Spefllsfone to abbonamento postale j
Prezzo - Cena Ur 0*50
Štev. 158.
V Tjjubljani, v sredo, 15. julija 1942-XX.
Leto Vil.
Izključna pooblaščenka ta oglafevanje Italijanskega in tujega | Uredništvo In apravai Kopitarjeva 6, Ljubljana. |	Concessionaria e sel ušiva per la pubblicifA 31 provenienza itallana
izvora: Unione PobblidtA Itaiiana S. A, Milano.	1	Redazione.	Amministrazionei	Kopitarjeva	6,	Lubiana.	=	ed	estera:	Unione	Fubbiicitft	italiana	& A* Milana
Uspešni italijanski in nemški napadi na bojišču v Egiptu
Vojno poročilo št. 777 — Osne čete dobro izkoriščajo postanek v napredovanju
(Jradno vojno poročilo št. 777 pravi:
Na egiptovskem bojišču so napadi italijanskih in nemških oddelkov dosegli dobre uspehe. Dobili so številne ujetnike in zajeli poveljstvo nekega bataljona.
Živo je bilo tudi včeraj letalsko udejstvovanje. Nemški lovci so zbili devet Spitfirejev, naši pa stirimotornik vrste Liberator. Dve drugi angleški letali sta treščili v morje, zadeti po topništvu iz trdnjave Tobruka, kjer so sovražnikovi poleti ubili nekaj Arabcev ter povzročili omejeno škodo.
Protiletalska obramba v Bengaziju je zadela in uničila eno nasprotnikovo letalo in tako povišala število zbitih strojev na sto.
Bombniki osi so napadli letališče Ta Venezia. Med temi nastopi je angleško letalstvo izgubilo sedem letal zaradi nastopanja italijanskih lovcev, dve pa zaradi nastopanja nemških lovcev. Od operacij v zadnjih dveh dneh se šest naših letal ni vrnilo
v	oporišča.
Berlin, 15. julija, s. »Frankfurter Zeitung« raz- j laga vojaški položaj v Afriki in piše med drugim:
»Ostanki 8. angleške armade eo se mogli združiti z drugimi angleškimi silami, ki so jih z vso naglico prepeljali s predela ob Nilu in z Bližnjega Vzhoda. To je feto, zaradi če-sar eo se italijanske in nemške čete danes znašle pred nasprotnikom, ki je že zelo močan. Po drugi strani je pa čisto jasno, da so vojske osi potrebovale počitka. Vrh tega je bilo potrebno zagotoviti preskrbo v zadostni meri. Da so se Italijani in Nemci kar najbolje okoristili s potrebnim postankom, je isto nedvomno.
V	ugodnem trenutku bodo že znali to dokazati.
Razširjenje nemške napadalne črte na ruskem jugu
Odbiti sovjetski napadi na srednjem delu bojišča — Angleški letalski napadi na porenska mesta in Duisburg
Hitlerjev alavni stan. 15. iulija. Na južnem odseku vzhodnega bojišča se je .nemška napadalna bojna črta proti jugu še razširila. Pogažene so bile postojanke, ki so jih sovjeti trdovratno branili. Pri zasledovanju sovjetskih oddelkov, so brze nemške čete vdrle globoko med sovjetske ter potolkle čete vseh vrst orožja na umiku. Letalski napadi v zaporednih valovih so bili z uničevalno silo naperjeni proti Umikajočim se boljševikom. Severozahodno od ^oroneža so oklepne sile po naglem napadu obkolile sovjetske oddelke.
, Na srednjem odseku vzhodnega bojišča so Mu številni sovjetski krajevni napadi zavrnjeni In uničenih je bilo mnogo sovjetskih naprav na bojišču. Pri čiščenju žepa pri Volkovu so P°tegnili iz skrivališča poveljnika druge sovjetske napadalne armade divizijskega generala Vlasova.
V	Egiptu samo omejeno krajevno bojevanje v Pokrajini pri El Alameinu. V letalskih bitkah •n po protiletalskem topništvu so Angleži izgubili 12 strojev. Pred palestinsko obalo je nemška podmornica z dvema torpedoma napadla petrolejsko ladjo, ki je plula v močno zaščiteni skupini.
Oddelki nemških in italijanskih bojnih letal so znova bombardirali letalska oporišča na otoku Malti.
Lahka nemška bojna letala so na morju pred lužno angleško ladjo potopila angleško ogledno ladjico. Ob Rokavski obali so bili včeraj sestreljeni štirje angleški stroji.
Angleški bombniki so v pretekli noči napadli številne kraje v Porenju in na Westfal-skem. Civilno prebivalstvo je imelo izgube, zlasti v stanovanjskih predelih mesta Duisburg. Povzročena je bila škoda na poslopjih. Pet od napadajočih bombnikov je bilo sestreljenih.
Berlin, 15. julija, s. Sloviti vojni dopisnik Hans Fritsche se v dolgem članku bavi s položajem sovjetskih in nemških čet na južnem odseku vzhodnega bojišča ter piše, da se Harkov že nekaj tednov ne omenja več v londonskih in moskovskih poročilih. Številni nemški oddelki^ mrz-
i •: x ~	in	iraJ*	TimAfiorilrrt.
vi	h armad bilo pregnaih v nekaj dneh. Tako čiščenje je zahtevalo mnogo več časa, kakor pa je bilo potrebno za uničevanje sovjetskih armad samo, in ni je fotografije ali filma, ki bi mogel prikazati grozo, navdajaojoo ostanke mogočnih sovjetskih armad, ki so hotel nemške bojne črte • doknčno_ pregaziti. Poročilo nadljuje: »Če je po- | buda, ki so jo boljševiške čete baje imele v ro- •
kah, imela le ta uspeh, da je bila vsa pokrajina pokrita s trupli njihovih mož in z ostanki njihovega orožja, te pobude niso mogli vzdržati dlje, kakor za prav omejen čas. Pripovedovanja ruskih ujetnikov vedno bolj potrjujejo, kako jih je ta prazna pobuda varala. Nasprotno pa so nemške čete to pomlad nastopile z mirom in popolno gotovostjo glede zmage, potem ko so toliko pretrpele in žrtvovale pozimi.« Hans Fritsche zaključuje: »Zdaj vedo, kaj jim bojlševiki lahko postavijo nasproti tako glede tehnike, taktike kakor tudi glede orožja, in to znanje je še bolj okrepilo njihovo zavest, da so boljši od sovjetskih vojakov. Naši vojaki zdaj vedo, da bodo zdaj enkrat za vselej opravili z boljševiki.«
Obletnica italijanskega sodelovanja na ruskem bojišču
Berlin, 15. julija, s. Pod naslovom »Italijani na vzhodnem bojišču« prinaša DAZ članek, v katerem zlasti^ kliče v spomin, da se vojaki fašistovske Ita-lije že leto dni bore v Rusiji ob boku nemških tovarišev. Tolkli so se po različnih bitkah ter povsod kazali in dokazali, da v najvišji meri posedujejo kreposti novega Italijana, Mussolinijevega Italijana. Hitlerjevski vojaki so se mogli o tem | prepričati in ko so se o tem prepričali, so se I
naučili Italijane v polni meri ceniti in končno ljubiti jih. List navaja različne primere o junaštvu, med drugim slavni konec generala De Carolisa. Zaključuje z ugotovitvijo, da je Italija po pravici ponosna, ko ve, da so njeni najboljši sinovi dajali in še vedno dajejo dragocen prispevek za stvar zahodne omike, ki bo konec koncev rešena smrtne grožnje: boljševizma.
Izvajanja nemškega propagandnega ministra:
Zmaga za vsako ceno - je in ostane nemško geslo
Berlin, 15. jul. e. Minister za propagando dr. Goebbels je na zboru voditeljev nemških propagandnih uradov v dneh 13. in 14. julija imel več govorov,^ v katarih je obselno poročaj o vojaškem in političnem položaju. Posebno je poudaril, kako so nasprotnikove propagandne laži o uničenju nemških oborženih sil žalostno propadle in kako je za njimi val črnogled ja zajel sovražnikov tabor.
. >J<? čmogledje«, je dejal nemški propagand-P’ ,lmnisler> >se J'e še bolj pojačilo zaradi angle-porazov v severni, Afriki in zaradi naraščata *zg!- ladijskega prostora, ki pomenijo prali; „„e4°°, Anglijo in za Združene države. Da nemih,;1 j	žalostne novice in za ta ne-
nik-i ifISL 'L°J.aškega položaja, mislijo zavez-
IHSno čistijo bojišča, s katerih je več Timošenko- niki, da lahko govo^ o novT^ih^ki frontk!
Kakšno usodo pripravlja Nemčija zasedenim ruskim
pokrajinam
Svoja izvajanja je minister Rosenberg kon-
Berlin, 15. julija, s. Nemški minister za zasedeno vzhodno ozemlje, Alfred Rosenberc je napisal v listu »Ostland« članek o usodi teh pokrajin. Najprej podaja zgodovinski pregled Političnega razvoja teh področij v zadnjih stoletjih, potem pa ugotavlja, da se je v dobi, ko ie Nemčija, ki jo je za hrbtom ogrožala Britanija. ohranila strogo nevtralnost glede baltiških Pokrajin, boljševizem vrgel na te dežele, ki so preživele potem leto dni nasilja, ki ne bo in ne more biti pozabljeno. Vsi nasilniški ukrepi,
—	piše Rosenberg — ki so jih Sovjeti izdali v teh deželah, so imeli en sam namen: iztrebiti v nekaj letih del tega ljudstva, drugi del pa odpeljati v kraje okrog Urala, da bi tako za vedno spravili pod svoje barbarstvo dežele ob Baltiku.
Nemčija pa je odbila ta udarec, in zdaj se začenja nova doba. Narodi vzhodnih dežela so povsem razumeli zgodovinski razvoj, ki so Ka prinesle nemške oborožene sile in po veliki večini prostovoljno sodelujejo z nemškimi oblastmi.
Položaj zahteva — piše dalje minister Rosenberg — da se store takšni koraki, da moskovski boljševizem ne bo mogel več priti v te dežele. Zdrav čut narodov bo gotovo razumel znamenja dobe in si bo sam poiskal poti za sodelovanje z drugimi življenjskimi silami pri preureditvi teh dežela.
Poleg Estonije, Letonske in Litve spada tudi Bela Rusija pod nemški komisarijat. Carska Rusija Bele Rusije ni podpirala, isto usodo Pa je doživela tudi pod boljševizmom, toda v zadnjih letih ie bila urejena zlasti kot industrijsko in vojno področje za boj proti zahodu. Zdaj preživljajo kmetje Bele Rusije novo usodo in so se pokazali pripravljene dajati svojo Pomoč v velikem boju.
Nemški komisar in njegovi sodelavci, generalni komisarji, okrožni komisarji ter vsi nemški uradniki — ugotavlja Rosenberg — so zdaj pred veliko nalogo, popeljati ta veliki narod proti njegovi usodi, v skladu s svojo zelo pisano zgodovino in življenjskimi pogoji, ki so Prav tako zelo različni, ter začeti skupno r. vsemi tistimi, ki jih navdaja dobra volja, dolgo dobo miru, kaiti ta voina — tako vsaj upam<i '— bo zadnja evropska vojna.
čal z besedami: Po tej vojni, to se pravi po porazum vseh protievropskih nagonov, se bo začela velika doba obnove vse Evrope v dobro vseh ustvarjalnih sil stare in spoštovanja vredne celine.
Nemška presoja vojnega položaja na Vzhodu
Berlin, 15. julija, s. V nemških pristojnih krogih zelo optimistično presojajo vojaški položaj na Vzhodu. Pripominjajo, da je celo nasprotnikova propaganda sama prisiljena priznati, da nemške in zavezniške čete še dalje napredujejo po vsem bojišču in da je odpor, ki jim ga tu pa tam dajejo sovjeti, precej šibak. To tudi zaradi dejstva, da so boljševiki v zadnjih dveh mesecih imeli zelo hude izgube. In zares so v času od 14. maja do
14.	julija izgubili nič manj kakor 706.000 ujetnikov, 3940 oklepnih voz, pa 7100 topov. Na vprašanje tujih časnikarjev glede novice iz angleškega vira, da so nemške čete že pred vrati Vorošilov-6ra£ja>.50 na Pristojnem mestu odgovorili: »Iz različnih razlogov nisem pooblaščen potrditi te novice.«
Toda spričo trde stvam06ti dogodkov je to kaj skopo zadoščenje.«
Dr. Goebbels je zlasti poudarjal, da sedanji splošni položaj opravičuje ojačeno zaupanje v nadaljnji razvoj vojne in je končal z izjavo, da je nemško geslo še vodno: »Zmaga za vsako ceno!«
Pomemben govor predsednika slovaške republike
Bratislava, 15. julija, s. Predsednik Slovaške dr. Tiso je imel pomemben govor in v njem dejal tudi: »Ni dovolj, da je nekaj slovaških divizij na vzhodnem bojišču in da se bore zoper sovražnika zahodne omike. Potrebna je tudi zmagovita obramba na notranjem bojišču. Ko sem obiskal naše vojake na bojišču, sem med drugim izvedel, da je v Ukrajini, v razkošni Ukrajini leta 1935 pet milijonov ljudi pomrlo od lakote. Slovaška Slovakom! To je naša programatična zapoved. Pokoravajoč se prav tej zapovedi smo odločili, naj slovaško gospodarstvo preide iz judovskih rok docela v slovaške roke.
