Slovenski dom fiMMoiie to.rtfcoiuua—lfrjMlt”- Poitalna pimSaM ▼ *o*ovinC Or 0.50 TelefonWSwMaTItartu n^otota.“u”Un »^tujino '20 Ur. V Ljubljani 30. avgusta <943 ■ Leto Vlil. ■ St. 197 Vojno poročilo it. 1191: ANGLEŠKA PODMORNICA POTOPLJENA NA TIRENSKEM MORJU 24 nasprotnih letal zbitih Vrhovno poveljstvo. Vojno poročilo 1191; N« odprtem Tlrenskem morju je bila angleška podmornica »Saracen«, katere lzgu-ho je angleško mornariško povejstvo objavilo, Izločena Iz borbe dne 14. avgusta po silovitem lovu kr. korvete »Minerve« pod poveljstvom pomorskega poročnika Maria Baroglla ti Casal Monferrata. Ujetih je bilo 5 častnikov, med njimi tudi poveljnik, in 41 mož posadke. Nemška lotala so * bombami zadela ladja ▼ pristanišču Auguste ter poškodovala 3 parnike s skupno 18.000 tonami, eno križarko in še eno posebno prevozno ladjo. Taranto. Cosenza, Terni in nekateri krajih v pokrajinah Napollja ln Cosenze so utrpeli letalske napade močnih oddelkov. Sovražno letalstvo, ki ga je takoj prestregla protiletalska obramba. Jo Izgubilo v bu-dlb ln ponovnih spopadih 24 letal, Izmed katerih so jih lt sestrelili naši lovci, 8 pa nemški; drugih 5 letal so zbile protiletalske baterije. Tri ameriške lovce so uničili nemški letalci v zraku nad Sardinijo. General AMBBOSIO. Bolgarski kralj Boris III. - umrl Princ Simeon zasedel prestol — Veliko žalovanje po vsej Bolgariji Sofija, 28. avgusta, e. Bolgarski kralj Boris III. je danes ob 18.20 umrl v kraljevi palači v Sofiji. V istem trenutku so sneli zastavo s kraljevimi zuakl, ki je plapolala na palači. Proglasa bolgarskemu narodu Sofija, 29. avgusta, s. Besedilo prvega proglasa, ki ga jo naslovil ministrski svet na bolgarski narod, ce glasi: Bolgari! Nj. Vel. kralj Bori« III., naš ljubljeni vladar ZcdinltelJ je danes. 28. avgusta 1943. po kratki mučni bolezni umrl v svoji palači v Sofiji, obdan od kraljevske rodbine. Ogromna Je ta Izguba za Bolgarijo. Velikanska Je bolečina vsega bolgarskega naroda. Velikanska je hvaležnost vsega bolgarskega naroda do velikega carja Zedlnltelja. MI vsi imamo sveto dolžnost slediti njegovi neomajni volji, da bi bili zedinjeni v delavni vdanosti do napredka zedinjene Bolgarije. Večen naj ostane ▼ nas njegov spomin. Drugi proglas pa pravi: Bolgari! Danes. 28. avgusta 1943, je NJ. kr. Vis. princ prestolonaslednik Simeon Tir-novski, ljubljenec la nada bolgarskega naroda, v skladu s čl. 34 ustave zasedel prestol bolgarskih kraljev z Imenom Simeon II., kralj Bolgarov. Zaradi mladolctnostl NJ. Vel. kralja Simeona II. ln v skladu ■ čl. 151 ustave prevzema ministrski svet vlado države do ustanovitve regentstva, kakor ga določa ustava. V tem težkem trenutku za našo državo pozivamo vse Bolgare, naj se še trdneje združijo okrog prestola NJ. Vel. Simeona II.. da 1)1 se moglo nadaljevati svetlo delo Bolgarije z vero v srečno bodočnost našega naroda ln z zaupanjem vseh nas Bolgarov. Živelo NJ. Vel. Simeon II.l Živela Bolgarija! Živelo bolgarsko ljudstvo! Oba proglasa, ki nosita datum 28. av-gusta 1043, so podpisali člani ministrskega sveta ter predsednik Bogdan Filov. Dogodki pred smrtjo Sofija, 28. avgusta, s. Objavljeno jo bilo naslednje zdravniško poročilo v zdravstvo- Hude borbe na srednjem in južnem odseku Uspešen napad na 4 ladje v pristanišču Augusti — Nemške podmornice potopile 3 ladje na Sredozemskem morju Hitlerjev glavni stan, 30. avgusta. Nemško vrhovno poveljstvo je včeraj objavilo tole uradno vojno poročilo. Na južnem ln srednjem odseku vzhodnega bojišča se nadaljujejo hude ln posebno za sovražnike i Izgubami združene borbe, ki so so predvsem na žariščih z uporabo oklepnih In letalskih sil na obeh straneh stopnjevale do največje silovitosti. Na zahodnem Sibirskem morju so nem-ike podmornice uničile t sovražnem ladijskem sprevodu 3 parnike s skupno 12.»«» to-nami. Nemška brza bojna letala so dosegla pri dnevnem napadu na pristanišče ▼ Augusti bombne zadetke na »tirih ladjah srednjo velikosti. Na bojnem področju Napollja ln pred Južno obalo Sardinije so nemški lovci včeraj sestrelili 11 sovražnih letal. Nemški love! In protiletalsko topništvo so nad Atlantikom ter ob norveški obali sestrelili le 4 druga letala. Nemške podmornice so potopile v Sredozemskem morju 3 ladje s skupno 20.90» tonami ter hudo poškodovale s torpednim zadetkom velik parnik za prevoz čet Stotnik BaM> vodja lovske letalske sku-plne, je 28. avgusta dosegel svojo 2»». zmago v zraku. Berlin, 30. avgusta, b. O bojih na vzhodnem bojišču je mednarodna poročevalska agencija objavila naslednje: OrjaSUa bitka na vzhodnem bojišču, katar* težišče se je preneslo na južni del, ln aicer na odsek Miusa, se že osem tednov vleče z nespremenjeno srditostjo. Sovjeti, ki so vrgli v bojni metež vse razpoložljive sile, ki bo jih organizirali v KuJbiSevu, hočejo za vsako ceno doseči svoj glavni cilj, namreč obkoliti ln uničiti jedro nemških sil. ki nastopajo na tistih odsekih. Vzlio vsemu temu pa se 't načrti s strateškega stališča nikakor nl»o posrečili, temvefl so Sovjet® veljali i*sube ogromnih sli. Ukrajina, ki ja za Sovj«ta najvažnejša pokrajina, je še vedno v nemških rokah ln na varno je bila ie P°»Pravljena vsa žetev, po kateri eo boljševtki najbolj hlepeli. Medtem pa prihajajo na bojišče noVe sovražnikove divizije in rezervei nove brigade oklepnih vozil in novo skupine topnlitva. Co- papeževa poslanica svetu Vatikansko mesto, so. avgusta, a. V sredo, 1. septembri. ob M-U. bo st. papež Pij XII. po vatikanskem ra** ea Vremil«. #e Je pokazala v vsej luči in razgalila stališč*, ki ga te demokratske