciji, Angliji in drugod. V neustaljenih razmerah srednje in vzhodne Evropo Jc pac za zapadne države ne malega pomena, da imajo zaslom-bo pri katerikoli postojanki na vzhodu, kar bi se dalo izrabiti politično, a fe bolj gospodarsko.
Agresivnost Madžarov nam sicer zaenkrat še ni prav nič nevarna, ker imamo v mali ententi absolutno siguren sklep zoper njo. Tudi sicer bi se ako bi imeli sami opraviti r, Madžarsko, z njeno silo popolnoma mirno lahko pomerili. Toda neugoden je položaj za nas za sluča j, I da imamo opraviti na kaki drugi strani.
V tem oziru ne bomo imoli še kmalu sigurnega položaja, kar našo akcijsko sposobnost zelo zmanjšuje. Zato moramo madžarskim zadevam posvečati šo posebno pazljivost.
Burgenland
Kljub vsemu ujiiranju bodo Madžari te dni vendarle zapustili ono ozemlje zapadne Ogrske, ki ga je antantna konferenca prisodila republiki Avstriji. Avstrijci bodo proj ali slej zasedli novo pridobljeno zemljo in jo pridružili kot samosvojo deželo »Burgenland« svoji zvezni fepublild.
Ime »Burgenland« je vzeto iz stare dobe, ko so se male upravne enote imenovale castra, Burgen, kakor se je en del Erdeljske imenoval septero castra, odtod nemško Siebenlilrgen. «X •U8&n)qn3qa!g oiffmstj pojpo Imjsho ske županijo (VVieselburg), iz večine šopronjske (Odenburg) in delov železne župani,jo (Vasvar-Eisenburg), kamor je preje pripadlo tudi severno
BLAGOR JIM, KI SO ROJENI NA MORJU.
Poleg otrok, ki so rojeni v nedeljo, vživajo posebno srečo otroci, rojeni na morju. To naziranje jc v Angliji tako razširjeno, da je vse polno žen, ki so v pričakovanju poroda pripravljajo na pomorsko vožnje. Seveda si morejo privoščiti tak luksus samo jako bogato ženske, kor je porod na parniku jako drag in jo treba imeti s seboj tudi služinčad. V najnovejšem času pa so si pričele dovoljevati ta «sport> celo siromašne ženske. Zanimiva jc v tem oziru statistika <Cunard-Linie~.. Leta. 1918. je bilo na pamiku, kl jc vozil iz Anglije v Ameriko, 08 porodov. 2o naslednje leto jo narastlo število na tot, lansko leto pa je bilo žo 276 porodov. Kapitani imajo v to svrho posebne knjige, v katere vpišejo vse novorojence in sicer za Angleže. Ko se pamik vrne v luko, se vsi porodni slučaji protokolirajo v Londonu. Kapitan izda prvi dokument o rojstvu. Obilo sreče!
PSI KOT KOPALIŠKI OOSTJE.
Avstrijsko kopališče Gastein slovi radi svojih zdravstvenih vrelcev. A sedaj je tamkaj tako drago, da jo posečajo samo tujci, ki Imajo s sabo dobro valuto. Vsekakor ni dneva brez tisoč avstrijskih kron. V kopališču je tudi blvSa Jena nekega znanega dunajskega tenorja. Najela je v hotelu več sob, za katere plača, dnevno 8.000 K. V et:i teh sob stanuje pet njenih psov, ki tO vitrabni odpočitka v fco-paliMu.
•"ranč Helleft
79
llagajna velikega vojvode
Roman.
■ Vidite, gospod proiesor, da sem mel prav! Vi morate zapustiti Mi-torko brez svoje sop... ne... sani!*
Mlada velika vojvodinja je zardc-a koi roža, vsi so to opazili, zato je ; :ilip hitro rekel:
«Vi preveč hitite, visočanstvo! Jaz e ne mislim zapustiti Minorke! Tu mam še jutri dovolj opravka!»
Veliki vojvoda se je zadovoljno za-inejal in namignil strežaju, da na->olni čaše, potem se je obmil k oficirjem in rekel:
<Gospodje, jaz ne znam vašega ezika, vi ne poznate mene. Toda nojo soprogo poznate dobro! Sli-iali ste tudi nocojšnje prigode. Mo-:u, ki sedi iu v vaši sredi, se mora-no zahvaliti vsi! Njegova zasluga e, da so sc vse stvari končale tako rečno kot so se končale! Jaz sem iriča, da je tako res. On je nama re-iil življenje — ue samo enkrat — .ečkrat! Prosim vas gospodje, da ivignete z menoj svoje čaše in za-dičete z menoj mojemu naineustraše-lejšemu prijatelju, ki sem ga kdaj mel: Zivio profesor Pelotard!»
Vsi so se odzvali z velikim nav-lušenjem vojvodovem pozivu, napi-ali so Filipu, šampanjec je tekel v ■»otokih in v pravem trenotku se je
Filip obranil, da ga niso dvignili nu ramena.