Vsearabski kongres v Londonu
Rim, 15. julija, s. Prišla je novica, da misli angleška vlada prirediti vsearabski kongres, na katerem naj hi prebrali programatičen razglas o »bodoči neodvisnosti arabskih držav«. Že oblika te novice izdaija otipljivo spletko. Ni ga namreč razloga pod soncem, zaradi katerega naj bi ee vsearabski kongres sešel v Londonu, ne pa v kateri izmed sedanjih arabskih držav, ki od njih vsaj dve lahko dajeta poroštvo za svobodno razpravljanje na zboru. Druge arabsike države so zasedene po angleških četah, kakor n. pr. Sirija in Irak, aili pa so se udinjale Angliji, kakor n. pr. Transjordanija. Težko si je misliti vsearabski kongres v Londonu, to je prav v prestolnica države, ki je s silo napadla arabske pokrajine in drži Egipt pod svojo vojaško oblastjo. Kongres bo samo smešna burka. Dovolj je, če ee pomisli, da je tisti človek, kd bi že sam po sobi moral biti predsednik takega zbora, to je veliki mufti iz Jeruzalema, zdaj v prisiljenem izgnanstvu in mu grozi smrt od Angležev, kakor tudi predsedniku iraške vlade. Na kongresu se bodo torej zbrali samo izdajalci arabske stvari, ki so se za plačilo postavili v službo Anglije in ki jih Arabci sovražijo.
Dve važni razpravi v angleški poslanski zbornici
Rim, 1U julija, e. V Londonu so sklenili, da bodo v zbornici razpravljali o izgubah brodovja šele potem, ko bodo odpravili vprašanje vojne izdelave, e katerim ee bodo nemara morali baviti dva dni. Razprave bodo za zaprtimi vrati. Ne vedo še, ali bo ob tej priliki spregovoril tudi Churchill, ni pa dvoma, da bo moral minister za prevoze Salter da jati pojasnila, ki jih zbornica zahteva. Vojna nc Atlantskem morju je zašla v nevaren položaj za zaveznike, piše »Daily Exprees«, in nesorazmerje med potopljenimi in na novo izdelanimi trgovskimi ladjami utegne biti ueodno za Veliko Britanijo. Ce bo namreč šlo tako naprej, ji ne bo samo vzeta vsaka možnost napada, marveč vojne niti nadaljevati ne bo mogla. List »Daily Mail« ee ne straši, da bi odkrival kake tajnosti ter navaja te-le številke, ki so precej zgovorne: meseca junija so ame-
riške ladjedelnice zgradile za več kot pol milijona ton prevoznega brodovja, angleške pa v istem času za kakih 180.000 ton. Zdaj vemo tudi iz uradnih priznanj, ki 60 prišle na dan v razpravah preteklih tednov, da izgube angleških in ameriških prevoznih ladij prekašajo število novo zgrajenih. Iz tega izhaja, da so morale podmornice Osi na Atlantiku in Sredozemskem morju potopiti najmanj za milijon ton trgovskega brodovja v mesecu juniju. To številko lahko cenimo za povprečno mero mesečnih potapljanj v tem letu, piše isti list. Tudi v prvi svetovni vojni niso bile dosežene tako visoke številke in samo aprila 1917. je zavezniško brodovje izgubilo največ 849.000 ton. »Če ne bomo pazljivi,« zaključuje list, »bodo drugo fronto ustvarili naši sovražniki.«
Ducejeva določila glede prihodnjega šolskega leta
Rim, 15. julija, s. Duce je sprejel ministra za narodno vzgojo, ki mu je poročal o delu faši-%tovske šole v XX. letu. Duce je z zadovoljstvom vzel na znaje poročilo o duhu, ki preveva faši-stovsko šolo. Določil je, naj se ustanove novi razredi po osnovnih šolah in po drugih zavodih, zlasti po višjih tehničnih šolah, kamor prihaja vedno več učencev. Zaradi morebitnih težav pri preskrbi z gorivom prihodnjo zimo, je Duce na ministrov predlog odobril nov koledar za osnovne, srednje in višje, ženske in umetniške šole. Šolsko leto se bo začelo s 1. oktobrom in bo razdeljeno na dve polovici. Prva bo trajala od 1. oktobra do 15. decembra, druga od 16. februarja do 30. junija. Od 16. decembra do 15. februarja bodo počitnice. Letne skušnje bodo od 1. do 25. julija, vpisi za prihodnje leto pa septembra.
Vesti 15. julija
Delo italijanske vojne mornarice je zelo pomembno in je omogočilo vrsto zmag v Afriki, piše ugledni portugalski list »Voz«.
Španski državni poglavar general Franco bo dne 17. julija ob 6. obletnici španske državljanske vojne imel v Madridu velik govor.
Indija je končno in nepreklicno v vojnem stanju zoper Anglijo, je govoril v siamskem radiu zastopnik odbora za indijsko neodvisnost in pri tem poudarjal važnost sklepov, ki jih bo te dni sporočil indijski voditelj Gandhi svojemu ljudstvu. Ni dvoma, da bo indijski govor na ta oklic tak, da se bo začudil ves svet.
Čangkajšekova kitajska vlada zdaj preučuje
možnosti glede uporabe cest, ki vežejo Indijo čez kitajski Turkestan z osrednjo Kitajsko. Ker so druge poti za dovoz angleške in ameriške pomoči zaprte, mislijo uporabljati zdaj to dolgo in težavno zvezo.
Angleška letala so kršila nevtralnost španskega
Maroka in so skušala preleteti mesto Tanger, pa jih je špansko protiletalsko topništvo hitro zavrnilo.
Grški ministrski predsednik Colacogln je obiskal te dni Tesalijo in imel v mestu Kardici govor, v katerem je poudarjal, kako uspešno se italijanske zasedbene oblasti zanimajo za življenjska vprašanja grškega ljudstva. Dejal je, da je mesto Grške ob boku držav osi.
Veliko manifestacije so bile po Španiji ob ohlet-nici, kar eo ustanovili takoimenovano »Sinjo legijo«, ki združuje španske prostovoljce za rusko bojišče. Za to prilko se je vrnilo kakih 1000 starih prostovljcev iz Rusije. Te so šli zamenjat novi oddelki.
Podpredsednik angleške vlade Attlee je v poslanski zbornici odklonil zahtevo, naj bi sporočil, koliko ladij je bilo potopljenih v obeh konvojih, ki sta pred časom plula na Malto. Minister je dejal, da bi tako razodetje ne služilo javnim koristim.
Dosedanji bolgarski poslanik v Berlinu je bil pre-, stavljen v Madrid. Za novega poslanika v
■	Nemčiji je bil imenovan bivši bolgarski trgovinski minister dr. Zagorov.
Angleška letala so s strojnicami napadla danski mesti Randers in HelsingOrs. Povzročila so majhno škodo, žrtev pa ni bilo.
Zakon o izključitvi vseh Judov iz vojske je sprejela madžarska poslanska zbornica. Vsi judovski vojaki in Častniki pojdejo v taborišča za obvezno delovno službo.
Argentinski i*voz je v prvem letošnjem polletju za 157 milijonov pezet presgal izvoz v istem času lanskega leta. Razliko je treba pripisovati zlasti naraščanju cen.
Zakon o uporabi kandaske vojske v čezmorskih deželah je sprejela kanadska poslanska zbornica s 158 glasovi pčroti 54.
Ker je veliko ameriških ladij, ki vozijo pomoč za Sovjete v Murmansk, bilo potopljenih po letalih in podmornicah, prihajajočih s finskih oporišč, je treba pričakovati, da bodo Združene države spremenile svoje dosedanje stališče do Finske. To spremembo zahteva ameriška javnost tudi zaradi zadnjih obiskov Hitlerja pri maršalu Mannerbeimu in Mannerbekna pri Hitlerju, poroča »Pester Lk>yd«.
Za vrhovnega poveljnika ameriškega letalstva na
evropskem bojišču je bil imenovan generalni major Spaatz, ki je sodeloval že v prejšnji svetovni vojni v ameriškem letalstvu in je v jeseni 1940 bival v Londonu kot opazovalec tedanjih nemških letalskih napadov.
Ojačenje vojske — najglavnejša madžarska naloga danes
Budimpešta, 15. julija, s. Madžarski ministrski predsednik Kaillay je govoril na zborovanju vladne stranke ob navzočnosti vseh madžarskih ministrov. Razložil je delo vlade na vseh področjih narodnega življenja in prosil pripadnike vladne stranke, naj vladi povsem zaupajo. De Kallay je nato poudaril, da^ Madžarska preživlja enega svojih zgodovinsko važnih trenutkov, od katerega je odvisna njena bodočnost kot svobodpe države in neodvisnost. Madžarska se povsem zaveda velike odgovornosti, Ul jo je prevzela in ki izhaja iz njenega tisočletnega poslanstva. Vse narodne sile — je končal svoja izvajanja predsednik De Kallay — morajo bili usmerjene proti istemu oilju, ki je, do' skrajnosti povečati vojaško zmogljivost vojske, ki se zdaj bori.
Predsednik vladne stranke Lukača je ob velikem odobravanju navzočnih zagotovil ministrskemu predsedniku vee navdušeno zaupanje stranke v sedanje delo vlade. Zborovanje se je končalo i velikimi manifestacijami za vojska
Pomenek o modi
Poznate vse skrivne želje glede mode?
Tudi črni ribez je zelo porabno grozdičje
Za modo se prav za prav nikoli nisem zanimal. Na ulicah sem sicer opazil, da dekleta in dame ter tudi gospodje sem pa tja nosijo kake svojevrstne »modne obleke«, lako dekleta v poletnem času nabrana krila, neke vrste tunike, ki segajo čez krilo, ljubke čipke in svojevrstne žepe na oblekah; gospodje dolge suknje, ki se mnogim prilegajo kakor pahljače, pa še kaj. Morda še kaj posebnega, kar pa nisem opazil. Vedno bolj v »modo« prihaja v naši Ljubljani (tudi šminkanje. To sicer hvale nevredno poseb-‘ nost, ki so se je navdile že tudi zelo mlada dekleta, ki jim tega pač ne bi bilo treba, ne bom obravnavi, ker se mi zdi, da vse porabljeno črnilo in papir prav nič ne zaleže, ampak je to le reklama, ker je to pač posebnost. In katero dekle noče posebnosti?!
Pot me je včeraj vodila v »modni« salon. Kako, v modni salon? Da, moje hlače bi kmalu dobile oči, zato sem se zatekel na pomoč kar v prvi salon. Šment, bil pa je damski salon! Pa sem se kar znašel! Dekleta so se malce nasmejala, toda voditeljico sem kmalu pregovril, da mi bodo vendar tudi tu lahko zakrpali hlače, saj, tako sem dejal, še bolj zaupam nežnim ročicam, kakor pa krojaški roki v prepričanju, da se bom z likanimi in neopazno vezanimi hlačami še celo postavil, saj so iz starega dobrega blaga. Skoraj bi to pot mislil na novo modo — na dolgi pahljačasti suknjič, ki bi prikril zašite hlače.
Voditeljica modnega salona je bila ljubezniva. Kmalu se je razvil med nama živahen razgovor in gospa je pristala, da počakam na hlače, kot bi vedela, da imam le dvojne. Pa sva začela
o	modi. Dolgi suknjič — moda — to so bile zame res posebnosti. V nekaj minutah se je ob mojem vernem poslušanju tako razvnela, da mi je začela govoriti celo o letošnjem modnem poletnem stilu in o praktičnih spremembah v letošnji modni sezoni.
Kmalu je bil pred nama modni časopis in s svojimi razlagami je kaj kmalu pokazala svoje krojaške zmožnosti tako, da je to pot moda še celo mene zanimala.
Modni časopis je nudil vse polno primerov poletnih oblek — od pikčastih pralnih svil, črtaste pralne svile, ljubko barvastega platna, umetne svile, ki so tako pripravne za sončne dni, ko se na takih oblekah v rožnatih odtenkih iz-žarjajo sončni sijaji. Kroji in oblike letošnjih modnik oblek so različne. Posebnost letošnje mo-
PretekLi mesec so se v Solnogradu pomerili najboljši evropski šahovski mojstri, ki pa po svoji igri spadajo brez dvoma v razred elitmih svetovnih mojstrov na šahovskem polju. Ker je tudi pri nas kraljevska igra zelo priljubljena itn bo morda tudi naše šahiste zanimalo, v kakšni iormi so sedanji najboljši evropski šahovski mojstri, naj v nekaj odstavkih opišemo njihove igralske značilno-onriofli. Solnograško tekmovanje je pokazalo veliko silo evropskega šaha. Pri tem tekmovanju je bilo jasno opaziti pri vseh tekmovalcih silni borbeni duh.
