PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je tzšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorsta Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 48 (13.279) Trst, nedelja, 26. februarja 1989 Rešitev je samo v sožitju BOGO SAMSA »Na prvem mestu je človek-rudar,« je izjavil predsednik slovenskih komunistov Milan Kučan. To je tudi osnovna misel, ki nas prevzema, ko gledamo dramatične, vedno bolj tragične in grozeče posnetke o šestdnevni stavki albanskih rudarjev, ki zahtevajo osnovne nacionalne pravice svojega naroda: čast, priznanje človeške osebnosti, soodločanje, v zameno pa so pošteni delavci in državljani Titove, avnojske Jugoslavije. Albancem je prekipelo. Že nekaj let so pod stalno naraščajočim pritiskom. V razgovoru nam je albanski politik in intelektualec izrazil samo eno skrb: »Vas je srbska kampanja prepričala, res verjamete, da smo posiljevalci, ubijalci, morilci, divji pastirji, da nismo ljudje?« Pričel je odpor. Enoten, odločen in vsega spoštovanja in občudovanja vreden. Mi Slovenci, majhen narod, ki smo doživeli vrh svoje narodnostne osveščenosti v osvobodilenm boju, to lahko in moramo razumeti. Naša Osvobodilna fronta je bila nekaj junaškega, narod je vstal in bil pripravljen na najhujše žrtve. To pa je bilo sredi vojne vihre, ki je nekaj izjemnega v življenju narodov in vsega človeštva. Preko tisoč rudarjev, ki dostojanstveno vztraja na devetem in osmem horizontu rudnika Trepče in ki je svoj upor pripravljeno plačati z življenjem, zasluži naše odkrito spoštovanje. Na prvem mestu je človek-rudar. Niso na prvem mestu rudniške naprave, elektrarne za potrebe Črne gore, Srbije in Makedonije, niti visoke peči. Ni uvajanje ustav, ki jih ljudje nočejo in zakonov, ki jih odklanjajo. Rudarji zahtevajo svoje vodstvo, takšno, da mu bodo lahko zaupali. Od tujih oblastnikov postavljeni policaji zelo spominjajo na generala, ki je postal zapriseženi komandant tretjega rajha, fiihrerjeve Nemčije. Na Kosovu se z bajoneti nič ne more rešiti. Vse zadnje vojne, še zlasti pa narodnoosvobodilni spopadi so to dokazali. Tako je bilo z Amerikanci v Vietnamu in Rdečo armado v Afganistanu. Toda koliko krvi je preteklo, koliko je bilo žrtev, bolečin, groze, obupa in smrti. Kosovsko dramo lahko reši samo sožitje, ustvarjanje normalnih odnosov. Zato pa je potrebna politična modrost in vera v človeka, ki mora biti na prvem mestu. Tisoč dvesto rudarjev že šesti dan gladuje v rudniku Trepča v Starem trgu Drama na Kosovu Edini odgovor predsedstva SFRJ je bila okrepitev varnostnih sil z novimi policijskimi oddelki - Priština pred splošno stavko - Več desetin rudarjev že v bolnišnici Možna uvedba policijske ure BOGO SAMSA Predsednik ZKJ Stipe Šuvar se je v petek v rovu pogovarjal s stavkajočimi PRIŠTINA - V rudniku Trepča je še vedno 1.200 rudarjev, ki zahtevajo odstop treh pokrajinskih voditeljev. Do takrat pa bodo vztrajali v rudniku, pa tudi do smrti. Smrt, strašna smrt pa je vedno bolj grozeča. Rudarji pravijo, da ne bodo pognali rudnika v zrak, čeprav sta v rudniku dve toni eksploziva in z njim znajo ravnati. Mirno, dostojanstveno vztrajajo. Televizijski posnetki so vedno bolj grozeč dokumentarni dokaz, lica so upadla, vedno bolj upadla, glasovi šepetajoči, težko se premikajo. V bolnišnici v Sremski Mitroviči zdravijo 30 rudarjev, v ambulanti zraven rudnika pa 60, pripravili so ležišča za dvesto. Zdravniki so soglasni, zdravstveno stanje rudarjev je vedno slabše, naglo se približuje trenutek, ko ne bo več rešitve. V takem ozračju je predsedstvo SFRJ odredilo, da se povečajo varnostne sile na Kosovu, da pošljejo dodatne oddelke varnostnemu policijskemu odredu, ki je že na Kosovu. Sprejeli so ukrepe za zaščito objektov posebnega pomena. V uradnem sporočilu je rečeno, da se je predsedstvo sestalo v petek in v soboto in da so poročali predsednik Raif Dizdarevič, predsednik SR Srbije Petar Gračanin, ministra za notranje zadeve Drobroslav Čulafič in za obrambo Veljko Kadijevič. Govorili so NADALJEVANJE NA 2. STRANI Pomoč za Kosovo Republiška konferenca ZSMS je pozvala kolektive, organizacije in posameznike, da po svojih močeh prispevajo tudi sredstva za pomoč stavkajočim rudarjem in njihovim družinam na ŽR 50101-678-47163 z oznako "ZA KOSOVO". Zaradi terorističnega pokola na brzem vlaku 904 Porotno sodišče v Firencah izreklo pet dosmrtnih obsodb FIRENCE Porotno sodišče v Firencah je včeraj izreklo pet obsodb na dosmrtno ječo, enega obtoženca je obsodilo na 28 let zapora, drugega na 25, dva pa je zaradi pomanjkanja dokazov oprostilo. Deveterici so sodili zaradi pokola na božični predvečer leta 1984 na brzem vlaku 904 Neapelj-Milan, ko je v predoru pri Verniu med Firencami in Bologno eksplodirala nastavljena bomba in povzročila smrt 16 potnikov, 266 pa jih je bilo ranjenih. Tako so na dosmrtno ječo obsodili domnevnega mafijskega šefa Pippa Caloja in njegovega najtesnejšega pajdaša Guida Cercolo, poleg njiju pa so bili na najvišjo zaporno kazen obsojeni še kamoristični vodja Giuseppe Misso in njegova sodelavca Alfonso Galeota ter Giulio Pirozzi. Na 28-letno ječo je bil zaradi sodelovanja s Calojem Podpisana predhodna pogodba za odkup škedenjske železarne NA 5. STRANI obsojen Franco Di Agostino, na 25 let pa je sodišče obsodilo nemškega tehnika Friedricha Schaudinna, katerega je sodišče spoznalo za krivega, da je izdelal peklenski stroj, ki so ga nato postavili na mrežo za prtljago na hodniku 11. vagona brzega vlaka 904, kjer so ga aktivirali na daljavo in povzročili pravi pokol. Zaradi pomanjkanja dokazov pa je oprostilo Luigija Cardoneja in Antonina Rotola. Za vseh devet je javni tožilec zahteval obsodbo na dosmrtno ječo zaradi pripadnosti oboroženi bandi, pokola, terorističnega atentata in posesti eksploziva. Na istem procesu so sodili tudi dvema manj važnima obtožencema. Sodišče je na štiri leta zapora obsodilo nekdanjega policista Carmina Es-posita, ki je pokol na vlaku 904 »napovedal« nekaterim funkcionarjem na neapeljski kvesturi. Esposito je bil obsojen zaradi prikrivanja, ker ni hotel izdati vira, ki mu je posredoval informacije. Poleg Esposita je bil na dve leti zapora obsojen Luigi Luongo, glavni »skesanec« procesa. Po mnenju pravnega zastopnika združenja sorodnikov žrtev pokola Guida Calvija ima obsodba zgodovinski pomen za Italijo in za vse doslej še nekaznovane pokole. Prvič se je namreč zgodilo, da je sodišče dokazalo, da kriminal mafijskega tipa uporablja tipične metode neofašističnega terorizma. Junakinja z olimpijskih iger v Seulu Američanka Griffithova zapustila atletske steze □ o □ SP v nordijskem smučanju in skokih Sovjetinji Valbejevi zlato Danes zadnji boji za kolajne □, □ □ - Naše odbojkarske ekipe v raznih prvenstvih Dragocena zmaga Bora Elpro Agorestu derbi s slogašicami NA 18. IN 19. STRANI Sinoči v košarkarski B-2 ligi Jadranovci zasluženo izgubili v Montebelluni MONTEBELLUNA — Napovedi, da bo Jadranu trda predla na gostovanju v Montebelluni, so se povsem uresničile. Domači, ki jih trenira mladi Dal-masson, so povsem nadigrali našo peterko, ki je verjetno odigrala eno najslabših prvenstvenih tekem. Že od vsega začetka je bilo jasno, da se bo moral Jadran pošteno potruditi, če bo hotel biti kos razigranim domačinom, ki so imeli v Milaniju svojega najboljšega predstanvika. Kot je sam trener Montebellune dejal, je bila to za ekipo iz Veneta ena najboljših tekem prvenstva, kar pomeni, da so se Dalmassonovi varovanci prebili iz krize, ki jih je zajela v prvem delu prvenstva. Začetek prvega polčasa je bil skoraj katastrofalen za Jadran, ki je igral dokaj nezbrano tako v napadu kot v ob- rambi. Domači pa so z odličnim Mila-nijem (23 košev v prvih 20 minutah) polnili koš jadranovcev kot za stavo. Z nekaterimi menajvami, ki jih je izvedel Jadranov trener Brumen, so naši vendarle zaigrali bolj oprezno v obrambi in bili točnejši pri metanju. V tem obdobju naj omenimo dve zaporedni trojki Bana, ki je kmalu zatem odšel na klop do konca polčasa. Najbolše obdobje za Jadran je bilo okoli 13. minute, ko je skoraj docela nadoknadil (33:35) ves zaostanek iz prvega dela (2:10, 11:18, 11:23). Ob izteku prvega dela srečanja se je ponovno izkazal Milani, ki je dobro izkoristili nesporazum v Jadranovi obrambi in skupno z Lambertijem dosegel kar 13 točk prednosti. NADALJEVANJE NA 18. STRANI V Samemu Oxa in Leali Sanremski glasbeni sejem se je končal, kot je bilo predvideno. Zmagala je dvojica Oxa-Leali s pesmijo Ti lasce-ro, na drugo mesto se je uvrstil (večno drugi) Toto Cu-tugno, ki si je tokrat omislil slavospev (starejšim) materam. Ekološko navdahnjena Al Bano in Romina pa sta zasedla tretje mesto. Kljub polemikam in (upravičenim) kritikam je zadnji sanremski večer priklenil pred TV sprejemnike kakih 18 milijonov gledalcev. (Telefoto AP) Navdušenje za Miloševiča Medtem ko rudarji albanske