L. troha x.?.44
122 SBATOM ST.,
Tonom, ont.
EDINOST
206 Adelaide St. W. Toronto, Ont.
Kntered as second class matter at the Post Office Dept. Ottawa.
Boj proti fašizma; je boj vsakega poštenega rodoljuba; vsakega delavca in delavke — pač vsakega brez izjeme na politično, narodno ali pa versko pripadnost!
CENA NAROČNINI:
Za Kanado in USA.
Za eno leto.......................... $3.00
Za pol leta..............................1.75
NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV
Vol. 2. No. 54.
Priče 5c.
TORONTO, ONTARIO FRIDAY, MARCH, 31 1944
Priče 5 c.
Let. 2. štev. 54
OSVOBODILNA VOJSKA ZAVZELA OTOK HVAR
Nad 500 vojakov in častnikov pobito pri Ljubljani in večje število vjetih. Odločne borbe na drugih krajih v Jugoslaviji.
Moskva — časopisna agencija Vse-slovanskega odbora, pošilja članek od znanega dopisnika Semeon Belin-kov-a pod naslovom: "Pregled vojne aktivnosti v Jugoslaviji."
članek na obširen način podaja slikoviti pregled vojne aktivnosti zadnja dve meseca v Jugoslaviji, pod vodstvom neustrašenega vodje in maršala Tita. Semeon Belinkov pravi:
"Dv,a meseca je od tega kar je poražena nemška zimska ofenziva v Jugoslaviji. Situacija na bojni črti se je medtem radikalno izpreme-nila ne samo radi poraza nacističnih številno in bolj oboroženih sil, ampak tudi vsled tega, da je vojna in-cijativa v rokah Maršala Tita.
V Sloveniji naprimer so bile v teku vroče bitke, kjer so slovenski partizanski oddelki izvojevali uspešne o-fenzavne operacije na nekoliko krajih. Prav posebno se je vodila odločna bitka pri Ljubljani in v kateri je sovražnik izgubil nad 500 mrtvih vojakov in častnikov, večje število je pa zajetih. Poleg tega vničeno je več tankov, oklopnih avtomobilov in pa tovorni vlak naložen z municijo in orožjem.
Na železniški progi Ljub-ljana-Kočevje, partizanski oddelki so pobili 200 sovraf-ffvobodilni vojski v Jugosla-nih vojakov ter vničili en viji.
TISOČI NAŠIH REŠENGEV V SEVERNI AFRIKI
tank dva tona teže. Zaeno so pobili večjo nacistično kolono ob reki Savi, nad 500 vojakov in častnikov.
Najnovejši poskus nazifa-šistov je bil prodreti v Bosni preko rudarskega področja Lubije, na osvobojeni teritorij Jugoslavije. V sedem dnevni borbi sovražnik je izgubil nad 600 vojakov in častnikov in veliko število ranjenih. Tudi na drugih krajih v Jugoslaviji, namreč Črnigori, Srbiji, Dalmaciji itd., je zadela sovražne sile enaka usoda. Kljub svoji premoči v moštvu in tudi o-rožju, sovražnik ni uspel niti v enem svojem načrtu v zadnjih dveh mesecih.
Najnovejše vesti sicer trdijo, da je Narodna Osvobodilna Vojska odstopila iz otoka, Rab, kakih 30 milj od Reke, dočim pa je okupirala otok Hvar.
Pri okupiranju otoka Hvar, so podpirali oddelke Narodne Osvobodilne Vojske, zavezniški letalci iz Italije. Poleg tega nadaljne vesti trdijo, Narodna Osvob. vojska je podvzela večje vojne aktivnosti ob madžarski in ru-munski meji, kjer sodelujo v Jugoslaviji organizirani batalijoni Madžarjev in Če-hoslovakov. Slednjim se pri-družujo njihni patrioti z vsakim dnevom, kakor tudi bolgarski patrioti Narodni O-
POTREBNA JIM JE NUJNA POMOČ POSEBNO OBLEKA
London — Iz zanesljivih virov je naznanjeno, da je pod zastavom Narodne Osvobodilne vojske pred nedavnim prispelo v Egipt, 12.600 oseb iz Jugoslavije. Nameščeni so na 100 četvornih milj ozemlja. Ob prihodu v novo taborišče klicali so: "Dol s fašizmom"! "Dol z Hitlerjem"! "Naj živi Narodna Osvobodilna armada in njen voditelj, maršal Tito"!
Prispeli so iz raznih krajev^ Jugoslavije, ne kakor slučajni izgnanci, marveč kot del načrta evakuacije ljudstva organiziranega po maršalu Titu in njegovim vrhovnim štabom v sporazumu s zavezniškimi vojnimi oblastmi, da se na ta način omogoči Narodni Osvobodilni armadi neovirano nadaljevanje vojne akcije proti okupatorjev in njihovih privržencev.
Med temi rešenci so moški (starci) žene, mladina in deca, katerih starši so padli bodisi v borbi ali pa ostali v nadaljevanju borbe, zatem ranjenci moški in ženske. Med večjim številom deklet se nahaja znana Britancim an Amerikancem, Ana! Ona je pobila 110 nacističnih vojakov in je zapustila bojno črto edino potem, ko je bila ranjena. Zatem je dekle, dijakinja filozofije na Bel-gradskem vseučilišču, stara 21 let. Ona je prebila deset mesecev brez prestanka v prvih bojnih pozicijah. Toda po poklicu med; rešenci so pač razni sloji kot naprimer: učitelji, profesori, bančni uradniki, inžinerji, arhitekti, bivši častniki, delavci, kmeti i td.
Rešeni so kakor je omenjeno po načrtu in brez kakih obligacij s ozirom na njihovo svobodno kretanje. Vzlic temu opaziti je lep red in tudi lepo vedenje moških in ženskih. Z ponosom poudarjajo zaupanje Narodni Osvobodilni armadi in narodni vladi v Jugoslaviji, dokler jim ni želja, da jih
kdo poseti od skupin ubežne vlade v Kairu. Nadzorstvo taborišča je vezano s tesnim sporazumom zavezniške oblasti na zunaj in znotraj pa po načelih partizanskega pokreta v Jugoslaviji. Medsebojno spoštovanje, red in dobro vedenje. Dokler človek opazuje starejše ljudi, žene in mladino, je pa nekam do neizrecivega sočutja pretresen ko vidi otročičke skoraj napol nage ki veselo skačejo v taborišču. Tudi starejši niso bog ve kako oblečeni, toda zaenkrat bi bilo za prenašati dokler ne pride pomoč. Dočim pa otročičke je kar nekam težko gledati s ozirom na stanje iz katerega so ti malčki rešeni. In če bi ne bila druga nujnost za pomoč, človeška sočutnost veleva zdravemu umu, da je potrebno tu priskočiti v pomoč čim prej.
Medtem značilno je to, da se ti rešenci bavijo s raznim delom in poukom. Vsak dan se vrši šola, ali predavanje, vojaške vežbe in športne vaje. ženske se tudi pridno uče kuhanja po predpisih angleškega običaja in skupno prepevajo razne narodne pesmi. Najraje seveda partizanske pesmi! Če kdo koli naredi kako uslugo, navadno odkloni denarno plačo. Pravijo pa, da če je mogoče da se mesto denarne plače, jim da obleka, ki so jo potrebni.
Pri sporazumu jezika jim pomaga neki Kanadčan, ki govori več jezikov in pa angleški igralec major, J. B. Edvardes, ki je poročen z ruskim dekletom z katerim se je srečal 1942 leta v Ge-orgiji. Star je 26 let in je glavni ravnatelj v taborišču.
Vzlic temu da so rešenci raznih poklicev in slojev ter po političnem in verskem prepričanju, vsi oni čislajo spoštljivo petokrakno zvez^ do, kot simbol narodne enotnosti Jugoslavije!
Pregled bojevitih črt proti fašizmu
Sovjetske čete zavzele Črnovice in prispele do važnega prelaza v Karpatih, Tatar. Prekoračile reko Prut in ogrožajo izhod nacističnim silam pri Odesi s zavzetjem Jasy v Moldaviji.
Moskva, 30 marca. —
Sovjetske čete pod poveljstvom maršala Zhukov, so zavzele glavno mesto sovjetske republike Bukovine, čer-novice, najvažnejše komunikacijsko središče zapadno in južno reke Prut. Prvi oddelki prve Ukrajinske armade so prišli do važnega prelaza v Karpatih, "Tartar" in so 30 milj od madžarske meje, se glasi poročilo iz glavnega stana Rdeče Armade.
Na južni bojni črti oddelki pod poveljstvom maršala Konev, prodirajo proti Odesi poslednji bazi ob obrežju Črnega morja, kjer se računa nacistične sile okrog 100 tisoč in katerim preti past za izhod po zavzetju pristanišča Nikolajev in pa Jasy, važnega železniškega spoja in menda poslednji v sovjetski Moldaviji.
V teku zadnjih tednov sovjetske čete prve, druge in tretje armade, so napredovale v treh smeri bojne črte z tako bliskovito naglico, da so zasačile nacistične sile ob reki Dneister in Prut v paniki, zapuščajoč za seboj ogromno količino vojne opreme in tudi na tisoče pobitih vojakov in častnikov. Posamezni oddelki so napredovali skoraj eno miljo na uro. Ko so prispeli na točko odkjer so nacistične sile izvršile zločinski napad na Sovjetsko Unijo, Mršal Stalin je v svoji poslanici čestital poveljnikom in četam z
Odlikovanje vojakov in časnikov
Ottava — Glavni stan za narodno obrambo v Ottavvi je naznanil med drugimi poročilo o progresu vojnih operacij v Italiji, tudi večje število odlikovanih vojakov in častnikov naše armade.
Med temi je omenjeno ime vojaka Albert Street, Toronto, ki je rešil živlenje Poročniku generalu G. D. Simmons-u, mlademu vojaškemu poveljniku naših oddelkov v Italiji.
Albert Street je rešil njegovo življenje s tem, da je zadel nemškega ostrostrelca predno je ta utegnil ustreliti generala, ko je slednji bil na pozivedovalni patroli nekje v Italiji.
Število odlikovanih in pro-moviranih vojakov in častnikov za izredne zasluge v se-dajnih vojnih operacijah v Italiji, znaša 54. Nekateri od teh so v vjetništvo v Nemčiji in Japonski.
Zakon za brezplačno zdravljenje
Regina — Saskatchevvan je končno provincija, ki je rešila vprašanje zdravljenja proti raku in tuberkolozi. Prihodnji pondeljek bo najbrž vzakonjen v tej provin-ciji zakon, ki določa, da so državljani stanujoči v pro-vinciji ne manj od šest mesecev, upravičeni na brezplačno zdravljenje zoper raka in tuberkoloze. Provincionalna blagajna bo trpela stroške za bolnike, je naznanil Dr. J. M. Uhrich, večletni ravnatelj zdravniškega zavoda V Saskatchevvanu.
Lansko leto je bila sprejeta enaka zakonodaja v pro-vinciji Alberta, kateri pa kakor razvidno sledi druga v deželi Saskatchevvan.
Dr. Uhrich je med drugim podal neverjetno visok odstotek v provinciji razširje-
tem, da so v Moskvi izstreljene 24-kratne salve iz 324 topov.
Bliskoviti napredek Rdeče Armade in prekoračitev treh rek v dobi komaj dveh mesecev, je zvrnilo pozornost in posebno občudovanje v zunajnem svetu. Dnevno časopisje prinaša dan za dnevom naslovne strani o tem napredku in napoveduje, da so sovjetske čete že na važni točki, ki odpira pot na Balkan. Tudi iz nacističnih virov vesti potrjujo zdaj neverjetnost o takem napredovanju in na kateri način je vodstvo Rdeče Armade rešilo vprašanje komunikacij ! če pa tesno zasledujemo ogromno količino vojne opreme ki jo zapuščajo nemški Fritci, ni težko dognati, da je ta oprema izko-
riščena zdaj v drugi smeri, namreč proti bežeči na vse kraje nacističnih sil.
Glede ugibanja kako daleč naj doseže Rdeča Armada, potom svojega glasila Rdeča Zvezda pravi: "Berlin so meje Rdeče Armade!"
Slikoviti napredek Rdeče Armade v zadnjih tednih je kot razvidno vzbudilmoral m duh protifašističnih sil v okupirani Evropi, posebno Jugoslaviji. In nobenega dvoma ni, da bodo naslednji dnevi toliko bolj podkrepili borbenost ljudstva tako v Rumuniji, Madžarski, kakor tudi v Bolgariji. Sovjetska vlada je sicer opozorila Madžarsko in Bolgarijo da se pridružiti k demokratičnim vrstam zedinjenih narodov, če ne, boste pa same trpele posledice.