‘ ' r Tekmovalci so se ogibali dognanih potez in vsakdo je hotel svojega nasprotnika presenetiti z lastno domiselnostjo. Taka igra je težka in značilno je bilo na turnirju, da je bilo prav za prav zelo malo neodločenih iger.
Nekaj vrstic o igralcih:
Aljehin. Bil je zmagovalec na turnirju in je dosegel 7 in pol točke od 10 dosegljivih. Začel je zelo slabo in je od prvih treh iger dve izgubil. Zdelo se je že, da bo doživel grenak poraz. Zbral se je in pokazal odlične vrline, ki jih ima lahko le svetovni šahovski prvak. V nadaljnjih borbah je Aljehin pokazal, da je šah borba, v kateri zmaga le močnejši in borbenejši. Njegova energija je zmagala tudi na tem tekmovanju. Postavil je celega človeka. Tej svoji; energiji se ima zahvaliti tudi, da je premagal nekdanjega prvaka Capablanco in dr. Euweja. Aljehin je kljub starosti, saj ga 'bo treba nadomestiti z mlajšim, dokazal, da je najmočnejši igralec na svetu.
Ker e s bo menda Aljehinov naslednik na svetovnem šahovskem prestolu. Bil je drugi na turnirju in zbral 6 točk. Keres je sijajen duh s čudovitim darom za kombinacije. Ima tudi odličen čut za pozicijsko borbo, vendar pa prpvladuje v njem kombinatorik. Zmožen je bliskovitih in čisto nepričako- v vanih potez. Mojster je tudi v končnicah. Keres pa kljub vsem tem odličnim lastnostim še vedno ni dograjen igralec. Dva načina igre ima Keres: ali ima odlične igre po svoji lastni domiselnosti, ali pa se vdaja najenostavnejšim potezam in čaka, kdaj bo nasprotnik omagal od utrujenosti. In v tej nasprotnikovi utrujenosti potem čaka njegovih usodnih napak. Po naravi je Keres skromen in prijazen. Slava mu ni udarila v glavo in sam večkrat
de so jopičaste obleke s širokimi krili, ki tako pomlade, lepe so tudi dvodelne obleke — krilo in kostim. Dalje nudijo dovolj spremembe dolge tunike, stopničasta krila, ki telo tako požive, priljubljene pa so tudi kazške obleke. To so obleke z zaprtimi ovratniki, dolgimi tunikami z ozkim krilom V letošnji modi ne manjka tudi' srajčnih in plaščnih oblek. Letošnjo modo povzdiguje značilnost preprostosti. Poleg teh oblek imamo vse polno oblek s čipkami, svilenim kre-pom, etaminom, muslinom. Posebno padajo v oči v letošnji modi barvaste vezenine, vsi ti čipkasti deli, prsne rutice, široki pasovi, volančice, okrašeni žepi in posebna nabranja na obleki.
Vse bolj me je zanimala debata, ki sem jo sam načel. Zanimalo me je, kako si pomagajo v teh časih z modo naše gospodinje in dekleta.
Kako brž me je postregla z odgovori. Kljub krizi se po njeni izjavi ženske kaj rade lepotičijo.
V	poštev prihajajo seveda tudi stare obleke, ki jih zaupajo krojačicam, da napravijo kombinirane obleke. V salone prinašajo dame kar po pol ducata starih oblek. Vsaka ima skoro enako željo. Lepo napravite, zožite pas in ne bodite dragi. Zanimivo je, da morajo mnoge dame prihajati za zoženje pasu kar večkrat — skoro vsaki drugi mesec.
Da bi popravila to izjavo, se je mojstrovka pohvalila tudi z delom povečanja pasov. Letos je baje zelo blagoslovljeno leto, zato je tudi radi razširjanja pasov in oblek še precej dela.
Najin razgovor je zmotila mestna dama, ki je prinesla svojo poročno obleko, da bi jo predelali za poroko njene hčere. Kar začudil sem se. Pa mi je povedala še zanimivejše. Pred dnevi je sprejela v delo volneno blago pretekle svetovne vojne. To blago da je kupila neka ljubljanska mamica zase po 8 kron.
Prav zanimivo mi je pripovedovala, kako si ženske prizadevajo biti lepe, oziroma lepše. Posebno pazljive za to so letnice od 35 do 45. Mlade žene hočejo fiiti svojemu možu ljube, zato dado mnogo na obleke. Dekleta bi bile rade kar vsak dan v drugi obleki, le matere nimajo toliko denarja. Mamice z otroci naročajo obleke, ki naj bodo dovolj dolge in široke, da bo otrok dalje nosil
Še eno posebnost so doživeli krojači v tem času: ni se jim treba brigati za sukanec, ker ga morajo prinesti kar stranke same.
pravi, da se mora še marsičesa naučiti, preden bo dosegel polno moč.
Junge im Schmidt sta mlada nemška mojstra, ki sta si delila tretje in četrto mesto na solnogra-škem turnirju.
Junge je star šele 18 lel in je bil pač najmlajši na tem tekmovanju. Po načinu igre pa je bil najstarejši. Če gledamo njegove partije, ne moremo misliti drugega, kot da je te partije igral skušen mojster. V svojih igrah ni pokazal kake značilne igre, pač pa dobro preračunane položajne poteze. Teoretično je izvrstno podkovan in ima neverjetno odpornost. Največji Jungejev uspeh je bil, da je prisilil svetovnega prvaka Aljehina na predajo. Kako je to zmogel z 18 leti? Tudi proti Bogolju-bovu 6e je odlično držal. Igrala sta končnico s stolpi, a je imel kmeta manj. Prav odlično se je držal tudi v kombinacijskih igrah.
Schmidt je prav tako velika nemška nada na šahovskem polju. V Solnogradu se je dobro odrezal. Kot zelo nadarjen je znan v širokih svetovnih šahovskih krogih. Schmidt je slabotnega zdravja. Igra zelo živahno. V kombinacijah in igri je izviren. V osnovnih šahovskih problemih je odlično podkovan. Razen teh odlik je zelo pazljiv, miren in vzdržljiv. Pri uspehih v Solnogradu je podčrtati tudi dejstvo, da sta oba aktivna delavca. Junge je ročni delavec, Schmidt pa služi vojake.
Bogoljubov je bil najbolj nesrečen tekmovalec na solnograškem turnirju. V prvem delu je vodil s tri in pol točkami, v drugem delu pa ga je zajela nesreča. Vse igre je dobro igral, samo proti koncu iger je podlegel. Izgubljal je igro za igro v drugem delu turnirja. Njegovi porazi so bili v resnici največje presenečenje tega turnirja. V igrah je igral duhovito, toda živci mu ni60 vzdržali do konca. Bogoljubova forma počasi bledi, vendar je še velika znamka na šahovskem polju. To je pokazal v prvem delu tekmovanja.
Stolz, lanskoletni monakovski zmagovalec in evropski prvak, je ostal s tri in pol točke na zadnjem mestu. Kljub zadnjemu mestu pa se vendar ne more reči, da je slabo igral. Stolz je jasen primer, kako more tudi močan igralec izgubiti, če ima slab dan. Stolz ima čisto svojevrsten stil. Stolz kaže mnogo smisla za teorijo, ki jo imajo drugi mojstri,
Med raznim grozdičjem srečamo mnogokrat tudi črni ribez, ki ga pa po nevednosti ne cenimo tako kot rdečega ali belega, čeprav je mnogo bolj uporabljiv in zdravilnejši od teh dveh.
Nekateri neprijatelji črnega ribeza celo pravijo, da je neužiten in ima duh po stenicah. V resnici pa je črni ribez prav tako užiten kot rdeči ali beli, vrh tega pa je še bolj zdravilen kot smo že omeniti. Ko prvič okusimo črni ribez, se nam res zde presne jagode nekako osladne, ko pa se jih privadimo, imamo črni ribez rajši od rdečega ali belega, to pa zato, ker ni tako kisel. Je pa še nekaj, kar bi nas moralo privlačiti, da bi sadili in uživali i več tega grozdičja kot doslej. Črni ribez ima nam- I reč od našega domačega sadja in grozdičja — razen kosmulje — menda največ raznih vitaminov in pa zdravja v sebi.
Med drugim priporočajo sok črnega ribeza proti sklepnemu revmatizmu in raznim ledvičnim boleznim. Njegovo posušeno listje in les je dober za čaj proti prehladu. Najboljše pa 60 posušene jagode, ki jim dodamo pri kuhanju lahko tudi malo bezgovih jagod in lipovega cvetja Namesto jagod črnega ribeza lahko uporabimo tudi njegov sok, ki ga naredimo prav na tak način kot iz bezgovih jagod. Je pa črni ribez uporaben tudi za razne sokove, želeje, marmelade, vina in likerje, zlasti če ga mešamo z izdelki rdečega in belega ribeza, kar nam izboljša okus in barvo.
Črni ribez vzgojimo s potaknjenci, ki 6e zelo ' radi ukoreninijo. Črni ribez kaj dobro uspeva že v sami polsenci, tudi za zemljo ni izbirčen, je pa hvaležen kot drugo grozdičje za gnoj in škropljenje. Otroci in vrabci mu dajo mir in ga zaradi tega mirne duše sadimo lahko tudi na izpostavljene kraje.
Pa nekaj kratkih navodil, kako lahko uporabimo črni ribez za napravo soka, marmelade ali ribezevega vina.
t Župnik Franc Ks. Zorko
Ljubljana, 15. julija.
Danes ob pol 8. zjutraj je umrl v Zavetišču sv. Jožefa v Ljubljani po naših škofijah znani župnik g. Zorko Franc.
Pokojni je bil vse gimnazijske študije odličnjak in izredno izobražen in duhovit mož. Po rodu je bil iz Vač, kjer ga je rodila ugledna Zorkova mama leta 1882. Novo sveto mašo je bral 12. julija 1906. Služboval je skoro tri leta na Smledniku, nato je bil 4 leta in 9 mesecev kurat v Nadanjem Selu na Goriškem, od tod ie šel za župnega upravitelja na Slap pri Vipavi. 11 mesecev je služboval kot kaplan v Vodicah, bil 8 mesecev vojni kurat, od leta 1919 pa je župnikoval pri Sv. Duhu v Velikem trnu pri Leskovcu blizu Krškega. Tu je bil do razpada bivše Jugoslavije, ko je šel na pot. Farani so ga zaradi pobožnosti in ljubeznivosti zelo ljubili.
Pozemske ostanke uglednega duhovnika bodo zagrebli v petek. R. in p.!
S Hrvaškega
Na povabilo slovaškega vojnega ministra generala Catloša, je zdaj obiskal hrvaški maršal Kvaternik slovaško prestolnico Bratislavo. Maršala je sprejel tudi slovaški ministrski predsednik in državni predsednik. Maršal Kvaternik si 6o ogledal na Slovaškem razne vojaške naprave.
Kakor napovedujejo, bo v ustaškem gibanju piršlo do reorganizacije. Pripravljena so tudi že nova pravila. Med bistvenimi točkami je tudi ta, da bo imel ustaški pokret v bodoče dve vrsti članov: prave ustaše in ustaške pripravnike. Prvi bodo imeli več pravic kot drugi ,pa tudi več dolžnosti.
24 gojencev visoke telesne šole v Rimu je prišlo pred dnevi na trimesečne počitnice v domovino. Gojenci so dšli med ustaško mladino, kjer bodo ostali do konca počitnic.
Evangeljska cerkvena občina v Zagrebu je zadnjo nedeljo imela majhno slovesnost. Njen župnik dr. Popp je praznoval 25 letnico dušebriž-ništva.
Vsi člani narodnosocialistične mladinske organizacije na Hrvaškem morajo letošnje Teto pomagati pri kmečkih delih. Tako je odredil vodja narodnosocialistične stranke na Hrvaškem.
V	Hrastovici pri Petrinji bodo zgradili okrevališče za železničarske otroke. Novi dom bo imel planiško lego in bo zidan v gorskem slogu.
V	domu bo prostora za 120 otrok.
Tudi zagrebško narodno gledališče je pretek-
lo	nedeljo zaključilo z letošnjo gledališko sezono.
vendar igra čisto svojevrstno. Bogat je po svojih izvirnih zamislih, ustvarja izvrstne igre, vendar pa so večkrat njegovfe igre odvisne od njegovega osebnega razpoloženja. Stolz in Bogoljubov sta moža, ki na nekaterih turnirjih osvajata s svojimi igrami, na drugih pa spet čisto odpovesta.