narodnosti protestirajo v rudniku, je srbsko in črnogorsko prebivalstvo Kosova vzklikalo Miloševiču Medtem ko je sneg pobelil ves alpski lok s pravimi meteži Dež prepojil razsušeno zemljo Padavine se bodo še nadaljevale RIM — Dež, ki je včeraj zajel domala ves Apeninski polotok, se bo z občasnimi premori nadaljeval tudi ves prihodnji teden. Po podatkih hidrometeorološke službe italijanskega vojnega letalstva se bodo danes padavine nadaljevale, v ponedeljek bomo imeli dan premora z delnim padcem temperature, ki pa ne bo tako izrazit, kot so pričakovali. Med torkom in sredo pričakujejo od zahoda novo poslabšanje s plohami in nevihtami, v četrtek bo drugi premor, medtem ko bo v petek Italijo ponovno zajela nova frontalna motnja, ki bo povzročila padavine tudi v soboto. Ves ta teden pa v alpskem loku pričakujejo občasno sneženje, tako da turistični delavci upajo, da bodo vsaj delno rešili prizadeto smučarsko sezono. Na fronti snega so bile včerajšnje vesti spodbudne. Snežilo je skoraj povsod nad 1.000 - 1.300 metri nadmorske višine. Kot običajno je snežna oddeja najdebelejša v Zahodnih Alpah, tako da je v Valtellini povzročil sneg prve nevšečnosti. Moker južni sneg od 110 do 130 centimetrov je v Madesimu pod svojo težo zrušil dva daljnovoda visoke napetosti. Drugje je snežna oddeja debela od 15 do 80 centimetrov. Ker je povsod sneg moker in južen, je ogromna nevarnost snežnih plazov, tako da so iz previdnosti zaprli številne gorske prelaze, smučarje pa pozivajo, naj ne zapustijo zavarovanih in teptanih prog. Sneg je pobelil tudi zimskošportna središča v naši deželi. Na PiancaV&llu je zapadlo 15 centimetrov snega, v hribih ob Trbižu 10 centimetrov, medtem ko je prelaz Mokrinje (Pramollo) zajela prava snežna nevihta, tako da je na zadnjem odseku zaradi 40 centimetrov snega in snežnih zametov cesta neprehodna. Snega v Alpah pa se ne veselijo samo turistični delavci, prav tako zadovoljni so kmetje, saj je snežna oddeja jamstvo, da bodo imele alpske reke v pozni pomladi zadovoljiv vodostaj. Do sedaj je v severni Italiji v povprečju padlo že kakih 50 milimetrov dežja na kvadratni meter, kar ni mnogo, zimsko povprečje znaša od 300 do 500 milimetrov, sedanje količine pa so dovolj za prvo silo. Če se bodo uresničile dolgoročne meteorološke napovedi, lahko upamo, da bodo sedanje padavine rešile vsaj spomladanske posevke, če je usoda zimskih v bistvu že zapečatena. Letošnja suša pa je nesporno dokazala, da bi občutili manjšo žejo, če bi bili vodovodi sodobnejši in bi bilo dovolj zajetij. Predsednik Bush se je v Pekingu zavzel za še tesnejše sodelovanje s Drama na Kosovu NADALJEVANJE S 1. STRANI o najnovejšem stanju in o političnem varnostnem položaju. Predsedstvo se sklicuje na ustavo in druge zakonske obveznosti in opozarja na odgovornost vseh državnih organov, da se obnovi red in mir, normalizira življenje in proizvodnjo v pokrajini. Neuradno pa se govori, da bo v kratkem uvedena policijska ura in napovedujejo se še drugi strožji ukrepi. Rudarji pa vztrajajo, sklicujejo se na svojih devet točk. Poziv slovenski javnosti Društvo slovenskih pisateljev, Slovenski center PEN, Odbor za varstvo človekovih pravic, Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri RK SZDL, Slovenska skupina Mednarodne helsinške federacije za človekove pravice, Hrvaška delovna skupina Mednarodne helsinške federacije za človekove pravice, Debatni klub 89, Zveza društev ŠKUC -Forum, Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska zveza Slovenije so objavili naslednji poziv: Podpiramo zahteve kosovskih rudarjev, študentov in izjavo albanskih pisateljev (ki jo je Tanjug popačil s svojim komentarjem) in navezujoč se na stališča Predsedstva SR Slovenije, predsedstva SZDL Slovenije, predsedstva CK ZKS, predsedstva RK ZSMS, predsedstva RS Zveze sindikatov Slovenije naslavljamo naslednji poziv slovenski in jugoslovanski javnosti. Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi. Srbsko politično vodstvo je s podpihovanjem velesrbskega nacionalizma, s surovimi pritiski, podtikanjem, izsiljevanjem in pu-čističnimi metodami okupiralo že pol Jugoslavije in doseglo, da so tudi najvišja telesa jugoslovanskega političnega sistema pristala na njegova pravila igre. Protialbanstvo je postalo uradna politika. Albance kot ljudi so pregnali z obličja zemlje in - srhljivo simbolično - zatekli so se lahko samo še v rudniške rove. Albansko ljudstvo na Kosovu in Makedoniji je bilo prignano do skrajnega roba, s katerega se nima več kam umakniti. Predsedstvo države pa vztrajno miži, sklepa prestrašene kompromise s srbsko politiko in zebra svoje prazne molitvice. Še huje, albanskemu ljudstvu grozi, da bo "uvedlo vse, z ustavo SFRJ in zakoni določene ukrepe". Ali je moralni razpad državnega in partijskega vodstva že tako daleč, da ne zmore pogledati v oči ljudem, ki so v neznosni stiski za obrambo svojih legitimnih pravic zastavili življenja? Znašli smo se v absurdnem položaju: Albanci so kontrarevolucionarni samo zato, ker hočejo ohraniti ustavo iz leta 1975, oziroma tiste njene člene, ki varujejo njihove človeške in nacionalne pravice in svoboščine. Tisti pa, ki bučno terjajo rušenje ustave in vseh legalnih institucij sistema, so svojo logiko vsilili samemu predsedstvu države. Temeljna etična dolžnost nas vseh je, da nemudoma zaščitimo albanski narod pred pogromom, ki je pred vrati. Ljudstvu Kosova moramo omogočiti, da se kot avtonomen politični subjekt svobodno - tudi z referendumom -odloči tako o svojih predstavnikih v avtonomni pokrajini kot o takšnih ali drugačnih ustavnih spremembah v okviru SR Srbije. Ne pristajamo na rasistično tezo o apriorni kontrarevolucionarnos-ti albanskega naroda, do konca bomo ščitili albansko človeško in nacionalno dostojanstvo in svobodo. Pozivamo vsa društva, organizacije in posameznike v Sloveniji in Jugoslaviji, da se nam pridružijo pri teh zahtevah. Iz rudnika ne bodo odšli, dokler ne bodo odstopili vsi trije nepriljubljeni voditelji: Rahman Morina, Ali Šukrija in Husamedin Azemi, katerim Albanci ne zaupajo in ki jih je vsililo srbsko vodstvo, ko so s pritiskom odstavili Azema Vlasija in Katjušo Jašari. Nekateri so za nekaj časa odšli iz rudnika, sprejeli so zdravniško pomoč, nato pa so se ponovno vrnili. »Dali smo besedo, dali smo "beso" in bomo vztrajali do kraja,« pravijo. Večina pa jih mirno sedi in se ne premakne. Z njimi pa je celotno albansko prebivalstvo. Delo je ustavljeno v 53 podjetjih, okrog 40 tisoč delavcev je stavkalo poleg strojev. Delali pa so srbski in črnogorski delavci, tako da se tudi v podjetjih nacionalna razlika zaostruje in je nacionalistični spopad vedno-ostrejši. V Prištini se govori o splošni stavki, ki pa delno že traja nekaj dni, saj so zaprta skoro vsa zasebna podjetja in trgovine, večina družbenih pa je paraliziranih na tak ali drugačen način. Albanski študentje se zbirajo v dvorani športov v Prištini, včeraj jih je bilo okrog 7 tisoč. Zborovanje je bilo povsem mirno, pomenilo je seveda podporo rudarjem, toda izvedeno je bilo na tak način, da ni moglo služiti za pretvezo za izredne policijske ukrepe. Predsednik Republiške konference SZDL Slovenije Jože Smole je danes dopoldne poslal telegrame Predsedniku predsedstva SFRJ Raifu Dizdarevi-ču, Predsedniku predsedstva CK ZK Srbije Slobodanu Miloševiču, Predsedniku predsedstva CK ZKJ Stipetu Šuvarju in pokrajinskemu komiteju ZK Kosova. V njih med drugim pravi: »Občani Slovenije smo globoko zaskrbljeni nad usodo rudarjev Trepče. Na republiško konferenco SZDL Slovenije prihajajo številni telegrami in telefonski klici, v katerih občani človeško zavzeto zahtevajo, da se odločno zavzamemo za usodo rudarjev. Čeprav je pozno smo še vedno mnenja, da se z dobro voljo da najti ustrezna rešitev in tako prepreči nevarnost najhujše tragedije. Apeliramo se na vas, da s politično modrostjo in človeško zavzetostjo to tudi storite.« Albanski dnevnik "Rilindija" objavlja na desetine telegramov delovnih kolektivov iz celotne pokrajine. Telegrami so soglasni in podpirajo rudarje, prištinški pesnik Mirko Gaši pa jih poziva: »Zdržite, mi smo z vami.