Voditeljica mladine Sovjetske Unije.
NARODNI DENAR PRIPADA NARODD
Tako se glasi zahteva provizorične vlade maršala Tita
Provizorična narodna vlada maršala Tita, je pooblastila dr. Bičaniča bivšega podguvernerja, da posreduje pri zavezniških vladah za zaustavitev nadaljnega izplačevanja neverjetno visokih plač raznim uradim, pol uradnim in neuradnim uslužbencem bivših zamejnih vlad v izgnanstvu. Zahteva je istočasno izjavljena preko radio postaje "Svobodna Jugoslavija" in je pri tem poudarjeno, da je dosedaj izplačano to je, od leta 1941 do koncem leta 1943, raznim takim uslužbencem ube-ne vlade, ter razne druge razen narodnih svrhe dvajset milijonov dolarjev zlate valute.
Skupna vsota narodnega denarja, naloženega v na-
ne bolezni raka in tuberkoloze. V letu 1905 je znašal odstotek 8.8 na 100 tisoč prebivalstva. Od leta 1926 se pa je dvignil na 45. 1., in proti kraju 1941 pa 90. 9 na sto tisoč prebivalcev.
Zakon za brezplačno zdravljene proti raku in tuberkolozi bo nedvomno za krajšo dobo zmanjšal sicer velik odstotek ljudstva z to boleznijo in poleg tega pa omejil nadaljno razširjeva-nje med ljudstvom.
rodnih hranilnici v New Yor-ku in tudi Londonu, znaša nad sto milijonov dolarjev.
Ni čudnega torej, ko se skupina okrog in vred s ubežno vlado trdovratno upira proti priznanju povsem zakonite vlade maršala Tita v Jugoslaviji. Kajti prvič ne predstavlja povrnitev prejšnih položajev onim ki so do kosti izkoriščali ljudstvo, zbežali na varno in preputili usodi narod v Jugoslaviji in drugič z tem preneha slediti vsak mesec posebej prav masna denarna nakaznica, ne glede na to, kako so tisoči lačni in drugače potrebni podpore in pomoči.
To je končno vzrok da se je ta in tudi vse prejšne skupine raznih režimov upirale pod vsako ceno obdržati oblast in ko ni šlo drugače, je temu pomagal zakon in glavnjača.
če je zategadelj kdaj koli bila na svojem mestu zahteva da se zaustavi nadaljno izplačevanje plač onim, ki dejansko ne predstavljajo nikogar več, razen samo svoje osovražene skupine, obložene z kopicami nedoslednosti, terorja in nasilja ter narodnega izkoriščanja, tedaj je opravičena ta zah-
ODLOČNA BORBA PRED NAMI - CHURCHILL
ZA PORAZ NACISTIČNIH SIL GREDO ZASLUGE NA PRVEM MESTU SOVJETSKIM ČETAM.
London — Minulo nedeljo govoril je premijer Vel. Britanije, Churchill. Njegov govor so prenašale skoraj vse radio postaje preko BBC in preko CBC.
V svojem govoru dotaknil se je raznih vprašanj o vojnih akcijah na posameznih bojnih črtah in splošnem položaju zaveznikov. Med drugim je dejal:
Pred nami je še odločna in trda borba, toda moramo biti enotni v naših nalogah, ter z tem ojačiti naš cilj uspešni zmagi. Vel. Britanija bo kaj v kratkem lahko postala predmetom velikih sovražnih napadov z namenom, da se spreči zavezniške priprave in korake za invazijo zapadne Evrope.
Največje priznanje za poraz nacističnih sil, gre Sovjetski armadi in njenemu preizkušenemu vodstvu, pravi Churchill. Ponavljam to priznanje v dejanskem pomenu, kajti razdalja izmed Stalingrada in reke Prut znaša okrog 900 milj, toda Sovjetske čete so to razdaljo prekoračile v teku enega leta v eni krvavi borbi proti nemških agresorjev in tem zadale tako občutne udarce, da se zdaj prednje straže Sovjetskih čet ne samo nahajajo ob reki Prut, ampak so spravile nacistične sile v obupen položaj na vzhodni bojni črti.
Zaeno pa spričo tega aktivnost partizanskega bojevanja v Grčiji in predvsem drugim pa v Jugoslaviji, pod vodstvom maršala Tita.
Pred nekoliko meseci bi ne bilo mogoče napovedati
Churchill preti z odstopom vlade
London — Ministerski predsednik Mr. Churchill, preti z odstopom njegove vlade, če se sprejme lestvica enake plače za učitelje in učiteljice."
To vprašanje je bilo na zadnjem zasedanju v ras-pravi in je končno zmagal proti-predlog z strani opozicije za enako plačo moškim in ženskam. Opozicija je dobila za en glas večine, oziroma 117 protiv 116, kar se smatra prvi poraz Chirchi-llove vlade pri volitvah v poslanski zbornici. To je pa kakor razvidno zadostovalo za izjavo premierja Churchilla, da je zagrozil s od-stavko, kot znak nezaupanja vladi.
Emanuel Shinvvel, delavski poslanec v zbornici ki je vodil in zagovarjal razpravo za enako lestvico učiteljev in učiteljic, pravi da ne vidi z tem predlogom dotaklji-vost nezaupanja vladi Churchilla in če je potrebno to posebej poudariti, se to tudi lahko stori. Premier Churchill je vztrajno ostal pri svoji izjavi. Ali pride do komplikacij tega drugače opravičene zahteve do razkola v vladni zbornici, bi bilo res nekaj nepričakovanega. Kajti mezdna lestvica enake plače, še ne pomeni poraz celotnega zaupanja vladi, tembolj razumevanje zahteve učiteljev in učiteljic. Najbrž pa da se gre zato, da bo stopnjema že na podlagi tega zakona, zagotovljena enaka plača delavcem in delavkam v splošnem.
Kdor pa temu nasprotuje, naj ne pričakuje vdanosti z strani ogromne večine naroda!
teva zdaj, ko so tisoči ljudstva potrebni hrane, obleke, obutve, zdravil, orožja in municije, v neizprosni borbi proti okupatorjev in njihovih privržencev.
Da — to zahtevo moramo podpirati!
tak položaj, poudarja Churchill. Po strmoglavlenju Mu-solinijevega režima, zavezniški položaj se je znatno zboljšal in zdaj pričamo naši nadmoči nad sovražnikom z ene, ter istočasno naraščajoč odpor zasužnjenih ljudstev v Evropi. Zmagoslavni udarci Sovjetskih čet, večja aktivnost zavezniškega bombardiranja, partizanska aktivnost na Balkanu in močne priprave za invazijo zapadne Evrope, skupno kaže viden znak, da se bližamo odločni toda končni zmagi nad sovražnikom.
G. N, Zarubin imenovan ambasadorjem
Moskva — Sovjetska vlada je imenovala sovjetskim ambasadorjem za Kanado, George N. Zarubin, ki bo nasledil mesto prejšnega sovjetskega poslanika Feodor Guseva. Slednji je bil iceno-van ambasadorjem in pozneje premeščen za Vel. Britanijo.
George Nikolavich Zarubin, je bil glavni zastopnik oddelka za zunajne zadeve Sovjetske Unije, sovjetskega poslanstva v Washingto-nu. Zelo znan in osebno priljubljen Averell Harrimanu, ameriškemu ambasadorju v Sovjetski Uniji.
Neki od višjih uslužbencev je pripomnil: "Veseli nas slišati povišanja časti Zaru-binu, toda neradi pa vidimo da nas zapusti." Je zelo dober predstavnik in z katerim je tudi dobro delati!
Zarubin je v zgodnjih 40-tih leti.
Podaljšano doba za plačanje davka
Ottawa — Hon. C. G. Gibson, minister za narodne dohodke je zadnjega pon-deljka naznanil v državni zbornici, da je doba za plačanje dohodninskega davka podaljšana in sicer do 31 avgusta.
Kot snano prej je bil termin za plačanje dohodninskega davka za fiskalno leto do 31 marca, kar je pa zdaj kakor se glasi naznanilo ministra za narodne dohodke podaljšan termin do 31 avgusta, brez kakšnih obrezti za to dobo.
Vzrok za podaljšanje termina za dohodninski davek se navaja v naznanilo, da je cela stvar zapoznela s ozirom na potrebne spise itd. Toda kar je važno pri tem pripomniti je to, da se ne odlaša zopet vse skupaj do zadnjega dne, pravi Mr. C. G. Gibson.
Stavbinski program pride na raspravo
Ottawa — Federalni odbor za povojno rekonstrukcijo posebno v stavbinskem programu, je priporočil načrt za 606.000 stavbinskih poslopij, kateri pride na raspravo na prvem zasedanju v državni zbornici.
Stavbinski načrt predvideva to potrebo posebno v večjih mestih, raznih industrijskih in tudi rudarskih področjih.
Pomanjkanje stanovanj je občuten problem za ljudstvo s ozirom na preseljevanje delavcev iz enega mesta v drugo. Poleg tega je enako občuten problem zaradi pre-obljudenosti v zdravstveno neodgovarjajočih stanovanjih, kar povzroča ne samo breme za red, ampak tudi povzroča razno bolezen.
J 3
EDINOST"
Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language
Registered in the Registry Office for the Oity of Toronto on the 25th day of June, 1-942, as No. 47939 C. P.
EDINOST
Izhaja vsak petek v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario.
Nujna pomoč jim je potrebna
Iz zaneslivih virov je naznanjeno, da je teku prejš-nih tednov prepeljano nad dvanajst tisoč mož, žena, mladine, otrok in ranjencev iz Jugoslavije v severno Afriko. Nameščeni so na sto četvornih milj ozemlju v zato pripravnih taboriščih.
Načrt za izselitev večjega števila posebno starejšega ljudstva, otrok in ranjencev, je bil že delj času pod-vzet z strani vrhovnega poveljstva Narodne Osvobodilne in Partizanske armade, maršala Tita. Prvič, da se z tem omogoči bolj uspešno nadaljevanje osvobodilne vojne proti okupatorjev in njihovih privržencev in drugič sname breme v zaledju na osvobojenem teritoriju vsled hrane, obleke, obutve in posebno pa zdravil. In kakor razvidno načrt je uspel v dobrem sporazumu s zavezniško komando in tudi pomočjo. Ni pa izključeno da bodo še nadaljni tisoči sledili v omenjena taborišča in z tem se povečalo njihovo skupno število, kakor tudi potrebščine za hrano, obleko, itd.
že zdaj napram poročilu za njihovo vzdržavanje je potrebno vsak dan 32 tonov, kar vključuje hrano, gorivo itd. To pa zadostuje da utegnemo razumeti, kako nujno je zbiranje obleke, obutve in raznih takih potrebščin za tisoče naših bratov in sester zdaj izven Jugoslavije v taboriščih.	(
Ni času za odlašanje ali pa čakanje na posebna priporočila. Brez nadaljnega odlašanja potrebno je zdaj — takoj — pristopiti k delo, organizirati potrebne odbore v naselbinah in zbirati razne potrebščine, ne glede na to, da začasno ni še pot odprta za direktno vez, ni pa izključeno da bi ne bila jutri. Toda čakati dokler bo pot odprta in šele tedaj pričeti z delom, je napačna in škodljiva zamisel. Vnaprej je potrebno pred vsakim delom, vsako akcijo narediti narčrt, delati po načrtu sloge in enotnosti, da dosežemo uspeh. In ko nam bo naznanjeno da lahko pošiljamo naša darila za olajšanje težkih in britkih ran našim bratom in sestram, da ne bomo čakali, ampak naložili parnik z darili in zaboji!	,
Zato na delo takoj — da olajšamo njihove težke rane!
Beseda Josip Vidmarja iz svobodnih
planin Slovenije
Podkrepimo zahtevo provizorične vlade
Na drugem mestu v današnjem istisu lista smo priobčili zahtevo provizorične vlade, maršala Tita, kjer se zahteva zamrznitev narodnega denarja naloženega v narodne hranilnice v New York in deloma v Londonu. Računa se, da je v teh hranilnicah bilo naloženo preko sto milijonov dolarjev v zlati valuti.
In kdo je razpolagal in še razpolaže s to ogromno vsoto narodnega denarja? Nihče drugi, kakor znani pro-fašistični ambasador ubežnih režimov, Konstantin Fotič.
Ni potrebno vsled tega iskati nekih posebnih argumentov, da spoznamo tako osebnost ki oblači nad milijoni narodnega imetja iznešenega iz Jugoslavije. Če tudi bi ne obudili sicer vnebovpijoče spomine o težkem živlenju ljudstva v Jugoslaviji, izkoriščanega do kosti z strani raznih protinarodnih režimov, zadostuje nam pregled dela skupina ubežne vlade, da zvemo kdo je Fotič in obenem v kake svrhe se je izplačalo ogromne vsote narodnega denarja v zadnji dve leti.