Kuhan ribezev sok kot malinovec, črni ribez oberi in ga pusti nekaj dni, da se uleže. Jagode očisti pecljev, jih operi, zmečkaj in pusti, da leže tri ali štiri dni. Nato jih stisni na stiskalnici. Ker je vsa gmota precej gosta in se pri enkratnem stiskanju ne iztisne ves sok, dolij potem na tropine — približno na 6 litrov tropin poldrug liter vode — dobro premešaj in še enkrat iztisni. Sok na grobo precedi in pusti nekaj ur. da se uleži, nato pa ga še enkrat precedi skozi gosto tkanino. Kar še ostane gostega, lahko porabiš za marmelado. Čisti sok potem kuhaš z enako težo sladkorja toliko časa, da se prevrejo vse pene, najmanj pa 20 minut. Se topel sok natoči v steklenice, ga ohladi, steklenice pa dobro zamašL
Marmelada. Za marmelado vzemi gosto gmoto, ki je ostala pri stiskanju soka in dodaj po potrebi 80—lOOdkg sladkorja na 1 kilogram gošče. To kuhaj toliko, da se dobro zgosti in ne pade več od kuhalnice, ko je ohlajena. Dobro je, če kuhaš vmes malo sladke skorjice in dodaš noževo konico sali-cila. Uporabljaš jo kot drugo marmelado.
Ribezevo vino. Jagode zmečkaj prav tako kot za malinovec in jih pu6ti štiri dni, da 6e uležejo. Nato iztisni, dodaj na vsak liter soka še tri litre vode. K vsej tekočimi dodaj še 20 do 30% sladkorja, lahko pa tudi manj, kakor pač hočeš imeti vino močno. Vse skupaj pusti kipeti in ravnaj nadalje kakor z vsakim drugim vinom.
To naj bi bile le nekatere porabe črnega ribeza. Prav gotovo so še drugi načini, ki jih pa bodo naše dobre gospodinje našle v raznih kuharskih knjigah in domačih receptih.
KUPUJTE KNJIGO
»BAJ GANJO«
neverjetno zgodbo o sodobnem Bolgaru. Dobite jo po vseh knjigarnah in trafikah. Stane le 6 lir.
Kmalu bo izšel v »Slovenčevi knjižnici« zgodovinski roman
»KNEZ MARKO«
Prava Franckova cikorija na E odrezek
Po pol kilograma Franckove cikorije bodo dobili .vsi nad 14 let stari potrošniki za odrezek F julijske živilske nakaznice pri onih trgovcih, kjer dobivajo racionirano blago. Kilogram cikorije velja 30.20 lir. Zaradi nakazil naj se zglase vsi trgovci na drobno — razen onih, ki dobivajo
racionirana živila v Skupni prodajni zadrugi _____
v mestnem preskrbovalnem uradu v Mestnem domu v sobi št. 8 po naslednjem razporedu: v četrtek, 16. t. m. trgovci z začetnimi črkami A do J, v petek, 17. t. m. od K do 0, v soboto, 18. t. m. od P do S, v ponedeljek, 20. t. m. pa trgovci z začetnimi črkami Š do Z. Trgovci bodo oddajali strankam blago zaradi ugotovitve starostjrjsamo po predložitvi pravilno izpolnjene živilske,.-nakaznice.
Športni drobiž
, Zadnjo soboto in nedeljo so tekmovali najboljši italijanski lahkoatleti v Bologni za naslove državnih prvakov v raznih disciplinah. Rezultati niso bili kaj posebnega in ni bil postavljen noben nov rekord, pokazalo pa je, da razpolaga italijanska lahkoatletska zveza z odličnim naraščajem in š tevilnimi tekmovalci. Rezultati tekmovanja so bili naslednji:
200 m: 1.	Monti,	21.9 sek.;
800 m: 1.	Lanzi,	1:51.9 min.;
400 m z zaprekami: 1. Filiput, 55.6 sek.:
kopje: 1. Matteucci, 57.88 m;
disk: 1. Consolini, 50.57 m;
daljina: 1. Pederzani, 7.37 m;
skok s palico: 1. Conchi, 3.90 m.
V nedeljo, ko so s tekmovanjem nadalje vali, so dosegu naslove državnih prvakov naslednji atleti: 100 m Mariani 10.7 sek.; 400 m Lanzi 48.1 sek.; 1500	m Vitale 3:57.2	min.;	5000
m	Beviacqua	14:50.4	min.; 110 m	z	zaprekami
Dentis !».-> sek.; skok v. višino Campagner 1.93 m; troskok C uccoti 14.05 m, krogla Profeti 14.53 m; metanje kladiva Taddia 49.36 m.
Kakor poročajo nekateri iatlijanski listi bodo izbrani italijanski teniški igralci nastopili v prijateljskem srečanju s Hrvati v dneh od 17. do 19. t. m. v Zagrebu.
V Kopeenhag-mu je bilo v nedeljo meddržavno teniško tekmovanje med Dansko in švedsko. Zmagali so gladko Švedi z 4:1. Danci niso nudili nobenega pravega odpora.
Borba v Solnogradu je prikazala značilnosii iger posameznih šahovskih mojstrov
Malo za naše šahiste
E. Wallace
ROMAN
»No,« je počasi odvrnil Parr. Navedel vam bom en sam primer: mladi Beardmore je imel neko fotografijo, ki jo jo našel med listinami svojega ožeta in ki jo je meni poslal po pošti. Prišla je v redu in pečat na kuverti je bil nedotaknjen. Ko pa sem kuverto odprl, sem našel v njej samo košček papirja. Od Beardmorea sem zvedel, da je ta ovitek izročil Taliji Drnmmondovi zato, da bi ga odposlala. Beardmore prisega, da je stal na pragu in opazoval, ko ga je vrgla v poštni nabiralnik	na drugi strani	ulice.	Če	to	odgovarja resnici, potem ne	more	biti drugače, kot	da je	bil	ovitek
odprt potem, ko je prišel v glavni stan.«
»Kakšna pa je bila ta fotografija?« je vprašal Yale radovedno.
»Bila je slika neko eksekucije, ali pa samo slika obsojenca Lightmanna, Zdi sc ini, da je bila postneta ob priliki, ko so hoteli izvršiti smrtno obsodbo nad Lightnannom, ki pa se jim je ponesrečila. Fotografijo je stari Beardmore prejel na dan pred svojo smrtjo. Zdi se, da so so žrtvam Rdečega kroga pripetile številne stvari dan pred njihovo smrtjo. Fotografijo je našel Jack, ki jo je, kot sem že pravil, poslal naprčj.. .<
»Po Taliji Drummondovi* je pomembno pristavil Yale. »Po mojem lahko nehate sumiti vsakogar, ki je na glavnem stanu. To dekle je globlje zapleteno v Rdeči krog, kot si predstavljate. Nocoj sem preiskal njeno .stanovanje — odkoder pravkar prihajam — in evo, kaj sem našel!«
Yalo jo odšel v prednjo sobo in se vrnil z nekim zavojem, ki je bil omotan v rjav papir. Ko gu je odprl, je inšpektor kar ostrmel.
Ko je Yale prerezal vrvico in razgrnil papir, v katerega je bil zavit paket, sta prišla	na dan dolga usnjata rokavica, ki	je	segala do komolca, in dolg	nož s	svetlim rezilom.
»Ta rokavica je par tiste, ki je bila najdena v Froyantovi knjižnici. Tudi nož je čisto enak onemu, ki je izginil.«
Parr je vzel v roke rokavico in jo pregledal.
»Da, ta rokavica je za levico, in tista na Froyantovi pisalni mizi je bila za na desno roko,« je pristavil. »Kdo jo je nosil? Poskusite svoje psihometrfčne zmožnosti, zdaj imate krasno priliko za to, mr. Yale!<
»Sem že poskusil,« je odvrnil Yale in odkimal. »Toda rokavica je že menjala toliko gospodarjev, da so dojmi zdaj zelo nejasni. Na vsak način pa potrjuje to odkritje, da je Talija Drummondova do vratu vmešana v zadevo. Kar pa tiče ono stvar, o kateri ste prej govorili,« je dejal, medtem ko je skrbno zavijal nož in rokavico v papir, »vam bom z največjim veseljem pomagal.«
»Kar si želim od vas,« je dejal Parr, »je to, da nadoknadite tisto, česar meni ne bo mogoče.« Potem je odkimal. »Samo to bi rad, da bi bila moja mati tam,« je,dejal obžalujoče.
»Mati?« je dejal okameneli Yale.
Moja stara mati,« je popravil Parr svečano. »Edini detektiv v Angliji, razen vas in mene.«
Yale je Parra motril začudeno. Prvič, odkar ga je poznal, je videl, da ima tudi on smisel Zjt humor.
Značilno je bilo za tisto dobo razburjenje, da je bilo ime Rdečega kroga na ustnicah vseh in so vsi strastno pričakovali novosti. Verjetno pa ni nobena stvar dvignila toliko prahu in toliko razburjenja, kakor ta, ki jo je Čital Derrick Yale v jutranjem časopisu. Ležal je še v postelji in srebal čaj, ko je v jutranjiku pod velikim naslovom bral tole:
Talija Drummondova je pobegnila!
Ljudje beže iz ječ samo v izmišljenih romanih. Nekaterim je uspelo, da so zbežali iz Dartmorskih ječ, ki so se jih vsi bali. Nikdar pa še ni bilo slišati, v zgodovini pobegov, da bi katera ženska zbežala iz Holowaya. Kljub temu pa je le resnica, da je bila Talijina celica danes zjutraj prazna, ko jo je odklenila jetniška paznica. —>
Derrick Yale se ni dal tako zlahka razburiti, toda ob tej vesti je kar odrevenel. 61anek o begu je bral vrstico za vrstico. Bral je besedo za besedo, in čim dlje je bral, tem zagonetnejše mu je vse bilo.
Pred njim pa je stalo črno na belem urndno in od vlade nujno sporočeno dopoldanskim časopisom tudi tole:
»Zaradi posebne važnosti jctnice in značaja prestopkov, ki se navajajo proti njej, so bili izdani izredni ukrepi, da bodi varno zastražena. Straža, ki navadno pregleduje oddelek, v katerem je bila tudi njena celica, je bila podvojena. Pazniki, ki so stražo okrepili, so vsake pol	ure pregledovali	celice, namesto	vsako uro, kot je
bilo prej v navadi. Prav tako ni bilo v navadi, da bi v vsako celico pogledali, če je jetnik še v njej. Ko pa je bilo nadzorovanje poostreno, so v	vsako celico vsake tri ure tudi	pogledali.	Ob treh
zjutraj jo bila	Talija še vedno v	celici. Ko pa so	pogledali	ob šestih
v celico, ni bilo o Taliji Drummondovi ne duha ne sluha. Mreža na oknu je bila	v redu, pa tudi	ključavnica ter	vrata so	bila ne-
dotaknjena.
Preiskava, ki je bila uvedena v vsej jctnišnici in po vsej okolici, pa ni dala nobenega uspeha. O Taliji Drummondovi niso našli nobene sledi. Skoraj nemogoče pa si je bilo misliti, da bi zbežala čez visoko jetniško obzidje. Prav tako je bilo nemogoče, da bi pobegnila po navadni poti. Če bi šla tod, bi morala skozi šest zastraženih in zaklenjenih vrut. Vrata pa so bila vsa nedotaknjena. Tudi skozi stanovanje jetniškega vratarja bi bilo mogoče pobegniti, vendar pa je pot dobro zastražena noč in dan.
Ta novi dokaz vsemogočnosti Rdečega kroga in njegovih izrednih sil, s katerimi je razpolagal, je bil v tem trenutku še bolj vznemirljiv, ko so bila ogrožena življenja kabinetnih ministrov.«
Yale je pogledal na uro. Bilo je pol dvanajstih. V roke je vzel drugi časopis in videl, da je to že zgodnja izdaja enega izmed večernih časopisov. Kot bi trenil je bil iz postelje, in ne da bi Čakal na zajtrk, je zdrvel v glavni stan, kjer je našel inšpektorja Parra zelo dobre volje. Zares, bil je zelo dobre volje, kar je bilo čudno spričo tako vznemirljivih okoliščin.
Ko je bila nošnja cokelj prepovedana
Pred 225 leti je kralj Friderik Viljem I. prepovedal nošnjo cokelj, da bi
zaščitil čevljarje
Ljubljana, 15. julija.
Časi se spreminjajo in mi z njimi, ta zgodovinski,rek uveljavlja svojo trditev tudi danes. Ko hitim po ljubljanskih ulicah in mi udarja na ušesa poleg uličnega živžava tudi škripanje vozov električne cestne železnice, brnenje avtomobilov in peketanje konjskih kopit, kateremu se v vedno večji meri pridružujejo številne cokljarke, ki z »modernimi« cokljami brusijo pločnikov tlak, da odmeva po ulicah, se spomnim tistih lepih dni, ko sem šolarček »cokljal« od domače hiše v nekaj minut oddaljeno ljudsko šolo. Prav nič se nisem postavljal s cokljami, sram me pa tudi ni bilo, saj je bila pri nas >moda« cokelj udomačena že mnogo let, predno se je rodil moj oče, saj je že dedek zapustil obrabljene coklje, v katerih je očka tako rad hodil v jutranjih urah pred hlev, na košnjo ali na polje.