Čez pol ure sla se veliki vojvoda in vojvodinja Olga poslovila od vesele družbe, še enkrat sta stopila pred Filipa, veliki vojvoda ga je nekaj časa molče opazoval, nato je pa rekel:
«Vi sie vedeli, kdo sem, vedeli ste, kdo je velika kneginja, kdo je njen brat... tudi njemu ste rešili v Hamburgu življenje... Vi ste oni, ki ste držali v rokah niti naše usode... Recite mi samo nekaj, vi mož in upravitelj potov usode, ali mogoče tudi veste, kdo je ta, ki je vprizoril špekulacijo z minorčanskimi državnimi papirji. Ravnokar sem govoril s soprogo o ti zadevi!*
Gospod Filip Collin se je uljudno zasmejal in rekel prav zadovoljno:
«Toda, prosim vas visočanstvo, tudi to vam lahko povem: čujte: to sem bil jaz!»
Konec III. dela.
IV. DEL
O državi, vlasti in sijaja. | Prvo in zadnje poglavje, kjer gospod 1 Filip Collin zaptišča Minorko.
Bilo je komaj devet, ko se je zbu-, dii drugi dan gospo Collin v kajiti, ki jo takoj ni mogel identificirati, i Zunaj so doneli zamolkli streli, ki so ga gotovo prebudili, a obenem pojasnili kje se pravzaprav nahaja.
Na krovu ruske oklopnice «Car Aleksander* se je prebudil, na ladji,
[kjer je praznoval včeraj sijajno poroko, kjer je bil osebni gost ruskega velikega kneza Mihajla NikolajeviČa.
Zažvižgal si je zadovoljno pesem, skočil iz postelje, oblekel se z največjo naglico, niti pogledal ni svoje obleke, ki ni bila prav primerna za take svečanosti, toda kaj zato.
V par minutah ie bil Collin na krovu. Solnee je sijalo, vel je ugoden veter in lepo jutranje nebo se je mo-drilo v veličanstvenem oboku nad Minorko. Filip je imel jako čudne občutke, zdelo se mu je, da mu je padel dež v možgane — in to šampanjski dež, ali nekako slično hladilo.
Vesel in vedno dobro razpoložen mornariški častnik, kolega iz sinoč-nje krokarije, je stopil pred Collina, salutiral in rekel:
«K vam sem hotel, gospod profesor, njegovo visočanstvo, veliki knez bi rad popil v vaši družbi svoje obli-gatno jutranje pivo».
Filip sc je glasno zasmejal, ni se mogel premagovati, spomnil se je one čaše piva v mali gostilni v Hamburgu. Torej svojih starih in dobrih navad veliki knez ni spremenil. Spomnil se je resnih in treznih švedskih pomorščakov in pomislil, da bi dobri knez ne spadal v njih družbo.
Našel je velikega kneza pri jutranjem pivu in to na mestu, ki po vojaških pravilih prav nič ne odgovarja takim namenom, namreč gori na poveljniškem mostu. Veliki knez je sprejel Filipa z zadovoljnim nasmehom
in pokazal z roico na razna ohladu-joča jedila in pijače, ki so bile razstavljene zapeljivo po mizi.
«Prokleto, hladno jutro!« je rekel. «Žejen, grozovito sem žejen, kako ste spali? Poslužite se dragi gospod?«
«Hva!a!» je rekel Filip in se naklonil. A, to so imenitne stvari! Kakor nalašč za moje današnje notranje občutke! In kaviar... kolosa!no!»
«Da, kaviar, in stavim svojo glavo, da je najboljši, ki ste ga kedaj jedli, ako tudi ne poznate samodržca vseh Rusov, ako tudi njemu niste redili tako mimogrede življenja.*
«Te časti še nisem imel!» je odgovoril Filip. Toda, sedaj, ko poznam njegov kaviar, se bom trudil, da pridem tudi do take priložnosti.
«To je pa njegova vodka*, je rekel veliki knez. «poskusite, ako vam ugaja*.
Filip ni odgovoril ničesar na to vprašanje, pač pa je pobožno zaprl oči, a usta odprl ter potočil skozi grlo počasi in z užitkom carsko vodko. Nepotrebna so bila kneževa pojasnila,. da kaj enakega še ni pil, po bržkone tudi ne bo. Na to je izvrnil kozarec piva, popil še cašico vodke in zaužil z veliko slastjo tri kruhe, namazane s kaviarotn, kar je velikemu knezu jako ugajalo.
Potem se je udobno namestil na stolu, oddahnil se je m si prižgal cigareto.
Veliki knez se je spomnil neCesai in rekel:
«Da, da, iz novodošle ladje so s signali spraševali za vas!»
<'Za mene? Iz novodošle ladje?).
•• Da, tako pred eno uro je prišla v pristanišče neka angleška jahta «Th< Petrel», na krovu se vozi neki Jud, Poglejte tam v pristanišču je!»