Provizorična vlada maršala Tita, je dognala, da je od pričetka leta 1941 do koncem leta 1943,izpalačano dvajset milijonov dolarjev v zlati valuti.
Prav lepa denarna vsota! Toda oni, ki so ukazovali njeno izplačitev, se niso spomnili na težke rane rodoljubnih bojevnikov za svobodo, čast in narodni obstoj! Nedvomno da se niso pri tem spomnili na sto in sto posestev, ki so šla na boben vsled ogromnih davkov in doklad. Obenem se pa niso sploh spomnili, ne v izjavi na narod v splošnem, da bi bilo le pravično izkoristiti denar za narodne stvari in potrebe. To je položiti račun.
Ta skupina ki je in še razpolaga z narodnim imetjem vzlic temu da je že zdavnaj prenehala obstojati kompaktno predstavništvo kogar koli, razen sebi enakih, ki zamišljajo oblast nad narodom ne glede na voljo in odobravanje naroda, je torje po svoji neomenjeni volji ne samo tratila denar v razkošju in na varnem, ampak podžigala protinarodno delovanje kjer koli ji je šlo za rokom.
če je kdaj koli bila bolj opravičena zahteva da se zaustavi nadaljno izplačevanje denarnih nakaznic in posebno onim, katerim je narod odrekel nadaljno zaupanje. Vsled tega je zahteva provizorične vlade ne samo na svojem mestu, ampak tudi z naše strani opravičeno podpreti njeno zahtevo, ker to je zahteva za varnost narodnega imetja.
Skrajni je čas da se odstrani one elemente, ki dejansko ne zaslužijo za svoje delo drugega, kakor narodni prezir.
Pomagajmo Kanadi in Jugoslaviji
V kolikor nam je znano na incijativo treh bratskih Zvez, oziroma glavnih izvršnih odborov, je sestavljen "apel rodoljubni javnosti" glede takojšne pomoči našim bratom in sestram v stari domovini. Apel obširno razlaga to potrebo in bo v prihodnjih nekoliko dneh razposlan vsim odsekom bratskih Zvez, kakor tudi v odaljenih naselbinah posameznikom z namenom, da se zbira pomoč našim bratom in sestram v tarem kraju, ter obenem naši novi domovini v šestem vojnem posojilo, ki prične z dne 24 aprila.
Poleg apela so priložene posebej tiskane "rodoljubne zaveznice", kjer bo vsak član in članica in tudi drugi prijatelji osvobodilne borbe našega naroda po svoji zmožnosti izpopolnili isto z obljubo svojega prispevka v ta namen. Najlepša gesta bi pa bila in obenem v dvojno korist z tem, da vsak sicer na svobodoljubni podlagi kupi Zaveznico Zmage šestega vojnega posojila z namenom, da jo obenem tudi nameni za pomoč našega trpečega ljudstva v stari domovini.
Kakor rodoljubne zaveznice v prid narodni osvobodilni borbi, tako tudi vojni bondi, sicer od onih rojakov in rodoljubov, ki ga bodo kupili z tem namenom, bo njihova vrednost izključno vložena za nakupitev obleke, obutve in drugih potrebščin.
Torej, če smo kdaj koli pokazali svojo narodno zavest in rodoljubno požrtvovalnost, jo pokažimo zdaj v prid naših bratov in sester, ter obenem v prid vojnih naporov naše nove domovine in njenih zaveznikov.
Spisal: Bogdan Radica
Te dni m i je prišel pod roko govor Josip Vidmar-ja, predsednik Izvršnega Odbora Osvobodilne Fronte Slovenskega Naroda, ki ga je izrekel ob priložnosti ustanovitvene druge obletnice 27 aprila 1943, slovenskega narodnega osvobodilnega gibanja nekje v osvobojenih slovenskih planinah.
Ni potrebno posebej nag-lasiti, kako sem bil ginjen čitati redki primeroma v jedru mislenosti govor iz katerega postaja globoko odkritje za vsakega, kije leta odstranjen od domovine. Govor je izrečen nekje v bližini Ljubljane, na bližnji planini, pokriti s snegom, kateri opisuje prirodno lepoto Slovenije. Več kot to, govor je izraz srca in duše celega prerojenega naroda, ki je uspel tekom vojne izvesti od spodaj revolucionarno popolen pre-obražaj. V njem se ujetama-ta sočutje in kri, za tesno sodelovanje z umom. On predstavlja stališče intelektualca, kateri je v času najgloblje socijalne in politične krize, se pridružil narodu in z njim vskladil svoje poslovanje. Josip Vidmar je indelektua-lec, kot največji del sodobnih intelektualcev, šlo skozi misel globokega španskega filozofa Ortega Gaseta, posebno preko Hegela in Mar-ksa, prekinil s fiksno praz noverno nacionalistično oživ ljajočo mržnjo in prijel zdrav pogled stvarnosti na svet Govor vsled tega nudi jedro pričevanja in njegov globoki značaj, je zgotovin-ske vrednosti. V jugoslovanski politični imigraciji, se ni slišalo primernega govora.
Za slovenski narod, Narodna Osvobodilna Fronta, ostane nedvomno prvi popolen revolucionarni preobrat, kateri se dviga visoko v prvi red evropskih duhovno nacionalnih preobratov. Utis Vid-marjevega govora, daje to velikim delom slučaj Dalmacije, črne gore, Sandžaka, Macedonije, Like in ostalih naših dinarskih pokrajin, dočim ožja Hrvatska in Srbija obkroženi s svežimi gru-pacijami ljudskih mas, pristopite na svojih izkušnjah k rešenju tega preobrata od katerega je odvisen nadaljni obstoj Južnih Slovanov na Balkanu. Jugoslavija se vrsti zaslugom partizanstva visoko iznad evropske zavesti, kot prvak za ostvaritev evropskega reda, zaustavljenega mnogovrstnimi kontra-re-volucionarnimi nazori proti kraju 19 stoletja in posebno Evropa med dvemi vojnami. V bistvu te spremembe ki nastopa za vso Evropo .iz sedajne vojne sklada se v vertikalni (navpično) podviza-nju narodnih mas, katere ne morejo več biti objektivne tembolj subjektivne svoje nadaljne usode.
Na temelju mišlenja Josip Vidmar, prvotna zamisel Osvobodilne Fronte zasniva se v teh načelih: "Občena-rodno, narodna- osvobodilna volja in zamisel demokratične suverenosti slovenskega naroda."
Narodna osvobodilna fronta Slovenije torej sklada se od prvega začetka in je ostala na stališču, da mora biti obče-narodna, tj., da mora doseči vse narodne sloje in struje. Kdor koli je bil naklonjen pristati na osnovni program in je imel primerno politično preteklost, lahko je postal sestavnim delom Osvobodil-cestravnim delom Osvobodilne Fronte. Okrog dvanajst večjih političkih skupin priključilo se k ostvaritvi Osvobodilne Fronte. Samo v Ljubljani dela okrog 400 njenih odsekov. Razen osovraženih preostankov JRZ. (Jugoclo-vanska Radikalna Zveza) in JNS. (Jugoslovanska Radi-JNS. (Jugoslovanska Narodna Stranka), kateri sestavljajo takozvano Mihajlovi-čevu ' Belo Gardo," vce druge politične, socijalne, kulturne in nacionalne ustanove sestavljajo Osvobodilno Fronto slovenskega naroda. Analizirajoč tehtničnost pre-govara z vcimi strujami, kakor so se vodili v Sloveniji. Vidmar zelo značajno kons-tatira, kako so se protinarod-ne struje same izključile iz sodelovanja v narodnem po-
kretu. Kar v drugih becedah pomeni v tekoči vojni, črez revolucionarni proces, izvaja se avtomatično zdrava in koristna zbirka posameznikov in celote.
Drugo osnovno načelo je narodna-osvobodilna volja in njeno rešavanje narodno ali narodnih clovenskih problemov. V Jugoslaviji je namreč poleg hrvatskega vprašanja obstojalo tudi slovensko vprašanje, dokler končno ni bilo postavljeno in srbsko vprašanje. Vidmar opominja na težak razvoj slovenskega narodnega vprašanja v Jugoslaviji in težnje slovenskega naroda, za narod-nom., kulturno in politično samostojnostjo. Doba "Jugoslovanov", Samoslovencev, Slovanov-borcev, avtonomis-tov itd. Slovenskemu narodu je bila zanikana pravica narodnega obstanka. Vse kar mu je bilo dopuščeno, je bilo pleme ali rod. Njegov jezik je bil nazivan, kot neko na-režje! Vojna pa je zatekla slovenski narod kot tudi druge narode Jugoslavije, prepuščenih sami usodi. V takem sodbenem povoju, izzvanem vojnom, zlomom bivšega političnega vodstva in nastopanjem latinsko-ger-maskih preženj, v slovenskem narodu in idrugih naro dih. Jugoslavije, pojavila se je zahteva za samoodločbo. "Samoodločba je" pravi Vid mar — "Iznenadno postala nujnost." To je namreč globok smisel revolucije, ki se izvaja v vojni, ko je nastopila narodna zrelost in zavest, za kaj in za koga se bori. Temu dodaja Vidmar, Narodna Osvobodilna Fronta postavlja to zgodovinsko akcijo v obliku neizbrisanega zaključka:
"N a r o d n a Osvobodilna Fronta — stoječa na stališču prirodne in nerazdružljive zveze Južno Slovanskih Na-sodov, ne priznava raztele^ šenja Jugoslavije in bo z vsimi silami delala za slogo in enotnost njenih narodov. Po osvobojenju o notrajni ureditvi Združene Slovenije in zunajnimi odnošaji naj odloči slovenski narod
dilna fronta je šla dlje, namreč dotaknila se je šir-jega slovanskega vprašanja, izjavljajoč, "da teži k vezanosti slovanskih narodov pod vostvom velikega ruskega naroda na temelju pravice naroda do samoodločbe."
Vidmar v teh besedah po-jasnuje vsebino vsih značaj-nih misij, Slovenstva in Ju-goslovanstva, katero vsakdo nosi in čuti v globini svojega srca. "Jasno je", nadaljuje Vidmar, da čutimo krvno sorodstvo z svojimi Južnimi brati, Hrvati, Ma-cedonoi, Črnogorci in z Srbi, itd. Toda mi ostajamo pri stališču osnovne pravice do samoodločbe, na isti način kakor priznavamb samoodločbo vsakemu od teh narodov, enako pa zahtevamo enako priznanje od njih samih za sebe."
In ravno v tem pravi Vidmar, leži,, "osnovna razlika med staro in novo Jugoslavijo, Jugoslavijo Antifa-šističnega Sveta narodnega osvobodenja v Bihaču. Vsled te razlike mi smo se ravnodušno priključili Bihaški Jugoslaviji, če mi dovolite jo tako imenovati. In enako vsled tega je naša vojska postala del Narodne Osvobodilne vojske Jugoslavije, ker Jugoslavija in njena vojska v kolikor se narodnega vprašanja tiče, stoji na item stališču, na katerem stojimo mi, to je: "Po osvobojenju o notrajnih vprašanjih in zunajnih odnošajih, naj odloča Jugoslavanski narod vsak zase." Medtem, slovenska narodna osvobo-
Tretje osnovno vprašanje Osvobodilne Fronte, kot ga postavlja Vidmarjeva politična filozofija, se sklada v tezi, demokratične suverenosti slovenskega naroda. V drugih besedah Vidmar tukaj razlaga vprašanje demokratične ureditve Slovenije, Jugoslavije in Evrope. Volja naroda postaje legiti-mitet naroda. Na ruševinah tarih mornarhistočno-aristo-kratični oblasti, ustvarja se nujnost narodne in demokratične oblasti. Z vsem logično v tej točki, Vidmar govori o vlogi komunizma v Evropi in Sloveniji. Njegovo stališče, ni stališče komunista, marveč individualca. Pri Vidmarju zapazimo isti preobrat, ki ga zapažamo pri največjem delu evropske intelegencije. V moji "Agoniji Evrope", jaz sem prvi v Jugoslaviji iznesel glavne trenotke tega preobrata, preko katerega Evro pa iz agonije prehaja v osvo-jevanje novega oblika misli, dela in živlenja. Od liberalnih preko katoliških in do demokratičnih elementov, evropski intelektualec je šel enem edino močnem potom, na katerem je bil opozorjen od komunizma, prvotno obvarovati osnovno svobodo naroda potom popolnega vničenja fašizma. To je stališče katolika Jacques Mari-tainea, liberalca Benedetta Crosca ali Ortega in Gaseta, demokrata Guglieima Fere-rra in komunista Aragona. Stališče, na katerem bo Evropa ponovno zgrajena kot kontinent bodočnosti in da prekorači Ameriko v svojem novem zaključku. Evropa 19 stoletja umira z tekočo vojno. Raja se ena nova Evropa pod znakom demokratične suverenosti naroda.