dr-žave zavzemajo do Italije po padou režima. Prav nič ae ni spremenilo v sovražnem »tališču Angležev ln Amerikancev do Italije tudi po zatonu faSizma. Sedaj so Angleži in Amerikanel docela razkrili svoje prave namene. List končuje: Po teh načrtih bi Itallj* postal* majhna in okrnjena država. Kako naj bi živela edino od turizma, ako bodo letalske bombe uničile vse njene umet niške zakladet Amerikanel hočejo biti i»*>-časno jedki in Bsljlvi. V vsakem primeru p» stvari dokazujejo, da si morajo te dor godke in stremljenja vsi evropski narodi vzeti za opomin. -- prav morala sovjetskih 6et ne ustreza naporom, katere od njih eahteva poveljstvo, vendar je njih Število tako veliko, da bitko na vzhodnem bojišču lahko označimo za orjaško bitko, v katero posegajo ogromno množice ljudi In orožja. Seveda so prišle tudi nemške čete v Izredno preizkušnjo, saj so so morale boriti proti silnemu pritisku, ki ee Je čutil skozi dolgo tedne na vsej bojni črti. In Se vedno je pehota tista, ki mora vzdržati glavno težo bojev in opraviti nadčloveške naloge. Boji eo se zavlekli do poznih nočnih ur. Nemške čete ao se zapletle v boj b Številčno močnejšimi sovražnikovimi silami, katerega je obsi- pal neprestani topovski ogenj. Podnevi vlada skoraj tropična vročina, noči so pa nenavadno hladne. Vzlio temu je nomSkl vojak tudi v teh bitkah na vzhodnem bojišču pokazal, da je bojevnik prve vrste ln da prekaša tudi nasprotnika, ki se za dosego svojega cilja ne otepa ln ne zametuje nobenega sredstva. Boji zadnjih dni akupaj z boji preteklih tednov tvorijo verigo junaških dejanj, ki so jih storili vsi nemški vojaki brez razlike čina. Sovražnikovi poskusi so se Izjalovili prav zaradi teh junaštev, kakor tudi novih nemških oklepnih oddelkov, v katerih so tanki vrsto »Tiger« in »Panter«. Skrb Dopolavora za žrtve letalskih napadov Rlm_ 30. avgusta. »• Med ustanovami, ki so se t>ijt>61j odlikovala pri izkazovanju pomoči po letalskih napadih prizadetim, je treba omeniti narodno organizacijo Dopolavora. Pokrajinske organizacije Dopoiavo. ra in organizacije te vrBte po manjših mestih, so se naglo ponudile krajevnim oblastem in dale na razpolago svoja sredstva v korist najbolj potrebnim. Iz Napolija, Milana, Turina, Genove, iz mest v Apuglijl in Calabrijl ter tudi od vsepovsod drugod prihajajo poročila o delu, ki ga je Dopo-lavoro opravila za tiste, ki so se v tre. nutku znašli brez streha in brez vsakega imetja. Mnogo pokrajinskih dopolavorskih organizacij je uredilo ob prostovoljni pomoči podrejenih organizacij te vrste, ali pa s pomočjo plemenitih dopolavorlstov prostore in prevozna sredstva po pokrajinah, mestih in po deželi za prizadete ln njihove svojce, ter v nekaterih primerih sestavile kar cele avtomobilske kolouo, ki so prepeljale brezplačno na stotine in sto« tiue ljudi, posebno skrb pa so pokazale za stare ljudi, ženske in otroke. V Napoliju, Bimu in po drugih mestih organizacije Dopolavora ustanavljajo okrepčevalnice« ali javna mestna zaklonUča. Zlasti v tistih krajih, kjer letalski alarmi trajajo dolgo časa, je bilo to potrebno, da le kaj. Druge dopolavorske organizacije pa so prihitele na pomoč ranjencem in beguncem, ter so pri tem uporabile sredstva, ki so jim v rednih časih služila pri skupnih izletih na morje ln v hribe. Bimskl Dopolavoro je oa primer pravočasno prenesel vso opremo in orodje iz gorskega taborišča Cimino. Pri tem človekoljubnem ia bratskem delu so so organlzaoije Dopolavora zelo pogosto morale boriti z izredno težkimi okoliščinami, če so hotele premagati ovira, ki jih letal skl napadi delajo reševalni službi. Kakor so organizacije Dopolavora v mirnem času organizirale ta delavstvo športne in kul' turne prireditve, tako tudi danes stoje ob strani delavstvu, mu pomagajo in ga dvi .gujejo ter pri tem kažejo vse svoje razu mo vanje do njega. nem stanju kralja Borisa: »Zdravstveno stanje Nj. Veličanstva se je znova poslabšalo zaradi oslabitve srca. Dr. Daskalov.* Sofija, 28. avgusta, e. Po objavi zadnjega poročila o stanju kralja Borisa je sofijska radijska postaja javila, da prekinja odda jo ln da jo bo nadaljevala ob 17.80. Nenadno poslabšanje vladarjevega stanja je zbudilo največjo osuplost. Preden je radio sporočil zadnje zdravniško poročilo o po slabšanju stanja kralja Borisn, je ta vest zaradi indiskrecije nekaterih oseb, ki so v stiku a kraljevim domom, kakor blisk prodrla v vse kroge mesta. Bolezen kralja je izredno resna. Vladar se je upiral, vendar so nastale težave, ki so poslabšale ata' nje bolnika. Ce je kakšno upanje za rešitev vladarja, obstaja v akrbnl negi specialistov, ki eo dobro znani po vsem svetu, in v močni naravi kralja Borisa. Vladarju strežejo kraljica ln drugi člani družine. Na kraljevem bolgarskem dvoru akreditirani ministri prihajajo k ministru kraljevega doma po obvestila. Kr. minister Italije jo v stalnih etikih z dvorom in z vlado. | Huda potrtost po Bolgariji Soli j a, 28. avgusta, s. Vest o smrti NJ. Vel. Borisa III. Je bila uradno objavljena ob 20 v trenutku, ko bo se oglasili zvonovi bazilike sv. Aleksandra Nevskega. Vest Je objavil minister za tisk, ki je nato razglasil, da stopa princ prestolonaslednik Simeon po 41. 