« Povsem drugačno pa je stališče beograjske "Politike", glasnika Miloševi-čeve nacionalistične linije. V današnjem uvodniku pravi "Politika", da je bilo dovolj manevrov, nevarnih iger in manipuliranja. Ustava je napisana in tukaj nihče več ne more ničesar spremeniti. Vse, kar se dogaja na Kosovu, je do kraja odlično izdelan in zrežiran scenarij albanskih separatistov, da bi vsaj odložili ono, kar se ne more več braniti. Rudarske in druge stavke so nesmiselni pritiski in izsiljevanja. Vse to dokazuje, da se Albance zlahka mobilizira in tokrat očitno proti enotnosti, skupnosti Srbije in Jugoslavije in to je ona velika prevara albanskega naroda in to ustvarja oni jez mržnje, ki se je pričel s preganjanjem Srbov in Črnogorcev, preganjanje, ki še vedno traja. Za "Politiko" gre torej izključno za albanski iredentizem, na katerega je treba očitno odgovoriti s silo. Tako tudi zvene zahteve Srbov in Črnogorcev, ki so se včeraj popoldne zbrali na Kosovem polju. Bilo jih je kakih 500, najprej so grozili, da bodo vsi kolektivno zapustili Kosovo, nato pa so sestavili dve šestčlanski delegaciji, ki sta odšli v Beograd na predsedstvo SFRJ in generalštab JLA, da zahtevata ustavo in podpreta Rahmana Morino. Javno mnenje po vsej Jugoslaviji je izredno razburjeno in zaskrbljeno. Vendar pa večina dnevnikov objavlja bolj nevtralna poročila z izjemo že omenjenega srbskega tiska, ki nadaljuje s protialbansko gonjo. Po drugi strani pa je slovensko javno mnenje predvsem zaskrbljeno za usodo rudarjev, katerih življenja so v veliki nevarnosti. To zaskrbljenost je včeraj javno in odločno izrekel tudi član predsedstva CK ZKS Ciril Ribičič, ki je izjavil, da bi moral Rahman Morina takoj odstopiti. Kosovo rabi vodstvo, ki bo uživalo široko podporo celotnega prebivalstva, ali vsaj njegove večine. PEKING — Po kratkem postanku v Tokiu, kjer je prisostvoval pogrebnim svečanostim za japonskim cesarjem Hirohitom, je ameriški predsednik George Bush pripotoval na dvodnevni obisk v Peking. LR Kitajska je tretja država, ki jo je Bush obiskal od začetka svojega predsedniškega mandata. Pred Japonsko je namreč obiskal še Kanado. Od ameriških predsednikov je Peking zadnji obiskal Ronald Reagan leta 1984. Kitajski voditelji so Busha pozdravili kot starega znanca, ki je Peking obiskal že leta 1974, ko med državama še ni bilo diplomatskih stikov, sedanji ameriški predsednik pa je bil takrat odgovoren za povezovalni urad med Washingtonom in Pekingom. Zato je bila dobrodošlica kitajskega predsednika Yang Shangkuna izredno topla, izražena pa je bila tudi želja po poglobitvi prijateljstva in sodelovanja med državama. Kitajski predsednik je še poudaril izreden pomen, ki ga ima ameriško-kitajsko sodelovanje tudi za popuščanje napetosti v svetu. Bush je Kitajcem »polaskal« tudi z izjavo, da za ZDA obstaja le ena Kitajska. Na ta način se je hotel verjetno izogniti senci na medsebojnih odnosih, saj ZDA še naprej vzdržujejo gospodarske in vojaške stike z nacionalistično Kitajsko oziroma Tajvanom. V zvezi s tem pa je ameriški predsednik še dejal, da so našli ustrezen način za drugačen način odnosov s Tajvanom, pri čemer naj bi jim pomagali tudi vse tesnejši stiki med LR Kitajsko in Tajvanom. Glavne točke dvodnevnih pogovorov bodo poleg tajvanskega vprašanja zajemale še položaj v Kampučiji in na korejskem polotoku, kjer v Južni Koreji ZDA ohranjajo svojo politično in vojaško prisotnost, medtem ko LR Kitajska podpira Severno Korejo. V zvezi s korejskim in kampučijskim vprašanjem pa lahko po mnenju ameriškega predsednika izredno pomembno vlogo odigra ponovno normaliziranje odnosov med Sovjetsko zvezo in Kitajsko. Na področju dvostranskih odnosov bo v pogovorih največ pozornosti namenjeno ameriškemu izvozu visoke tehnologije na Kitajsko. Pri tem gre predvsem za tisto tehnologijo, ki naj bi prispevala k modernizaciji Kitajske. Ta pa bi morala zato še pospešiti proces odpiranja navzven in se tako hitreje prilagoditi trgovinskim predpisom najvažnejših trgovinskih partnerjev. Kongresi strank ne smejo ovirati dela parlamenta RIM — Kongres KD se je zaključil, vlada pa se mora sedaj resneje lotiti reševanja vseh problemov, zlasti političnih in gospodarskih, ki so se ji že od prej nakopičili. Po kongresu je poniknil tudi strah pred vladno krizo in celo republikanec La Malfa, ki je ves čas demokrščanskih predkongresnih prepirov opozarjal na krhkost sedanje vladne koalicije in napovedoval njen propad, je sedaj bolj optimističen, ohranja pa prepričanje o krhkosti. Vlado čakajo sedaj pomembne odločitve, na katere pa pritiska čas, začenši z odloki v zvezi s finančinim zakonom, javnimi izdatki in inflacijo. V tem trenutku bi bila torej vladna kriza najmanj primerna. Na kongres pa se pripravljajo tudi druge politične stranke: 9. marca bodo na vrsti socialdemokrati, sledil bo kongres KPI, nato republikancev in socialistov. Spomladi pa bo začela tudi volilna kampanja za evropski parlament. V vseh naštetih primerih bo moral parlament prekiniti z delom. V primeru kongresov gre za »vljudnostni običaj« in prav zato je Natta predlagal, da bi to prakso ukinili, »saj ni nikjer zapisano, da bi morali strankini kongresi prekiniti delo v parlamentu.« Ker bi to lahko kdo izkoristil kot alibi, bi morala predsednika senata in poslanske zbornice pozvati stranke, naj se temu odrečejo.« p V Kompasovih brezcarinskih prodajalnah prodajamo svetovno znane cigarete, cigare, pijače, kroški pršut, čokolado, bižuterijo, parfume, ure, galanterijo, športne artikle in še marsikaj po zelo ugodnih cenah. KOM PAS JUGOSLAVIJA RIM, VIDEM — Sindikalne organizacije CGIL, CISL, UIL ter avtonomne SALFI, DIRSTAT in CISAL so prekinile vse nadaljnje stavkovne akcije na mejnih prehodih, potem ko je bil v prejšnji noči dosežen sporazum s finančnim ministrom Colom-bom. Stanje na italijanskih mejnih prehodih, ki je bilo v preteklih dneh zaradi bele stavke carinikov že skoraj dramatično, se je v teku včerajšnjega dne postopoma izboljšalo. Vendar pa ne povsod. Do prekinitve bele stavke je prišlo, ker se je minister Colombo na šesturnem sestanku z zveznimi in avtonomnimi sindikati obvezal, da bo vlada spremenila zakonski osnutek o reformi carinske službe. Minister Colombo je sprejel tudi vrsto drugih zahtev, ki so jih postavljale sindikalne organizacije carinikov (med temi tudi izplačilo nadurnega dela, ki so ga cariniki opravili v prejšnjem letu). Bela stavka se je sicer končala, vendar, kot rečeno, ne povsod. V teku včerajšnjega dne so si v raznih krajih sledile skupščine carinikov, ki so se morale izreči o sporazumu z ministrom Colombom. V naši deželi so sporazum pozitivno sprejeli in torej prekinili stavko na Tržaškem, na Goriškem in v videmski pokrajini pa so bili cariniki nasprotnega mnenja. Na mejnih prehodih obeh pokrajin se je bela stavka v bistvu nadaljevala tudi včeraj. Velike težave so beležili predvsem na italijansko-avstrij-ski meji na Kokovem. Na vseh mejnih prehodih je na razcarinjenje včeraj čakalo še okrog 2.000 tovornjakov. TRST — V preteklih dneh je prišlo do nekaterih bistvenih novosti, ki omogočajo, da bo v kratkem možno prirediti deželne referendume. Da bi se lahko začel postopek za sklicanje referenduma, ki ga sicer predvideva deželni zakon je bilo potrebno imenovati tri strokovnjake, ki bi skupno s predsedstvom deželnega sveta predhodno proučili, ali je sploh mogoče vložiti zahtevo o sklicanju referenduma. Zelena lista je skupno s svetovalci ostalih strank že pred časom zahtevala imenovanje treh omenjenih predstavnikov. Pozneje so kandidature treh strokovnjakov predložili socialisti, komunisti in tudi Zelena lista. Le-ta v tiskovnem poročilu ugotavlja, da je predsednik deželnega sveta Solimbergo pred kratkim izjavil, da bo možno izvoliti tri strokovnjake, ko bodo predložena imen treh kandidatov. To se je sedaj zgodilo. Zelena lista zato izraža željo, da bi prišlo čimprej in brez vsakega odlašanja do teh volitev, da bi se na tak način lahko začel postopek za sklicanje deželnih referendumov. Zelena lista še dodaja, da obstaja že več predlogov, ki so jih v glavnem predložila združenja za varstvo okolja. Po dolgem sušnem obdobju snežilo tudi v višjih delih naše dežele VIDEM — Po tolikšnem pričakovanju se je tudi v Furlaniji-Julijski krajini končno le pojavil sneg. Njegovo pomanjkanje je sicer že povzročilo več desetin milijard lir škode turističnim delavcem v petih zim-sko-športnih središčih naše dežele. Včerajšnje padavine niso bile prav obilne, po predvidevanjih pa naj bi se nadaljevale tudi danes in jutri, da bi snežna odeja lahko nudila vse pogoje za dobro smuko. Na Piancavallu, kjer je včeraj zapadlo 15 centimetrov snega, sta bili odprti dve progi. V Forni di Sopra je zapadlo 10 cm snega, vse naprave pa so bile še zaprte. Tudi v Ravasclettu in na Zoncolanu je snežilo: turistični delavci so računali, da bodo proge pripravili in odprli že danes. Na Ne-vejskem sedlu, kjer je bila smuka doslej možna le na kaninskem ledeniku upajo, da bo novozapadli sneg izboljšal pogoje za smučanje. Pravi snežni metež pa je v včerajšnjih opoldanskih urah divjal v zim-sko-športnem središču na italijansko avstrijski meji na Mokrinah, kjer je zapadlo 40 centimetrov svežega snega. S Tahija so bile Mokrine dosegljive le z avtomobili z zimsko opremo, v zadnjem kilometru pa je bila zaradi hudega snežnega meteža tudi taka vožnja prava pustolovščina. Rahlo je snežilo tudi na Trbižu, v ostalih nižinskih predelih Furlanije-Julijske krajine pa je v opoldanskih urah v glavnem le deževalo. V glavnem interpelacije in vprašanja na torkovi