Josip Vidmar govori natančno o vlogi komunistov v Sloveniji in Jugoslaviji. Ta vloga je zgodovinska. Ona je avtentična vlogi komunistov v katoliški Franciji, enako tudi v pravoslavni Rusiji, "enotnost naroda v odporu in borbi proti nazi-fašizma. Narod je ostal sam in neoh-•abljevan. Komunistično vodstvo mu je dalo tehnično možnost da se b r a n i in da ustvari svojo demokratično suverenost. Razen tega v slučaju Jugoslavije in Slovenije, ruski primer soživljava-nja več narodov in njegove samobitnosti v eni državni celini postaja privlačno jedro za vse evropske narode. Vidmar prenaša v tem oziru mišlenje Amerikanca Harri-mana in strinja se z njegovim ocenjevanjem globokega zgodovinskega značaja novega oblika federalistično demokratične rešitve, katera se odraža v Rusiji. V veličan-stvenem zamahu, osamljen na robu, Vidmar postavlja ta vprašanja polna smisla: "kdo naj privede slovenski narod v bodoči oluciji k željnemu cilju!", če ne tesno sodelovanje demokratičnih elementov z komunisti, za katere pravi isto kakor Winston Churchill, da so prvi nosilci enotnosti in organiziranja naroda za odpor proti nazi-fašističnih osvojevalcev. Za Vidmarja "Osvobodilna Fronta je logika in razum. Toda (Nadaljevanje na 4 strani)
La Guardia slavi Tita
SRBSKI RODOLJUBI SO IZPREGOVORILI
Toronto — Člani tukajš-nega odseka Zveze Kanadskih Srbov, so na svoji redni seji, kjer pa niso bili vsi prisotni, zbrali med seboj $3,275.00 za pomoč Narodni Osvobodilni in Partizanski armadi, ter narodim v Jugoslaviji v splošnem.
Gornja vsota je bila zbrana na podlagi rodoljubnih zaveznic za dobrovoljne prispevke, za nakupitev, obleke, obutve in raznih drugih potrebščin za pomoč trpečemu ljudstvu in junaškim bojevnikom Narodne Osvobodilne Vojske v Jugoslaviji.
Posamezni člani in članice so obljubili prispevati v to svrho od najnižje vseto
$50.00 od posameznega člana, do $250.00.
Srbski rodoljubi so z tem ne samo odgovorili na razno natolcevanje in šovinistično podžiga nje protinarodnih elementov proti slogi in vzajemnosti treh bratskih narodov, z strani srbske Obrane in režimskih privržencev, ampak tudi nam Slovencem in Slovenkam in vsim drugim rodoljubom ter prijateljem narodnega osvo-. bojenja, dalj slikovit primer, da na enak način sledimo tudi mi za pomoč trpečega, toda junaškega naroda v starem kraju.
Združeni odbor na obisku pri nevvorškem županu.
Povečana delavnost Združenega odbora južno-slovan-skih Amerikancev je dele žna vedno širjega odziva iz ameriških krogov. Lep primer rastočega prestiža Zdru ženega Odbora je veliko za-namanje newyorškega župana LaGuardia za delo tega Odbora. LaGuardia je stari prijatelj južno—slovanskih narodov in to še iz dobe, ko je bil v bivši Avstro-Ogrski za konzula na Reki. LaGuardia je vedno zastopal težnje prijateljskega sodelovanja Italije z Jugoslavijo; še v letu 1942 je govoril zaeno z g. Savo Kosanovičem preko radija italijanskemu narodu, apelirajoč nanj, da se pridruži jugoslovanski borbi. LaGuardi je dobro poznan po vsej Ameriki kot eden najodličnejši političnih vodij naprednega duha.
V nedeljo, 12 marca, letos je g. LaGuardia pozval k sebi južno-slovansko delegacijo, ki je bila sestavljena iz sledečih oseb: Louis Adamič predsednik Združenega Odbora in predsednik Narodnega sveta ameriških Hrvatov; Sava Kosanovič, ki je častni član odbora in častni predsednik Srbskega Vidovdan-skega kongresa; Frano Pet-rinovič, kateri zastopa Jugoslovane Južne Amerike; Rev. Strahinja Maletich, izvršni tajnik ZOJSA in načelnik tiska ozir. publicitete, Aleksander Rizov. Ob priliki tega obiska je posvetil župan LaGandia del svojega radio-govora viteški borbi Narodne O svobodilne Vojske maršala Tita. Govor v naslednjem prinašamo:
"Imam še neke druge stvari na dnevnem redu za danes, ali poleg tega imam danes tukaj nekaj zelo čislanih gostov. Hočem vam torej nekaj spregovoriti o njih, ker se zanimam za stvar, ki je te moje goste privedla semkaj. Louis Adamič, po-x znani ameriški pisatelj, katerega najnovejša knjiga, 'My Native Land" ste mnogi prečitali. Oni so gospodje iz Hrvatske, Srbije, črne gore, Dalmacije in Slovenije. Da se nahajajo vsi naenkrat v New Yorku in nič nenavadnega. Ali ni temu še tako dolgo, ko bi se bilo smatralo za precejšno nenavadnost ako bi se bili znašli vsi skupaj na isti misiji v svoji rodni zemlji. Veste, ljudje Jugoslavije so 'just fine folks', preproste duše, ki ne zahtevajo mnogo. Ta narod ima izvrstno družinsko življenje in spoštuje ter ljubi svojega Boga. Jaz sem živel med tem narodom čez tri leta, ko sem bil v konzularni službi — pred nekako štiridesetimi leti. Takrat so bili Jugoslovani porazdeljeni, ker so jih v tem stanju držali vplivi Habsuržanov in Ro-manovcev na Balkanu. Oni govore isti jezik in v njihovi veri je vrlo malo razlike. Kot delavci so pridni in marljivi, Jaz nisem mogel nikdar razumeti kako je bilo mogoče, da so jih, dinastične intrige držale v needinosti. Vsi smo se nadejali, da bode to vprašanje razdvojenosti rešeno po prvi svetovni vojni, ko je bila1 vzpostavljena Jugoslavija. Ali evropski političarji so uvideli, da je to plodna zemlja in so to vprašanje držali odprto. A zdaj so jugoslovanski ljudje zedinjeni.
Ti gospodje tu, ki so me danes obiskali v mojem uradu, so uverjeni, da je vprašanje Jugoslavije skupna stvar za vse dežele, ki tvorijo Jugoslavijo. Da, političarji so vedno stremeli za tem, da drže Jugosloveni za vrat Italijane, a Italijani pa Jugoslovane. Ali to se more razčistiti, ker ni ga spora na svetu, ki bi ga razumni ljudje ne mogli pametno zravnati in rešiti. Povod za to primero je človek — človek, ki bo razvnemal domišljijo vsakega ameriškega dečka — to je oni človek, ki ga nazivajo Tito. Tito je velik človek. Mi pravzaprav ne vemo mnogo o njemu Nismo sploh vedeli o njem dokler ni pričel poiskušati, če ne bi mogel nekaj storiti za delavskega človeka na Hrvaškem. Videl je izkoriščanje svojega naroda in poiskusil je, da bi delavstvu priboril boljše mezde. On sam je bil
menda kovinski delavec. Naravno, oblasti se niso strinjale z njegovomi cilji. Bil je preganjan, zaprt, itd.
Vi veste kaj se je dogodilo ko so Jugoslovani — oni imajo tudi svoje kvizlinge, kakor jih imajo druge dežele — podpisali pogodbo z nacisti in Italijani. No, da, stvar je slabo i z p a 1 a. Narod se je uprl temu. Toda narod se ni imel s čim boriti, bil je golih rok. In tedaj se je odločil ta človek Tito, da sestavi vojsko. No, to ni lahka stvar — mi tu-ka j smo morali potrošiti bilijone dolarjev za organiziranje naše vojske in dolgo časa nam je to vzelo — ali Tito je rekel, da mora imeti topove in puške in da jih bo dobil. Dejal je, da jih bo dobil od Nemcev. Pa je šla petorica, da ujame pet Nemcev in jim vzame orožje in municijo. Ko se je petorica vrnila z orožjem, so šli po istem poslu drugi, spet pet in tako so dobili kmalu deset pušk in deset nalog munici-je. Polagoma se je to množilo in kmalu so imeli 500 pušk. Zdaj so lahko šli na lov za sto Nemci naenkrat in tudi za Italijani. Odjemali so jim puške in municijo in so prešli v borbo. Bi li mogli verjeti, da je na ta način gerilskega bojevanja Tito mogel razširiti svojo armado na mnogo tisoč mož ? Mogel je in danes šteje njegova vojska po celi Jujoslaviji 250.000 mož in žensk. To dela velike preglavice nacistom. On ima sedaj tudi dve divizije Italijanov, ki so se priključili njegovim silam. To je v resnici najdramatič-nejši pojav v dogodkih se-dajnje vojne. Titova armada je na delu in drži nacije na begu.
Ne vem kakšno je mnenje naše vlade o Titu. Rad bi to vedel. Nekaj sem tipal okrog, ali vse izgleda, da nihče prav ne ve. Vemo, pa, da je Velika Britanija zelo zainteresirana v Tita. Poslali so k njemu svojo vojaško misijo. Pred kratkim smo či-tali, da Churchill poslal tja celo svojega lastnega sina, da se sestane s Titom. Iz tega sklepam, da so Angleži precej zainteresirani. On si je pridobil občudovanje angleške vlade. Jaz bi želel, da bi in naša vlada stopila iz ozadja in enostavno dejala: "Tito, ti si izvršil sijajno delo — mi smo zate. " To bi veliko pomagalo.
Vedite, da oni niso morali vzeti sovražniku samo orožja, da se bore, ampak so se tekom dveh let — in še to delajo — borili brez bolniških in lekarniških ugodnosti in potrebščin. Znate li, da so njihove izgube vsled zadob-ljenih ran v bojih večje, kot v katerikoli drugi armadi, to pa zato, ker nimajo skoro nobenih zdravil; ljudi so operirali brez vsake anaste-tike, ker ni bilo etra ne klo-roforma, ne morfija in nobenih sličnih potrebščin? Nekaj zdravilskih potrebščin zdaj prihaja do njih po zraku.
Mi sploh moremo dovolj storiti za ta narod. Ne same-mo pozabiti, ko bo minila vojna, kdo se je boril. S tem, da je ustvaril svojo vojsko takoreč iz nič in uvedel nekaj novega v vojskovanju, ker je pričel jemati orožje in zaloge za svoje vojake sovražniku iz rok, je Tito ustvaril nekaj, ki bo, po mo-jem^ mnenju, vedno trajalo. On je zbral okrog sebe vse struje v Jugoslaviji. Na one, ki niso poučeni o Jugoslaviji, to morda ne napravi posebnega vtisa. Ali za vsakega, ki pozna razmere je to dejstvo precej impresivno. To je v resnici skoro čudež. Ali danes, Mr. Adamič, že-(Nadaljevanje na 3 strani)
POZOR VANCOUVER IN OKOLICA
Tukajšni Klub delavsko progresivne Stranke priredi zabavo v Srbski dvorani 776 Keefer St., dne 8 aprila.
Pričetek zabave ob 7.30 zvečer.
Vsled tega uljudno vabimo Slovence, Srbe in Hrvate. Vahcouverja in bližnje okolice, da se zagotovo udeleže zabave in z tem pomagajo k napredku delavski stranki, katera dejansko služi interesom delavcev in delavk ter narodu v splošnem.
Odbor:
STJLfcN 3.
' fi
Iz Urada '
Slovenskega ameriškega narodnega sveta
Da, presodite po svoji lastni Pameti!
"In še eno! Ne bo dolgo, ko se bo Adamič ali kdo drug iz njegove družbe oglasil an ponovno obdolžil 'klerikalne" in druge Slovence v starem kraju, da se bore na strani Nemcev zoper Zaveznike."
Te besede je zapisal P. B. Ambrožič, iz urada pomožne akcije Slov. župnij. V svojem članku je omalovaževal Louisa Adamiča, predsednika Združenega odbora juž-noslovanskih Amerikancev, da je slovenski narod skoro 100 odstotno v Osvobodilni fronti, da je Ljubljana 99% za partizane ter da 80% katoliške duhovniščne podpira to osvobodilno gibanje. Isto da velja za stare klerikalne stranke. To so bile Adamičeve informacije do konca letošnjega januarja dn je prepričan, da so strogo avtentične.