Filip je pogledal proti pristanišču, sedaj šele je videl, kako daleč lež «Car Aleksander* zunaj, zapazil j« belo jahto z angleško zastavo. Poten' je pa pogledal velikega kneza, kate-rega ni razumel.
«Jud?»
«Da, Isaacs, ali tako nekaico!»
«Isaacs?» Torej tudi Isaacs je tu! Kaj, vraga, ah roma ves svet na Mi. norko. Kaj vendar hoče?
«Prašal je, ako smo vas morda vi. deli! Bil je jako razburjen. Na vaš jahti so mislili, da so vas upornil ujeli in ubili. Prosil nas je pomoči da vas rešimo.
«Lahko si mislim, kako je mora! biti razburjen in preplašen kapitai Dupont* je rekel Filip. «Vsi potmi so tnu izginili iz krova!»
«Odgovoril sem, da ste na rnojeir krovu. Jud je prosil, da naj vas tako pošljemo na njegovo jahto. Reke1 sem. da morava poprej popiti pivo; dobil sem pa utis, da možakar Tli razumel mojega odgovora *
Filip se je zasmejal: je še kaj rekel?*
<l> • ■ Mliič.l
Gospodarska
naobraiba
K prvemu kongresu jug. trg. visokoiol-
cey dne 5., 6. in 7. septembra.)
Povojna doba prežela jo vse slojo člo-roške družbo s potrebo temeljite gospo-larske naobrazbo. Tega ne opažamo lo v iteraturi. časopisju, strokovnih listih in ovljah, ampak tudi vsakdanjo življenje lam kaže veliko zanimanje za vsa gospo-larska vprašanja. Vsakdo se čuti pokli-snega reScvnti gospodarske problemo. igromna množiua gospodarskih vprašanj, .i silijo s toliko vehemenco v ospredje, tas jc dovedla šiloma do tega, da jih mo-anio študirati, čo jih hočemo koristno cševati.
Gospodarski organizem je toliko ob-:utljiv, da ga vsako neredno ravnanje .pravi iz ravnotežja in v krizo, ki doBti-.rat vplivajo katastrofalno na vse bližje 'rgane iu neposredno na človeško druž- | /o.
Silo. moc, bogastvo naroda nc izvirajo t> iz njegovih naravnih zakladov, ampak t prvi vrsti iz smotrenega pridobivanja io ^rahljanja teh zakladov.
'.'opolnuma napačno jc toraj naziranjo »oih, ki mislijo, da obstoji bistvo gospo-iarstva v tem, da v najkrajšem času pri-duzijo ogromne vsoto donarja. Bistvo '.rgovskoga poslanstva, leži v Btremljonju, ipraviti narodno gospodarstvo v tako razno rje. da sta producent in konsumont za-lovoljna, da toraj drug drugega izpopolnjujeta v medsebojnih potrebah. Dejstvo, Ja ei oui, ki mahoma prislužijo veliko .■šote, v momentu, ko jim treba iste vpo-rabiti v svrho nadaljnega obratovanja, Mienkrat ne znajo pomagati in stoje pred irobleini. ki pomcuijo navadno zanje go-pu.iarsko stagnacijo, nas uveri, da so to '. parasiti na trgovskem organizmu in sc likakor ne morejo identificirati z realnim gospodarsko naobraženim trgovcem, ki >brnc pridobljeni kapital zopet v dobro rarodnfga gospodarstva.
Tekmovanje v gospodarsld izobrazbi izklučujc najnevarnejšo sovražniko dobrega gospodarjenja, to je protekcijo in ,'irokratizacijo. Prosto pot zmožnomu, de-■avnemu, samostojno mislečemu delavcu io geslo dobrih podjetij. Gospodarska aaobrazba pospešuje na ta način resnično :rgovino, izločuje različne rliletante, bo-Jisi v privatnem ali javnem podjetju.
Lo oni narodi morejo doseči blagostanje, ki z delom in podvzctnost.jo, prid-aostjo in varčevanjem, z lastnim gospodarstvom in spoznanjem tujega, s kratka s gospodarsko naobrazbo in kulturo pospešujejo svoj razvoj.
Vse današnjo življenje, ki stremi za resnico in realnostjo je v tesni zvezi s stremljenjem gospodarsko naobraženih. Gospodarsko naobražen in dalokoviden ilovok uravnava blagostanje posameznika in človeštva v izpopolnjujočem se na- j predku gospodarstva in kulture.
V tem leži oni veliki etični in kulturni cnomeDt, visoko naobraženega narodnega industrijca, trgovca in obrtnika.
Ljubljanski vzorčni semenj, ki bo nudil jugoslovanski javnosti kakor tudi ino-semcem priliko videti produkte našega ■motrenega gospodarstva, naj izdraml vse Dne, ki se še niso odločili prijeti za resen gospodarski študij.
Visoko Izobraženi industrijee, trgovec, obrtnik, dolavec v smotrenem, neutrud-'jivem, poštenem delu nam jc najboljši porok boljše bodočnosti!
Cand. com. A, Ogrin.