deželni seji TRST — Deželni svet Furlanije-Ju-lijske krajine se bo ponovno sestal v torek. Prva točka dnevnega reda predvideva odgovore na vprašanja in interpelacije, za tem pa razpravo o zakonskem osnutku o juridičnem statusu deželnega osebja (poročevalec bo demokristjan Diego Carpenedo) in o načrtu distribucijske mreže plina v naši deželi (o njem bo poročal socialistični svetovalec Pierantonio Rigo). Dnevni red nadalje predvideva razpravo o predlogu komunistične skupine o ustanovitvi preiskovalne komisije (predvideva jo notranji pravilnik deželnega sveta) za varnost na delovnih mestih in za varstvo okolja. V kolikor bi deželni svet ne izčrpal tega dnevnega reda, se bo skupščina sestala tudi v sredo. Med vprašanji in interpelacijami bo predsednik vlade Biasutti med drugimi odgovoril tudi na vprašanji (predložila jih je LpT), ki zadevajo zaščito manjšin. Odbornik za prevoze Di Be-nedetto bo odgovoril na vprašanje o ronškem letališču, odbornik za kmetijstvo Turello na vprašanje o namakalnem načrtu za Kras (vprašanje je vložil svetovalec Brezigar), odbornik za turizem Francescutto pa na vprašanje komunistične svetovalke Luše o Ses-ljanskem zalivu. Na dnevnem redu so še odgovori na številna druga vprašanja in interpelacije, ki zadevajo najrazličnejše sektorje deželne stvarnosti. Sindikati dosegli sporazum s finančnim ministrom Kljub prekinitvi stavke carinikov še težave na mejnih prehodih F-JK Kdaj deželni referendumi? Čez dva tedna na Koroškem deželnozborske volitve Glavna slovenska kandidata Marjan Sturm (desno) in Fric Kert (levo) CELOVEC —- Na Koroškem se naglih korakov bližajo deželnozborskim volitvam, ki bodo prihodnjo nedeljo. Na njih se bo poleg tradicionalnih strank Predstavila tudi lista Drugačne Koroške, ki jo vodi Hans Haider. Na drugem oziroma četrtem mestu liste kandidirata tajnik Zveze slovenskih organizacij Darjan Sturm in podpredsednik Koroške enotne liste Fric Kert. Obe osrednji organizaciji koroških Slovencev (Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev) podpirata volilni boj te nove politične grupacije, v kateri je Pidi večje število nemškogovorečih Korošcev. Le-ta si predvsem prizadeva za Priznanje pravic slovenske narodnostne skupnosti, ki je že dalj časa pod hudim Pritiskom. Eden od glavnih problemov, s katerim se mora manjšina ubadati, je šolsko vprašanje, ki je razdelilo narodnsotno skupnost na dva tabora, potem ko i6 avstrijski parlament tudi s podporo slovenskega poslanca Karla Smolleta (si-Cer predsednika Koroške enotne liste) sprejel šolski ločitveni model. V vodnogospodarski DO Hidro odločeni tožiti koprsko občino Koprski mladinci pričakujejo KOPER »Pričakujemo odstopa predsednika predsedstva SFRJ in zveznega sekretarja za zunanje zadeve...« Tako je zapisalo predsedstvo koprske mladinske organizacije v sklepe v zvezi z obiskom predsednika Irana v SFRJ. V trenutku, ko se vsa napredna demokratična svetovna javnost zgraža nad nesmiselnim in gnusnim ukazom iranskega verskega voditelja — pišejo koprski mladinci — se jugoslovanski najvišji predstavniki objemajo in poljubljajo ter odlikujejo predsednika taiste države. Dodajajo tudi, da so začudeni nad dejstvom, da SFRJ ni odpovedala gostoljubja iranskemu predsedniku, temveč mu je celo omogočila, da svojo teroristično in morilsko ideologijo razlaga vsemu svetu prav iz Beograda, ki bo letos gostitelj vseh, ki se zavzemajo za politiko miroljubne aktivne koeksistence. KOPER — Vse kaže, da je nekajletno reševanje problema v zvezi s prečrpavanjem vode in vzdrževanjem melioracijskih območij na Ankaranski Bonifiki (gre za t.i. depresijsko območje, podobno Semedelski Bonifiki) doseglo najbolj kritično točko. V koprski vodnogospodarski DO Hidro so namreč trdno odločeni, da dejavnosti, s katero imajo samo stroške, naredijo konec. Pripravljajo pa tudi tožbo, s katero bodo od koprske občine zahtevali povračilo najmanj 522 milijonov din stroškov, ki so jih kot ozd imeli zaradi tega, ker v občino niso sprejeli ustreznega odloka, ki bi Hidru omogočal kritje stroškov poslovanja in vzdrževanja na omenjenih območjih. Ustreznega odloka v občini niso sprejeli, uspeli pa so najti rešitev za pokrivanje stroškov na Semedelski Bonifiki. Zdaj prečrpavanje vode in minimalno vzdrževanje (zaradi tega so zmogljivosti kanalov zmanjšane za 40 odstotkov in to povečuje nevarnosti poplave) plačuje SKIS in Sklad stavnih zemljišč, za Ankaransko Bonifiko pa problem ni rešen. Zakon o vodah in kasnejše tolmačenje Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora namreč zavezujeta občino, da pokrivanje stroškov s prečrpavanjem uredi na lasten način, ker pač ne gre za objekte v splošni rabi, ampak za objekte v posebni rabi. To pa pomeni, da morajo stroške urejanja kanalov (na Ankaranski Binifiki okrog 16 kilometrov in Semedelski okrog 5,5 kilometrov) in delovanja črpališč plačevati koristniki prostora. V občini pa ne soglašajo s tolmačenjem zakona in še vedno mislijo, da je Območna vodna skupnost dolžna pokrivati te stroške. Ob tem je zanimivo, da so za Semedelsko Bonifiko našli specifično rešitev, problemi pa ostajajo odprti ob 372 hektarih Ankaranske Bonifike in kar 53 zavezancih za plačilo stroškov. Med tistimi, ki bi največ morali prispevati (okrog 50 odstotkov) za prečrpavanje, so kmetje (družbeni sektor), pa Luka, Iplas in občina. Pravega odziva na vrsto pobud, čeprav so stroške za leto 1986 in 1985 uspeli pokriti ob osebni podpori predsednika občinskega IS, ki so jih oblikovali v Hidru ni in ni. Rezultati pa postajajo že nevarni. Dejstvo je namreč, da so s Hidra naročili naj jim odklopijo vodo in elektriko, ker pač ne nameravajo plačevati računov za stroške, ki jih po "krivem" bremenijo. Vodovod je vodo prenehal dobavljati januarja, podobno pa se je pred dobrim mesecem za tri dni zgodilo tudi z električno energijo. Za elektriko so se potem dogovorili z Elektro Koper, da jo bodo še dobivali, toda po domače povedano "na šverc". Elektro Koper je namreč že pripravil in vložil tožbo za plačilo stroškov električne energije, ki se gibljejo okrog 90 milijonov din. Pri Hidru pravijo, da jih bodo plačali, če bodo za te stroške denar dobili; za zdaj črpalki v Ankaranu še delata. Če bosta prenehali delovati, grozi aAnkaranski Bonifiki poplava z nešteto posledicami za gospodarstvo. Tega se v Hidru vodstvo zaveda, zato očitno zadevo "vlečejo". DUŠAN GRČA V torek v Gregorčičevi dvorani srečanje z Dimitrijem Ruplom . TRST — Ciklus informativnih večerov "Slovenija v , u9oslaviji", ki ga organizira Mladinski odbor SKGZ, se ® nadaljeval v torek, 28. t. m., ko bo gost mladih Dimit-'I Rupel, predsednik izvršnega odbora Slovenske demokratične zveze, ki je bila ustanovljena v Ljubljani 11. abUarja letos. B V programski izjavi, ki jo je na ustanovnem zboru r"6bral sam Dimitrij Rupel in ki so jo prisotni tudi ka-^neje osvojili, je bilo med drugim posebej poudarjeno, v *0 demokratična zveza delovala v socialistični zvezi, 1 a ^dar kot avtonomen subjekt, hkrati pa se bo zavzemajo tudi za avtonomijo SZDL v slovenskem in jugoslovan-je6ln Političnem prostoru. "Posestvo" socialistične zveze treba pravično razdeliti med politične dejavnike v r R^bliki, je dejal Rupel. Ustanovitev Slovenske demok-Piti 6 zveze ie torej pomenila "prvi korak v politični šal al*Zem" v SR Sloveniji, kot je naslednji dan razgla-baslov na prvi strani ljubljanskega Dela. •bok Rro9ramu je še navedeno, da si bo Slovenska de-ih kralična zveza prizadevala uveljaviti parlamentarno hal^?SP°darsk° demokracijo ter razviti ustrezen nacio-ki s Pr°9ram- To so torej glavni vzroki in motivacije, n0v2 narekovale slovenskim javnim delavcem, da usta-pQi t° v sami SZDL novo organizacijo. O tem torej, o e"i po političnem pluralizmu, o pomanjkanju nacio-e9a programa, pa tudi o obračunu, ki ga lahko po- tegnemo po enomesečnem delovanju SDZ, se bomo lahko pogovorili z enim njegovih glavnih ideatorjev. Položaj in razmere se v Sloveniji razvijajo z bliskovito naglico; tudi ustanovitev socialdemokratske zveze v prejšnjih tednih je prav gotovo mogoča zaradi novih razmer in zaradi potrebe po demokratizaciji, ki si utira pot in se vedno bolj uveljavlja. V knjigi "Ne čakaj na maj", ki je pred kratkim izšla v Ljubljani, članica republiške konference ZSMS Ingrid Bakše zelo nazorno prikazuje delež mladinske organizacije, ki od leta 1981 (najprej z notranjimi spremembami), potem še skozi 13. krški kongres z novimi programi in cilji, si prizadeva za demokratizacijo, ki se lahko uveljavi samo, če je omogočen pluralizem. Najprej idej potem pa še združevanja. Slovenci v Italiji sledimo tem dogajanjem, ki sežejo leta nazaj, z veliko zavzetostjo. Vendar pri vsem tem nismo protagonisti, ampak ostajamo samo gledalci. Pluralizem in nove oblike obravnavanja nacionalnosti so velike teme, ki spreminjajo slovenski narod v svoji sami sredi, zato