34 bolgarske ustave na prestol z Imenom Simeon II. Predsednik ministrskega sveta Je naslovil na bolgarsko ljudstvo dva proglasa, v enem sporoča emrt bolgarskega carja Borisa III. In nastop Simeona II. na prestol, v drugem pa, da prevzema ministrski svet na podlagi čl. 151 bolgarske ustave oblast, dokler se ne Imenuje regentstvo. Množica je zvedela za vladarjevo smrt po 20 udarcih zvonov vseh BOfljsklh cerkva. Na cestah so se videli prizori globoke bolesti. Ministrski svet Je izdal odlok, rpo katerem Je bolgarski narod zavoljo starti bolgarskega carja v žalosti. Življenje kralja Borisa Princ Boris Trnovski se Je rodil dne 30. januarja 189* v Sofiji kot »ln Ferdinanda I. in princese Marije Lulze Bur-bonsko-Parmske. Bolgarsko ljudstvo Je pozdravilo njegovo rojstvo » največjlra navdušenjem. Naslov in ime Nj. kr. Vis. Borisa Trnovskega so mu dali na čast prestolnica stare bolgarske države Trnove. Mladi prlno Je pokazal že v prvih letih avojega življenja veliko ljubezen do študija in žilav ter neupogljiv značaj. Mati, ki ji Je bil izredno vdan, mu Je dejala ob svoji smrti: »Ko bos nekega dne kralj, poskusi biti najboljši kralj. Ce boš hotel, da te bo ljudstvo ljubilo, moraš s svojim življenjem ln a vsem svojim duhom stopiti v njegovo službo. Pomni, da Je domovina najlepša in najsvetejša stvarnost.« Kralj Boris Je uresničil na najlepši način to aadnjo materino voljo. Za vzgojo mladega princa so kar moči dobro poskrbeli. Najznamenitejše domaCe ln tudi tuje profesorje so po- Obsedno stanje v vsej Danski Berlin, 30. avgusta, s. Mednarodna poročevalska agencija javlja: Poveljnik nem. ških čet na Danskem je odredil obsedno stanje za vso državo in »v zvezi z varnostnimi ukrepi, ki imajo namen zaščititi ov. ropska obale ▼ odgovor na poživljeno delovanje sovražnih agentov na Danskem. Vsi ukrepi so bili izvedeni brca spopadov. Od nikoder ni bilo poročil o neljubih dogodkih, ki bi bili vredni omembe. Iz raz-glasa poveljnika nemških čet na Danskem se razbere, da so ukrepi v glavnem sledeči: Uradniki oblasti in javnih uradov morajo zvesto opravljati svoje delo. Ubogati morajo navodila, ki jih dajejo oBebnostl nem-tke varnostne službe. Prepovedano je javno ali zasebno zbiranje več kakor po pet oseb. V»i javni obrati se morajo zapreti ob nastopu mraka. Od tega trenutka naprej je prepovedan sleherni promet po cestah. Istočasno Jq prepovedano tudi razširjanje civilnih lnformaolj. Stavke so prepovedane. Hujskanje na atavke in povzročanje Škode nomSkim oboroženim silam se bo smatralo kot podpiranje sovražnika in bo kaznovano s smrtjo. Vse prestopke proti navedenim določilom bodo obravnavala posebna nem. «ka sodiiča. Proti vsakemu nasilju in proti nezakonitim zborovalcem he voJaStvo brezobzirno nastopilo z orožjem. Vsakemu Dancu, ki spoStuje navedena določila, je življenje zajamčeno in lahko mirno živi ln uživa dobrine, ki mu jih dovoljuje ubsto. Ječa zakonodaja. Finska noče z Rusijo _ nobenega ločenega miru Helsinki, 30. avgusta. ». Zaradi neprestanih čeprav uradno zanikanih poročil o stremljenju Finske, da bi sklenila z Sušijo ločen mir, Je ugledni finski Ust »Van-sa< zapisal« »Ameriški listi Izjavljajo, da eavlsl uai mir v prvi vrsti od EuslJe. Ako bi izhajali iz tega stališča, potem Je na5a stvar Izgubljena, ker dobro vemo, kaj bi za nas ta mir pomenil. Zmerom nam grozi nevarnost, da bo Busija uničila naše ljud- stvo, nakar bi Sovjetska zveza prelomila mir in začela proti nam z novo vojno. Ameriški listi, ki zraven poudarjajo, da ima-mo pravico do življenja in tudi pravico do izjemnega položaja, glodajo na naš mir kot na neke vrste »poskus«, ki naj bi razkrin kal prave ellje Sovjetske Busija. Dobro vemo, kako bi se ta poskus končal in kako bi »e ruski oilji razkrinkali, po vsej pravioi zahtevamo v imenu resnice in pravice, da so ališi naš glas. Ako nam Amerika prt znava pravico, da živimo kot svobodno Ijud' stvo, je treba upoStevatl tudi nale ataliSče in dobro vedeti, »o nameni Sovjetske zveze z nami zadosti jasni ln ne potrebu jejo nobenih poskusov. Zato je popolnoma odveč, ako se goverl o ruskih poskusih z našim narodom.« Skopi obroki živil v boljševlški Rusiji Berlin. 80. avgusta, a. Po Izjavi ujetni' kov, ki so jih dobili v roke Finci, je v Sovjetski Busijl v veljavi aledeč način razdeljevanja živil: v Moskvi, KujbHevu in v industrijskih področjih Urala ln Sibirije dobiva oivllno prebivalstvo na dan po 200 gramov kruha in 2 krožnika zelenjadne juhe, mesečno pa po 1 kg soli, 250 gr slad korja, 200 gr maščob, 50 gr mesa. V vseh drugih pokrajinah le obrok znižan na 100 gramov kruha in na en krožnik juhe dnevno. pa na lkg soli ln 100 gr sladkorja mesečno. Sedanja vojna ni turška vojna Carigrad. JT. »vg. ». Glavni urednik turskega lista »Tan« odgovarja članku, ki ga Je julija meseoa prinesel london-’ l list »Times«, In ki obsoja nevtralno stališče Turčije. Turški časnikar pravli »Po sodbi Turkov ta vojna ni njihova vojna, temveč vojna velikih držav. Zato ni treba prlčako vati, da bi ml stopili ▼ vojno.« Naročajte »Slovenski dom«! Vesti 30. avgusta Turski veleposlanik v VJchyJu je bil zaradi starosti upokojen in po-zvan v Ankaro. Švedsko letalo, ki je vzdrževalo potniški promet med Švedsko ln Anglijo, je nenadoma izginilo. Računajo, da je treščilo v morje. Na letalu sta bila pilot in radio telegrafist, iraški diplomat Ali Mohamed. Rihard von Besen in neka Svedinja. Žena predsednika Roosevelta je nenadoma prispela v Novo Zelandijo ln ,od tam odpotovala v Avstralijo. Stirl ameriška letala Je v itirih minutah na Fogglo zbil nemSkl lovski pilot major Stelnhok, odlikovan e hrastovim listom k viteškemu križu. Stelnhok Je a tem dosegel svojo 163. zmago v araku. Arabski krslj Ibn Saud Jo odklonil udeležbo na vsearabskem zboru v Kairu. Menijo, da je to smerikaneko delo, ki noče podpirati angleških načrtov za uvedbo egiptovskega vodstva v vsem arabskem svetu. Avtomobil je v soboto v Rimu podrl senatorja