Anončnf zavod
Drago BeseSjak in drug
Sodna ulica št. 5.
VELETRGOVINA
GREGORC& VERLIČ
Brzojavi GRELIČ	LJUBLJANA Telefon intemb. it. 346
priporoča
špecerijsko, talonijalno blago in vsakovrstno žganje.
Konknrončno oenel	Zahtevajte oealke!	ToSna postretbal
Zastopana na ljubljanskim velesejmu paviljon B 97S
1NDUS D. D.
720
prej CARL POLLAK
1398 4-2
Sanska koza
mlekarlca, 1 /, lota stnra in letošnja rola-; ilica ste na prodaj skupno nli posebej. Uena bo doeoveru. *. Brovet, Trebnje.
«181 3—1
tovarna usnja in usnjatih izdelkov.
Kranj	Ljubljana	Vrhnika
Centralna pisarna: Ljubljana, Sv. Petra cesta 68. — Relefon št, 528.
I. Industrija usnja.
<5. VegciabilltO (čreslostrojeno usnje): 1. kravine rujavo, črne in chagrin ter za mehove in strehe; 2. kipsi; 3. teletine; 4. ovčine in kozine: a) raazane, rujave in črne, b) barvane za mobilije, tapeciranjc in konfekcijo; 5. Vachettes: a) za izdelavo dokoleoic, barvane ali naravne, b) za izdelavo nogometnih žog, c) za izdelavo razne usnjate konfckcije; 6. svinjine (specialiteta): a) za lino jahalno opremo, barvano ali naravno, b) za kovčke, c) za mobilije in galanterijsko konfekcijo (portemonnais, portetclles in knjigovefctvo); 7. podplati: a) trovloženi brastostrojeni podplati, b. Vache; 8. Crouponi: a) za izdelavo transinisijskih jermenov, b) hrastostrojeni.
B.	Cftrcm usnje: 1. Box-calf črno in barvano; 2. Cbevreaus; 3. Chevrettc; 4. Chrom usnje za izdelavo nogometnih žog; 5. Chrom u«nje za izdelavo jermen.
C.	Galun usnje za izdelovanje vezilnih in šivalnih jermenčkov.
C. lak usn;e: 1. box-ralt; 2. Chevreaus.
II. Industrija usnjatih izdelkov.
ffl. Sew6jšarski iztieSki: 1. čevlji za strapac; 2. čevlji za rudnike; 3. čevlji za šport in nogomet; 4. čevlji po vojaškem vzorcu; 5. sandale.
B.	Konteksta transmistlskih gonilnih jermenov: i. specialni stroj; 2. hrastov stroj; 3. chromostroj; 4. jermenci za šivanje in vezanje transinisijskih jermenov.
C.	Konfekcija za dokolenice igamaše), nogometne žoge, torbice, portefeulles itd. iz vegetabilnega chrom in lak nsnja, nahrbtniki, Športni pasovi itd., tržne torbico
R. MIKLAUC
Ljubljana, Pred Škofijo št. 3, Lingerjeva ulica
78i	priporoča	1399 5-3
sufcrceno, manuffakfurno m pleteno blago« Prodaja na deb@3o in na drobno< Ustanovljeno leta 18S9.
PISURNit
Ljubljana, Dalmatinova ulica 3/II.
Izvrševan e vseh vrst reklamacij. Revizija tovornih listov. Transportno posredovanje. I>sledovanje izgubljenega blaga. Dostava zanesljivih transportnih 722	spremljevalcev.	uoo 2-2
eč kolporteriev
upravništvo .Jutra", Sodna ul. 6
sprejme
Sprejmejo se:
I strugar za medenino
1432 3-1
(Messingdrticker). samostojen vesten delavec z zsnnljivo večlotno prakso in
5 dobro kvalificiranih ključavničarjev
/A orodje, posebno za Stan« in matice (Stanzen u. 8;bnitte). Plačilni pogoji po dogovor;
Kranjske tovarne železne, ključavničarske in kovinske robe ,.Titan" d. d
Izšla le
Svetovna voinsi
v pesmi in slikah, 1. in II. zvezek, mr Cena posameznemu zvezku 4 krone.
Dobiva se pri kolporterjih, v trafikah in v opravi „Domovine
Sodna nlica 0.
Slovenska
1418b 3-1
gradbena
družba
z o. z., LSubliana
Teiiništa pisarna v tovarni HepSIt.
Izvršuje:
vse vrste visokih in globokih stavb, betonske in železobetonske gradbe, vodne gradbe, električne centrale, izkoriščanje vodnih sil, moderne industrijske gradbe, mostne gradbe.
Kupujte nove knjige
!!
Tiskovne zadruge:
D. Fajgel, Tik za fronto. Zbirka črtic, ki popisujejo dogodke v Gotic; po izbruhu vojne med Italijo in Avstrijo 1015. Broš. 36 K, po po6ti
j 2-80 K ve«.
| A. Novaoan, Veleja. Drama, Bros. 28 K, rez. 36 K, po pošti K 2'— «č:
I Shakespeare - Zupančič, Maobeth. BroS, 32 K, vez. 40 K, po poŠti K 2 80 več.