SANS nima namena voditi prepirne polemike z nobenim. V to se ni spuščal do zdaj in ogibal se je bo v bodoče. Ker pa p. Ambrožič neprenehoma napada SANS in njegove voditelje, dasi s SANSom ni nikoli imel nobenega opravka, obenem pa se poslužuje citatov dz Pastirskega lista ljubljanskega škofa in skuša slovenske A-merikance prepričati, da morajo verjeti kar je zapisano v Pastirskem listu, nikakor pa ne Adamiču, smo prisiljeni odgovarjati. Celo Wdnston Churchil je baje nasedel "dobro razpredni propagandi."
Adamič je omenil, da so njegove informacije do konca januarja. Mi pa posežemo še nekaj mesecev nazaj in se poslužimo ljubljanskega JUTRA od 23. ido 24. septembra.
V zadnja polovici lanskega septembra je bil umeščen za predsednika ljubljanske uprave general Leon Rupnik in je ob tej priliki napravil sledeči govor:
"Gospod vladni predsednik (Dr Wolsegger, predsednik koroške deželne vlade), Gospodje! V imenu vseh mojih slovenskih rojakov vas prosim, da sprejmete najgloblje občuteno zahvalo, ki jo blagovolite tolmačiti vrhovnemu komisarju: za dobrohotnost ter za izdatno, odkrito pomoč, ki ste jo, gospod vladni predsednik, v svojem nagovoru obljubili slovenskemu ljudstvu od strani ve-likonemške države. Genijal-nemu vodji nemškega naroda, ki neumorno skrbi za boljšo bodočnost vseh poštenih ter obnove željnih evropskih narodov, pa se bomo Slovenci zahvalili s tem, da bomo v svoji majhni pokrajini zastavili vse svoje moči, da se ob častnem sodelovanju nemške vojaške sile ne samo materijalno, marveč tudi duševno razbijeta oba bojna instrumenta židovskega sovražnika človeštva, plutokra-cija in boljševizem.
Vaša Ekscelenca, gospod knezoškof! Gospodje!
Iskreno vam zahvaljujem in se vam zahvaljujem za udeležbo in pozornost pri moji umestitvi za predsednika pokrajinske uprave. Tu navzočim predstavnikom cerkve in oblasti, predstojnikom uradov in visokim uradnikom pokrajinske uprave mi ni treba šele poudariti pomena na ukaz vodje veli-konemške države ustanovljene lastne pokrajinske uprave.
Za slovenski narod je to prvi korak k ozdravljenju vseh r,an, ki so mu jih prizadejali sovražniki Evrope in vsega človeštva, k obnovi st-rahovno razdejane domovine, k polaganju temeljnega kamna sreče in lepe bodočnosti, k podvigu duha v zarjo novega časa, ki je že razkrinkal sleparstvo z zlatom ter postavil pošteno delo in njegove sadove na prvo mesto, človeštvu pa bo\s pravičnejšo razdelitvijo dela in tako pridobljenih dobrin naposled omogočil srečnejše življenje.
Vsi smo dolžni prizadevati si z vsemi silami za blagor našega naroda in tako tudi za blaginjo sosednih narodov. Navodila za odslej bolj dinamični potek našega dela
Sovjeti in Jugoslavija
Odrazi ostavke posla nika Stanoje Simiča.
se bodo razvrstila po potrebi. V tem smislu vas prosim, da svoje moči zastavite z vso silo. Za povečanje vaše storitve s primernim prvim povišanjem vaših prejemkov, tistih uradnikov, ki do sedaj niso dmeli zadostnih prejemkov,sem že dobil ukaze. Za najbližnji čas je to povišanje samo provizorij, pa bo kmalu dokončno pravično urejeno za vse.
Slovesnosti svečanega ume-ščenja naše lastne pokrajinske uprave hočemo dati izraz s tem, da gremo takoj na delo, ter se mu brez birokratskih ovir razdelitve časa in posvetimo popolnoma za blaginjo slovenske narodne skupnosti.
Upam, da bodo tuda italijanski gospodje, ki imajo namen ostati pri nas, ravno-tako zvesto vršili svojo dolžnost kakor sedaj. Enake bri-ge kakor za vse druge bo pokrajinska uprava posvetila tudi njim."
* * *
Ustanovitev Slovenske domobranske legije
JUTRO 24. sept. na prvi strani.
Poziv poveljstva k prostovoljnemu vstopu v legijo.
"Slovenci!
Vsled izdajstva italijanskega kralja dn njegovega zahrbtnega maršala Badog-lije je italijanska vojna sala prenehala obstajati. Po sramotni izdaji Badoglijeve klike je nedvomno jasno : tudi naša ljubljena slovenska domovina bi bila s pomočjo an-gloameriške plutokracije izročena boljševizmu. Na področju naše drage domovine naj bi bila po izdajalcih in boljševiških izkoreninjencih dzvojevana borba, ki naj bi pahnila naše pridno, delavno in pobožno ljudstvo v trplenje, nasilstvo, lakoto, rop in umor brezbožnih in brezsrčnih robotndkov kot nečastnih pomagačev v korist židovske svetovne tiranije.
Da se to prepreči, je prišla k nam na povelje Fuhre-rja veldkonemška vojna sila, ki nas bo ščitila. Nemški vojak in častnik se borita pogumno in hrabro. Hrabrost, čast in zvestoba so za nju sveti pojmi. Nečastnosti in strahopetnosti ne poznata. S svojo močno borbeno silo je Nemčija edina trdnjava zoper boljševizem in kapitalizem. Pod vodstvom Nemčije bodo mladi narodi Evrope premagali boljševizem in kapitalizem.
Za obstoj naše domovine vstopamo v borbo zoper komunistične bandite in roparje. Predsednik pokrajinske uprave, divizijski general Leon Rupnik, je v svoji pro-klamaciji jasno naznačil naše cilje in začrtal naše dolžnosti. Pod. vodstvom naših slovenskih poveljnikov, ki nam bodo poveljevali v našem materinskem jeziku, bomo uničili boljševdške morilce in požigalce v naši deželi, kjerkoli jih bomo dosegli. Nemška vojska in policija nas bosta pri tem v zvestem tovarištvu podpirali.
Naša dolžnost je :• vsak pošten, za borbo sposeben Slovenec od 18 do 35 leta starosti, naj se prostovoljno javi za zaščito svoje domovine, za vzdrževanje in ohra-njenje reda in discipline ter za vzpostavljenje razdejanih domov, v slovensko domobransko legijo.
Slovenci! Javite se poveljstvu slovenskih domobrancev v mestni hiši, na deželi pa pri pristojnih oblastih aLi občinskih uradih."
Iz govora predsednika pokrajinske. uprave, divizijske-ga generala Leona Rupnika, objavljen v JUTRO 23 septembra 1943. (Jutro je tedaj postalo trojezično: nemško, slovensko in italijansko.)
"Jamstvo za uspeh tega boja (proti boljševizmu in anglo-ameriški plutokraciii) in za bodočnost našega naroda, ki bo iz tega boia v-zklila, nam daje' genijalni vodnik boja za srečo vseh mladih evropskih narodov, ki jim je za čast in obnovo,
"Christian Science Mono-tor" je prinesel v svoji izdaja 13. marca na prvi strani članek pod naslovom: "Sovjeti bodo morda pretrgali diplomatske zveze z vlado v Kairu." članek je prišel izpod peresa moskovskega dopisnika Monitorja, kateri je intervjuval poslanik Stanoje Simiča in vojnega stašeja Miorada Loziča po njuni sen-zacajonalni izjavi s katero sta podala ostavke, kot predstavnika vlade v zamejstvu ter se stavila na raspolago Titu.
V svojem razgovoru je Simič podčrtal, da je z vzpos-tavljenjem Titove vlade v Jugoslaviji kraljevska vlada zgubila vsak razlog za nada-Ijni obstanek. Bivša ambasador je karakteriziral to vlado, kot skupino reakcionarnih politikašev in vladnih či-niteljev iz doba princa Pavla, glavnega krivca katastrofe, ki je zadela Jugoslavijo. Celo danes, je dejal Si-mič, nimajo ti ljudje nikakih vezi z Narodnim osvobodilnim pokretom; še več. oni so sovražno razpoloženi protd temu sijajnemu gibanju in se nadejajo samo, da jih bodo zavezniki spravili nazaj na njih stara mesta, ki so jdh zavzemali pred to vojno.
Simič je dal razumeti, da je odbil predlog, da sestavi novo kraljevsko vlado in sploh, da kakorkoli sodeluje v taki kombinaciji. Dosedanja podpora zaveznikov kraljevski vladi in Mihajloviču je mnogo škodila ugledu Amerike in Anglije v očeh jugoslovanskega ljudstva, vendar je nedavni Churchilov govor do gotove meje to situacijo popravil, vsaj kolikor se tiče Anglije. Jugoslovensko ljudstvo danes pričakuje od Amerike slično kategorično izjavo.
Zatem je Sdmič izrazil svojo bojazen v pogledu jugoslovanskega zlata, katero se nahaja v Ameriki na razpoloženju tamošnje reakcijo-kraljevske ambasade. Glede svoje ostavke je Simič poudaril, da je storil ta korak iz lastne volje in nikakor ne pod kakim pritiskom sovjetske politike. Pridal pa je, da bo sovjetska vlada v bližnji bodočnosti spremenila svoje uradno stališče proti kraljevi vladi in prekinila diplomatske stike z isto ter priznala Titovo vlado, kot edino zakonito predstavnico jugoslovanskega ljudstva.
Izjave g. g. Stanoje Simiča ...... in Miodraga Loziča.......
Vodja velikonemške države — Adolf Hitler . . ."
Slovenski Amerikanci se že dve leti ponašamo, da Slovenija na rodila kvizlinga. Toda žalibog, smo se prevarali. To neslavno vlogo je prevzel preje spoštovani slovenski general Leon Rupnik. Iz njegovega nagovora je nemogoče prezreti dejstva, da je umeščanju prisostvoval tudi ljubljanski knezoškof in drugi "predstavniki cerkve". Da so si izbrali Hitlerjevo stran in nastopili proti Osvobodilni fronta, ni povedano samo v označenih govorih in proklamacijah, temveč tudi — hvala p. Am-broždču za opozorilo — v škofovem Pastirskem listu.
Jugoslovanska osvobodilna vojska, v kateri je priključena tudi Slovenska osvobodilna vojska, je priznana za eno izmed zaveznic in dobiva vojni materijal od Amerike in Anglije. Po zagotovilu Winstona Churchilla bodo partizani prejemali vso pomoč, ki jo jim Anglija za-more dati. Slovenci, ki sodeluj o z Nempi in nasprotujejo Osvobodilni vojski, enostavno nasprotujejo trem največjim zaveznicam — Ameriki, Rusiji in Angliji, in odgovorni faktorja bodo morali po končanem vojskovanju dajati svoj zagovor, ne samo svojemu narodu, temveč tudi vsem zavezniškim silam.
Kot omenjeno v začetku, se omenjeni položaj nanaša na razmere koncem lanskega septembra. Da ljudstvo ni sledilo vabilu kvizlinga Rupnika, niti ne drugim njegovim "kimačem", je sodati iz izjave Louisa Adamiča, katera krije položaj do donca januarja t. 1.
Kdo se v Sloveniji bori za svobodo domovine? Sodeč po priobčenih govorih, se borijo partizanske skupine le za "boljševizem in anglo-amerikansko plutokracijo", domači kvizlingi pa pomagajo Hitlerju ščititi domovino pred "židovskim sovražnikom človeštva."
Da! Ljudje naj presodijo po svoja pameti!
Mirko G. Kuhel, izvršni tajnik.
šinte nitrite «n onstanite
Na zahtevo jugoslavenske-ga poslanika v Sovjetski Rusiji, Stanoje Simiča, in vojaškega atašeja Jugoslavije v Moskvi, M. Loziča, je sovjetski tisk objavil njuni pismi maršalu Jugoslavije, Josipu Brozu (Titu.)
Simičevo pismo, datirano 10. marca, 1944, slove:
"J a z vas naslavljam kot predstavnika Narodnega osvobodilnega odbora Jugoslavije dn kot vodja narodne osvobodilne borbe proti fašizmu v Jugoslaviji in izven nje, ter se vam stavim na razpolaganje.
