izaNEDEIJO Tvojelastno srce govori. Danes lahko slišiš veliko o spiritistih. V temnih nočeh imajo svoje »seje«, pri katerih ropočejo z mizicami, kličejo duše umrlih, hočejo povedati prihodnje reči in še drugega več. Veliko je pri teh »sejah« smešnega, veliko lažnjivega, veliko temnega, a nazadnje je vse to vendar le hrepenenje in prizadevanje današnjega sveta, da bi nekako videl, da bi z roko otipal, da bi dobil čisto neizpodbiten dokaz, da je še drug svet, da je še drugo, posmrtno življenje. A kaj nam morejo dokazati ti včasih smešni, včasih . zelo dvomljivi, včasih temni pojavi, pri katerih so razkrinkali že tolikokrat laž in pre varo? Mi imamo za posmrtno življenje veliko trdnejši dokaz.kakor so ropotajoče mizice in zelo dvomljivi duhovi. Je to naše lastno srce. Vsako človeško srce ima hrepenenje po sre^i. Kje najdeš človeka, ki ne hrepeni po sreči? Ali ni vsak korak, ki ga napravimo, iskanje sreče, vsaj navidezne sreče? A kje in v čem pa najdeš srečo^ ki more človeško srce res nasititi in zadovoIjiti? Kralj Aleksander Veliki, ki si je podvrgel veliko dežel in si je nagrabil ogromno premoženje, se je sprehajal tam v Indiji, V svetli, zvezdnati noči po prostranem polju. Začne gledati k zvezdam, pa, čim dalje jih gleda, tem žaloslnejši postaja, naposled pa vzdihne: »Ah, koliko je nad menoj ogromnih svetov, jaz pa še enega nimam!« Da, to je premoženje, imo vina. Ko bi je imel tudi celo goro, ne more nasititi tvojega srca. Ali pa čast! Znana ti je zgodba o perzijskem velikašu Amanu, o kater«m pri- poveduje »v. pismo. Vsi kraljevi služabniki so se mu klanjali in pred njim pripogibali svoja kolena. Samo Jud Mardohej mu ni hotel skazati te časti. In kako je Amana grizlo, ko se mu ni klanjal samo ta eden. In ko bi se bili klanjali vsi, pa bi se menda ne bili dovolj globokol To je sreča časti! Pa veselje in uživanje, po katerem lako hlasta človek in misli, da bo našel v njem svojo srečo! Bilo je mlado dekle, kakor jih je danes toliko, ki je mislilo samo na lepe obleke, na zabave in veselice, na mnogobrojne častilce okoli sebe. Zopet je imela tak »srečen« večer. V plesni dvorani je bila videti kot samo veselje, kakor sama sreča. Ko pa je prišla v jutro domov, se je vrgla v svoji novi obleki na postelj in je začela jokati na glas. Ko jo domači vprašajo vsi začudeni, kaj ji je, je zaklicala: »Ko je tako prazno, tako pusto v mojem srcu!« Res, to je sreča, ki jo pušča za seboj uživanje. Kaj pa družinska sreča^ Res je lepa in plemenita, pa kaj, ko jo greni vedno misel: »Jutri je lahko vse to strto, uničeno!« Da, -divja in divja človek za veseljem, za srečo, a nazadnje mora priznati in tožiti: »Preljubo veselje, o kje si doma?« Torej naSe srce laže in nas vara, ko govori o sreči, ko hrepeni po sreči? Ne, ne vara, ne goljufa nas! Poglej v naravo! Vsaka stvar doseže to, po čemer teži in hrepeni njena narava. Cvetlično seme, vsajeno v zemljo, teži k svetlemu solncu. Ali ne pririje iz zemlje, ali ne^raste, da naposled odpre svoj cvet solnčnim žarkom? Lastovka začuti v jesen nagon po toplejših krajih. Ali ni pripravljena za njo taka topla dežela? Vsaki stvari v nara"vi se izpolni njeno teženje, mora se izpolniti tudi človeku, iki je krona stvarstva. Tudi za njega mora biti nekje dežela blaženosti, tudi za njega mora nekje sijati njegovo solnce, po katerem mu njegovo srce hrepeni z vsakim svojim vlakencem. A ker te dežele tukaj na zemlji ni, mora biti za nas še drug svet, ker tega solnca tukaj ni, mora za nas sijati še drugo, ki nam bo zasvetilo, ko se bodo zaprle naše oči za ta svet. Imamo deželo, kjer »bo obrisal Bog vse solze iz naših oči, kjer ne bo več smrti, ne več žalovanja, ne vpitja, ne bolečine.