je nujno, da se čim prej vključimo tudi mi v to debato. To je namreč eden izmed glavnih ciljev, ki so privedli Mladinski odbor SKGZ, da organizira ciklus informativnih večerov. Samo neposredna informacija skozi pričevanja protagonistov družbenega in političnega življenja v Sloveniji nam lahko pomaga, da bolj od blizu spoznamo in tudi razumemo, za kaj pravzaprav gre. Srečanje z Dimitrijem Ruplom bo v torek, v Gregorčičevi dvorani v Trstu, (dan) r. VRTNARSTVO 34017 — TRST — Prosek 1000 — Tel. 040/251130 IZREDNA PRODAJA PLAŠČEV PLAŠČEV PLAŠČEV VSEH VELIKOSTI unpotia TRST — Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) — Tel. 775741 Pismo ministru za okolje Ruffolu Univerzitetni profesorji proti lokaciji sinhrotrona v Bazovici Večja skupina univerzitetnih profesorjev s Tržaške univerze je poslala ministru za okolje Ruffolu pismo, v katerem izraža svoje nasprotovanje gradnji sinhrotrona v Bazovici. Pismo v celoti objavljamo, saj gre za izjemno važen dokument. Proti lokaciji na področju T8 so se zavzeli eminentni znanstveniki, protest torej ne prihaja samo iz vrst slovenskega prebivalstva, ki bo neposredno oškodovano, in niti s strani ekoloških organizacij, ki jim pomeni okolje največjo skrb. Protest prihaja iz najbolj eminentne znanstvene ustanove v Trstu, kar daje vsemu posebno težo. Sinhrotron naj bi gradili v imenu znanosti, prav iz vrst znanstvenikov pa prihaja jasno opozorilo, da je skrb za okolje prav tako pomembna, kot so prizadevanja za razvoj znanosti. Skratka, izbir ne moremo več opravičevati le z dvomljivimi gospodarskimi računicami. Pismo ministru Ruffolu pa se glasi: »Podpisani univerzitetni profesorji se povsem strinjamo z duhom in vsebino pobude, da bi v Trstu zgradili svetlobni pospeševalnih Elettra, saj gre za pomembno znanstveno dejanje, zdi pa se nam potrebno izraziti vrsto pomislekov glede lokacije pospeševalnika in bližnjih stavb. Področje v Bazovici, ki ga je izbrala delniška družba "Sincrotrone Trieste", je pomembno po svojih naravnih lepotah in ambientalnih značilnostih. Izgradnja pospeševalnika, potrebnih infrastruktur in vrste stavb, kamor bi namestili laboratorije, bi povzročila nepopravljivo škodo. Poleg tega že obstaja Center za znanstveno raziskovanje, ki razpolaga s primernim zemljiščem za gradnjo struktur, kot je svetlobni pospeševalnih. Načelno je to najprimernejša lokacija in, v nasprotju z Bazovico, ne predstavlja posebne ambientalne vrednosti. Kot je bilo rečeno na sestanku na ministrstvu za okolje v Rimu (dne 7. februarja letos), in to ob prisotnosti samega ministra, ni nobenih tehnič- nih ovir, zaradi katerih bi odsvetovali gradnjo svetlobnega pospeševalnika na območju Centra za znanstveno raziskovanje. V primerjavi z Bazovico bi bilo treba na omenjenem področju odkopati zemljo, stroške za omenjena dodatna dela pa bi bilo treba natančno izračunati. V drugih primerih, kot sta gradnja avtoceste in razširitev Centra za fiziko v Miramaru, odkopavanje zemlje namreč ni pomenilo ovire, zato podpisani vabijo odgovorne, da ponovno pretehtajo izbiro lokacije in upoštevajo omenjene pripombe. Podpisani trdno verjamemo, da je cena, ki bi jo pomenilo uničevanje okolja v Bazovici, veliko večja od stroškov za odkopavanje zemlje na območju Centra za znanstvene raziskave. Nasprotovanje lokaciji sinhrotrona v Bazovici utemeljujemo v imenu obrambe dela kraške zemlje. Iz istega razloga je Tržaška univerza pred nekaj leti nasprotovala gradnji industrijske proste cone, ki so jo predvidevali osimski sporazumi. Za obrambo naravnih dediščin se prav tako zavzemajo, poleg naravovarstvenikov in Slovencev, ki živijo na Krasu in ki bi jim odvzeli zemljo, številni ljudje najrazličnejših slojev.« Podpisani: Pietro Balti, Alfredo Bellen, Giacomo Bor-ruso, Paolo Bozzi, Paolo Cammarosano, Edoardo Carli, Paola Cassola, Filippo Cas-sola, Gianfranco Gianotti, Elvio Guagnini, Giorgio De Rossi, Mario Dolcher, Paolo Facchi, Giuseppe Longo, Riccardo Luccio, Lucia Lumbelli, Lucia Marcheselli, Clau-dio Magris, Sergio Mariani, Grazia Misa-no, Ferruccio Mosetti, Ezio Pellizer, E.M. Piccirillo, Mario Policastro, Pieraldo Ro-vatti, Teodoro Sala, Andrea Sgarro, Paolo Sirotti, Giuliana Sluga Messina, Sergio Tavano, Gino Tironi, Aljoša Volčič, Maria Zadro. Na jutrišnjem odprtju tudi minister Fracanzani Center BIC: inovacija za tržaško pokrajino Ob navzočnosti ministra za državne udeležbe Carla Fracanzanija bodo jutri ob 12. uri uradno predali namenu Business and Innovation Center -BIC v Ul. Flavia 23, za katerega sta dala pobudo deželna finančna družba Friulia in finančna agencija za spodbujanje in razvoj podjetništva SPI iz sklopa IRI. Gre za precejšen korak naprej v smeri utrjevanja maloindus-trijske podlage v krajevnem merilu, predvsem pa krepitve tehnološko čimbolj razvitih in specializiranih proizvodnih dejavnosti ob sozvočju med javnim in zasebnim v skladu s sodobnimi tržnimi izzivi, tako še zlasti tistimi, ki prihajajo iz vzhodnoevropskega sveta. Namen Centra je tudi zagotoviti, da bodo sadovi novih delavnic, laboratorijev in tovarn v prvi vrsti koristili krajevnemu gospodarstvu, čeprav ne v viziji neke zaprtosti, temveč v vidiku najširšega sodelovanja z drugimi družbeno-eko-nomskimi stvarnostmi v Furlaniji-Ju-lijski krajini. Vse to seveda ob trdni zaslombi krajevnih znanstveno-razi-skovalnih ustanov, kakor so Univerza, Center za biotehnologijo in tako naprej. To je hkrati prvi tovrstni center v Italiji, zato so ga tudi označili kot gonilo, s katerim namerava Zavod za industrijsko obnovo (IRI) sprožiti nekako inovacijsko strategijo poseganja povsod tja, kjer so krizna žarišča, in z njo nadomestiti dosedanjo žalostno znano politiko podporništva, ki je veliko bolj škodovala kot koristila, saj je privedla do takšne ali drugačne likvidacije cele vrste tovarn, o katerih ni bilo vselej res, da so dotrajane. Tedaj se ne gre čuditi, da bo jutrišnji slovesnosti prisostvoval med drugimi tudi sam predsednik zavoda IRI Romano Prodi. V čem je ta strategija? V tem, da ne posojaš denarja za mašenje lukenj, marveč da ponudiš podjetnemu človeku, ki je šele postavil na noge tvrdko, celo vrsto neobhodno potrebnih mu storitev: od primernega prostora za dejavnost z električno, plinsko, vodno in telefonsko napeljavo vred ter fotokopirnih in podobnih aparatov pa do administrativne in finančne zaslombe in poklicno-uspo-sobljenostnih tečajev za mlade delovne moči. Business and Innovation Center ima sedež, kakor rečeno, v popolnoma preurejenem poslopju med ulicama Flavia in Follatoio, kjer je bila poprej tekstilna tovarna Snia Visco-sa. Pobudniki Centra so prejeli nič manj kot kakšnih 600 proizvodno-sto-ritvenih projektov, ki naj bi jih razvili v teh prostorih, a so jih zaenkrat odobrili samo 60. Vsakega je treba pač temeljito preveriti, se pravi ugotoviti, do kakšne mere je izvedljiv, predvsem pa, ali je dovolj tehnološko inovativen. Če pa gre za že vpeljano tvrdko, je potrebno prečesati njene dosedanje rezultate. Sicer pa v Centru že deluje 13 enot: Vectorpharma International, Euris, Talent, Aluwork, Steal, Šifra Est, Tecmomed, Eicon Elettronica, Systhema, Automazione Comunicazioni Friuli-Venezia Giulia, Micro M, Isemt in Ibligine. Njihova dejavnost gre od raziskav na bioteh-nološkem in agroživilskem oziroma dietičnem področju do izdelovanja in patentiranja sestavin ter i znaj d na softverskem in elektronskem področju. Govori se tudi o tem, da bo Societa finanziaria di promozione e sviluppo imprenditoriale (SPI) uresničila podoben storitveni center za novorojene tvrdke tudi na Koprskem, menda ravno v Kopru, in da se o tem ravno sedaj odvijajo pogajanja med italijansko in jugoslovansko vlado. Pobuda se bo očitno uokvirila v rezultate gospodarskih dogovorov, ki sta jih dosegla ministra Goria in Mi-kulič. D. G. Na liceju Prešeren volilno zborovanje Predstavili bodo kandidate za Vsedržavni šolski svet V prvih dneh marca, točneje v četrtek, 2., in v petek, 3. marca, bodo na vseh slovenskih šolah v Trstu in Gorici volitve predstavnika učnega in vodstvenega osebja v Vsedržavni šolski svet za javno šolstvo. Na listi DOM, ki jo je predložil Sindikat slovenske šole, kandidirajo trije šolniki: Josip Pečenko, Aldo Stefančič in Tomaž Simčič, pri čemer je treba poudariti, da bo vsak volivec lahko oddal en sam preferenčni glas. Da bi seznanil vse šolnike o pomenu teh volitev, še posebno za slovensko šolo, priredi SSŠ v torek, 28. februarja, ob 11.30 na znanstvenem liceju F. Prešeren volilno zborovanje, na katerem bo dosedanji član Vsedržavnega šolskega sveta Samo Pahor spregovoril o delovanju tega naj višjega šolskega zbornega organa. Sledila bo predstavitev kandidatov. Vabljeni so vsi šolniki. Prihodnjo nedeljo na Opčinah občni zbor Kmečke zveze "Kvalitetno kmetijstvo za uravnovešen razvoj družbe, za zaščito teritorija in naravnega