"Prosim vas, da obvestite o tem Anti-fašističnd narodni svet za osvobojenje Jugoslavije. S tem istočasno podčrtam, da smatram vas in Narodni svet za edine predstavnike jugoslovanskaga naroda in kot edino organizirano, resnično ljudsko oblast v deželi sami in izven nje.
"Sedanja reakcionarna ubežna Puričeva vlada Jugoslavije v Kairu, ne samo da ne predstavlja jugoslovanskega naroda, nego ndti ne vodi nobene borbe proti sovražniku ; ona se neče boriti proti Nemcem in kvizlingom, kakor je Pavelič, Nedič dn drugi, ampak potom svojega vojnega ministra, Draže Mihajloviča, odprto sodeluje s kvizlingov ter vodi odprto borbo protiv ljudstvu in Narodni osvobodilna vojski.
"Izdajstvo vojnega ministra ubežne "vlade" v Kairu, zavrženje po tej takozvani vladi vseh mojih predlogov, da se organizira jugoslovanska vojaška eddnica za borbo na sovjetsko-nemški fronti proti našemu skupnemu sovražniku; represalije, katere je vodila proti vojakom in častnikom jugoslovanskih eddnic na Bližnjem Vzhodu, ker so izrazili željo, da se hočejo boriti v vrstah Osvobodilne vojske na terenu — vse to priča in dokazuje, da Puričeva "vlada" ne zastopa ljudstva, temveč ga izdaja v najtežjem času njegove borbe.
"Vsled tega jaz smatram, da je prišel čas za vsakega Jugoslovana — Srba, Hrvata in Slovenca — kateri noče, da bo označen kot izdaji-ca, kateri noče biti smatran kot človek, kateri je zadri nož v ledja svojemu narodu, da se odloči dn pove kje stoji.
Kot predstavnik Jugo-lavije v U-S.S.R. sem vedno sledil v svojem vršenju dolžnosti interesom narodnega osvobojenja in partizanske borbe v Jugoslaviji. Skušal sem nagovorita ubežno "vlado," da proži pomoč jugoslovanskemu narodu v njegovi borbi, ali zaman.
"Prosdm Vas, da mi verujete, da v vseh svojih aktivnostih jaz nisem bdi nikdar ideološko povezan s proti — narodno "vlado" v zamejstvu in jugoslovansko reakcijo, a z;daj smatram potrebnim, da prekinem z njimi v vsakem pogledu, prosim vas dn Viječe, (Narodni svet ali skupščina,) da mi verujete, ko izjav lj a m da se vam stavim na raspolago, kot vojak in po Vaših zgledih hočem tudi jaz služiti narodu po svojih najboljših sposobnostih; in s svojim delom se hočem učestvo-vati v nadčloveški, junaški borbi za poraz fašizma in za ustanovvljenje nove, svobodne federativne ljudsko demokratske Jugoslavije.
"Smrt fašizmu! Svoboda narodu! — Stanoje Simič." Polkovnik Miodrag Lozič je v svojem pismu navedel sledeče :
"Kot človek iz naroda in kot častnik Jugoslovanske
Iskrena hvala in cesti tke vsem
narodne vojske, sem 27. marca, 1941, bil udeležen v narodnem gibanju proti dzdajs-tvu princa Pavla in njegove vlade, t. j. kraljeva vlada.
"Kralj in njegova vlada je pobegnila iz dežele po kapitulaciji, ali narod je prešel v borbo. To borbo so pričeli Partizani in oni jo vodijo brez prestanka do današnjega dne,brez pomoči od tudi enega samega člana ubežne jugoslovanske vlade.
"Baš nasprotno, celotna »bežna "vlada" je pomagala samo Mihajloviču, kateri je spočetka bil v ospredju, kot "vodja narodnoga pokreta," ali kateri stvarno ni vodil borbe proti okupatorju.
"Kar je več, Mihajlovič je sklenil sporazum z okupatorji v svrho vodenja skupne borbe proti resničnim predstavnikom naroda, proti Osvobodilni vojski Jugoslavije in partizanskim odredom.
"Jugoslovanska ubežna vlada ne samo, da ni nič pomagala Narodni osvobodilni borbi na terenu, pač pa je storila vse, kar je mogla, da je preprečila našem borcem, kateri so pobegli iz domovine, da bi se mogli boriti proti sovražniku iste v svojdh mejah.
"Ubežna vlada je dozdaj preprečila večini naših letalcev, kateri so ušli iz Jugoslavije po kapdtulaciji, da bi mogli sodelovati v borbi. Samo majhno število naših zra-koplovcev je zdaj v borbi z ene od angleških in ameriških letalskih eddnic.
"Oni niso hoteli, da se sestavi jugoslovanski letalski škadron, kateri bi pomagal našim borcem na terenu udarjati na fašdzem.
"Sedanje ubežna "vlada" Puriča je posebno poznana spričo svoje želje, da ne preide v borbo proti fašizmu. Ta takozvana vlada dela vse kar more, da blati borbo partizanov in Narodni osvobodilni pokret. Oni prožijo pomoč vsem aktivnostim naperjenim proti maršalu Titu.
"Puričeva vlada" je za-branila formacijo novih jugoslovanskih edinic radi dejstva, da se število Jugoslovanov v inozemstvu, ki se žele boriti na strani ljudstva, čezdalje bolj množi, oni pa mečejo v koncentracijska taborišča vse one vojake jugoslovanskih čet v inozemstvu, ki izrazijo željo, da se udeleže borbe za osvobojenje domovdne v vrstah Osvobodilne vojske.
"Ko sem prišer v Sovjetsko unijo, sem inisistiral, da se tamkaj organizira jugoslovansko enoto. Vsi moji poaskusi, da dobim dovoljenje zato od ubežne "vlade" Puriča so bili odbiti brez kakega pojasnila.
"Nobena razlaganja niso pomagala, ker Puričeva pro-fašistična vlada noče pripomoči k pomnoženju števila proti-fašističnih borcev, ona noče, da se Jugoslovani bore rama ob rami z nepremagljivo bratsko rusko vojsko.
"V njihovem podskušanju da uduše narodno osvobodilno borbo na terenu, pomaga Puričeva "vlada" samo onim ki so v sporazumu z Nemci in Nedičem in ki se borijo proti Narodni osvobodilni vojski in partizanskim odredom.
"V inozemstvu Puričeva vlada pomaga samo onim, ki so prišli iz domovine s ge-stapovskimd potnimi listi in odobrenjem Nediča. Jaz sem trdno uverjen, da je celotna aktivnost Puriča in njegove "vlade" naperjena protd interesom naroda in v prilog njegovih sovražnikov. Jaz sem odprto rekel Purdču in njegovim ministrom, da so izdajice.
"Kot eden, ki je zaeno z narodom dne 27 marca, 1941 sodeloval v prevratu, sem prišel do prepričanja, da ne morem več služiti pro-faši-stični Puričevi "vladi", katera je sestavljena iz bivših slug odvratnega režima princa Pavla.
"Jaz Vas naslavljam, kot edinega resnično ljudskega vodjo naroda, ter izjavljam, da se ne smatram več za vojaškega atašeja • Puričeve "vlade' v Sovjetski uniji, ter izražam željo, da se priključim vrstam rodoljubov, ki se bore pod Vašim poveljst-
vom.
Miodrag Lozič.
Windsor — Uspeh ravno kar minule kampanje za tednik Edinosti, je najboljše merilo glede vrednosti lista, njogovih smernic in pa splošne zavesti za narodni napredek in progres, Slovencev in Slovenk. Končno pomeni da so uvideli, da je list Edinost, njih list in ne urednika, ali pa nekoga drugega in tretjega. To je naš list, nas vseh skupaj na enak način, kakor je njegov obstoj odvisen od nas vseh skupaj.
Ob tej priložnosti lahko z ponosom konstantiramo, da smo zagotovili obstoj listu. Vzlic temu da ni izključno glasilo kake organizacije ali pa društva, gredo zasluge listu za naš skupen napredek pri vsemu temu. Bolj lahko rečemo da je pol uradni list naših društev in organizacije in uradno pa glasilo Kanadskih Slovencev. In to je pa njegova najlepša podlaga za obstoj in razvoj v že določenih smernicah, ki postajajo iz dneva v dan bolj očitna nujnost pred nami, da nam je vsem skupaj zagotovljen uspeh edino potom sloge in enotnosti.
Od 14 večjih naselbin v Kanadi, se je zavzelo v kampanji za tednik. Vsaka je skušala narediti po svojih najboljših močeh, kolikor več mogoče in celo več, kot je bilo za pričakovati. Kajti povprečno naselbine so izpolnile ne samo določeno kvoto, namreč sugestijo uredništva, ki pa ni bila po-rekana, ampak prekoračilo za dvesto, tristo, štiristo odstotkov. To je pa najboljši dokaz vnete volje in požrtvovalnosti odsekov Zveze, članstva in drugih Slovencev in Slovenk v Kanadi, za vzdrževanje Edinosti, žal temu da poleg tako vzornega dela in večje požrtvovalnosti so še naselbine, ki pa niso utegnile storiti nekaj v prid tedniku Edinost. Morda da je opravičen zadržek, lahko pa tudi da manjka volje in vne-tosti do dela. Kakšen zaprav je vzrok, bodo sami rojaki in rojakinje najbolj zmožni odgovoriti, toda bilo bi prav imenitno videti v seznamu naselbin kot naprimer, Ha-milton, Val D'or in Montreal. Kajti kakor je omenjeno Edinost je list nas vseh skupaj in tudi služi našim interesom. Njegovo vrednost vži-vamo vsi skupno in je vsled tega potrebno razumeti tudi nujnost dela in podpore za njegov obstoj. Vsaj upamo da bo v bodoče ta stran se zboljšala z tem, da bodo vse naselbine v delu za obstoj Edinosti.
Tekmovanje med naselbinami je bilo prav izvrstno, posebno sta to pokazala zadnja dva seznama o uspehu kampanje. Čakalo se je do zadnjega. Ni čudno da so napovedovali v svojih ščipal-kah iz Sudbury, Timminsa, Port Arthurja, Geraldtona, Noranda, Toronto, itd., da bomo na zadnje šteli, kdo je kaj naredil, ali pa zadnji streli so odločni in činkoviti.
Vse to se je vrstilo za času kampanje. Franc Zaic, je napovedal divizijone,
LA GUARDIA SLAVI TITA
( Iz 2 strani ) lim vam in vašim kolegom reči, da vas pozdravljajo prebivalci New Yorka in preko vas pošiljamo naše pozdrave dn spoštovanje Titu in njegovim borcem, moškim in ženskim, naglašanjoč, da oni predstavljajo resnični duh svobode in demokracije. Vsi se nadejamo, da ono, kar vršd Tito in njegovi ljudje ter žene Jugoslavije, bo v polni meri ocenjeno in nagradeno, ko se konča vojna in ko bode v gradnji bodočnosti Evrope."
Po radio-govoru je ostala jugoslovanska delegacija več kot eno uro pri županu dn se z njim razgovarjala o položaju v Jugoslaviji. — P9-set delegacije pri županu je bil opisan v več newyorških listih dn posebej še so bili podčrtani v komentarjih županovi nazori o Titu in njegovi osvobodilni vojski.. S tem je druženi Odbor spet doprinesel k boljšemu razu-mevaniu jugoslovanskega v-prašanja v ameriški javnosti.
— Z. O. J. S. A.
Margareta Slak, "lovce", naši Geraldtončani, so pa ob vsemu temu previdno raz-gledavali sile naokrog in preskočili malo ne vse druge. Well — odzdaj vnaprej bomo vedeli, da se ni preveč za igrati z "referre" šherya-kom v Torontu! Precej dobro je izvedel dvoboj! Nisem se pa dotaknil onih tam na daljnem vzhodu! To so naši Vancoverčanje ! Pri njih je kar navadno, da naenkrat udarijo in potem pripravljajo že vse potrebno za drugi udarec. In ta bi bil precej težak, da so recimo priložnosti boljše. Vsaj tako je sklepati!
Z eno besedo za prav dobro delo, so tudi dobre zasluge in dobra plača. Toda mi ne bomo dobili plačo in zasluge v denarju, ampak v narodnih in pa občih vrednotah tekoče dobe. Naše bodo zasluge, da se med nami razvija duh in zavest po najlepših potih tekoče dobe, ki je začrtano v medsebojnem zavezništvu narodov in človeštva. Plačilo nam bo pa stoterokrat povrnjeno z tem, da smo v težki in naporni borbi stali na strani svojih in narodnih interesov. Vse kar smo založili za obstoj lista in podvzeli za njegov razvoj, je končno v našo lastno korist v vsih ozirih narodnih in mednarodnih v-prašanj. Da bi pa vse to kolikor več mogoče izčrpali v pridi vsega tega, je potrebno da se vržemo aktivno na delo za povečanje naših obstoječih odsekov, njihovega dela zdaj v prid našemu trpečemu narodu, v prid razvoju in proširitvi podpornega društva Vzajemne Podporne Zveze Bled. O vsemu temu je potrebno pisati, redno poročati o vsakem najmanjšem uspehu in na ta način vzbujati si zaupanje in voljo do dela za še večji uspeh.