Takrat še Ljubljančani niso poznali cokelj. Morda se je le kak mestni škric obregnil ob kmečkega študenta s »coklarjem«. To žaljivko je izustil „ marsikateri malomeščan, ne da bi vedel, da se bo nekoč tudi njegova žlahtna gospodična sestra ali hčerka >postavlja« s cokljami. Danes vedo vse dame, da so coklje zares praktične! Oh, praktične že zaradi tega, ker se dobe brez kart za majhen denar. Jaz sem praktičnost cokelj upošteval že v ljudski šoli. Kaj bi se vendar šalil, boste rekli. Coklje so res pripravne za vsakogar. Z veseljem se spominjam sončnih jutranjih ur, ko sta me oče ali mati klicala, naj grem na pašo. Na račun cokelj, katere sem pri drugem klicanju v sekundi nataknil, so mi pripomogle, da sem mnogokrat vsaj nekaj trenutkov dalje ostal v topli postelji. Saj veste, kako je otroku prijetno v topli posteljci. Na paši so bile coklje spet kar najpripravnejše. Kdo bi sezuval na paši čevlje? Brž coklje doli,
minuta — in že sem bil na jablani ali hruški. In pozimi? Takrat sem coklje še bolj vzljubil. Kaj je lepšega, kakor drsanje z žeblji nabitimi cokljami? Če bi šel na drsanje s čevlji, bi gotovo šiba pela, tako pa so me izmazale coklje. In kaj je pripravnejšega na kmetih, ko si prihitel, z burje, da si pustil coklje kar v veži in zbežal za zapeček? Kdo bi se sezuval?
Tako je bilo, ko smo cokljali mi šolarji. Ljubljanske coklarje bo morda zanimalo, kako je bilo s cokljarji pred 225 leti, ko so bile coklje prav tako v modi, toda ne radi »mode«, ampak radi varčevanja, kakor danes.
Takrat so coklje nosili posebno na kmetih, saj najdemo tudi v mnogih naših kronikah navedbe, ki tolmačijo izdelovanje cokelj v naših krajih. Coklje so se v tem času tako razširile, da je začela propadati čevljarska obrt. Prizadeti čevljarji, katere je že takrat vezala stanovska zavest, so se pritožili na samega kralja Friderika Viljema I. Kralj je upošteval čevljarske težave in izdal je odlok, s katerimi je zaščitil njihov obstanek s strogim navodilom, da je nošnja cokelj prepovedana. Toda ljudje se niso mogli ločiti od cokelj. Kljub prepovedi so jih nosili, jih skrivali pred oblastmi. Kralj je zvedel za vse to. Izdal je še strožji ukaz in zagrozil vsem, pri katerih bi našli lesene coklje, s strogo kaznijo. Kot kazen je bil določen tudi zapor. Uredba je bila celo tako stroga, da je predvidevala, da bo vas, v kateri nočejo opustiti nošnje cokelj, kaznovana s 100 dukati. Toda nič ni pomagalo. Še čez 25 let so našli pri preiskavah pri mnogih ljudeh priljubljene coklje.
Danes čevljarji novi »modi« prav nič ne nasprotujejo. Coklje so postale vsem priljubljena obutev, in hvala Bogu, da so ljudje že pred stoletji izumili to posebno vrsto obut"^.
V treh vrstah.
■	■
Iz kotička čebelarske povestnice
Prvo društvo za napredek čebelarstva je bilo ustanovljeno leta 1873
Pred dnevi smo poročali O Čebelarskih končnicah, ki so svojstvene za nase čebelarstvo. Že tokrat cmo omenili, da je naše ljudstvo gojilo čebelarstvo od časov, ko je prišlo v te kraje in ohranilo gostoljubne navade počaščeaija s pristno medico. Pa tudi gospodarske koristi so narekovale prednikom, da so posvetili vso pažnjo donosnemu čebelarstvu, 6aj je bil med dolgo časa edino sladilo in ravno zaradi tega tako dragocen. Čebelarstvo je zajelo skoraj vsako naijmanjšo vasico, kjer so krasili okolico le-Pih kmečkih domov značilni čebelnjaki z lično pobarvanimi panju
Razširjenje čebelarstva, pa tudi težave, ki so zadele čebelarstvo v preteklem stoletju, so dale pobude po skupnem im vzajemnem delu vseh čebelarjev. Tako so leta 1873. ustanovili prvo Kranjsko društvo za umno čebelarstvo, tri leta potem pa spremenili društveno ime v Slovensko društvo za umno čebelarstvo. Društvo je kmalu začelo izdajati svoje glasilo »Slovensko čebelo«. Prva organizacija pa ni imela, kakor pravi g. Bukovec Avgust, v svojem prispevku k zgodovini naših čebelarskih organiza*
, cij, življenjske moči, saj je število članov vedno '■'padalo, tako da je leta 1882. društvo zaspalo. Hkrati je ugasnila tudi življenjska lučka »Slovenske čebele«.
Čebelarji pa so kmalu ustanovili na Gorenjskem drugo društvo z večjim in širšim delokrogom. Novo društvo naj ne bi pospeševalo le čebelarstva, ampak tudi sadjarstvo. Leta 1883. se je zbralo na zborovanju, -katerega je vodil Janez Modic, 70 čebelarjev in sadjarjev, ki so ustanovili Čebelarsko in sadjarsko društvo za Kranjsko. Že v tem letu je izšla tudi že prva številka »Slovenskega čebelarja in sadjerejca«. Njen urednik je bil Ernest Kramar, za njim pa učitelj Franjo Jeglič. Modic je
EIAR - Radio Ljubljana
Četrtek, 16. julija. 7.30 Poročila v slovenščini -
7.45 Pesmi in napevi — 8.00 Napoved časa, poročila v italijanščini — 12.20 Pesmi in napevi — 12.40 Koncert altistke Vide Rudolfove — 13.00 Napoved časa, poročila v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini
—	13.25 Radijske pesmi, orkester »Cetra«, vodi dirigent Barzizza — 14.00 Poročila v italijanščini — 14.15 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec, operetne glasba — 14.45 Poročila v slovenščini — 17.15 Koncert komornega zbora, vodi dirigent D. M. Sijanec — 19.30 Poročila v slovenščini — 10.45 Pisana glasba — 20.00 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini — 20.30 Vojaške pesmi —
20.45 Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sij anec, sodeluje sopranistka Sonja Ivanči-ceiva, operna glasba — 21.15 Koncert violinista Alberta Dermelja in pianista Marijana Lipovška — 22.00 Veselo glasbo vodi dirigent Callino, v odmoru: zanimivosti v slovenščini — 22.45 Poročila v italijanščini.
kot prvi društveni predsednik posvetil vse svoje sile čebelanstvu, ko pa se je moral zaradi odpusta v 6lužbi umakniti na Koroško, je društvo leta 1889. spet zaspalo.
Brez društva pa čebelarji niso dolgo ostali, ker so se dobro zavedali pomena čebelarske organizacije. Zato so leta 1898. ustanovili sedanje društvo, ki se je kljub težavam v prvih letih obstoja razvilo v močno in trdno organizacijo, ki uspešno deluje in skrbi za procvit našega čebelarstva. Izdaja že 45. leto_svoje glasilo »Slovenski čebelar«, ki spada med naše najboljše strokovne liste.
Luigi in Federico Ricci: »Krišpin in njegova botra«. Fantastično-komična opera v osmih slikah. Prevod: Niko Štritoi Peli bodo: Krdšpina — Primožič, Mirabelana — Anžlovar, Fabrizia — Janko, Asdrubala — Zupan, Contina — Lipušček, Bortola
—	Simončič, Aneto — Mlejnikova, botro — Golobova, Lizetto — Barbičeva. Dirigent: Anton Neffat, režiser: Robert Primožič, zborovodja: Rado Simoniti, inscenacija: R. Primožič.
Pri Sv. Križu so zagrebli pozemske ostanke
znanega krojaškega mojstra in posestnika iz Jesenic, 58 letnega Ivana Stojana. Po rodu je pokojnik z Gorja pri Bledu. Stojan je mnogo potoval, saj je romal z avtorjem knjige »Skozi Sibirijo« M. Mucem po Mandžuriji in Sibiriji Oženil se je v Rusiji, po vrnitvi v domovino pa si je zgradil dom na Jesenicah in tu odprl krojaški modni salon. Po razsulu Jugoslavije se je preselil v Ljubljano, kmalu pa ga je vrgla bolezen na bolniško posteljo, dokler ga ni Bog rešil trppljenja Naj v mira počiva!
V ljubljanski bolnišnici je umrl 30 letni'diplomirani pravnik Aleš Kovič iz Gornjega Doliča pri Gornjem gradu. Gimnazijske študije je končal na klasični gimnaziji v Št. Vidu, nekaj let pa je študiral tudi v Mariboru, vseučiliške študije pa je dovršil v Ljubljani. Ohranimo ga v spominu!
V Šenčurju so pokopali 65 letno zasebnico Ivano Blažonovo.
Leta 1882, dne 12 julija je divjala nad Celovcem strašna nevihta. Vihar je trgal strehe in napravil ogromno škodo na drevju. Gorenjski dnevnik prinaša o tem daljši spominski dopsi.
Celovški predsednik deželnega sodišča dr. Marinič Fric je le dni dosegel 65 let. Kakor poroča koroški list, so priredili jubilantu posebno slavnost.
V Celovcu se je smrtno ponesrečeli vojni invalid Franc Kopejnik. Ko je šel po stopnicah v klet, je tako nesrečno padel, da se je ubil.
V vprašnju preskrbe Štajerske in Gorenjske z zelenjavo in s sadjem s posebnim ozirom na mestne in. industrijske kraje priobčuje gorenjski dnevnik razglas deželnega preskrbovalnega urada, ki opozarja prebivalstvo na uredbe o določenih najvišjih cenah ter o kontroli nakupovanja teh življenjskih potrebščin na deželi.
Za krompir so na Gorenjskem od 13. do 19. julija določene naslednje cene: za 100 kg belega, rdečega in vijolčastega krompirja 14 RM, 100 kg okroglega rumenega 15 RM, 100 kg podolgovatega rumenega 16 RM. Karte za krompir dobi prebivalstvo na podlagi posebnih prijav.
V Mariboru je obhajal 97. rojstni dan ključavničarski preddelavec državnih železnic v pokoju Franc Pucelj.
V Šoštanju je obhajal 70 letnico rojstva znani trgovec Fric Terschan.
Smrti na Štajerskem: V Škofji vasi pri Celju je umrl 49 letni Ivan Medved, gostilničar, po rodu iz Frankolovega pri Celju.
NemSka državna noqomctna enajstorica je imela te dni prvo poskusno tekmo s sestavljenim moštvom dveh klubov. Reprezentanti so gladko zmagali z 9:1. Trening tekma ie imela namen, da pripravi državne zastopnike na srečanje z Bolgarijo in pozneje z Romunijo.
Zadnjo nedeljo so imeli mariborski Rapi-dovci	v gosteh	nogometaše	iz Celovca.	Rapi-
dovci	so odnesli	gladko zmago nad LSV Kla-
genfurt z 6:3. Polčas ie bil bolj pičel 2:1 in ni kazalo na tako izdatno zmago. Rapidovci so igrali	vsi dobro.	Vsak je bil	na svojem	mestu
in je	dal celega	moža. Pri	Celovčanih	pa je
bila slaba obramba. S to tekmo ie Rapid dokazal, da zna biti kos tudi močnejšemu moštvu, ko je moštvo koroškega nogometnega prvaka.
Na Vodnikovem trgu je bilo vse živo
Ljubljana, 15. julija.
Ob zimskih dnevih se je navadno pričelo tržno vrvenje in delovanje okoli osmih dopoldne. Do takrat je vse mirovalo in je vladala velika tišina. Ob lepih poletnih dnevih pa trg kaj hitro oživi in 6o prvi prodajalci že zgodaj še pred sedmo na trgu ter si urejajo svoje stojnice. Še vedno nekateri hite, da si zagotove primeren in dober prostorček na drugem živilskem otoku ki je večinoma določen za domačo zelenjavo, pridelano v Trnovem in Krako-vem, ko imajo za zelenjavo okoličanke določen prvi otok ob nekdanji Mahrovi hiši.
, V torek je bil trg naravnost zasut z lepimi in sladkimi hruškami. Iz Italije jih je prišlo nad dva vagona. Branjevci 60 jih na svojih klopeh imeli kar velike kupe naprodaj. Bile so po 6.20 lir kilogram. Ljudje so jih kaj radi kupovali. Tudi danes je bilo se mnogo hrušk na izbiro pri vseh branjevcih. Poleg hrušk je bilo v obilju tudi ringloja, ki je zelo sladek itn okusen, dalje je bilo nekaj marelic in nekaj breskev. Omenimo naj. da so bile na trgu že tudi domače breskve, prinešene iz eostr&ke okolice. Bile so po 7 lir kilogram. Okoli Sostrega, posebno okoli Sv. Lenarta in naprej v javorskih hribih je letos sadje prav dobro obrodilo. Tam eo umni sadjarji, ki goje posebno češnje, hruške in jabolka, pa tudi breskve, ki so tam letos dobro obrodile.