okolja". Pod tem geslom bo prihodnjo nedeljo, 5. marca, v Prosvetnem domu na Opčinah, redni občni zbor Kmečke zveze. Stanovska organizacija slovenskih kmetov bo tako ne samo podala obračun prehojene poti, ki so jo označevale velike težave, predvsem zaradi nerazumevanja pristojnih oblasti za potrebe in vlogo kmetijstva v naši deželi v sedanji gospodarski stvarnosti, pa tudi nekateri vidni uspehi v pomoč in zaščito te tako važne gospodarske panoge, ampak tudi začrtala smernice bodočega dela, pri čemer bo imela pred očmi prelomnico združenega evropskega tržišča, ki ga napovedujejo za konec leta 1992. Prav ta datum postavlja tudi Kmečki zvezi nove naloge, predvsem v povezavi z drugimi italijanskimi stanovskimi organizacijami, ki bodo morale složno povečati pritisk, da bi kmetijska politika Evropske skupnosti končno upoštevala tudi specifične značilnosti italijanskega kmetijstva. Dnevni red občnega zbora, ki se bo začel ob 9. uri (pol ure kasneje - v drugem sklicanju - bo občni zbor sklepčen neglede na število udeležencev) predvideva izvolitev predsednika občnega zbora, poročila predsednika, tajnika in nadzornega odbora, pozdrave gostov, razpravo in nato volitve novih vodstvenih organov. Sledila bo, kot običajno, zakuska za udeležence in goste. Ob dnevu slovenske kulture To pevčevo srce danes v Prosvetnem domu na Opčinah V naših društvih še vedno potekajo številne Prešernove proslave, oziroma proslave dneva slovenske kulture. Takšna proslava bo, med drugim, danes ob 17. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. Organizator SKD Tabor je dal proslavi naslov "To pevčevo srce" in jo povezal s spletom recitacij, pesmijo, z nastopom moškega in ženskega pevskega zbora Tabor pod vodstvom S. Grgiča, z nastopom kolednikov, prikazom diapozitivov s proslave 120-letnice čitalništva, vse v zamisli Olge Lupine. Celotno prireditev bo, kot rdeča nit, prepletal pregled naše zgodovine, od ustoličevanja vojvod na Koroškem, osvobodilnega boja, do pomena čitalništva tu pri nas, vse do besede naših pesnikov, od starejših do sodobnih in modernistov. Organizatorji toplo vabijo vse na proslavo. V organizaciji dijaških domov Novosti letošnjih letovanj za otroke Vsako poletje odhajajo naši otroci in mladi na razna letovanja, katerih organizator je v Trstu Dijaški dom Srečko Kosovel, v Gorici pa tamkajšnji dijaški dom. Letovanja potekajo vedno pod pokroviteljstvom Odbora za doraščajo-čo mladino pri SKGZ. Vpisovanje za letošnja letovanja se bo začelo šele v aprilu, vendar so želeli organizatorji seznaniti starše in mlade udeležence o nekaterih spremembah, ki bodo prav gotovo naletela na razumevanje in tudi na odobravanje. Za otroke od 7. do 11. leta starosti bo letos letovanje v Rakitni v bližini Ljubljane, kjer bodo mladi preživeli počitnice od 30. junija do 14. julija. Za starejše, od 11. do 17. leta starosti, pa bo letovanje v prostorih Srednje kmetijske šole Grm - Trška gora pri Novem mestu. Tu se bodo počitnice začele 1. julija in trajale vse do 15. VII. Za večje je predviden tudi planinski pohod, ki ga bo vodil Walter Ukmar. Pohod v Kamniške planine bo od 15. do 20. julija in bo za mlade od 14. do 17. leta starosti. Vpisovanje za letošnje letovanje, sta nam povedali spremljevalki Marija Senica in Sonja Babič, se bo začelo v aprilu na sedežu SKGZ v Ul. sv. Frančiška 20 in v Dijaškem domu v Trstu. S pravočasnim obvestilom želijo organizatorji omogočiti staršem, da pravočasno načrtujejo tudi svoje počitnice in se nato čimprej odločijo za letošnja letovanja, katerim bomo vsekakor posvetili posebno reportažo. Kje lahko kupite knjige in plošče po polovični ceni? Samo na RAZPRODAJI v TRŽAŠKI KNJIGARNI OD 1. DO 31. MARCA. CAMERA Dl COMMERCIO I.A.A. — TRIESTE AZIENDA SPECIALE TRIESTE BENZINA AGEVOLATA TRGOVINSKA ZBORNICA I.O.K. — TRST POSEBNA USTANOVA ZA NEOBDAVČENI BENCIN KONTINGENT NEOBDAVČENEGA BENCINA ZA LETO 1989 Opozarjamo interesente, da se predloži obrazec za dodelitev neobdavčenega bencina za leto 1989, SAMO če interesent ni oddal prošnje za kontingent v letu 1988 ali če ga je predložil, da mora sporočiti naslednje spremembe: — zamenjava avtomobila — sprememba bivališča — sprememba družinskega stanja zaradi katerega ima pravico do spremembe kontingenta za leto 1989. V vseh ostalih primerih interesent samo dvigne bencinske bone v kompetentnem anagrafskem občinskem uradu, v določenem obdobju, s predstavitvijo vozniške knjižice. Opozarjamo: — obrazce za privatnike v tržaški občini je treba oddati v sledečih anagrafskih uradih: Vzhodni Kras - Rojan / Greta Z Barkovlje - Mesto / Stara in Nova mitnica -Sv. Jakob - Valmaura Z Naselje S. Sergio - Kjadin Z Rocol; — obrazce za privatnike v ostalih občinah tržaške pokrajine je treba oddati na sedežih županstev; — obrazce za podjetja, krajevne ustanove in inštitucije je treba oddati na sedež trgovinske zbornice. V petek se je začel tečaj Sama Pahorja Kako pritiskati na državno birokracijo Kot po navadi se je pripravil zelo temeljito, obenem pa - prav tako kot po navadi - ni skoparil z bodicami proti tistim slovenskih organizacijam in političnim silam, ki ne soglašajo z njegovo strategijo in taktiko. Samo Pahor se ni hotel izneveriti samemu sebi na Tečaju za izvajanje jezikovnih določb zakona o globalni zaščiti, ki se je začel v petek v Gregorčičevi dvorani in ki ga je organiziral sam Pahor. Čemu ta tečaj? Ker Slovenci v Italiji, je pojasnil Samo Pahor, premalo poznamo Posebni statut in sploh norme, ki nam omogočajo uporabo slovenskega jezika v odnosu do oblasti. Poleg tega pa bi na tej osnovi lahko že marsikaj dosegli in bi s trmastim vztrajanjem lahko pripravili italijansko državo, da uresničuje sprejete obveze. Zato po mnenju Sama Pahorja grešijo tisti, ki podcenjujejo Posebni statut. Seveda, je takoj dodal Samo Pahor, člen 6 italijanske ustave in Posebni statut ne zadoščata, potreben je celovit in organski zakon za globalno zaščito. V pričakovanju zakona pa bi bilo dosledno uresničevanje določil Posebnega statuta že nekaj, in tega ne kaže podcenjevati. In še en razlog je za trmasto vztrajanje pri zahtevi izvajanja teh določil: tudi če bo sprejet globalni zaščitni zakon, ne bo uresničen čez noč in se bo treba za to krepko boriti. Zahteva za uresničevanje določil posebnega statuta pa bi lahko bila dober trening za pripadnike slovenske narodnostne skupnosti in istočasno opomin oblastem. V boju za lastne pravice se morajo Slovenci po mnenju Sama Pahorja po-služiti prožne taktike. In če so resolucije in politični prijemi »težka artilje-rija«, je potreben tudi prispevek »pehote«, ki naj dejansko zasede »sovražnikov teritorij«. In pehota je v Pahorjevi prispodobi ravno vztrajen, trmast, obenem pa tudi iznajdljiv pritisk na birokracijo z zahtevo po izvajanju vseh obstoječih določil in predpisov. On je s svojimi pravdami in prizade- vanjem nekaj dosegel, dosegli pa bi -v to je prepričan — veliko več, če bi namesto enega imeli deset, sto, tisoč ali še več Samov Pahorjev. In to je tudi namen tečaja. Po tem uvodu je Samo Pahor prešel k obravnavi specifične tematike in dokazal, kako imamo Slovenci v Italiji pravico do uporabe svojega jezika v odnosu z oblastmi po naravnem j1) božjem pravu, po zgodovinski pravici in po Ustavi, predvsem pa po Posebnem statutu in po Osimski pogodbi-Te probleme bo podrobneje poglobil še v naslednjih dveh petkih. Na sliki (foto Križmančič) petkov začetek Pahorjevega "tečaja". Bodočnost škedenjske železarne Pittini sklenil predpogodbo za odkup VIT Včeraj je bil pomemben dan za ške-denjsko železarno. Furlanski podjetnik Andrea Pittini je namreč z likvidatorji družbe Finsider v Trstu podpisal predhodno pogodbo za odkup tovarne oziroma podjetja AIT. Nova lastnica bo družba »Altiiorni e Ferriera di Servo-la«, ki so jo ustanovile družba Ferriere Nord skupine Pittini ter družbi ILVA in SPI skupine IRI. Večina navadnih delnic in uprava nove družbe lastnice, ki bo prevzela tudi elektriško centralo in pristaniške strukture AIT, bosta pripadali Pittinijevi družbi Ferriere Nord. Z novim lastništvom bi škedenjska železarna morala doživeti globok pre-ustroj. Načrtujejo, da bi morala proizvajati 650 tisoč ton litega železa letno, medtem ko jih je doslej 320 tisoč. V njej naj bi bilo dela za 830 ljudi, za preustroj pa bi v prvi lazi vložili 76 milijard lir, v drugi pa 27. Slednje bi uporabili predvsem za ureditev pristaniških struktur. Nova družba lastnica bo imela 83 milijard glavnice: 22 bodo prispevale Pittinijeve Ferriere Nord, 20 ILVA, 41 pa SPI, ki pa ne bo imela navadnih delnic, ampak prednostne. »Upoštevati pa je treba,« je včeraj dejal Pittini, »da smo se obvezali, da bomo v teku petih let prevzeli delež SPI in da bomo v kratkem vložili 10 milijard v naše obrate v Osoppu, ki bodo predelovali lito železo iz Trsta.