! lika Wasclitetova, Pravljice. Z večbaruimi slikami. Vez. 40 K, Pc poŠti K 2 — več.
| Fr. Veher, Uvod v filozofijo. Pot« in cilji, 3. — 4. zvezek. Cena 72 K, po poŠti 3-40 K več,
i Knjige se naročajo pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ul<&
| Splačal
l I
Jplatana delniška glavnica
SLOVENSKA BANKA
!	LJubljana, Krekov trg it. 10, nasproti »Mestnega doma
f Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu.
1 I I I
Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. J

MiIsr itn. SI?. ČekevBl račio 1Z.2U.
«72 90
SOLSKI ZVEZKI
za ljudske in srednje šole,
na razpolago v vsaki množini.
Priznano najboljši lastni izdelki
iz belega, finega papirja in močnih ovitkov.
Učiteljska tiskarna, Ljubljana
Frančiškanska ulica 6. 137910-4 Najnižje cene! Zahtevajte cenik! Točna postrežba! Ljubljanski veliki semenj, paviljon Ešt.4.
Ure, zlatnino in srebrnimi
161 kupite najcejene pri tvTdki 62—61
Ivan Pabiž, Ljubljana, Stari trg 20.

Najstarejta slovenska
plesharsha in litrska delavnica SiS^SSA
■e priporoča. Izvršitev točna, cene imerne.
t sa—u
Svloarske ar«, slatnln* la srebrnlne
nudi strokovni urar F. Koroieo, Sv. Flo-rljana ulloa 31. Vaako popravilo se izvrši vestno t garancijo. Staro zlato in srebro se vzame v zameno.	827 68—BO
mTPTTt
Iz kavSuka < CIRIL SITAR
® Trgovci s klobuki io modistinje.
Ne pozabite si ogledati razstavnega prostora, paviljon £ št. 41 3
Franjo Gerar, tovarna slamnikov in klobukov I
Domžale (Stob) pri Ljubljani. io-s |
Tovarna J* 7 minut oddaljena od postaje Domžale.
1482
■
•■MaiimuiMnfflMiiuuiiamiiiiiBaimupiiiiiia*
LJUBLJANA
>tra c<

Velika iziti« a kov,dvokoiesin
šivalnih strojev pooenl. F. Batjel, Ljubljana, Start trg it. 28. Sprejme sc v poluo popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokoleaa, otroški vozički, Šivalni in razni stroji. Mehanična delav-11-8 ntoa, Karlovska oesta 4. 1112
Ivan Magdič!
krojač 1989 0-2 j
Ljubljana, EledaiiSisa ulica J.
Lepa vila'
v Mariboru
3 velikim vrtom blizu glavnega kolodvora
ie na prodai.
Naslov povž upravn. «Jutra». 1405 8—1
Tovarna
H
čBPljev

O. Bernatovič
Mestni tt>g 5—6
Največja izbera najnovejših, najfinejših in najcenejših
oblek za gospode, dame in otroke.
V zalogi tudi moški klobuki in kožnhovina.
Slovenija.
Zaloga, pisarna in prodaja na debelo in drobno v Ljubljani v lastni hiši, rta Bregu 20
Izdeluje vsakovrstne
FRAN RAVNIKAR
mestni tesarski mojster
Ljubljana, Linhartova ulica 25
Telefon 415
Poitno-Hkovil račun II.42B
Pozor peki! „Diamalt"-tvoroice H&user & Sobo tU a Bec-Sta Iau se dobiva zopet vi predvojni kakovosti pri glavnem zastop- j nlštvu za Jugoslavijo Edvarda Dažanoo v Zagrebu. — Skladiiio Strossmayer- i ova ulloa 10.
Obvestilo.
ObvoSčava cenj. odjemalce in p. n. občin etvo, da »prejemava nova ilela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Turlstovskl čevlji domačega Izdelka.	634 48
Ant. in Jož. Brajer-Kapele
Ljubljana, Turjaški trg (Breg) št. 1.
i B-F- 3ur4sBk
W\i oelaMec glasovirle?
3 v Ljubljani Woifova ulica 12.
Isvriuiem nglažOTania t«T popravila glasovirjov in taar-monliev sp.ci elno strokovno, točno in ceno. 436 62-42
za gospode, dame, deklice, dečke in otroke
iz boks-, ševro-, lak-usnja in drugega ma-
===== teriala. =====
Najboljša kvaliteta! — Najmodernejše oblike!
Konkurenčne cene!	tw» 8-9
prevzema po danih kakor lastnih načrtih 3?ra<ibo mostov, jezovi niS, vil tor razne gospodarske in industrijsko stavbe, stolpne strehe, kupole in rerkroua ostreSja, balkone, vrtno utice, verando ter razna druga vTtna arbitektonična dolu. — Stopnice, dekorativne etropovo tor dekorativne stenske opazo, vrata., okna itd.	796 10-6
Za razne obrtne tn Industrijske stavbe, druitvene ter razstavne dvorane za večje proste razpetlae od 12 do 50 metrov opozarjam zlasti po mojem sistema konstruirano mrežaste nostloe.