Na izbiro je bila dalje mnogo zelenjave. Glavnata solata gre sedaj že h koncu. Še pred tednom je je bilo na trgu zelo mnogo na izbiro, sedaj že ponehava. Gospodinje tudi hite kupovat glavnato solato, ki bo v ceni čez nekaj tednov nekoliko višja. Domače kumare prihajajo na trg v vedno večji množini. So po 6 lir kilogram. Okoličanke prinašajo že drobne in male kumarice za vlaganje. Te so po
12 lir sto kosov. Ljudje jih mahoma pokupijo. Poleg kumar je letos prav mnogo rdeče pese, ki je res lepa in zdrava. Pe6a je posebno dobra za ljudi, ki so nagnjeni h kašljanju. Dobro zdravilo je proti španski. Naprodaj je bilo tudi nekaj domačega krompirja zgodnje vrste. Bližamo se sv. Jakobu, ko je navadno*na trgu že obilo novega krompirja.
Prostor za gozdne sadeže ob stolnici je bil primerno zaseden. Danes ni bilo zgodnjih prodajalk. Borovnice že tudi pojenjujejo. Gospodinje so se za vsak liter borovnic vneto pehale. Rdečih gozdnih jagod je kaj malo na trgu. Nabiralke navadno vse jagode prodajo raznim slaščičarjem, ker imajo na ta način mnogo manj sitnosti in se ni treba prerivati s sitnimi gospodinjami. Vrtnih jagod je bilo letos inalo naprodaj. Bile so prav tako po 8 lir liter.
Počasi prihaja prava sezona za gobe. Bližamo se avgustu, ko začno gobe najbolje rasti. Pravi gobarji so že določili svoje »parte«, kamor bodo zahajali nabirat gobane in lisičke. Omenimo naj, da so včasih ljubljanski trgovci z gobami izvozili letno približno za 20 milijonov bivših dinarjev gob čez morje v razne dežele. Sedaj imajo trgovci v zalogi se stare, posušene gobe. Nekateri kraji so prejeli za gobe prav čedne tisočake. So bili nabiralci, ki so nabrali zvrhane nahrbtne koše jurčkov, jih lepo posušili in nato v Ljubljano prodali. So bili ljudje, ki so zaslužili z gobami tudi do 10.000.
Vsi posevki v hrvaški državi so postavljeni Pod državno zaščito. Ostro bodo odslej kaznovali tudi vse poljske tatove. Da ne bi prišlo do Prevelikih poljskih tatvin so bile zadnji čas odrejene posebne poljske straže, za varovanje Posevkov.
Ljubljana
Koledar
Danes, sreda, 15. julija: Henrik, kr.
Četrtek, 16. julija: Kamr. M. B.
Obvestila
Nočno službo imajo lekarne: mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva c. 20; mr. Murmayer R., Sv. Petra c. 78.
— Poletni jezikovni tečaji italijanščine, nemščine za začetnike in spretnejše, tudi za odrasle, v Trgovskem učnom zavodu, Kongresni trg 2, trikrat tedensko ob ponedeljkih, sredah, petkih. Dopoldanski tečaj od 9—10, popoldanski od pol 3 do pol 4, večerni od 6—7 in od 7—8. Ugodno za vse, ki se žele hitro in praktično naučiti teh jezikov. Priporočljivo za uradnike (-ce), obrtnike, pomočnike (-ce). Pojasnila in prijavljanje dnevno od 9—11: Trgovski učni zavod. Kongresni trg 2. Tudi od 9 do 12, Gregorčičeva 27, pritličje.
Starši! Za sprejemne izpite na srednjo šolo se po novih predpisih zahteva znanje osnov računstva, slovenščine, zgodovine, zemljepisja, prirodo-pisja in risanja. Zato se bodo Vaši otroci, ki jih boste jeseni vpisali na srednjo šolo, najbolje pripravili iz vseh teh predmetov, če jih prijavite k zasebnemu pripravljalnemu pouku. Prijavljanje dnevno od 9—12: Trgovski dom, pritličje, Gregorčičeva ulica 27. Nudijo se istotam instrukcije za popravne izpite.
Strah pred cepljenjem zoper tifus se je po pojasnilih, objavljenih v dnevnikih, pri osebju mesarskih in gostilniških obratov naglo polegel, da so mestni zdravniki v Mestnem domu že drugi dan imeli dosti opravka. Tudi v Ljubljani je namreč že popolnoma dokazano, da cepljenje proti tifusu ne vpliva 6labo na prav noben telesni organ. Za pričo je osem sto mlekaric in peric, ki eo bile lani z uživanjem tablet cepljene proti tifusu, saj prav nobena med njimi ne more povedati kakih slabih posledic. Ta način cepljenja proti tifusu ni Škodoval niti naj nežnejšim in najbolj občutljivim ženskam, saj niso občutile prav nobenih slabosti niti noseče ženske, enako se pa niso pojavile nobene slabe posledice pri onih, ki so pozneje zanosile. Lani cepljene perice in mlekarice sedaj upravičeno zafrkujejo one pogumne možake, ki so v svoji lahkovernosti trepetali pred uživanjem zaščitnih tablet, namesto da bi se veselili, ker jih bo cepljenje zanesljivo obvarovalo pred nevarnim tifusom. Lani je bilo pa cepljenih tudi dosti mlekarjev in lastnikov molznih krav, prav tako pa tudi vse moško osebje pralnic, ki letos ne morejo verjeti, kaj naj bi bilo mesarsko in gostilniško osebje oplašilo pred zaščitnimi tabletami, ker vendar tudi lani cepljeni moški niso občutili nobenih slabosti ali sploh neprijetnih posledic. Pa ne samo zaradi obvarovanja lastnega zdravja, temveč tudi zato, da bi necepljeno mesarsko in gostilniško osebje ne razširilo tifusa na druge, bi se moral mesarski in gostilničarski stan zavedati, da je cepljenje proti tifusu stanovska dolžnost slehernega, ki ima opravka z živiili. Cepljenje osebja teh dveh 6tanov bo trajalo ves ta teden, zato je pa tudi še v sredo, dne
15.	t. m. čas, da zamudniki pridejo k prvemu za-uživanju zaščitnih tablet, seveda pa že ob 7.30 uri, ker cepljenje traja samo do 9. Ne pozabite prinesti kozarcev za vodo s eebojl Prihodnji teden pridejo na vrsto prodajalci in prodajalke drugih živil, ker moramo Ljubljano ohraniti zdravo ter jo obvarovati pred vsemi boleznimi, ki nam sodobno zdravstvo proti njim nudi učinkovite pripomočke in tako zanesljivo zaščito, kot so tablete zoper tifus.
Ljubljansko gledališče
Drama.
Sreda, 15. julija: zaprto.
Četrtek, 16. julija, ob 17: Romeo in Julija. Red Četrtek.
Petek, 17. julija: zaprto.
Sobota, 18. julija, ob 17.30: Učiteljica. Prva letošnja uprizoritev. Izven abonmaja. Cene od 15 lir navzdol.
Nedelja, 19. julija, ob 17.30: Učiteljica. Izven. Cene od 15 lir navzdol.
Opera.
Sreda, 15. julija, ob 17: Krišpin in njegova bo tra. Red Sreda.
Četrtek, 16. julija: zaprto.
Petek, 17. julija: zaprto.
Sobota, 18. julija, ob 17: Krišpin in njegova botra. Red A.
Nedelja, 19. julija, ob 16: Carmen. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol.
William Shakespeare: »Romeo in Julij««. Igrali bodo: Prologa — Verdanik, Eecalusa — Gregorin, Parisa — Drenovec, Montega — Pavel Kovič, Capu-leta — M. Skrbinšek, Romea — Jan, Mereutia — Kralj, Benvolia — Peček, Tybalta — VI. Skrbinšek, Lorenza — Lipah, Janeza — Brezigar, Baltazarja
— Nakrst, Petra — Plut, lekarja — Raztresen, paža
— Benedičič, grofico Montegovo — Gabrijelčičeva, grofico Capuletovo — Danilova, Julijo — Vida Juvanova, dojko — Nablocka, poveljnika straže — Raztresen, stražnika — Košuta in Raztresen. Režija: dr. Bratko Kreft, inscenacija: inž. E. Franc, ecenska glasba: D. Zebre.
V. HEISER
41
Zdravnik gre # križem svet
Naši prvi gobavci so bili hudo bolni, skoraj neozdravljivi. Bolezen jim je ude toliko skrivenčila, uničila tkiva, ohlapila mišice, jim ugrabila prste, »n jih tako oslabila, da so le malošte-Vi j pripravni za težka poljedelska dela, o katerih pa smd- računali, da jim bodo v razvedrilo ter hkrati prispevala k preskrbi z živežem. Poleg tega so mnogi imeli mrzlico po več dni na mesec, drugi pa so bili prisiljeni ostati v postelji.
Ni bMo lahko zaposliti in razvedriti teh bolnikov. V javnosti je prevladoval silen strah pred okužbo, zato ni kazalo, da bi jih pripravljali do tega, da bi spletaili ipalmove klobuke, krojili obleke iz »jusija« (nežno filipinsko rastlinsko tkivo), izrezljavali igrače ter izdelovali oklepe iz tolčene medenine, ki bi jih pozneje prodajali drugam.
Sprva smo bolnikom dajali jedi, ki smo jih pripravljali v neki krčmi, a ker naši načini pripravljanja — kakor je bilo pričakovati — našim varovancem niso ugajali, smo jim nudili sutov živež, da bi ga lahko kuhali po ■'vojem okusu. Nekaj let kasneje je miss Martley Em,brey, prav spretna kuharska strokovnjakinja, prišla pro-
stovoljno v Culi ion, da bi učila, kako je treba sestavljati (pripravno prehrano, upoštevajoč pri tem poseben okus domačinov. Najtežje bolnike smo pripeljali s prvimi prevozi, pozneje pa so prihajali taki, ki se jim je bolezen komaj začela razvijati in je bilo zato lažje z njimi kaj početi. Na podlagi poročila, ki ga je miss Embrey dala generalu Woodu, je ta odločil, da je treba najeti nekaj veščih vrtnarjev. Iz Batanov so potem uvažali razne gomoljike in začelo se je zelo izdatno sadjarstvo in vrtnarstvo. Potem so uredili še nasade sladkornega trsa, katerih odvišeik pridelkov je kupila vlada ter ga kot hrano spet naklonila gobavcem.
Zatem smo začeli še z živinorejo. Gobavce smo navajali tudi k ribolovu in vsak dan so si nalovili obilne količine rib. Odkupili smo jih ter jih kot nagrado dajali še po dvajset centov tedensko. Uredili smo tudi prodajal-nico, kjer so lahko po nizkih cenah kupovali nasladila. Da bi se ognili vsake nevarnosti medsebojne okužbe z zunanjim svetom, smo uvedli poseben denar, ki je imel veljavo le v naselbini.
Pomagali smo naseljencem, da so si ustanovili upravni odbor s predsednikom ali županom na čelu ter desetimi svetovalci, ki so si jih sami izbrali. Pustili smo jim, da so sami izdajali odloke in določevali kazni za kršitelje. Na Vzhodu so ženske prvič dobile volilne pravice v Culionu leta 1908. Ženske so vplivale na volitve in zmeraj so skrbele za to, da so za predsednika izbrali najzaljšega moškega, bodi da je to čast zaslužil ali pa ne.
Nekoč so izbrali za poveljnika policije bivšega žandarmerijskega narednika, ki je tudi bil gobavec; policija sama pa je spočetka štela dvanajst gobavcev, ko pa se je naselbina povečala, je naraslo tudi njihovo število. Mi nismo ukrenili pra vnič, s čimer bi omejevali svobodo prebivalcev in kar je nas zadevalo, bi se lahko zmeraj izmuznili, kadar koli bi hoteli. Naša misel je bila, da bi sami preprečili pobege.
Le malo se je dogajalo v naselbini, da bi policija in tajna služba ne vede-
li	za to. Vendar pa, ker so bili tudi oni gobavci, se je včasih dogajalo, da so se na tihem sporazumeli s tistimi, ki jih je 6amota preveč težila. Ubežniki so si prej zgradili bambusove čolničke z jadri iz spletenega palmovega listja ter jih skrivali v varnih zakotjih. Ob ugodnem trenutku pa so jo potem od-kurili na Kitajsko morje.