Franceeea Pulja. Poškodbe so bile smrtne. Senator je bil star 83 let. Predsednik eglptske vlade Nahas Paša je za sedmo obletnico angleško-egiptske pogodbe poudaril velike žrtve, ki jih J* Egipt imel v vojni, in zatrdil, da Je Egipt dal največji prispevek ®a zmago zaveznikov. zvali, da bi ga izšolali. In v tej šoli stroge discipline ln dolžnosti je zrasel princ močan ln bistroumen. V vojaško akademijo so ga sprejeli, potem ko je obiskoval redni licealni tečaj ln Je imel priliko, da pokaže v svetil luči vse svoje velike umske in nravne darove. Promoviral je na pravni fakulteti in se naučil gladko vseh evropskih jezikov, v katerih so Je Izpopolnil s številnimi ln dolgimi potovanji v Inozemstvu. Čeprav je bil močno zaposlen, mu Je vendar uspelo dobiti časa tudi za naravna nagnjenja svojega značaja. Kot učen prirodosloveo je podaril Sofiji velikanski živalski in botanični vrt ter naravoslovni muzej, ki obsega dragocene zbirke črnomorsko favne ln flore. Balkanske vojne leta 1912 se je udeležil kot major, med veliko vojno pa Je bil član glavnega stana svojega kraljevskega očeta. Ko je kralj Ferdinand odstopil. eo ga proglasili 4. oktobra 1918 pod imenom Boris III. za kralja Bolgarov. 2e v prvih letih svojega vladanja se Je izkazal kot strog ustavni vladar, ki želi spraviti politiko svoje države v sporazum z velesilami, zlasti pa z Italijo. S spretnostjo mu je uspelo izogniti so sporom a sosedno Jugoslavijo, b katero so bile česte težave. S svojim odkritosrčnim značajem in svojo energijo sl je pridobil naklonjenost vse Evrope. Bil je častni doktor vseučilišč v Sofiji, Berlinu, Rimu ln Varšavi. Dne 25. oktobra 1930 se je v čarobnem okviru svetnikovega mesta, v Assl-»Iju, poročil s princeso Ivano Savojsko, četrto rojenko Italijanske vladarske dvojice. Ta poroka, ki Je pripeljala prvič na bolgarski prestol italijansko princeso, Je rodila v obeh državah, ki sta sl bili vedno prijateljici, globoko zadovoljstvo in zato čuti Italijanski narod danes tem večjo bolest zaradi težke žalosti, ki je zadela plemeniti bolgarski narod in njegovo kraljico. Iz tega zakona sta se rodila dva otroka, princesa Marija Lulza 13. Januarja 1933 ln prestolonaslednik prino Simeon 18. Junija 1937. Med to vojno je znal kralj Boris navzlic neizogibnim težavam privesti svojo državo do politike, ki Je najbolje ustrezala koristim njegovega naroda, zavedajoč ee stvarnosti trenutka in v zavesti neizogibne usode bolgarskega naroda. Slovo od mrtvega vladarja Sofija, 30. avgusta, s. Veliki zvon v stolnici Sv. Aleksandra Nevskega je vso noč žalostno pozvanjal in se bo oglašal vse do vladarjevega pogreba. Včeraj zjutraj so vsi dnevniki lzill v žalni tiskarski opremi ter na prvih straneh objavili podobo kralja zedi-nitelja ln mladega kralja Simeonj II. Prinesli so poleg tega dolge življenjepise mrtvega vladarja. Dolge žalne zastav« vise iz Številnih oken po prestolnici in častniki nosijo na levici črn trak v znak Jalovanja. Poročila z dežele soglasno poudarjajo, kako je nenadna smrt kralja Borisa povsod zbudil najglobljo žalost, Kmetje Iz okolico Sofije so v značilnih notah prišli v prestolnico, potem ko so dolgo pot opravili peš, ter se v molku zbrali po vrtovih pred kraljevo palačo. Včeraj zjutraj so častniki, podčastniki in vojaki prisegli zvestobo kralju Simeonu II. Prav tako so prisegli po vsej deželi tudi »branlči«, člani bolgarske mladinske zveze. V političnih krogih poudarjajo, da regentskoga sveta ne bodo mogli takoj imenovati. Kakor Je bilo objavljeno v proglasu ministrskega sveta, bo dotlej vodil državne zadeve ministrski svet. Ves bolgarski tisk zatrjuje, da je smrt kralja zedinite-Ija prišla ob zelo resnem trenutka v življenju naroda ter vabi bolgarsko ljudstvo, naj zdaj sledi možem, ki vodijo usodo države, in naj se tesno strnejo okrog prestola mladega kralja. Sovjetski zastopnik na kongresu angleških delavskih sindikatov Bern, 90. avg. a. Ii Londona Javljajo, da so britanski politični krogi silno zadovoljni, ker »o Busl sprejeli povabilo ln bodo poalall zastopnika ruskih delavskih sindikatov na bližnji sestanek britanskih sindikatov. Poročajo, da bodo na sestankih sodalovail tudi trije Svedl ln trije zastopniki ameriikih železničarjev. Na tem londonskem delavskem sestanku se bodo v prvi vrsti bavlll * po-vojno obnovo sveta. \ " Žalovanje na italijanskem dvoru Tlim, 30. avgusta, s. Vladar je odredil dvorno žalovanje, ki bo trajalo tri mesece, zaradi smrti bolgarskega kralja Borisa III. Sofija v žalosti Sofija, 30. avgusta. a. Truplo kralja Borisa je bilo vso noč od sobote na nedeljo in vso nedeljo izpostavljeno v dvomi kapeli sv. Petra ln Pavla, kjer so včeraj zjutraj ob navzočnosti kraljeve rodbine, članov civilne ln vojaške hiše ter uslužbencev kraljevega dvora opravili molitve za mrtve. Na dvoru je bilo določeno žalovanje, ki bo trajalo leto dni: lest mesecev bodo imeli strogo žalovanje, šest mesecev pa običajno žalovanje. Kraljevo truplo bodo danes Izpostavili v stolnici sv. Aleksandra Nevskega, kjer ae bo ljudstvo lahko poslovilo od avojega ljubljenega vladarja. Včeraj ob 15.30 je v spremstvu vseh ministrov prišel v dvorno kapelico ministrski predsednik Filov, da bi se poklonil zem-skim ostankom kralja Borisa III. Po tem obisku so prišli v kapelo še mnogi drugi odličniki. Pogreb bo 5. septembra v stolnici eve-tega Aleksandra Nevskega in do tega dne bo vladarjevo truplo izpostavljeno v tej cerkvi. Ura pogreba Be ni določena. Iz Sofije je prlSlo poročilo o telo ganljivem prizoru: Včeraj zjutraj Je kraljica Ivana pospremila mladega kralja ter prln-cezinjo Marijo Luizo v kapelico, kjer je bilo izpostavljeno truplo kralja Borisa. Mladi kralj Simeon se je približal mrtvemu očetu ter ga pobožal po čelu ln rekel: »Spiš, kajno atekU Prlncezlnja pa ae je zavedala ter jela Ihteti. Kralj Simeon jo je za hip pogledal ter se potem z vprašujočim pogledom obrnil k materi kraljloi. Mati pa ja ostala brez besede, ker jo jo prevzela tako huda žalost. Ko so se nekaj časa pomudili v kapelici, ja kraljica Ivana prijela mladega kralja za roko ter odšla, za njima pa je šla prlncezlnja Marija Luiza ter venomer ihtela. Včeraj popoldne *o kralja Simeona II. ter prlncezinjo Marijo Lulzo odpeljali v podeželski dvoreo Cian-turla. Stran Z »SLOVENSKI DOM«, dne 30. avgusta. 