če smo bili zmožni voditi tekmo na polju pridobivanja novih naročnin in zbira-jem za tiskovni sklad Edinosti, ali naj bi bil kak vzrok za tekmovanje za nove člane Zveze Kanadskih Slovencev, nove člane Vzajemne Podporne Zveze Bled? Mislim da ni nobenega vzroka in če se' podamo na delo v tem duhu vnetosti, bomo dosegli ob sklepu kampanj enak uspeh!
Do gotove meje so še nasprotja v naselbinah s ozirom na eno ali pa drugo vprašanje. V bistvu svojega pomena ovira proti našemu narodnemu, organizacijskemu in društvenemu napredku. Vsi oni, ki še danes gledajo z nekim stranskim pogledom na Zvezo Kanadskih Slovencev, naj bi se sprijaznili s resničnostjo časa in vrednostjo dela, ki ga opravlja in izvršuje ta organizacija. Enako velja za one, ki nazaupno gledajo na podporno društvo Bled, bodisi vsled prejšnih nasprotovanj in prijateljstvu eni ali pa drugi skupini, naj bi se sprijaznili s dejstvom, da podporno društvo ni vstanovljeno za prijateljske skupine izbranih ljudi, ampak za slučaj nesreče, bolezni in smrti svojih članov. Torej človek se zavaruje za svoje interese in ne za interese svojega prijatelja. Prijateljstvo vzgajajo in obujajmo v skladu načel naših organizacij in društev z tem, da bomo dz naše srede [odstranili nesoglasja in l stranske poglede, ter kot Slovenci in Slovenke s prijaznim očesom gledali in pohvalili med seboj vse one, ki so zaslužili priznanje in zahvalo.
V tem pravcu dela in dopisovanja izkoristimo tednik v največji meri. Z tem bomo pa podkrepili vrednost naših narodnih, kulturnih in občih vprašanj tekoče dobe. Pred nami je kampanja za pomoč našim bratom in sestram v domovini! Ne odlašaj-mo, ampak takoj na delo!
Tem potom pa naj izrečem posebno zahvalo vsem odsekom Zveze Kanadskih Slovencev, članom in članicam ne glede kolikor je kdo naredil in doprinesel, skupno vsem Slovencem, in Slovenkam, ki so z svojim delom in požrtvovalnostjo omogočili uspeh kampanje!
Iskrena hvala in čestitke vsem!
Jože Miketič,
gl. predsednik Z. K. S.
Sudburški Jožeti so res se ponesli
S u d b u r y — Devetnajsti marc je kar nekam znan na daleč med našim narodom. Namreč je to dan, sv. Jožefa in mnogi Jožeti praznujejo ta dan, kot dan svojega krstnega imena.
Tako so topot tukaj nekaj šepetali medseboj pred ta dan, tukajšni Jožeti. Domenili so se prirediti "party", kjer bo vsak po svoji moči prispeval za dober uspeh, žal temu da so bili deloma razočarani, ker ni se izšlo tako kot so pričakovali. Namreč zmanjkalo je nekoliko Jožetov, da se niso udeležili temu vabilu, pa tudi drugi ne v oni meri kot se je pričakovalo.
Vse skupaj se je vršilo pri našem tukajšnem rojaku, Jožetu Lesar. Tako sem jo tu jaz ubral bolj lahkih korakov, da vidim kaj delajo. Pri verandi sem posluhnil in pogledal, če sem prav prišel. Gledam! Hišna številka je prava. Tudi veranda se mi je zdela poznana. Toda kaj si hočem! Jaz sem pričakoval odmev pesmi in bolj glasnega pogovora v družabnosti. Bilo je nekam vse bolj tiho. čes dobre pol ure potem so se razpršili na nepričakovan način prejšni me-
gleni oblački in je pokukala luna. Zbralo se je več tu-kajšnih rojakov, ter se smo tako zabavali in veselili v prijazni družbi.
Seveda kaj takega bi ne bilo mogoče, brez našega Kazimira! On nam je dajal akordne takte tako pri pesmi, kakor tudi pri valčku in polki. Vsi smo bili veseli in bi bili skoraj kar najraje videli, da nam je vsem ime Jože! Kajti naprimer, Jože Stalin, Jove Brozovič, Jože Vidmar in Jože E. Davies, so precej znana imena po celem svetu! Zadovoljni pa smo, da so nam tako bližnji v govoru in dejanju.
Ko je bila zabava v svojem najlepšem razpoloženju, nas je nagovoril prijatelj, John Kosmrl. V kratkih besedah nam je orisal pomen zabave in pri tem dejal: "Bratje zberimo nekaj na tem godovanju v prid naših trpečih bratov in sester v stari domovini" ! Posegli smo nekoliko v žep in vzbrali $36.16 v to plemenito svrho.
še mnogo srečnifi let Jožefom! Vesele Velikonočne praznike, prijateljem, znancem in čitateljem Edinosti.
F. Zaic.
Vabilo na Koncert
Na velikonočno nedeljo zvečer, t. j. dne 9 apn a 1944. Prireja odsek št. 9 V. P. Z. Bled v Sudbury ' Pevski in muzikalni koncert" V Hrvaški dvorani. Pričetek ob osmih zvečer: VSTOPNINA 50c.
Všteti nagradni dobitek srečni osebi, za prirhe.
Z obširnim in pestrim programom: Opereta "ženin", solospev, dvospev, kvartet, moški zbor, mešani zbor kupleti: Dva profesorja iz Chicage. "Železna cesta. Violina šolo,piano harmonika solo, duet, orkester, itd.
Vabljeni so vsi Slovenci, vse ostale organizacije, kakor tudi vsi Jugoslovani, našega mesta in okolice, da se koncerta udeležite v čim večjem številu.
Podobne prilike so zelo redke! Toraj pridite, da se skupno za nekaj časa razveselimo in pošteno nasmejimo, za velikonočne praznike, ob zvokih mile domače milo-dije, naših pesmi in muzikalije.
Čisti prebitek je delno namenjen, razvoju novoustanovljenega mladinskega krožka in kampanje našega odseka V. P. Z. Bled. Preostanek podarimo našim svetovno znanim in neopisno hrabrim borcem, "za pravico in svobodo — Partizanom."
Za postrežbo in povolno zadovoljstvo, Vam jamči,
ODBOR
Beseda Josip Vidmarja iz svododnih
planin Slovenije
ŠESTO VOJNO POSOJILO PRIČNE 24 APRILA
Ottawa — Predsednik finačnega odbora, Mr. Gra-ham, Towers, je naznanil v vladni zbornici, da se prične šesto vojno posojilo z dne 24 aprila. Glavni namen je v kampanji zbrati sicer v kratki dobi: en bilijon in dvesto milijonov dolarjev.
Za uspeh kampanje šestega vojnega posojila ne leži v računanju obresti in pa dobi za izplačitev vojnih bon-dov, tembolj v razumevanju potrebe za zmago nad sovražnikom. Kako naj potem računajo na obresti oni, ki so na bojni črti pripravni založiti vse, celo svoje mlado živlenje, za obstoj in razvoj načina ter običajev našega živlenja in družabnega reda, povrh tega pa stopnjema prenovitev narodnega gospodarstva v narodnih in socijalnih zadevah.
šesto vojno posojilo kakor tudi vsako prejšne, je posojilo za zmago nad sovražnikom — za zmago nad onimi silami — ki so hotele ustvarjati "novi red" potom vojne agresije ter se postaviti na čelo "kot višja in izvoljena rasa" za vladanje na svetu. Enako šesto vojno posojilo je torej obenem tudi zagotovilo, ne samo za varnost narodnega obstoja, demokracije in progresa po vojni, ampak istočasno zagotovitev narodnega napredka in svobode!
V tem duhu rodoljublja in narodne pravice, podprimo kampanjo šestega vojnega posojila!
( Iz 2 strani ) logika in razum — nadaljuje on — niti od daleč nista celokopna osvobodilna fronta ker osvobodilna fronta ni samo program. Ona je živlenjska stvarnost, polnitev živlenja, čut in kri, trplenje in vzdihovanje, požrtvovalnost in umiranje, ustvaritev zgodovine. Vidmar, čuteč da govori velike besede, polne smisla, katere so se redko kdaj slišale na naših planinah. Tisoč tristo let pravi on, slovenski narod se je mučil in trpel. Bil je sam in odtujen v eni čudotvorni in sovražni zemlji, služeč tujcu, izkoriščan od domačih in tujih gospodarjev, v vojnah je sodeloval kot suženj svojih tlačite-ljev, ne za sebe. In kakor iz nekega čudeža ta narod naenkrat vstaja, razbija temni mrak, ustvarja samostalnost na načelu samoodločevanja svojo slovensko obrano, svojo slovensko vojsko in potom nje postaja v zvezi z svojimi južnoslovanskimi brati svoj in branilec zveze naroda.
"Prva slovenska vojska po 1300 letih, naša vojska, katera se bori za nas, za našo usodo, za našo bodočo svobodo. Mi se bomo osvobodili in tudi ustvarili to kar želimo, zato ker smo z svojo odločnostjo pred dve leti od enega najbolj brezpravnega in najmanj spoštovanega naroda, naenkrat se postavili v vrste ne po številu marveč velikem duhu velikih narodov katere spoštuje zavest in o katerih bo v času obračuna se moralo voditi račun".
Na sklepu svojega govora Vidmar s ponosom izjavlja, da Slovenci kakor drugi narodi Jugoslavije, niso nigdar v zgodovini izveli ničesar jačjega in značilnejšega. Bodoča pokolenja političnih ljudi, pesniki, znastvenjaki, romanopisci, umetniki bodo pisali in govorili o Narodni Osvobodilni Fronti, kot enem največjem dogotku v zgodovini slovenskega naroda. Vidmar se obrača duhovnemu vodstvu Slovenije in na nebu slovenske kulture vidi tri zvezde voditeljice, prešerna pesnika globokih slovenskih čutov, Levsteka borca za svobodo in demokracijo slovenskega naroda in končno Ivana Cankarja velikega revolucionarnega borca za prebujenje Slovenije iz mra-čila klerikalizma in nazad-njaštva. To kar so tri slovenski velikani nekoč sanjali, danes se ustvarja Narodnom
TIMMINS IN OKOLICA
Osvobodilnom Frontom. Slovenski človen je zavestno ponosen in dostojen svojega živlenja in svoje usode. On si je pridobil zavest svoje veličine in svojega značaj nega prisostovanja v svetu svobodnih narodov. Vidmar na lep način poudarja, da so nasprotniki Narod. Osvobodilne Fronte danes oni, kateri so preganjali Levsteka in zahtevali da ga nabijejo kot psa, oni, ki so zasmehovali Prešerna in oni, ki so na Ljubljanskem trgu sežgali prvo Cankarjevo knjigo.
Pri zaključku govora Vidmar spominja ime padlih sodrugov za ideale Narodne osvobodilne fronte in za svobodo slovenskega naroda. On govori o smrti herojev jezikom in mislijo grškega Tuki-dida, ko Perikle pzdravlja prve, ki so položili svoja živlenja za svobodo Helade v prvi Peleponeški vojni. "Smrt ni strašna stvar tembolj ugibanje, kadar se gre za veliko delo". Ponavlja Maksima Gorkega ko je rekel, da so v borbi posamezniki oni ki umirajo in ne oni, kateri žive ! Končno pravi, da bomo v borbi sojeni ne samo od naše zavesti in od živečih, marveč in posebno onih, ki so položili svoja živlenja za
Srečno prestal operacijo
Toronto — Pred zadnjim se je podvrgel operaciji za slepič, sin tukaj znane družine Mr. in Mrs. Anzin. Operacija je bila izvršena v tukajšni bolnišnici St. Michael s prav dobrim uspehom, kajti Johny, se že nahaja doma in se primeroma tudi že dobro počuti.
Johny Anzin, pohaja tu-kajšno tehnično šolo in tudi prav dobro napreduje. Upati je, da bo kaj kmalu zopet nazaj v šoli in z tem seveda nudil največ nade staršem z svojem poklicem, nam drugim Pa v ponos.
Tudi se je dalj časa tukaj nahajala na zdravljenju Mrs. Kovač iz Val D'orja. Predno se je podala nazaj k svojemu soprogu Andreju Kovač, je obiskala uredništvo in pri tem dejala: "Ne smem pozabiti kupiti Adamičevo knjigo 'My Native Land", ker Andrej prav rad čita"!