« Misli na to deželo, kadar ti hoče postati že prehudo tukaj na zemlji — v sobsni dolini. Je dežela, v kateri bodemo nasičeni, v kateri se bo izpolnilo vse naše hrepenenje. Misli na to, kadar te hoče premotiti zemlja s svojo pajčevino in svojim smetjem! Da bi ne bil tako nesrečen, kakor so bili Izraelci, ki se jim je uboga,*peščena puščava tako dopadla, da niso hoteli iti v obljubljeno deželo, v kateri se je cedilo mleko in med in je tudi niso nikdar videli. Ko je zvedel veliki angleški kardinal \Visemann od svojega zdravnika, da mu človeška znanost ne more pomagati več, je rekel vesel: »O kako lepo je, če gre človek na dom, da se tam izpočije od težkega dela. Ali veste, kaj je domotožje? Sedaj bo meni izpolnjeno to domotožje. Grem, da bodem pri svojem očetu, grem, da se izpočijem. Tam ni dela, tam ni skrbi, tam ni bojev, tam je mir. Sem kakor 0trok, ki gre k očetu, ki gre k počitku, ki gr* v vesclje.« __j_ko lepe besedel Besede žlre vere, besede krščanskega upanja! Srečen mož, ki jih je laliko govoril na svoji smrtni postelji. Da bi jih lahko govoril tako iz srca tudi ti takrat, ko bo izginjala izpred tvojib oči zemlja s svojo sreča in s svojo bridkostjo! Uspeh grko-katolikov v Rumuniji. V Z-Lkonskih predlogih, ki jih je pripravljala rumunska vlada, so bili nekatere do ločbe zelo krivične grko-katolikom. Ti so proti tem določbam nastopili zelo odločno, ko drugače ni izdalo, tudi z javnimi demonstracijami. To je pomagalo. Dne 1. aprila je bil od rumunskega parlamenta sprejet zakonski predlog, v katerem so te krivične določbe izpuščene. Tudi je upati, da bo rumunska vlada sklenila v doglednem času s papežem konkordat. Dve obletnici. Dne 12. marca t. 1. je bilo 50 let, kar je bila rojena, dne 11. aprila pa 25 let, kar je umrla Gema Galgani. Bila je doma v Kamiljanu na Italijanskem. Starši, ki jih je zgodaj izgubila, so jo vzgojili prav krščansko. Odlikovala se je po posebni pobožnosti do presv. Reš. Telesa. Skoro celo življenje je bolehala. Od 8. junija 1899 naprej je imela večkrat prikazni trpečega Odrešenika. Kakor je po mnogih zanesljivih prieah izpričano, so ji bile vtisnjene petere Kristusove rane, tudi se je poznalo na njenem telesu bičanje in kronanje Gospodovo. V Rimu je sedaj uvedeno postopanje, da se Gema proglasi za blaženo. Evharistično gibanje na Holandskem. Na Holandskem se zelo trudijo, da bi natanko izvršili odlok Pija X. o zgodnjem in večkratnem obhajilu otrok. Zato imajo razne otroške evharistične organizacije. Najbolj razširjena je organizacija »evharistične križarske vojske«. Otroci, ki so pri tej »križarski vojski«, se zavežejo, da so vsak dan pri sv. maši, da sprejmejo vsak dan sv. obhajilo, če drugače ne, vsaj duhovno. Tudi se vadijo v zatajevanju samega sebe, da vsak dan darujejo evharističnemu Kristusu mala premagovanja in žrtve. Tako se vzgajajo k pravemu krščanskemu življenju na celi črti. Križarska vojska šteje že več tisoč članov. V škofiji Haarlem imajo pa »evharistično zvezo«. V njej so organizirani otroci do 12. leta. Razdeljena je zveza v tri odseke. V prvem so otroci, ki grcdo k sv. obhajilu vsak dan, ali vsaj pet dni v tcdnu. V drugem so oni, ki pristopajo večkrat, vsaj tri dni v tednu, k mizi Gospodovi. Člani 3. odseka pristopijo k šv. obhajilu enkrat na teden. Ustanovljena je bila zveza leta 1916, danes šteje že 100.000 otrok. Taki otroci morajo vzrasti v prave, praktične katoličane, ki res živijo s svojim Bogom. Da bi ti z evharističnim Kristusom zvezani otroci našli tudi pri nas veliko posnemovalcevl