1943. Stev, 197, O vzornem sadovnjaku ob novomeški progi Malološko posestvo bodi naprednim posestnikom v vzor Na vožnji po železnici iz Ljubljano v Novo mesto vzbuja med potniki veliko pozornost vzorno posestvo kmetijske gospodinjske Sole na Mali Loki, ki leži nn gričku na levi strani med poBtajama Sv. Lovrencem in Veliko Loko. Gradiček na hribčku z zanimivo kapelico obdaja okoli in okoli vzorcu sadonosnik, ki je tudi iz strokovnega vidika gotovo zanimiv, da lahko služi za vzor naprednemu sadjarstvu na lepem Dolenjskem. Šolski sadovnjak jo zasajen izključno z visokodebelnim drevjem v obsegu več hektarjev. V sadovnjaku jo okoli 450 10 do 12 let starih dreves, po večini jablan, nekaj češpelj pa tudi češonj in hrušk, Nasad jo sedaj pričel roditi, zlasti ko je današnje vodstvo poskrbelo vse potrebno za njegovo vzorno obdelavo. Lega za silo ustreza, kor je bolj jugozahodna odnosno vzhodna, zemlja pa no, ker je težka Ilovnata, bogata železa, pusta tor nerodovitna zlasti v spodnjih plasteh. Torej zn sadjarsl e namene prvotno neuporabna. Potrebno je bilo mnogo dela in truda. pa tudi gnoja v raznih obliknh, da so to mrtvo zemljo pripravili v kulturno stanje. Med vrstami vidimo v širokih pasovih obdelano zemljo v terasah. To obdelovanje, ki obstoji v zimskem prekopavanju in pomladanskem okopavanju, daljo v redni gno-jitvl in setvi in saditvi raznih vrtnih in poljskih pridelkov na 3 do 4 m širokih pasovih, zasluži vso pozornost. Našim sadjarjem na Dolenjskem toplo priporočamo, da si ogledajo oh priliki te nasade, ker so bili napravljeni in oskrbovani po nasvetu strokovnjakov tako, kakor je potrebno za dolenjske hribovite razmere. V letošnjem letu bo pridelek sadja znašal na tisoče kg, ki ga bodo pravočasno posušili in vkuhali v mezgo ali porabili sveže preko zime za dom in za prodajo. Med drevjem nu pasovih gojijo prvovrstno vrtnino, kakor fižol, visoki in nizki najrazličnejših sort, dalja številne paradižnike priznanih in odbranih sort, potem grah in mnogotere kapusnice, t. j. od navadnega zolja, ohrovta, kolerab pa notri do brstna-iega kapusa ali popčarja in elo cvetač. Kot vmosni sadež sadijo tudi razno solato, poso, korenje itd. Na ta način izrabijo zemljo prav temeljito. Seveda nastopi pri prl-dolovanju teh pridelkov tudi prnvo kolobarjenje; sčasoma bodo gojili na teh pasovih tudi razne krmske rastline, zlasti razne stročnico za živino. Na ta način se zorni ja temeljito in pravilno izrabi. Vzoren malološkl nasad v zvezi s pridelovanjem povrtnine in poljščin in vmes tudi razne krme za živino, je v vseh ozirih posnemanja vreden. V tem nasadu je glavni sadež sadno drevje, potem sledijo povrtnina in poljščina, vmes med pasovi pa je vzorno travišče. Ta sadovnjak je pravi vzor in ideal, kako naj se pri na« v naših razmerah goji sadno drevje. Na ta način zmoremo tudi na Dolenjskem, kjer niso Bog ve kako ugodne prilike za uspešno sadjarjenje, gojiti «adno drevje v večji meri prav dobičko-npsno. Seveda je treba upoštevati pri tem tudi ostalo važne pogoje, če hočemo doseči prave uspehe. Naj navedemo te pogoje: 1. zavetna lega, to se pravi zavarovana vsaj proti mrzli burji, t. j. severnovzhod-niku, ako no gre drugače vsaj z zaščitnimi vrzelmi (ameriška topola, višnja itd.); 2. temeljita in redna vsakoletna obdela- va zemlje med drevjem, zlasti v težkih ilovnatih mrtvicah; 3. izbira pravih trpežnih žlahtnih sort, bodisi lokalnih sort jabolk in hrušk inoštnic, bodisi češpelj, češenj, višenj in orehov, zlasti v višjih legah; 4. redno gnojenaje v presledkih 3 do 4 let, in to s hlevskim gnojem ali kompostom, pa tudi z uporabo umetnih gnojil; 5. gospodarska izraba pridelka, in to no samo za pijačo za dom. temveč predvsem za svežo prodajo, kolikor je le mogoče. Odvisno sndjo naj se pa posuši ter predela v innrmelado in za napravo dobrega sadnega kisa. Na ta način zamore travniški nasad, kakor je na Mali Loki, donašati redne dohodke kakor vsak vinograd, in to z manjšim trudom In z razmeroma malimi stroški. Ne gre toliko za velikost sadovnjaka in za število dreves, ki jih redno obdelujemo in ne-gujomo po vseh načelih donosnega sadjar stva. V tem leži bodoči uspeh našega kmečkega sadjarstva na deželi. 8 Spod. Štajerskega Umrl je v Celju g. Josip Hočevar, upokojeni višji orožniški urnduik, star 56 let. Zapustil je vdovo, hčerko in sina. Pokopali so ga včeraj popoldne. Žrtev električnega tok« je postal 37 letni Franc Ferš, pomožni delavec mestnega gradbenega urada v Mariboru. Pri delu je po nesreči prišel v stik 7. električno napeljavo in je dobil tuko hude opekline, da je še isti večer umrl. Smrtna nesreča se je primerila v torek popoldne v Slovenski Bistrici. 