Kakor Johny-ju tako tudi Mrs. Kovač, želimo dobro okrevanje, Ured.
! sveto stvar svobode Slovenije, Jugoslavije in Evrope, človečanstva kot celote. Po tristo letih suženjstva slovenski narod danes ima pravico na obstoj in za svobodo!
To so glavni izčrpki misli govora, kateri v bistvu pomeni borbo ki jo vodi en narod, za katerega se do včeraj ni vedelo v zgodovini, kakor pravi Vidmar. Narod z vsemi kvalitetami enega velikega naroda, napram kateremu bodo vsi narodi Jugoslavije in Evrope morali odz-daj in sicer potem po njegovem trplenju ter borbe mu dati ne samo s spoštovanjem, ampak enakom vzajemnom enakopravnostjo.
Govor Vidmarja po mojem mišlenju pomeni globoko jez, ki obstoja izmed izgnastva in naroda v zemlji; izmed političnega vodstva do 6 aprila 1941 in duhovno političnega vodstva, ki je formirano v bo. rbi v sami Jugoslaviji. V izgnanstvu govori političnega vodstva bili so stvarno ostanki starega političnega procesa Jugoslavije. V zemlji govori političnega vodstva predstavljajo novo Jugoslavijo z novimi problemi in s novimi cilji.
Za razliko od prve svetovne vojne, ko je politični svet v imigraciji predstavljal revolucionarne moči bodočnosti, topot politični svet v izgnanstvu predstavlja smrt starega političnega sveta ne samo Jugoslavije, marveč tudi Evrope. Tak je to torej slučaj celega političnega vodstva v izgnanstvu iz Evrope v Londonu, Njujorku ali pa Washingtonu. Vidmarjev govor vsled tega prinaša nove politično-socijalne elemente pri katerih ni sledu niti v enem govoru političnega sveta v izgnanstvu. Prinicipi na katerih se osla-nja. Narodna Osvobodilna Fronta, ne predstavljajo za izgnanstvo oni značaj in ono vrednost, kateri so sodbono-sno važni in značaj ni v vodstvu v zemlji. To je sicer važna in kar je potrebno naglasiti v komentiranju tega govora. V drugih besedah narod v Jugoslaviji in Evropi izvaja preobrat in vsled tega je popolnoma izključeno, da se bi v izgnanstvu postavljala neka rešitev. Narod in edino narod naj odloči o svojih notrajnih in zu-najnih»vprašanjih s narodi z katerimi živi in z katerimi ustvara novo bodočnost.
Junaška obramba Sevastopola

VELIKONOČNO VOŠČILO
Timmins — Tukajšni krožek žena, priredi večerno zabavo v prid našim materam, očetom, bratom in sestram, otročičkom, partizanom in partizankam in v splošnem vsemu trpečemu ljudstvu v Jugoslaviji ki se bori zoper fašistične vpadnike in njihove privržence.
Zabavo priredimo na Velikonočno nedeljo zvečer dne 9 aprila v prostorih 112 Balsam St. N., Timmins.
Vsled tega uljudno vabimo tukajšne Slovence, Hrvate in Srbe, posebno žene in dekleta, da se zagotovo udeleže zabave katere čisti dobiček je namenjen v tako plemenite svrhe. Storimo to ne samo radi gmotnega uspeha, ampak radi narodne zavesti, da na ta način si dejansko voščimo Velikonočne praznike v znaku dela za naše trpeče brate in sestre v stari domovini.
«
Poleg druge zabave smo se me ženske pobrigale da ■bo kaj sladkega in okusnega za prigrizek. Tudi "pirhov" seveda ne bo manjkalo !
Za dobro postrežbo bo skrbel prireditveni odbor
Na veselo svidenje dne 9 aprila, vas uljudno vabimo!
Vsem naročnikom, čitateljem Edinosti in znancem pa Vesele Velikonočne praznike!	ODBOR.
VABILO
KAM PA POJDEMO V NEDELJO DNE 2 APRILA?
Kam drugam, kakor v Bolgarsko- Macedonsko dvorano, gledat igro "TRI SESTRE" v treh dejanjih, ki jo priredi odsek Zveze
Kanadskih Slovencev.
*
Pričetek ob 2 uri popoldne.
OSERE:
OREL .............................................................................. John Šeme
HELENA njegova žena......................................... Ivana Škrabec
MAJDA:) ......................-..........-................................ Mary Anzin
ŠPELA:) hčere ............................................................ Milka Muc
ANA:) ............................................................................ Mery Kosmrl
ANTON, organist in škric ............................... Ludvik Troha
GABROV FRANCE ................................................ Jože Sheryak
JERA, dekla pri Gabrovih .............................. Helen Sheryak
BERAČ, starček z bergljami ........................... Jože Bedenk
Ker ta igrokaz slikovito izraža družinske razmere bi bilo dobro, da nihče ne zaostane doma in da ne zamudi priložnosti videti res živahno in poimebno igro. Upamo da boste šli iz dvorane na svoj dom veselih «n nasmejanih obrazov!
Zatorej uljudno vabimo Slovence in sobrate Hrvate in Srbe, kakor tudi druge Slovane, da se udeleže gornje prireditve. Kajti čisti dohodek je namenjen kot znamo za pomoč našim trpečim bratom in sestram v stari domovini, kateri so potrebni in pričakujejo pomoč od nas.
TOREJ NEPOZABITE V NEDELJO DNE 2 APRILA OB DRUGI URI POPOLDNE V BOLGARSKO-MACEDONSKI DVORA NI. 386 ONTARIO ST.
ODBOR:
Spisal Podadmiral, F. Oktyabrsky ( Prevedel J. Smrke ) Posebna brigada mornarjev
G. GAIDOVSKI:
Dne 31 decembra so fačisti se odločili še enkrat napasti sovjetske oddelke. Topot so sipali za daljšo dobo orkan topniškega ognja na naše pozicije, ter ogenj iz zakopnih možnarjev.
Stotnik Kuliničenko, je prehitel sovražnika ter ga napadel s svojimi možmi brez da bi jim dal časa, da se zdramijo od presenečenja. Pognali so sovražnika v beg, uničili eno stotnijo peščev, zaplenili tri težke strojne puške in zavzeli hrib.
Tako je Potapova brigada pričakala Novo Leto 1942. Kuhar je prinesel brigadnemu poveljniku skodelico vročega' "kakao" — njegova ranjena brada ni bolela tako močno, če je imel kaj vročega za piti.
Telefon je zvonil!
Sotapov je vzel slušalko, pazno poslušal in nato odgovoril:. "Drži dobro"! Očividno se je pogovarjal z bata-lijonskim poveljnikom." "Napravi jim vroča tla"!
Kazalec ure je kazal dvanajst . . .
Nekdo je rekel:
"Srečno in veselo Novo Leto . . . polkovnik!
Gardni oddelek
Politični častnik, V. Novikov.
Sovražnik se je bližal Sevastopolu. Bil je še vedno na odaljenih potih ki vodijo v mesto, ko je topniški oddelek pod poveljstvom Majorja Radovskega prišel v boj. Topničarji so dobili povelje, ustaviti gibanje sovražnika za vsako ceno.
Baterije so otvorile ogenj! Grmenje salv se je razlegalo preko sovražnih postojank. Vsaka granata je nosila smrt in razdejanje fašističnih vrst.
Večja sovražna kolona na vozilih, za njo pehota, s^ je pomikala po gorskem potu v Sevastopol. Granate Aleksandrove baterije so padele v prve vrste kolone, padale so v zaledju in z tem pa preprečile umik.
To je bilo prvo fašistično srečanje z Aleksandrovo baterijo. Ujeti fašisti govore, grozo o nji.
Ni se moglo ogniti granatam, katere so kosile sovražnika povsod, ne glede kje so poskušali prodreti našo obrambno črto.
To se je ponavljalo skoraj vsaki dan. . .
Baterije pod poveljstvom Matušenka in zinščenka, so tudi dobro se udeleževale, zadajale velike izgube nemškim vpadalcem ter zapirale pot v Sevastopol.
Vlak, kateri je vozil sovražniku ojačanje, se je bližal kolodvoru X, kateri je bil zaseden po Nemcih. Na tovornih vozeh je bilo kakih sto oklopnih avtov in 500 pešcey. Naloga je bila sprečiti vlaku dospeti do sovražnih postojank. Aleksandrova baterija je začela svoj posel.
Prav prva granata je zadela lokomotivo in jo raznesla na drobne kosce. Druge dve salve ste padli na tovorne vozove, kjer so bile čete in vojni materijal. Najbrž da je bilo prav malo fašistov, kateri so utegnili si oteti živlenje ali pa odnesli zdravo kožo.
Ko je izbruhnil ogenj prav blizu baterijske postojanke, se je topničar Riga, neustrašeno splazil iz kritja ter pogasil ogenj v dežju sovražnih krogel.
Takoj na prvo zahtevo Sevastopoljskih braniteljev mornarški topniški oddelek po poveljstvom Radovskega, je začel bombardirati sovražnikove pozicije in z tem omogočil rdeče armejcem, da so prešli v ofenzivo.
V enem samem dnevu baterija poveljnika Liščenka, je razbila dvanajst tankov in eno sovražno baterijo. Ko je bilo javljeno da je sovražnik pripeljal večje sile v neko vas, Aleksandrova baterija je odprla ogenj na nje, uničila štirideset tovornih avtov ter večje število pešcev. Topničarji njegove baterije izkoristili so tudi zmešnjavo v sovražnem taboru ter izvedli napad.
Mornarške baterije so pogostoma podpirale naše oddelke pri njihovem napadu, na sovražnika. Z njihovem mogočnem in natančno izračunanem ognju, so sodelovale z nami. Ne malo sovražnih baterij je bilo popolnoma razbitih od naših mornariških topničarjev.
Nacisti so poslali na ducate bombnih letal proti tem baterijam. Bombe so padale vse naokrog, zemlja se je tresla od eksplozije, ampak poveljniki in moštvo, je ostalo pni svojih topovih. Bili so neumorni in neustrašeni! Z samo eno mislijo — ne pustiti sovražnika v mesto. Tako so baterije nadaljevale ter odajale svoje smrtonosne salve na sovražnika.
( Se nadaljuje prihodnjič )
Windsor — Tem potem naznanjamo članstvu odse-katera dejansko služi intere-ka Z. Kanadskih Slovencev, da se bodo bodoče seje odseka vršile vsako prvo nedeljo v mescu, mesto tretje nedelje. preložitev redne seje kakor je omenjeno, je bila potrebna prvič radi tega, ker so tretjo nedeljo razne druge seje, katerim pa naši člani ne morejo prisostovati in drugič da z tem dosežemo čim boljšo kooperacijo s drugimi društvi in organizacijami.
Poleg tega zdaj se približuje pomlad in večina komaj čaka, da dobi nekoliko oddiha v prosti naravi. Zato je pač potrebno nekako vskla-diti seje na ta način, da bomo poleg rednih sej imeli tudi delno priložnost za zunajne razvedrilo.
Seje se bodo vršile pri našem dobro znanem rojaku, Jožetu Smole. In prva seja se bo vršila v nedeljo dne 2 aprila ob 10 uri dopoldne.
Uljudno so vabljeni tako člani in članice, kakor tudi oni, ki žele postati članom narodne progresivne organizacije Zveze Kanadskih Slovencev, da se zagotovo udeleže rednih sej vsako prvo nedeljo v mesecu.
Jože Kobetič, predsednik.
Tragedija v Kirkland Lake
Kirkland Lake, 29 marca. — Tukaj je sinoč nastal požar v dvonadstropnem stanovanju in pri tem povzročil smrt Mrs. Ella Anderson, 71 Herbert Buller, 15, Allan Buller, 11, Rilly Buller 9, Glen Buller 6 in Gary Greer 11 let star.
Vsi so se zadušili v gostem dimu ki je nastal vsled požara in predno je utegnila požarna obramba rešiti njihovo živlenje.
Oče in mati ter mlajša Evelyn Buller omenjenih otrok, so si rešili živlejTje edino z tem, ker so spali v v spodnjem stanovajnu, so pa kljub temu prepeljani takoj v bolnišnico zaradi opeklin.
Več drugih stanovalcev v istem poslopju je bilo na enak način rešenih. Gasilci so bili precej zaposleni 45 minut predno so dobili pod kontrolo goreče poslopje. Ogenj je nastal nekje blizu vhodnih vrat, ter tako so se oblaki dima valovili v zgornje nadstropje in pri tem povzročili smrt prej omenjenih.