Često so bili ti ubežniki doma na zelo oddaljenih otokih, ki jih je bilo
težavno doseči s takimi zasilnimi vozili, in tako se je često dogajalo, da so se na naporni poti v domovino preobrnili ter utonili. Nekaterim pa je šlo izpod rok, da so se rešili na varno, ker so bili otoki tako na gosto razsejani, da je bila vožnja od enega do drugega precej kratka, tako da 60 jo lahko opravili tudi 6 svojimi nerodnimi čolniči. Ob ugodnem vremenu so lahko tvegali pot prav do Luzona.
Da ie kak gobavec pobegnil, smo ugotovili najhitreje, kadar ga ni bilo, da bi prejel svojo plačo, in včasih se nam je še posrečilo, da smo ga z vlačilcem rešili. Pobegi pa so bili bolj redki ter nas niso bogve kako vznemirjali. Tisti namreč, ki so uspeli priti do domače hiše, so se ponavadi vrnili sami od sebe.
Precejšnja zadovoljnost gobavih je bila do velike mere zasluga sester sv. Pavla, ki so svoje življenje posvetile zdravljenju teh bolnikov. S svojim izrazom miru in sreče so sestre razširjale okrog sebe vzdušje veselja, ki je bilo naravnost čudovito. Vselej, kadar je »Basilan« zavozil v pristanišče, 60 morale obvezovati ostudne in smrdljive rane novih prišlecev in to delo se je potem ponavljalo z dneva v dan, leta in leta, brez najmanjšega odmora. Včasih so se morale celo lotiti majhnih kirurških operacij.
Vedno sem sodil, da je čistost hudo važna pri preprečevanju gobavosti. Zato sean od sester zahteval, naj mi slo-
vesno obljubijo, da ne bodo nikdar stopile v bolnišnico, ne da bi prej svojih vrhnjih oblek ne pustile v posebni sobi, kjer bi našle že pripravljeno razkuženo obleko. Pri povratku so morale ravnati narobe, a še prej so se morale z razkužilnim milom temeljito očistiti, preden so stopile v »čisto« sobo, kjer so si spet nadele stara oblačila. Nekatere od teh sester so živele v Culionu okrog trideset let in se niso nikdar nalezle gobavosti: to pa sem pripisoval njihovi vernosti, s katero so se ravnale po mojih začetnih navodilih.
Med zvestimi bolničarkami se je posebno odlikovala sestra Kalista Chri-sten. Bila je še mlada, ko je zapustila domače in prijatelje, da bi svoje življenje posvetila gobavcem, tem najbolj zapuščenim bitjem, ter s svojo vedrostjo lajšala breme siromakom, ki jim ni preostalo nobeno uipanje več. Imela je izreden dar za jezike, ki ga je toliko bogatila, da je bolnikom v njem oskrbi lahko nudila še več tolažbe. Junija 1026 so ji general Wood in poveljniki glavnega stana slovesno izročili zlato kolajno, ki je bila nalašč izdelana za sestro Kalisto kot priznanje za izredne zasluge, pridobljenih v tako dolgem času.
Danes prihajajo absolventi iz filipinskih bolničarskih Sol, ki s sestrami delijo hudo breme in njihova vnema za znanstveno ter človekoljubno delo jih nagiba k naj višji požrtvovalnosti
Slavni dnevi divizije »Pusteria«
Kako so alpinci strli 12 bataljonov upornikov
Tuninska »Starnpa« je te dni priobčila daljše poročilo svojega dopisnika iz Sarajeva o sijajnih uspehiih, ki jih je dosegla slavna divizija italijanskih alpincev v srditih bojih s komunističnimi partizani v Samdžaku. Ker je to poročilo res zanimivo in podaja najlepšo sliko celotnega položaja v teh krajih, položaja, ki je za ostanke uporniških tolp gotovo brezupen, ga prinašamo tudi mi tako, kaikor ga je napisal italijanski časnikar.
»Alpinec, zapiši si z zlatimi irkami v knjigo svojega življenja dan 1. decembra. Ta dan smo se v resnici borili na življenje in smrt, in edino tvoji hrabrosti, alpinec, se je treba zahvaliti, da nismo danes vsi, od generala do navadnega vojaka, pobili.«
Te besede so bile zapisane v proglasu, ki ga je naslovil poveljnik 5. alpinske divizije »Pusteria« na svoje čete.
Naj bo zapisano samo za spomin, kaj je bil spopad pri Plevlju 1. decembra 1941, čeprav bi se v primeri z orjaškimi bitkami sedanje voijne morda zdel ta spopad samo čisto običajen dogodek. Toda to je bila epizoda, ki bi bila v primeru neuspeha lahko pomenila celo vrsto nesreč, po svojih posledicah enakih izgubljeni bitki.
Plevlje leži
v srcu Balkana
in je duhovno središče Sandžaka. Na treh straneh ga obdajajo hribi, na četrti pa mesto meji na majhno reko Cetino. Središču mesta najbližji grič se dviguje skoraj osamljen in je trdnjavica zase. Tako se imenuje, ker so na njem rayvaline turških utrdb.
1. decembra je bil v Plevlju en bataljon alpin-cev, četa vojaštva z možnarji, dve bateriji gorskega topništva, ženijski oddelki in nekaj drugih pomožnih oddelkov. V Plevlju je bilo tudi poveljstvo divizije.
Zdelo se je, da bo po uporu meseca julija nastal splošen mir. Človek bi bil mislil, da ta upor ni bil nič drugega kot velik plamen, ki je naglo vzplamtel, pa prav tako hitro apet ugasnil, in da se bo počasi spet vrnil v vso deželo mir.
V resnica je komunistična centrala bivše Jugoslavije, ki je zgrabila za vajeti in vodila splošno komunistično gibanje ter dobivala iz Anglije in Rusije vzpodbudo in pomoč, dala upornikom povelje, naj se vrnejo na svoje domove, naj poskrijejo puške ter čakajo na boljše čase. Odmor naj bi bili izkoristili v ta namen, da bi organizirali gibanje največjega obsega, gibanje, ki naj bi 6e začelo z velikim napadom in ki naj bi povsod med ljudstvom zanetilo upor.
Za cilj so si izbrali mesto Plevlje. Po zavzetju Plevi j a naj bi ee trume partizanov, navdušene nad uspehom in še bolj pomnožene ter oskrbljene z novim orožjem in strelivom, vsule kot plaz še nad druge posadke in jih pomandrale. i
V Plevlju je bilo srce tiste strah vzbujajoče divizije »Pusteria«, ki je bila kriva, da se je julijska vstaja za upornike neuspešno končala. Za napad je bilo organiziranih
12 bataljonov komunistov
—	prostovoljcev, ki so prišli z vseh strani Črne gore, Bosne in iz Sandžaka.
\iui•■Ti bataljoni so se bližali v raztresenih skupiti* 1» in kar se da na skrivaj. Ponoči 30. novembra je osem bataljonov obkolilo Plevlje, drugi štirje pa M> Zaprli ceste, ki so vodile v mesto. Na čelu bataljonov so bili naskako-valni oddelki, vodili pa so jih uporniki, ki so bili doma iz Plevlja in so natančno poznali kraj. Bivališča častnikov, poveljstva ter kraji, kjer so bile skrite čele, vse to je bilo popolnoma ločeno med seboj.
Po mestu pa so številni meščani čakala na znamenje, da se pridružijo upornikom.
Partizansko poveljstvo je bilo prepričano, da bo Plevlje padlo v nekaj urah. Uporniki so bili o tem trdno prepričani in so že od veselja poskakovali ob misli, kako velikega pomena bo zanje ta zmaga. V dnevniku, katerega so naši našli pri ne-k°m mrtvem uporniku, ki je padel pri naskoku, je bilo zapisano:
»1. december — konec starega sveta«
Noč je bila silno mrzla, jasna, a brez lune. Ob dveh zjutraj je bil prvi alarm. Nekaj strelov iz mauseric, nekaj ročnih bomb, nekajkrat so zareg-ljale strojnice, potem pa je bilo spet vse tiho. Streli so se slišali od onstran reke. Napačni alarm ali kaj? Tri četrt ure popoln tair. Potem pa se je nenadno sprožil napad na vsej črti. Komunistični naskako-vailrei oddelki so vdrli od zunaj v mesto, bataljoni so pritiskali na naše postojanke. Bitka je naglo dobila značaj skrajne silovitosti. Grmenje topov in
možnarjev ni moglo zadušiti treekanja ročnih bomb in divjih krikov »hura« od strani naskakovalcev.
Kmalu so prispela na poveljstvo
prva poročila
Vsi naši oddelki so bili zaposleni. Tudi majhni pomožni oddelki, telefonisti, vodniki in vojaki, določeni za rezervo, so bili napadeni in so se borili srdito. Uporniki so se pomikali od hiše do hiše in skušali odrezati posamezne naše oddelke. Poveljstvo št. 11 je bilo obkoljeno, prav tako poveljstvo št. 5 oddelka topništva in tudi poveljstvo divizije. »Trdnjava« je zgubljena. Uporniki so vdrli v bolnišnico, v jetnišnice in številna poslopja, kjer so bivali častniki. Hišo, v kateri je stanoval general, so besno naskočili petkrat, nekaj stražarjev in karabinjerjev pa jo je ubranilo. Ogenj prvih požarov je strahotno obsvetljeval ves severni del mesta.
Vsi so 6e borili. .
Odigravali so se
prizori blestečega junaštva
Uporniki eo se skušali za vsako ceno polastiti električne centrale v bližini poveljstva divizije. Podnaredniku, ki jo je branil z nekaj svojimi alpinci, se je posrečilo telefonirati: »Povejte generalu, da sem petkrat ranjen, a da kljub temu trdno držim.« Z obrambnih postojank, v katere so se zajedle čete, se je od časa do časa pognala skupina alpincev v besen protinapad. Toda temna noč je podpirala naskakovalce.
Ob petih zjutraj topovi utihnejo. Poglejmo malo proti postojankam. Ogenj ročnih bomb nam napoveduje, kje 60 uporniki. Deset minut groze. Potem pa se spet oglase topori. Uporniki so odbiti v srditem spopadu nož na nož, topničarji pa spet obsipavajo postojanke, ki jih je dosegel sovražnik.
f Pričakujemo zore in srce nam zastaja. Ob dnevnem svitu bomo lahko pogledali sovražniku v obraz.
In res, ko vzide 6once, se položaj sprevrže. Iz svojih postojank se prikažejo alpinci in gredo
v protinapad
Smo priče, kako je bila »trdnjava« osvojena. Natančno vidimo alpince, kako so prišli pod sovražnikove postojanke. Sklonjeno gredo naprej, dvigujejo roke in mečejo ročne bombe, potem pa 6e spet vržejo na tla. Še nekaj minut, in že jih vidimo, kako vdirajo v »trdnjavo«.
Večina komunistov je zbežala. Najtrdovratnejši pa so se zagrizli v hiše. Boj je trajal ves dan. Ko smo šli zvečer ven, da bi spet vzpostavili zvezo s poveljstvom topništva, so skupine alpincev že nadzorovale nekaj cestnih vogalov. Alpincem se je smeh poigraval na licih Patrole, v katerih so bili častniki in navadni vojaki, vsi oboroženi s puškami in ročnimi bombami, so nudile dokaj nenavaden prizor. Toda v Plevljah se je zgodilo, da 6e je med bitko znašel
general v istem položaju kot njegovi alpinci
moral je objeti puško ter streljati skozi okno, prav tako kot njegovi vojaki.
Poslednji odpor je bil strt zvečer 2. decembra in treba se je bilo spraviti nad utrdbe, v katerih so se uporniki odločili umreti ob topovih.
Izgube na strani upornikov so bile zelo velike. Povsod sama trupla. Na stotine ranjencev je bežalo iz mesta in iskalo zavetišča. A z njimi je obračunala mrzla noč. Zaradi ran in izgube krvi so omagali, popadali po poljih ali ob cestah ter pomrli.
»Nesrečo v Plevlju« imenujejo zdaj uporniki bitko, ki se je odigrala 1. decembra. In res, v Plevlju so zbledeli najlepši upi partizanskega poveljstva.
*Alpinec,« je napisal general, »zapiM si z zlatimi črkami v knjigo svojega življenja dan 1. decembra.<
Besedilo: Jože TomaSiS.
V vojnem času »muze ne molče«
V Nemčiji so lani natisnili 341 milijonov knjig
Kljub vojnim časom se v Nemčiji kar se da pridno udejstvujejo tudi na kulturnem polju. Tudi to delo spričo sedanjih vojnih razmer ni prav nič zastalo. Zlasti knjige pišejo in izdajajo izdajajo izredno pridno, kakor se vidi iz statistike lanskega leta. Izdajanje knjig je doseglo tako visoko stopnjo, kakor se to že ni zgodilo vse od leta 1933. Omenimo naj le, da so lansko leto v Nemčiji natisnili 341 milijonov knjig. Ta številka ni bila dosežena, odkar je prišel v Nemčiji na oblast na-
iiva
rodni socializem, t. j. od leta 1933. V primeri s prejšnjim letom so lani izdali kar celih 100 milijonov knjig več. Dve tretjini teh novih knjig so čisto nove knjige, originalne, ne morda kakšni prevodi. Vsaka teh novih izdaj pa je bila natiskana v 11.000 do 18.000 izvodih. Na prvem mestu so književna dela, potem pa slede politična dela s 59 milijoni knjig ter mladinske knjige s 44 milijoni izvodi.	(CE.)