32 letni tesar Alojz Babič je padel z 10 m visokega ogrodja in mu je počila lobanja. Izdihnil je v mariborski bolnišnici. Spremembe pri zadrugah. Pri rajfajznovki v Vojnika je vpisan za novega načelnika župan inž. Franc Steinbergcr. Nabavna in prodajna zadruga v Šmartnem na Paki je na novo vpisana kot Kmetijska zadruga na Paki. Njen načelnik je baron Oskar Warsberg, graščak na Paki, namestnik pa Franc Goričnik, župan v Rečici, Mlada drvarka jo jela žeti; z levico je preprijemala zrelo praprot ter jo v peščicah metala na kup; silno je hitela s pešič-kanjem In žetvijo, da bi do večera bilo v gošči čim več kupov nažete praproti. Zdajci zasliši strašen krik in ko se ozre, zagleda botro vilo, sklonjeno nad njonim otrokom. V svoji desnici je botra stiskala drobno kačo, se jadrno zravnala, zavihtela z desnico visoko skozi zrak tor zagnala mlado kačo v grmovje. Mlada mati Je sprva odrevenela kot visok štor, Sele čez nekaj trenutkov jo od groze zakričala: »Moj sinček!« Ljubljana Koledar Ponedeljek, 31. velikega srpana: Broni-stava devica; Boza Limska, devica; FelikB, mučeneo. Torek, 31. velikega srpana: Rajmond Nonat, spoznavaleo; Pavlin Trierski, škof. Obvestila Dodeljevanje kuriva podnajemnikom. V svrbo dodelitve kuriva za ogrevalno dobo od 1. oktobra 1943 do 31. marca 1944 mora vsak podnajemnik, ki potrebuje kurivo za ogrc vnujo svoje sobe, izpolniti posebno prijavo, ki jo prejme pri Pokrajinskem svetu korporacij, uradu za kurivo, Beethovnova ul. it. 10. Prijavne tiskovine se bodo razdeljevale podnajomnikom v času od 30. avgusta do 4. septembra, in sicer samo med popoldanskimi uradnimi urami od 36 do 30. Izpolnjena in overjena prijava se mora vrniti uradu za kurivo najpozneje do 33. septembra, prav tako samo mod popoldanskimi uradnimi urami. Poznejše prijave se ne bodo mogle vpoštevatl in se zamudnikom nakaznice J ne bodo izdajale. Ob izročitvi prijave mora1 vsak prosilec predložiti tudi najemno pogod- «, I. .™u . Nan sem šel prav -do tja, temveč sem 6e usta- vil malo prej, in sicer v mestecu Gustavs- Novi čas zatemnitve Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja spričo odredb 6. junija 1941 St. 42. in 7. avgusta 1943 št 83., in uVidevajoč potrebo, da se določi nov urnik za upoštevanje predpisov o zatemnitve: Cl. 1. S ponedeljkom, 30. avgusta 1943, do novih odredb se morajo predpisi o zatemnitvi upoštevati od 21—6 zjutraj. Čl. 2. Drugi predpisi, vsebovani v odredbi 6. junija 1941 št. 42., ostanejo neizpre-menjeni. Ljubljana, 29. avgusta 1943. Visoki komisar gen. Rlccardo Molžo. Maksimalni cenik št. 15 za zelenjavo in sadje, uvoženo v Ljubljansko pokrajino, veljaven od 28. avgusta 1943. Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino določa na podlagi naredbe z dne 9. maja 1941, št. 17, naslednje najvišje prodajne cene pri trgovca na debelo in nn drobno za zelenjavo in sadje, uvoženo v Ljubljansko pokrajino, z veljavnostjo od 28. avgusta 1943. Te najvišje cene določajo v kategorični obliki mejo. v kateri se morajo dejansko gibati cene pri uvozniku in trgovcih na debelo ln na drobno. To dopušča, da je pač mogoče prodajati po nižji, nikakor pa no po višji nego odrejeni ceni. (Cene v oklepajih značljo prodajo na drobno v lirah. Kar ni posebej označeno, velja za 1 kg. Česen 6.85 (8.85), zelje glavnato 1.95 (2.40), kolerabice 1.95 (2.40), kumare 2.45 (3.10), čebula 1.70 (2.10), solata vseh vrst 2.72 (3.30), jajčniki 3.50 (4.25). paprika zelena 3.05 (3.70), paradižnik 2.17 (2.70. zelena 2.80 (3.40). špinača otrebljena 8.10 (3.60), bučke do 150 g 3.15 (3.85), dinje vodene (lubenice) 2.45 (3.—), jabolka I. vrste 4.80 (5.80), jabolka II. vrste 3.65 (4.40), dinje sladke 3.07 (3.70), limone 7.15 (8.20), komad 0.80. hruške I. vrste 4.25 (5.—. hruške II. vrste 3.75 (4.50). breskve I. vrste 5.45 (6.50), breskve II. vrste 5.20 (5.90), slive in češplje 8.58 (4.20), slive in češplje II. vrste 3-10 (3.60), grozdje I. vrste 8.95 (10 80), grozdjo II. vrste 7.55 (9.20). Samo do 15. septembra sprejema našo uredništvo naročila za novo izdajo romana v slikah »QUO VADIŠ«. Razdejanje v starodavnih Pompejih Sovražnik je v svojem divjaštvu uničil dragocene zgodovinske predmete, ki jih ne bo mogoče več nadomestiti Napoli, 28. avgusta, s. — Škode, ki jo dovito lepo stebrišče, ki je obkrožalo Apo-je povzročil sovražnikov napad na Pom- lonovo svetišče, ter še mnogo drugih dra-peje, in sicer na starodavne odkopano me- gocenosti. Ena od bomb je razdejala tudi sto, kamor so prihajali z vseh delov sve- krilo stebrišča, ki se je vleklo proti »Mata arheologi, še ni bilo mogoče ugotoviti ccllumu«. Padla je v bližino Jupitrovega v vsem obsegu, zakaj bomba, ki je muzej svetišča med hiši Tritoloma, Bomula in doloma razdejala, deloma pa ga močno po- Rema. V zadnji so bile zelo dragocene škodovala, je zlasti zadnji dve dvorani spremenila v kup razvalin. Treba bo najprej odkopati zidove prvih dveh prostorov in šele potem bo mogoče zbrati razne dragocene predmete, ki so pod razvalinami. K sreči so bile najdragocenojše stvari shranjene drugod, a tisti predmeti, ki so bili uničeni in poškodovani, so velikega pomena, ker si na podlagi njih človek lahko ustvari točno sliko nekdanjega življenja v Pompejih. Poleg pohištva v »Pompejskcm domu«, od najdragocenejšega do najnavadnojšega, jo bila uničena tudi zbirka glinastih kipov, med njimi tudi kip gole ženske, ki jo je smrt presenetila v trenutku, ko si je ovijala glavo, daljo kip sužnja, ki je stražil vrata in je bil privezan k zidu, onemoglega dečka ter psa, ki ga je ob ognjeniškem izbruhu zadušilo in so ga našli v Petro-nijevl hiši, ter model starodavne »Villa Eisanella«, ki je stala v bližini Pompejev. Uničene so bile tudi omare, polne steklenih