COSULICH-LINE
(prej Austro-Amerlkana) TRST- AMERIKA
prevaža potnike v New-York redno trikrat, v južuo Ameriko po enkrat mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov
Simon Kmete«, glavni zastopnik za Slovenijo v LlubliSnl, Kolodvorska ulica tt. 26.
Odplov brzoparnika »President Wilson» 18. septembra, poštnega paroikii » Argentina,« 3i. avgusta in poštnega parnika «Belvedero» 22. oktobra.
714 37
Dular S Fabioni
Zaloga: Skladišče Balkan, Ljubljana,
Klobahe ia slamnike
rseh vrst, od preprostih do najfinejših nudi ?edno v zalogi tovarna klobukov in slamnikov
Franc Cerar v S!obu
pošta in želez, postaja Domžale pri LJubljani.
V popravila prevzema tudi vsa tozadevna itola ter preoblikuje po najnovejši modi. V Ljubljani prevzoma vsa naročila in moderniziranje tvrilka Kovačevlo 1 Tršau v PreSernovl nilol št. &, kjer se sprejema 1021 v sredo ln v soboto. 52-12
S ing. Dukič in drug
I Ljubljana, Besljeva cesta 9. | so priporoča za vsa v to | stroko spadajoča dela.
t...
1WWI 2I.-1 £
•iBHaMMSBasffiBiismtBiBaHona
S
B
I
s sladkorjem
brez sladkorja " " 1116 13-8
nudi po najnižji dnevni coni in v vsaki množini
Delniška družba,Triglav'
tovarna brani! v Šmarct pri Kamnito.
Kupuje tndl tozadevne slrovlne.
Smerikansfeo strojno
Olje j
Olje, lahko, za vretena; olje za transmisije; olje, strojno za poljedelsko stroje; olje, strojno za težke stroje; olje za avtomobile, lahko; oljo „ „ , izredno težko; Olje za. cilindre;
olje proti prahn. 57 104—103 Glavna zaloga:
Metlic, Rakove I MU i iz.
prej A. Zanki «22 sinovi.
H
t«
|
B O
aean
Uvoz in prodaja razno vrstnega inozemskega; manufaktur* nega blaga.
Posebni oddelek za pletenine, trikotažo in perilo*
Kapital-, R 20,000.0001 SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA
INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO ESKOMPT- LJUBLJANA. ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 1 IZVRŠUJE VSE BANČNE TRANSAKCIJE NO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU "uu^iiini, ui.uliiuuhvjw»ii uuiw» o i. i -NAJKULANTNEJE
DENARNE VLOGE — NAKUP IN PRODAJA: EFEKTOV, DEVIZ, VALUT — ESKOMPT MENIC, TERJATEV, FAKTUR — AKREDITIVI ~ BORZA s«B 98
Ivan
umu n. m mestni tesarski mojster t.m». ii. m. LJubljana, Dunajska, cesta 46.
Viakovratna tntrika dela, kakor : modam* lessn* stavba, ostraija sa palačo, kiie, vil*, tavam«, oerkve iu avonlk«; stropi, rasna tla, stopalo*, lede-nlo*, paviljoni, verande, lesene ograj* Itd.
Qradba lesenih mostov, Jezov In mlinov. Parna žaga. laso 10-3 Tovarna furnirja.
Dr. AloJzii Vrtainik
naznanja, da Je o tvoril svojo odvetnilko pisarno v Liubliani, Beethovnova ulica itev. 10 (poleg Kraniske hranilnice).	1860 3-8

1895 6-6
Jamski paznik, samec ali oženjen;
viriavtelri nnlir samec, svoje stroke popolnoma /filial oikl pum , veš5f samostojen delavec.
Ponudbe naj ee pošljejo b izpropisl pričeval na upravništvo <Jutra» pod iilro ,,Premog;".
99
d. s o. z.
tovarna za stroje in aparate v Ptnjn (Slovenija)
dobavlja po najnižjih cenah posebno tudi brizgalke raznih sistemov proti peronosperl in za ožveplanje, nadomestne dele raznih strojev, zlasti takih sa čevljarsko Industrijo, vsakovrstne armatur* aa vodo, plin ln paro, vijak* sa kovino Itd.
Velesejem v Ljubljani paviljon F it. 131

Mehanična vrvarna, terilnica, predilnica Anion Šinkovec, Kranj-Grosuplje
Centrala: Grosuplje.	Telefon: Grosuplje 1.
razstavlja svoje izdelke na Ljubljanskem velikem semnju paviljon E St, 39, katerega obisk vljudno priporoiamo.	uao 10-2
HamaHHBBamHmmBiaHBaMBBHBi
Anončnl savod
Drago Beseljak in drug
Sodna ulloa št. 3.