Kdo prej sliši pevca na odru
gledalec v gledališki loži ali pa radijski poslušalec na stotine kilometrov
daleč
Na prvi mah se zdi res malo čudno, da človek, ki po radiu posluša kakšno operno predstavo, prej sliši posamezne glasove opernih pevcev, čeprav je od tiste Opere, v kateri je predstava, morda celih 800 km proč, kakor pa tisti, ki lepo sedi v operni loži in od blizu gleda prizore in posluša petje in godbo. Nič več pa se nam to ne bo zdelo tako čudno, če pomislimo samo na tole: Da pride zvočni val z odra do lože, potrebuje morda kakšnih 14 tisočink sekunde, kajti razširja se s hitrostjo približno 340 metrov na sekundo.
Od pevca pa do mikrofona pa zvočni val potrebuje komaj tisočinko sekunde časa, od mikrofona pa do poslušalca, ki je na primer oddaljen kakih 800 km, pa zvok prenašajo valovi s hitrostjo 300.000 km na sekundo, in tako zvočni val pride že po kakih treh tisočinkah sekunde na uho radijskega poslušalca. Človek, ki posluša operno predstavo po radiu na daljavo 800 km, zasliši vsak posamezni
Iglas približno 11 tisočink sekunde prej, kot pa tisti, ki iz neposredne bližine, recimo iz operne lože, posluša petje in godbo.
Tobak na nakaznice v Belgiji in na Norveškem
V	Belgiji so te dni začele veljati nove določbe, ki omejujejo porabo tobaka in* tobačnih izdelkov. Vprašanje porabe tobaka je bilo rešeno tako, kakor malo prej na Nizoemskem. Določeno je bilo, da imajo mladeniči do 18 leta pravico samo do sladkarij in sicer do 300 gramov na mesec, nad tem letom starosti pa smejo izbirati med sladkarijami in tobakom ozir. tobačnimi izdelki. Na mesec lahko dobe po 50 gramov tobaka ali 40 cigaret, ali pa 10 cigar. Ženske pa imajo pravico do nakupa tobaka in tobačnih izdelkov šele, če so stare 25 let. Tako je zdaj na Holandskem in v Belgiji. Po zadnjih poročilih pa je bila tudi na Norveškem omejena poraba tobaka in ga je tudi mogoče dobiti samo na posebne izkaznice. Prodaja je urejena tako, da vodi vsak trafikant poseben seznam svojih odjemalcev, drugim pa, ki prej niso pri njem kupovali tobaka in cigaret, pa ga ne sme prodajati. Ravnateljstvo za preskrbo pa bo trafikantom od časa do časa dodeljevalo primerne količine tobaka, cigaret in cigar, kakor bodo pač dovoljevale zaloge.
Za 100 kg kosti 4 kg pralnega mila
Da bi na Slovaškem čim bolj dvignili proizvodnjo mila, so začeli v vedno večji meri nabirati kosti. Da pa bi nabiranje kosti rodilo čim večje uspehe, so določili, kakor poročajo iz Bratislave, da dobi vsak, kdor prinese 100 kg kosti, posebno nakaznico, s katero si bo lahko kupil 4 kg pralnega mila.
Papirnato perilo
Iz Pariza pišejo: V Franciji je danes zelo težko dobiti po trgovinah perilo. Po tekstilnih tovarnah delajo zdaj kvečjemu le kakšnih 30 ur na teden in ker surovin zelo primanjkuje, je verjetno, da v bodoče še toliko ne bodo več. K sreči pa je zdaj na Švedskem poseben odbor, ki se je vzdel nalogo, nuditi Francozom v tem oziru vso možno pomoč. Gre tu za poseben pododbor švedskega Rdečega križa. Zdaj ta hvalevredna ustanova — kakor pravi dalje omenjeno poročilo iz
Pogorska pravljica
Risal Jože Beranek.
I
50.
Premišljala je, kako bi se za vselej znebila tega prvega ženina. No in pripravila sta z možem veliko veselico, pri kateri so igrali vojaki. Grof je šel med godce ter vsakemu dal mošnjič srebrnikov, le mizarjevemu sinu je dal mošnjo zlatnikov. Potem je prišla še grofica in veselo sta zaplesala zadnji ples.
K
51.
Ko so se ljudje začeli odpravljati, pa pokliče grof služabnike ter jim veli, naj godce obstopijo, rekoč: »Okradli so me, ko sem jih plačeval. Preiščite vse in tistega, pri katerem boste našli zlatnike, privedite predme!< Storili so tako in so pri mizarjevem sinu našli zlatnike. Pograbili so ga in ga odvlekli pred grofa, češ, tale jel
Pariza — stori vse, kar le more, da bi Francoze oskrbel s perilom. Toda to perilo ne bo morda platneno ali iz kakšne druge vrste blaga, pač pa iz — papirja! Srajce iz papirja, spodnje hlače iz papirja, papirnate rjuhe in namizni prti. Treba se bo bo navaditi na to. Dozdaj je prispelo v Francijo že trinajst vlakov s takšno belo robo, drugi pa so še na poti.
SELMA LAGERLOEF:
19
NA RAZPOTJIH SRCA
ROMAN
Ne bi bilo lahko povedati, kakšen konec bi imelo to početje. Udarec z bičem prek obraza bi se že dal misliti. Lastnik rudnikov Aron Maenssohn je bil navajen dajati svoje hčere za žene grofom in baronom, ne pa revnim pastorskim pomočnikom.
Znova je postalo ubogemu človečku, ki je tičal v prsih Karla Arturja, tesno in huda Svetoval mu je, naj se obrne, ker je vsa stvar prenevarna.
Toda novi pogumni božji človek, ki je prav tako prebival v njem, je tedaj povzdignil svoj zmagoslavni glas. Ta se je radostil nad nevarnostmi tega potovanja. Veselil se je, da bo lahko dokazal svoje zaupanje in svojo pokorščino.
Na desni strani ceste se je dvigal gorski greben, čigar pobočja so bila poraščena z mladimi smrekami, drobnimi bukvami in divjimi češnjami. Skozi gosto hosto je prihajal sem nekdo, ki je pol. Karel Artur pevke ni mogel videti, toda glas mu je bil dobro znan. Bil je glas nemarne gostilničarjeve hčerke, ki se je pojala za vsakim fantom. Karlu Arturju se je že čisto približala. Vsak hip ji lahko pade v glavo, da bo zavila na glavno cesto.
Zaskrbljen je	stopil	tiho naprej, da	pevka ne bi	slišala	njegovih korakov. Tudi se	je oziral	okrog	po možnosti,	da bi	zavil
z glavne ceste vstran.
Na nasprotni	strani	ceste je	ležal travnik, kjer	se je	pasla
čreda krav. Toda	krave	niso bile	same,	neko dekle je bilo	ravno
tedaj pri njih, da bi jih pomolzlo. Tuda ta oseba Karlu Arturju ni bila neznana. Bila je hlevska dekla pri proštijskem najemniku, velika kot moški in mati treh nezakonskih otrok. Karla Arturja se je polotil silen strah, toda v molitvi k Bogu je stopil naprej.
Gostilničarjeva hčerka je pela tam v goščavi, velika živinska dekla je bila z molžo gotova in se pripravljala na odhod proti
domu, toda nobena od njiju ni prišla na pot Karel Artur ju ni srečal, čeprav ju je videl in slišal.
Ubogi grešni človek v njem je prišel zdaj na novo pretvezo. Prišepetaval mu je, da hoče morebiti Bog pokazati obe lahkomiš-ljeni ženski ne toliko zato, da bi preizkusil njegovo vero in pogum, pač pa zato, da bi ga posvaril. Morebiti pa mu je hotel dati razumeti, kako neumno in lahkomišljeno ravna.
Toda Karel Artur je prisilil slabotnega, omahujočega grešnika v sebi k molku in stopil po začrtani poti naprej. Mar naj zaradi takšne malenkosti popusti? Ali naj bolj verjame svojemu strahu kakor pa božji moči?
Tedaj pa mu je končno prišla nasproti ženska postava. Tej se pa ni mogel izogniti.
čeprav je bila še precej oddaljena, jo je takoj spoznal, kdo je; namreč hčerka kajžarja Matt Elisa, katere obraz je bil ves posut z vrojenimi znaki. Ne le to, da je imelo revno dekle nečedno zunanjost, ne, bilo je tudi najrevnejše dekle vsega kraja, povrh pa je morala skrbeli še za očeta in mater ter za deset nepreskrbljenih bratov in sester.
Karel Artur	jo je bil že ponovno obiskal	v ubožni bajti, kjer
je kar	mrgolelo	razcapanih in	umazanih otrok, ki jih je najsta-
rejša sestra zaman poskušala obleči in nahraniti.
Karel Artur je čutil, kako ga je oblil po čelu pol, izvirajoč iz tesnobnega strahu. Toda potem je razprostrl roki in mirno stopil naprej.
»Njej na ljubo se bo zgodilo, da bo s tem dobila pomoč,« je mrmral, medtem ko se ji je približeval.
Ah, pravo mučeni&tvo je vzraslo pred očmi Karla Arturja. Toda zaradi tega že ni mogel več misliti na umik. Pred to beraško revno deklico	ni čutil	tako velikega	odpora kakor	pred gostilničarjevo
hčerko	in pred	živinsko deklo.	O tistih dveh	še ni bil slišal nič
dobrega.
Pa glej, ko sta si bila komaj še dva koraka narazen, je zavila vstran! Nekdo jo je moral iz gozda poklicati in tedaj je naglo izginila med grmičjem.
Ko je kočarjeva hfii tako izpadla iz igre, je imel Karel Artur vendarle občutek, kakor da bi se mu težak kamen odvalil od srca.
Tedaj je začutil novo moč in stopil pokončne glave naprej, prav tako ponosen, kakor če bi se mu bilo posrečilo dokazati moč svoje vere. ko je stopil kakor Peter v# vodo.
»Bog je z menoj,« je rekel. »Kristus me spremlja na mojih potih in ine ščiti.«
»Zdaj pa bo kmalu prava tu,« si je mislil. »Kristus me je preizkusil in videl, da mislim zares. Ne, umaknil se že ne bom. Moja izvoljenka je na poti.«
Minulo kasneje je prehodil kratko pot, ki loči proštijo od vasi in ravno je mislil zaviti na glavno ce?f', ko so se odprla vrata male hiše in je stopila ven mlada deklica. Šla v skozi vrtiček, ki se je tudi tu, kakor pri drugih hišah tega kraja, razprostiral okrog hiše, in stopila na cesto tik pred Karlom Arturjem.
In tako nenadejano se je pojavila, da ju nista ločila niti dobra dva koraka, ko jo je Karel Artur šele zagledal.
Komaj je obstal, je bila prva njegova misel:
»Ta je prava, ta je prava! Mar nisem rekel? Prav zdaj mi je morala priti na pol, saj sem dobro vedel.«
Potem je razprostrl roki, da bi se Bogu zahvalil za njegovo veliko čudovito milost.
Deklica, ki mu je prišla nasproti, ni bila doma iz tega kraja, temveč je prihajala iz nekoliko severneje ležeče vasi Dalame. Potovala je okrog in se bavila s krošnjarstvom. Nosila je nošo svojega rojstneg akraja, njena obleka je bila rdeča, zelena, bela in črna, in v Korskyrki, kjer so stare vaške noše že davno odpravili, je bila videti kot divja roža v logu. Tudi sicer je bila mnogo lepša kakor njena obleka. Lasje so se ji kodrali in padali čez čelo, ki je bilo videti visoko, obrazne poteze pa ”r bile plemenite. Toda predvsem so bile globoke žalostne oči in temne goste obrvi, ki so bile odločilni znak njenega obraza. Čim je človek vid«’ te oči, je bil docela prepričan, da bi slehernemu-obrazu dajale posebno lepoto. Povrh je bila njena postava velika, loka, ne preveč vitka, toda krasno grajena. Da, bila je zdrava in sveža, o tem ne bi mogel prav nihče niti za trenutek dvomiti. Na hrbtu je nosila veliko črno usnjato torbo s trgovskim blagom, toda navzlic temu je stopala čisto vzravnano in se gibala z lahkoto, kakor da se ji o bremenu sploh ne bi sanjalo.
i	in.ukn tuknrnn • I inhlinni- loie Kramarič - Izdajatelji ini. Sodja - Uredniki Mirko Javornik - Rokopisom ne vra*arao - »Slovenski dom« izhaja ob delavnikih ob 12 - M?-HV. « ££!«lo 15 r^rednBtvo: Jpharjev. iica 6,Ul - Uprava, Kopitarjeva alka 6. Mubljaua - Telefon 40-01 do *M» - Podrainica, Novo mesto