izdelkov, steklenic, kozarcev, krožnikov z ostanki jedi, ogledal ter predmetov iz tretjega stoletja pr. Kr., vaz itd. Stene, ob katerih so bile omare z raznimi dragocenostmi, so razpadle v drobne kose. Pod razvalinami so pokopani tudi fino izdelani velikanski lestenci, bronasti vrči, s katerimi so nekoč nosili vodo, slovite slike, med njimi tudi krasni sliki Narcisa in Ti-cilena in druge. O vseh teh predmetih ni mogoče reči, ali jih bodo Se kdaj našli. Bomba, ki je padla pred Jupitrovo svetišče, je bila velika, ln ker je padla na odprto polje, ni razdejala ali poškodovala veličastnega spomenika Tita Itallca, ki se dviguje v ozadju velikega trga. Kos marmornatega stebra je vrglo daleč proč. Razdejan je bil Druzov in Neronov slavolok, ki se tako imenuje zato, ker sta na njem tudi kipa Druza in Nerona, poleg toga pa je bilo razdojano tudi 6u- Al cine UNION V kinu iliiiiiitiiiiiiiiitHiiiiiiiiiiiniiiiii proseguono con grande succcsso le repliche del film se nadaljujejo z velikim uspeliom reprize filma PLANINCI VtSGANO BLAS ETO freske. Zdaj z vso vnemo zbirajo vse tisto, kar je v svoji slepoti razdejal sovražnikov bes, varuh dragocenih izkopanin pa je odredil vse potrebno, da na zadetih poslopjih ne bi nastala še večja škoda. Argentinska zun. politika — nespremenjena Buenos Aires, 28. avgusta, s. Po sodbi newyorškega tednika »Time« je prepoved ameriškega izvoza blaga v Argentino treba pripisovati dejstvu, da ta država niti po padcu Mussolinija ni smatrala za potrebno, pretrgati diplomatsko stike z osjo. A Argentina te svoje politične smeri ne bo spremenila — pripominjajo v tukajšnjih krogih — niti po tej prepovedi, čeprav ji prinaša veliko škodo, zakaj ta ameriška pre-poyed je zaprla vso zunanjo trgovino, ki je po veliki večini odvisna od uvoza petroleja in strojev iz Združenih ameriških držav; strojev, ki so potrebni za izdelovanje zmrznjenega mesa, kar je najvažnejša industrijska panoga v Argentini. Joic Mahal« i LA F »To je pa račun! Povedal bi vam ga ustno, toda verjemite ml, o ničemer težo ne govorim kot o denarju! Na srečo imamo slugo, ki nas rešuje v takem primeru iz zadrege, ki vdano sprejema ln zvesto izvršuje vsa naša naročila: papir. Morda bodo tudi vaši domači, kakor ste vi, s portretom zadovoljni. Jaz, moram reči, nisem, toda tega svojega priznanja se ne sramujem, ker bi popolnejša umetnina presegala moje moči. V vas, gospodična, je tolika lepote in dobrote, toliko božjoga soja in toplote, da jih ubog slikar, kakor sem jaz, nikdar ne bi mogel do dna zajeti! Ko ste me prvič obiskali, sem se upiral temu, da bi portretiral. Danes sem srečen, da sem ob vaši osebi spremenil svoje nazore o tej vrsti likovnoumetnostnega ustvarjanja. Odslej bom slikal ne le obraze gora, jezer in rož, ampak tudi ljudi!« Domov se je odpeljala z avtobusom. Brat in prijatelji so pogreznjeni v pletene naslonjače ob črni kavi tarokirali na vjtij pred hišo, ko je vstopila. Bučno so jo sprejeli do ji sliko skoraj iztrgali iz rok. Mladi Primožili je odhitel klicat stara dva. Ta dva sta dokleta, vsega zasppljenega, prestregla -ra-vno pred durmi: »Kam se ti pa tako mudil Pojdi vendarle z nami, da nam boš kaj razložila in da bomo sploh videli, če je slika res tako zelo podobna svojemu modelu, kakor si nam pravila!« »Takoj, papa! Samo preoblečem se naj, tako zelo sem se oznojila ob tej vročini po potil« se jim je skušala izviti hči in se vsaj za trenutek rešiti v samoto. »Ali se nisi pripeljala z avlobusomf« se je začudil lagodnega življenja vajeni advokat. »Ne, slučajno se mi je zahotelo malo sprehoda! Takoj se vrnem!« je odgovorilo dekle že z vrha stopnio in odprlo vrata v podstrešnico. Objel jo je prijeten hlad z žaluzijami zasenčene sobice. Neslišno je obrnila za seboj ključ in se vrgla na blazine divana. Vzela je iz torbice tisto drobno, belo pisemce. Z drhtečo roko je odprla ovitek. Oči so ji zaplamenele in se zapičile v pisanje. 2e pri prvih vrsticah ji je šinila rdečica v obraz: Skrivnosti z nevidnega bojišča Vohunski spomini iz pi »jno vanju. Rekolekcija za gospe in matere bo v Ll-ehtenturnu v torek, 3. avgusta, ob 4 popoldne, in v sredo, 1. septembra, ob 8 zjutraj z nagovorom, skupno sv. mašo ln obhajilom. - Pridite! S pomočjo teh ponarejenih izkazil mi ni bilo težko prepotovati Norveške, prestopiti mejo in priti na Švedsko. CM meje sem se že po nekaj urah odpeljal proti bergu, ki leži v daljni okolici Stockholma. Že v Londonu, še bolj pa od »prijateljev« na Norveškem sem dobil natanč-f na navodila, kako naj se gibljem in kaj Duhovne vaje za gospe in matere bodo v . . . . v Lichtcnturnu od 12. do 16. septembra. Pri- počenjam na poh od Angbje do Ru- llka bo tudi za zaprte duhovne vaje. - Pri- si,e Zaradi tega sem se v Gustavsbergu javite se na predstojništvo Lichtcnturnove- naselil v hotelu »Pri jokajočem medve- J » du«. To je bilo gostišče najnižje vrste, Tzdaja nakazil obrtnikom za bencin tn'|tako da bi v drugih okončinah sam od petrolej. Obrtniki, ki prejemajo pri Pokra- | ^be nikoli ne bil iskal strehe m hrane jinskem svetu korporaolj bone za bencin in v “j*®’. ... ... . petrolej brez posebne pismene'prošnje ne , , ?u ,. J® J? ., na*?lto poln precej podlagi seznamov Združenja induetrijcev m čudnih ljudi, ki človeku po svojem v -obrtnikov, odsek za obrtništvo, se opoazrja- , <*«u in po svojem opravilu niso vzbujali jo da se bodo Izdajali meseca septembra prav posebnega zaupanja Med gosti sem boni po strokah ln se morajo dvignit! po tako, zapazil nekaj možakarjev k. ,.m ,e Imenskih začetnih črkah ob naslednjih dne- M« ze na obrazu