TriaSki biževniki
is prave koprive in rasni biči vedno na 728	iatogi. 1393 6-3
OSVALD DOBEIC, veletrgovina, Ljubljana, Sv. Jakoba trg it. 9.
723
Cigaretni
pisemski U stekleni (glas)paplr, stročnio*, otročja sesalke, ilm-nat* ln uanjat* vezalke, glavnike, filatllo (krema) UčUo, mast ia usnje, pralno tn toaletno milo, fine sveč« ter rasno galanterijo nndi po najnižjih cenah veletrgovina
Osvald Dobeic,
Ljubljana, Sv. Jakoba trg e.
Krtače
sa oblek« In likanje, rlbarloe bres la a korenino, zobne, mozaike, konjske, omela, motvoz (ipaga), čevljarsko prejo priporoča 723	veletrgovina 1390 5 -8
Osvald Dobeic,
Ljubljana, Sv. Jakoba trg 0,
Nogavice
ženehe in moške, hoačhanec, sukanec, Joderc" itd.
je dobiti najceneje v veletrgovini
Osvald Dobeic, Dobrno, Stari trg 9.
Posebnosti domačega izdelka za ^ novorojence. Tetra-perilo. 88
C. J. HAMA
Mestni trg 8.
TeopHHua kaptoha)ke Jochii KpMnoTHh,
BHp-3,OM>Kajie, nourra Kpaj Jby6jbaHe
(nocpeflyjyha nncapHa y jby6jbahh, ta^eBHua 5 y 6/ih3hhu fl0^eH>CK0r KOJio/iBopa)
H3patjyje H3 KapToua h naniipa eBaKOBpeTHe paflH>e cbhx flHMeHanja h HaHHHa, Kao Ha npHMep: Ky rnje (uiKaTyji>e) H3 CMeijer KapTOHa (Braun-pappe) 3a 0Tnpeiwy po6e nouiroM (ca jipijeHHM okbhpom npoBHijeHe) y uiecT BejiHHHHa (TaKO, aa Mowe (5hth yjio>KeHa jejuia y npyry), KyTHjt «3 HCTe BpcTe KapTona 3a caciaBHTH y BHiue BeJiHHHHa (y t}>opMn Wellenpappe); KyT«je 3a najHO neuHBO, 3a MaKapoHe h flpyry TecieHHHy, sa cJiaflHy KaBy (unKopnjy), 3a canyH, 3a TyueTHO uprnuio (THHTy), sa napij)yMepHjy hta.; KyTHje 3a uieumpe, 3a Kouiyjbe, 3a OBpaTHHKe, 3a-necTHHae (MaHuieTe), 3a nocrojie Te 3a apyre TproBaiKe HaMemTaje « noTpetfe. TBopmia npHpeijyje oSpucane (cepBnjeie) H3 nannpa 3a pecTaj-pauHje, KaBaHe, X0Te;ie, rocTHOHe, npoaaje npeTHCHH nannp (Durchschlag. papier) aa nacahn CTpoj y TproBaiKOM h Kaime^apnjcKOM ^opMaTy; H3paljyje JKaKJbHie H3 naimpa sa iueiuHpe (Huts&cke), npHMa Hapyq6e 3a Hy>KHH (KJioaeTHH) nannp. riocpeayje Hapyy<5e 3a H3paa6y cbhx bpctii thckahhua, aa 6eny h CMe1jy JieneHKy (rceisse Holz- und Braunpappe) 33THM Ha cbc BpcTH nannpa, KyBepTa hta. H3pafjyje uiKOJiCKe Topfinue uiKOJicKe aanaHHtme h CBe npyre y KapTOHa>KHy CTpyKy cna«ajyhe paj-H>e. CBe y3 HajyMepeHHje ueHe npoTH OTBopeHOM Tpr0BaHK0M Kpe«HTy, 0flH0CH0 nJiafcaH>y panyHa h3koh nphmhtka rotobe napyq6e.
riojeAHHe KyTHje (uiKaTyjbe) H3 KapTOHa 3a OTnpeMy nouiTOM npo-«aje y Jby(5jtaHH TBp.iKa Emhji J3,o6pnh, ripeuiepHOBa y/inna 9, Kpaj rjiaBHe nouiTe. TBpjKa je cya6eH0 npoTOKOJmpaHa Te ce je npecejiH-ia H3 riyjie (Mcipa), raje ce je ycraHOBHJia roAHHe 1898. HacjioB 3a nHCMa y Jby6^aHn: riouiTHH npeTHHau 165.
Mm „Fuch" in JMenraiT
pnevmatiko Dunfopp - Reitholfer - Aquilla se kupi najceneje pri tvrdki
v;fj, IG9£. VOK, Ljubljana, Sosšna ulita St. 7.
Pozor, Bmerihanci-Primorci!