« Na osnovi načrta, ki ga je Pittini predstavil pred poldrugim letom, bodo namreč Ferriere Nord glavni klient škedenjske železarne. Pomembno vlogo bo moral odigrati tudi pristan železarne, katerega promet naj bi znašal 4 milijone ton na leto. Glede delavcev, ki ne bodo imeli zaposlitve v prenovljeni tovarni, se je Pittini obvezal, da se bo zavzel za alternativne rešitve, sicer pa bo o tem govor na pogajanjih s sindikati, ki se bodo obnovila jutri. Poziv s pokrajinskega kongresa KPI »Slovenci moramo prodorneje nastopiti za zaščitni zakon« Slovenci moramo prodorneje nastopiti za obrambo, oziroma za uveljavitev naših pravic. To je poziv, ki so ga z včerajšnjega pokrajinskega kongresa KPI naslovili manjšini, a tudi vsem demokratičnim strankam, slovenski komunisti, ki so se oglasili v maratonski in od časa do časa tudi zelo polemični razpravi. O potrebi, da mora manjšina v tem trenutku enotno in odločno nastopiti sta spregovorila predvsem senator Stojan Spetič in njegova predhodnica v rimskem parlamentu Jelka Gerbec, a tudi drugi, ki so se oglasili v večernih urah. Spetič je podčrtal, da mora za KPI manjšinsko vprašanje postati eno temeljnih dejavnikov v boju za alternativo in za preporod Trsta in dežele. »Ne gre samo za bitko v korist Slovencev, ampak za boj v prid celotne družbe in tudi italijanske večine,« je poudaril senator, ki je tudi mnenja, da je treba na tem področju pohiteti. Komunisti se zavzemajo za čimprejšnjo rešitev tega vprašanja in so pripravljeni tudi na "častni kompromis", ki bi zagotavljal vsem Slovencem v Furlaniji-Julijski krajini pravice in tudi možnost aktivnega sodelovanja pri morebitnem postopnem izvajanju zaščitnega normativa. Gerbčeva pa' je svoj poseg osredotočila na vprašanje rabe slovenskega jezika v javnosti, »pri čemer je slovenska manjšina premalo aktivna in prodorna«, strankarskemu vodstvu pa je očitala, »da posveča premalo pozornosti slovenskim sekcijam, ki preživljajo hudo krizo«. Osnovni motiv včerajšnje razprave pa predstavlja gotovo borbena ofenziva, ki so jo posebno v dopoldanskih urah sprožili pristaši senatorja Cossut-te in njegovega alternativnega dokumenta. Univerzitetni profesor Riccar-do Luccio, bivši občinski svetovalec Fausto Monfalcon in bivši senator Paolo Šema, ki so neke vrste glasniki Cossuttove komponente, so kontesti-rali politiko tajnika Occhetta, češ da se stranka postopoma izneverja idealom socializma in marksizma. »Tisti, ki bomo podprli Cossuttov dokument, bomo vsaj znali za kaj pravzaprav glasujemo,« je polemično podčrtal Monfalcon, ki računa, da bo eden izmed treh delegatov za vsedržavni kongres odraz notranje opozicije. Ta ofenziva, ki je izpadla kot vnaprej organizirana, je presenetila in verjetno tudi zbegla marsikaterega delegata, ki sicer soglaša z Occhettovo politično platformo. Stališča vsedržavnega tajnika so v poznih popoldanskih urah močno podprli nekateri vidni sindikalisti (posebno Gialiuz in Treu), deželni sekretar Viezzi, evropski poslanec Rossetti in predvsem bivši poslanec Cuffaro, ki je s kvalitetnim in odmevnim posegom izpodbil vse teze Cossuttovih somišljenikov, posebno na področju zunanje politike, in ocene dogajanj v Sovjetski zvezi. Cuffaro je podprl težnjo po levičarski alternativi in po tesnejšem sodelovanju s socialisti, tudi v naši pokrajini. Rossetti, ki bo verjetno spet kandidiral za Strasbourg (za to bo sicer potrebna še zelena luč furlanske KPI), pa je govoril o evropskih razsežnostih Trsta in o njegovi vlogi mostu med Vzhodom in Zahodom. V razpravi je sodeloval tudi pokrajinski koordinator ZKMI Tomaž Ban, ki se je zavzel za večjo pozornost mladinski problematiki. Kongres se bo zaključil danes z odobritvijo kongresnih dokumentov, z izvolitvijo treh delegatov za vsedržavni kongres in novega vodstva federacije, ki bo nato izvolilo pokrajinskega sekretarja. Volitve bodo tajne, prvič pa bodo morali delegati izbirati med dvema alternativnima političnima dokumentoma. Medtem ko je bilo na prej- šnjih kongresih vse vnaprej odločeno ali sad predhodnega sporazuma, bo tokrat bistveno drugače. Tržaško KPI bodo na rimskem kongresu zastopali trije predstavniki. Govori se o kandidaturah tajnika Nica Coste in Anamarije Kalc, tretje ime pa je še zavito v megli, čeprav je vsem jasno, da se za to mesto odkrito potegujejo Monfalcon in tovariši. »Neizogibno je, da mora biti en delegat slovenske narodnosti, kot se je vedno dogajalo doslej. Delegati naj bodo vsekakor odraz vsega najboljšega in naprednega, kar je danes KPI sposobna izraziti,« je mnenja Budin, ki vodi strankino deželno slovensko komisijo. Današnje volitve bodo verjetno tudi okvirno pokazale, kdo bo zastopal tržaško KPI in predvsem slovenske komuniste v partijskem centralnem komiteju. V mandatni dobi, ki se izteka, je bila to Gori-čanka Aleksandra Devetak, ki je na kongresu v Firencah prevzela mesto Benečana Pavla Petriciga. S. T. Od srede razstava bivših učencev Ciril-Metodove šole V sredo, 1. marca, bo ob 18. uri v Kulturnem domu v Trstu otvoritev slikarske razstave bivših učencev in učiteljev Ciril-Metodove šole. Razstavo organizira pripravljalni odbor, ki je že izvedel lepo osrednjo proslavo 100-let-nice te šole 8. decembra, prav tako v Kulturnem domu. Razstavljena bodo dela Alberta Sirka, Milka Bambiča, Avrelija Lukežiča, Nikoline Karkovič-Sega in Ernesta Seška. Vsi prisrčno vabjeni. V torek v krožku Miani Okrogla miza o rasizmu V naši civilizirani družbi je pojavov rasizma vedno več. Žrtve nestrpnosti pa niso samo črnci, ampak številni ljudje, ki so zaradi različnih okoliščin ha robu družbe. Med pojave rasizma bi lahko uvrščali tudi nacionalno nestrpnost, čeprav se o tem najmanj govori. Italija pred rasizmom ni imuna, pojave nestrpnosti pa smo zabeležili tudi v Trstu, zato je študijski center Ercole Miani pripravil okroglo mizo na temo »Rasizem v Italiji. In v Trstu?« Okroglo mizo, ki bo v torek, ob 17. uri v konferenčni dvorani hotela Savoia, bosta vodili novinarka Maria De Lour-bes Jesus in Dacia Valent. Predstavil ju bo novinar Luciano Santin. V vabilu na predavanje izraža vodstvo krožka Miani svojo solidarnost pači Valent, temnopolti policistki, ki je bila pred kratkim, kot znano, tarča rasističnega izbruha, sprašuje pa se, kaj so za preprečevanje in zatiranje Pojavov rasizma doslej naredile javne ustanove. S podelitvijo misijonskega križa v stolnici sv. Justa Včeraj začetek slovenskega misijona Tržaški škof Bellomi je med včerajšnjim obredom podelil slovenskim misijonarjem blagoslovljen misijonski križ (foto Križmančič) V stolnici sv. Justa je včeraj popoldne potekal svečan verski obred, s katerim se je "uradno" pričel slovenski del ljudskega misijona. Okrog trideset duhovnikov, redovnikov in redovnic iz vse Slovenije, ki bodo v prihodnjem tednu obiskali domove slovenskih vernikov in laikov, je prejelo blagoslovljeni misijonski križ iz rok tržaškega škofa Lorenza Bellomija. Slovesnega obreda so se udeležili slovenski zastopniki vseh župnij in številni verniki. Jutri se bodo misijonarji zbrali v Rižarni, kjer se bodo z molitveno komemoracijo poklonili spominu žrtev. Tajništvo slovenskega misijona obenem obvešča, da bo do 12. marca, torej do zaključka tega verskega dogodka, na razpolago vsak dan od 9. do 22. ure. Kdor želi, lahko pokliče na telefonsko številko 830792. Tajništvo bo sprejemalo predloge, pritožbe in dajalo raznovrstne informacije. Omenjeno telefonsko številko lahko zavrtijo vsi in tajništvo misijona upa, da se bodo oglasili tudi laiki. Občinska uprava bo priredila šolo v naravi za tržaške učence Pijan pacient z nožem grozil zdravnikom v glavni bolnici Odborništvo za zdravstvo in okolje Občine Trst je odobrilo zanimiv načrt, ki eh približati mlade okolju. Zamisel za šolo v naravi so dali vodstvo naravnega Purka v Miramaru, organizacije WWF in laboratorija za morsko biologijo. tP- Pečina Trst naj bi v sodelovanju z omenjenimi ustanovami priredila vrsto čajev za osnovnošolce in učence nižjih srednjih šol. V načrtu so tudi tečaji za rp?t srednie šole. Učni program je vsekakor zelo zanimiv in privlačen. Po teo-tskem tečaju bodo šolarji lahko izbrali štiri poučne izlete v naravo. Prva pot P edvideva ogled naravnega morskega parka v Miramaru. Strokovnjaki bodo obiskovalce seznanili z morskimi tokovi, z vetrovi in najrazličnejšimi Vv, . urui OIVIIUI v i, L. »CUUV1 111 najl az-lldicj 311111 jih KtVam*' ^ru?a Pot bo mlade popeljala od Miramara do izvira Timave. Vodiči Za* . do opozorili na značilne rastline, živali in na geološke posebnosti. Posebno f *miv° bo tudi križarjenje od Trsta do Miramara. Učenci bodo "potovali" na Q hih, ki jih navadno uporabljajo za izlete v Tržaškem zalivu. Četrta možnost bo bof6^. nekaterih kraških značilnosti: od sprehoda po Dolini Glinščice pa do taničnega vrta Carsiana. Dvoje tragičnih odločitev 43.1 Y penutku hude duševne stiske si je včeraj proti večeru vzel življenje Nso1 Franco Rossi, ki je stanoval v Ul. Forlanini 107. V avtomobilu v Ul. S. HUale je obrnil pištolo proti sebi in se ustrelil naravnost v srce. je nj kaJ je Rossi prišel do tako tragične odločitve, trenutno ni znano. Kaže, da pretr °Vemu samomoru prisostvovala le njegova bivša žena, ki pa je bila tako je bifSena' da sPi°h ni mogla odgovarjati na vprašanja policistov. Vse kaže, da Rde/ nesrečnež nekaj minut pred smrtjo še v avtomobilu z ženo. Zdravnik Na fe9a križa Rossiju ni mogel več pomagati, saj mu je krogla prestrelila srce. da ;prai dogodka so prišli tudi agenti letečega oddelka, ki so se takoj prepričali, y.