moči brati, da delajo vih: mizarji: začetnica A do O L septem- , za nasprotnikovo vohunsko organizacijo, bra, od P do 2 1 septembra; slikarji in ples- , £e pa niso delali tega, so pa zatrdno, ti-karji: 8. septembra; urarji in knjigovezi: , hotapil, orožje in drugo prepovedano bla-4. septembra; mehaniki: 6. sektembra; kle- , g°, a tudi to seveda v konst našim naperil- 7. septembra; ključavničarji: #. sep-., sprotmkom. , , ... lembra; elektrotehniki in steklarji: 10. sep- . Kra, »e mi n. zde posebno zanesljiv tembra; krojači, modlstke in krznarji: za- , «n tudi ne bi bil ostal tam ka, več času četnica A do L 11. septembra in od M do 2 , če bi nu a« Ml naročili, da moram poča-13. septembra. Vrstni red za oktober bo \ kati ondi, ker da bom prav tam dobil pravočasno objavljen. Upravičencem, ki ne , vsa potrebna navodila, kda, m kako naj dvignejo bonov na določen dan, zapade na i nadaljujem pot v Rusijo. Zaradi tega m-kazilo za dotlčnl mesec. Mojstri, ki ne sem mogel in smel drugega, kakor da sem dvignejo bonov osebno, morajo svojim po-i ubogal ter čakal, kaj bo prišlo, oblaščeneem izročiti izkazne listine, da jih(, Toda čas je tekel, ne da bi bil kaj nb dvlra bona nredloUjo * nroverltev. X a vedel ali dobil kako sporočilo, Bil sem ves na trnju in zdelo se mi je, da mi gori pod nogami. Še bolj nemiren in neučakan sem bil, ker sem se zavedal, da vsak dan, ki ga po nepotrebnem izgubim tukaj, lahko škodi uspehu mojega važnega in nevarnega potovanja. Tisto mučno čakanje je trajalo dober teden dni. Ves ta čas sem se prekladal med tistimi sumljivci ter ee vedel kar se je dalo nedolžno, da ne bi zbudil pri njih pozornosti in nezaupljivosti. Ce bi se bilo zgodilo kaj takega, bi bila vsa moja stvar zatrdno šla po gobe. Po več kakor tednu dni sem konec koncev dobil pismo sinje barve, vse odišavljeno in zaljubljenemu sporočilu podobno. In res je v ovitku bilo čisto nedolžno, nič sumljivo ljubezensko pismo. Ko sem pismo dobil, sem se moral močno premagovati, da ga nisem odprl kar v jedilnici, kamor so mi ga bili prinesli. Pustil 6em kosilo ter tekel v svojo sobo. Ko sem bil v sobi, 6em vrata za sabo zaklenil kar se da skrbno in previdno. Potem sem poiskal svoj samokres, odvil nekaj vijakov na ročaju ter iz njega potegnil dva ali tri drobne, ploščate sladkorčke rožnate barve, ki so bili 6kriti v ročaju. Položil sem jih na mizo, potem pa stopil po kozarec vode. Ko sem imel vodo na mizi, sem tiste rožnate tri ploščice vrgel vanjo ter čakal, da bi se stopile. Nato sera tisto dehteče zaljubljeno pisemce vtaknil v yodo. Čez dobro minuto so se med zaljubljenimi besedami prikazale druge, ki so bile zame dosti važnejše in pomembnejše. V njih je tičalo sporočilo, iz katerega sem zvedel, da se tisti večer tam in tam z nekom dobim. * »Draga gospodična! < | To, česar se Vam moram izpovedati, ste gotovo že dlje časa slutili. Bad V*i 1 imam, rad bolj od vsega na svetu, celo * bolj od spomina na svojo dobro mater! V * (V as sem našel uresničen tisti svetli -.zor * l dekleta, ki ml je vedno lebdel pred očmi, ki sem ga klical v najbolj samotnih ln grenkih urah svoje mladosti in ga doslej zaman iskali Nikogar še ni človek tako zelo osrečil, kakor bi Vi mene, če bi se odzvali moji ljubezni! Kakor otroka skro-no ln mehko bi Vas nosil v naročju! To- ida čeprav bi me Vaša zavrnitev hudo . ^prizadela, prepnščam stvar Vaši svobodni Čanju. (Dalje) Vedel sem, da bo sestanek z nežna- \ prizadela, prepnščam stvar Vaši svobodni nim človekom, ki mi sporočilo pošilja, odločitvi, do katere imate polno pravico, odločilen za moje nadaljnje delo in poto-(| Za danes teden Vas vabim na kratok vanje. Zato sem na dogovorjeni kraj pn- , i sprehod. Čakal Vas bom vse jutro na cesti šel natanko ob določeni uri. (»ob jezeru. Vaš prihod ali odsotnost naj bo Tam me je že čakala lepa, lahko re- znamenje Vašega pristanka oziroma *«vr-čem prelepa dama, vsa v dragi kožuho- i mtvet vini in zlatu. Njen ljubki, čudovito re- v zani obraz mi ni bil docela neznan m nov. In res, ko mi je dama pomolila desnico, mi je zašepetala nekako ime, ob I katerem sem se takoj spomnil na neko I srečanje pred nekaj leti. t ^ ^ ^ u ^ Zaradi nadaljnjega dogajanja v tej pri* (»spominčic, se mu je zdelo, da slika njo povedi je potrebno, da prikažem, kdo je (»samo, vonj njenega telesa in sijaj njene bila ta dama in kakšna je bila njena živ- (»duše. Misel nanjo in želja po njej sta ljenjska pot. (»bedeli v slehernem utripu njegovega srca ,. . . XT.. . . . (»in v sleherni kretnji njegove roke. Vča- Leta 1909. je ruski car Nikola, poto- (lglh pa gU ^ uto žiyi Jn 08VajajoM, val s carico in s hčerkami, velikimi voj , i da je moraj gredi dela prestati. Zaklenil vodinjami, v rrancijo. Bilo ^ je mese gV0j0 hišico in nemirno begal po gozdu avgusta. Carska rodbina se je ob pniim , ^ travnikll za bajno lepim in srčno to-tega obiska v Parizu udeležila tudi ven- (lpUm privldoro> kl ga je nepre«*~ obl-ke parade francoskega vojnega broaovja (, sk(Jval Njegovo pričakovanje je postajno pred pristaniščem Cherbourgom. dneVa v dan močnejše in mučnejše, ne- upanju na presrečno snidenje Vas pozdrav ja večno Vaš Tine Hodnik.« IV. Ce je slikal kakor kri vroči rododen- Biln ie ob tei prireditvi, da sem se »gotovost ga je zadela naposled naravnost nanil z mlado in čudovito lepo damo »| tesniti in dušiti. Čutil je, kako se mu srce iz" spremstva ruske cesarice. Na damo » nasičuje in nabreka od sladke bolečine, ki sem postal pozoren takoj ob prvem sre- J« V66«a Prevzela in omotila-*__:.. »Ali se bo odzvala ali net« (Dalje)