V večjem trgovskem središču so proda
gellha popolnoma nava trgovska hiša
radi preselitve, Hiša je kot nova prosta vseh omejitev etanovansko naredbe in davka. Ponudbe pod „Trgovska hlia" na Anončno družbo Aloma Comoany, z o. z., Ljubljana, Kongresni trg 3.	1304 6—6
Sklicujte se pri svojih
naročilih na oglase v »Jutru"!
MENJALNICA
SLOVENSKE ES&OMPTNE BANKE
v Ljubljani, nasproti glavnega kolodvora.
Kupuje in prodaja devize iu valute po najugodnejših dutivnih oenali. — Ima poseben borzni oddelek. — Fre-
Teiufon st. 3. vzoma vse^arne posle Telefon št. 3.
Ceivjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da, sem prevzel v zakup kavarno „Kasinskega društva" v Zvezdi. Kavarno bom najmoder-neje preuredil in opremil z vsem komfortom, da bo lahko uspešno tekmovala z velikomest-nimikavarnami. Otvorim jo, čim bodo končana obsežna restavracijska dela. Na razpolago bodo najraznovrstnejši domači in inozemski časopisi in revije. Skrbel bom za prvovrstne pijače in jedila ter za najtočnejšo in najboljšo postrežbo.
Za mnogobrojni obisk se cenjenemu občinstvu v naprej toplo priporočam.
V Ljubljani, dne 28. avgusta 1921.
Proda se hiša
z lepim vrtom in hlevom, pripravna ra obrt-niko, poleg okTajne ceste pri rudarski bolnišnici Loke 8tcv. 269. Stanovanje prazno 31. decembra 1921. Več se poiavd pri lastniku Ivanu Orešnlkn. zaloga pivo Union, TrbovlJ* 2.	1415 8-4
co
co
txS ■iž c<3
miiJjuaxiijixiJLmJXix^	riiiniiiiinijiirr
. . * ^ /~\i vr-fc. ivTaT¥¥T a vrv « »—< ^
JOS. RAVNIKAR
LJUBLJANA
1318 26-5
zaloga manufakture na debelo,
■H-r-mHrt Trimo rrnxixxTXTi x ixrrrpi
so.
66JE^NENA 308
gonilna, usnjata, prvovrstna Knocbova t dimenzijah (Širinah) od 80 do 250 mm prodaja
po ceni, takoj s skladišča: Glavno sastopstvo za Jugoslavijo: Frkovl61 drug, Zagreli. MtsMtka E. Telefon 4-45. Ljubljana, Stritarjeva ulica 7, telefon 422.
I Charles Princ I
Š	Manufaktura.
I
1347 fl-9 Vr
Zaloga s Turjaški trg št. 1.
Telefon it. S72.
I SIVO
1305 10-6
in
•F	Teieron st. »72.
§ Tvrdka zastopana v paviljonu H št. 267 $ na Ljubljanskem velesejmu.	Jk
tapetniška delavnica« obleke
Spalne ln Jedilne sobe, pluarnlSke oprave, fotele, klubove garniture
ter kuhinjsko oprave po nizki ceni
Brato Sener, Ljubljana, Holizej,
Gosposvetsfto cesta št. 13.
& *
moške, fantovske in deške, mikado, raglane, površnike, kožnhe, jahalne hlače. Speolalltete v otroiklh oblekah (kostumih) in drugo konfekcijo od najpriprostejšega do najfinejšega kroja v najboljši izdelavi
<er razno sukno, hlačevino in podloge
uab&vito najceneje edino le pri
Iv. Jan in sin
Ounaiska c. 15., &iubl|ana.
Šivalni stroji
Izborna konstrukcija in elegantna izvršitev iz tovarne v Lincu. Ustanovljena leta 1867.
Vezeaje poučuje brezplačno, Pisalni stroji „Adler"< Ceniki zastonj in franko.
Kolesa iz prvih tovarn:
Diirkopp, Styria, WaflEenrad.
ZaŽasno znižano cene. 12—1J
konfekcijski industriji
Udeleženec	Telefon št. 313 FB.ANDE 1394 10-S
Ljubljanskega vzorčnega velesejma Fran Derenda Paviljon E, oddelek št. 52. Ljubljana, Emonska cesta B,
Fran Krapeš, kavarnar
tt je najboljši in najbolj informiran slovenski dnevnik!
1362 2
motorji
KOLESA
vsi deli in oprema en dčtail
LJUBLJANA, f Gojpoivetjka «. 14.
Semeni s Paviiion H št. 250*
en gros
J. GORIC
___	w a ^ ^ m	m«	1	4 J	vj	y
Ant. Krisper, Ljubljana, Mestni trg št 26
Proizvaja in razpošilja na debelo: razne vrste čevljev za otroke, dekleta, mladeniče, ženske, moške, preproste in fine kakovosti; za delavce so posebno močno izdelani. Solne po ceni bt>ez konkurence. =====
*
i i i
Oddelek za galanterijsko robo na debelo: pletene čipke, sukno, vezivo, razne čevljarske potrebščine, obedno pripravo, šolske potrebščine, krtače itd. itd. »■	= Izvoz zobotrebcev.	...... =
n
M I 8?