° za samomor. hlerci | rai zjntraj se je odločil za smrt tudi 30-letni Roberto Karis iz Ul. Com-hosti 6 ■ *88- Obesil se je na dvorišču hiše, v kateri je stanoVal. Po vsej verjetja je do usodnega koraka privedla huda depresivna kriza. Ker je z nožem v roki grozil zdravnikom glavne bolnišnice in se upiral ter žalil javne funkcionarje, je moral 35-Ietni Antonio Salvatore Canali, ki je doma iz okolice Coma, preteklo noč v zapor. V tržaški kaznilnici bo po vsej verjetnosti ostal do procesa. Predvčerajšnjim se je Canali vrnil iz Jugoslavije okrog 9. ure zvečer in je karabinjerjem na mejnem prehodu v Rabujezu rekel, da so ga jugoslovanski miličniki brez razloga pretepli. Moški je bil res nekoliko potolčen in na obrazu so bile vidne potplutbe. Ker se je tudi nekam majavo premikal, so karabinjerji poklicali rešilca Rdečega križa, da ga odpelje v bolnišnico. Že v rešilcu je bil Canali nekoliko nemiren in je bolničarjem povzročil precej težav. V glavni bolnišnici so mu nudili le prvo pomoč, ker pa je bil možak pod očitnim vplivom alkohola, so sklenili, da ga v bolnišnici zadržijo tudi čez noč. Ko so ga odpeljali v sobo pa so se začele prave težave. Canalije-va razgretost se je stopnjevala, dokler ni potegnil iz žepa nož in začel z njim groziti zdravniku Lorenzu Toresiniju in bolničarjema Eligiu Sossiju in Marii Cristini Visintin. Vsi trije so se pošteno prestrašili, saj so videli, da možak ni priseben in so se mu začeli počasi umikati. Policist Luciano Petrosino, ki je bil zvečer dežuren v glavni bolnici, je na srečo kmalu zvedel, kaj se dogaja. Pritekel je do sobe, da bi pomagal zdravniku in bolničarjema. Ko je Canali zagledal človeka v uniformi, se je prestrašil in pobegnil iz bolnice. Agent je stekel za njim in mu je sledil do dvorišča bolnice, kjer se je možakar skril za kombi. Policist pa ga je kljub temu opazil in ko se mu je približal, se je Canali postavil predenj z nožem in palico v roki. Po krajšem prerivanju je Petrosinu uspelo, da je razorožil pijanega nasprotnika. Čez nekaj minut so na poziv osebja bolnice prihiteli tudi agenti letečega oddelka. Canali jim je skušal pobegniti. Ko pa je sprevidel, da mu to ne bo uspelo, ker ga noge niso dobro držale, je začel s psovkami dajati duška svoji jezi. Agenti so ga kaj kmalu prijeli, mu nataknili lisice in ga odpeljali v koronejski zapor. • Včeraj zvečer so se na kvesturi obupani javili trije Rečani. V Trst so prišli po nakupih. Popoldne so svoj avto parkirali v mestnem središču in ko so se čez nekaj ur vrnili, so ugotovili, da je nekdo vanj vlomil. Tatovi so vzeli vse, kar je bilo mogoče odnesti, tudi nekaj denarja in blago, ki so ga Rečani kupili. Storilce agenti letečega oddelka še iščejo. t Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga mama in nona Vera Pernarčič vd. Antonič Pogreb bo v torek, 28. t. m., ob 13. uri iz bolnišnice v Tržiču v cerkev v Štivan. Žalostno vest sporočajo: sin Livio z družino, hči Mirjana in brat Mirko. Medja vas, Gorica, Vrtojba, 26. februarja 1989 t Zapustil nas je naš dragi oče in nono Andrej Kralj (KADINC) Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno. Zahvaljujemo se vsem, ki so sodelovali pri iskanju, posebno karabinjerjem z Opčin, policiji, jugoslovanski milici, vojski, gasilcem, prostovoljcem skupin Globojner in Nord Est, Združenju lovcev FID C , jamarjem in vsem vaščanom. Žalostno vest sporočajo: vnukinja Renata, hči Dragica z družino, vnukinja Lidia z možem Carlom in hčerko Damiano ter drugo sorodstvo. Trebče, Trst, 26. februarja 1989 ZAHVALA Ganjeni ob tolikih izrazih sožalja ob nenadomestljivi izgubi našega Borisa Čuka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam bili ob strani v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala pihalnemu orkestru Breg, moškemu pevskemu zboru V. Vodnik, župnikoma, darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. SVOJCI Trst, 26. februarja 1989 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega Angela Doljaka se iskreno zahvaljujemo g. župniku, godbi iz Nabrežine, Vaški skupnosti Praprot, sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem, darovalcem cvetja ter vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Sardagni za skrbno zdravniško nego. SVOJCI Praprot, 26. februarja 1989 ZAHVALA Hči Anita in družina Dorbez se iskreno zahvaljujeta vsem, ki so na katerikoli način počastili spomin Alojza Leghisse Nabrežina, 26. februarja 1989 (Pogrebno podjetje Prescheren) 24. t. m. je minilo eno leto, odkar nas je zapustil naš dragi Slavko Štrekelj Vedno se ga z ljubeznijo spominjajo: žena Marica, sinova Boris in Alex ter sestra Mira z družinami. Božje polje, Trst, 26. februarja 1989 llijili l SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE v sodelovanju z Združenjem ITALIJA-ZSSR gostuje TEATER STUDIO JUGOZAPADNAJA - M O S K V A V soboto, 4. marca, ob 20.30 Carlo Goldoni KRČMARICA MIRANDOLINA □ n n n n V nedeljo, 5. marca, ob 20.30 Nikolaj V. Gogolj ŽENITEV v Kulturnem domu - Ul. Petronio 4. Predprodaja vstopnic od četrtka, 2. marca, od 10. do 14. ure; v nedeljo, 5. marca, eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma, tel. 734-265. kino ARISTON - 16.00, 22.00 Un pešce di nome VVanda, kom., VB 1988, r. C. Crichton; i. J. Clesse, J. Lee Curtis. EXCELSIOR I - 15.30, 22.00 Gorilia nelia nebbia, pust., ZDA 1988, r. M. Apted, i. S. Weaver, B. Brown. EKCELSIOR AZZURRA - 15.45, 22.00 Gi-ochi nelVacgua, krim., r. Peter Greena-way, i. B. Hill, J. Stevendoy. D NAZIONALE I - 15.20, 22.15 Ammazza-vampiri 2, r. T.L. Wallace; i. R. McDo-wall, W. Ragsdale, D NAZIONALE II - 15.40, 22.15 Lei, io e lui, kom.; r. D. Dorrie; i. G. Dunne, E. Greene. NAZIONALE III - 15.25, 22.15 Chi ha in-castrato Roger Rabbit, kom., ZDA 1988, r. R. Zemeckis; i. B. Hoskins, C. Lloyd. NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 'O re, r. Luigi Magni, i. G. Giannini, O. Muti. □ GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Cocktail, r. R. Donaldson; i. T. Cruise, B. Brovm. MIGNON - 15.00, 22.00 S.O.S. Fantasmi, NESLOVENSKO * STALNO.. U>llliUX GLEDALIŠČE Hermann Broch POVEST SLUŽKINJE ZERLINE Izvaja Bogdana Bratuž Danes, 26. t. m., ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. ABONENTI IMAJO POPUST! V petek, 3. marca, ob 20.30 v gledališču "F. Prešeren" v BOLJUN-CU. kom. ; r. R. Donner; i. B. Murray, K. Al- len. EDEN - 15.30, 22.10 Calde cugine ninfo-mani, pom., □ O; jutri ob 15.30 Gatte in calore. VITTORIO VENETO - 16.00, 22.10 II ris-torante alFangolo, srh., ZDA; r. J. Kong. CAPITOL - 16.30, 22.00 L'orso, pust., r. Jean-Jacques Annaud; i. medvedek Vouk in medvedinja Kaar, Jack Walla-ce, Andre Lacombe. LUMIERE FICE - 16.00, 20.00 Gunny, 18.00, 22.00 Platoon. ALCIONE - 16.00, 22.10 Madame Sousatz-ka, kom., VB; r. J. Schlesinger; i. S. McLaine, P. Ashcroft. RADIO - 15.30, 21.30 La vicina di časa, pom., D D; jutri ob 15.30 Promesse di libidine. Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom D D izleti Enotna komisija za vprašanja borcev, aktivistov in invalidov NOV v sodelovanju z Zadružnim centrom za socialno dejavnost prireja v mesecu aprilu enotedensko bivanje v Makarski. Prijave in informacije na sedežu centra v Ul. Ci-cerone 8/B - tel. 360324 do 7. marca 1989. razstave V galeriji Cartesius je do 3. marca na ogled razstava slikarja Carmela Nina TROVATA. V galeriji Tommaseo (Ul. Monte 2/1) je do 1. marca odprta razstava slikarke ROSENHOLZ. SKD Tabor, Opčine - Prosvetni dom Do 28. t. m. razstavlja JOŽE CESAR. Ogled vsak dan od 16. do 20. ure. razne prireditve SKD Tabor - Opčine, Prosvetni dom danes, 26. t. m., ob 17. uri TO PEVČEVO SRCE JE. Splet, besede, pesmi in glasba ob SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU in 120-LETNICI USTANOVITVE OPENSKE ČITALNICE. Spored oblikujejo: MPZ in ŽPZ Tabor pod vodstvom S. Grgiča, koledniki Kristina Kovačič, Sandra Filipovič, Igo Rižman; recitatorji Giuliana Sosič, Loris Tavčar, Ma-tejka Grgič, Sabina Citter, Matija in Jernej Danev, Mitja Ozbič, Danijel Malalan, pri klavirju Katja Granier in Ivan Milič, flavta Martina Ozbič, harmonika Aleksander Ipavec, diapozitivi Stojan Sosič, zamisel OLGA LUPING. Društvo slovenskih izobražencev v Trstu - Peterlinova dvorana - vabi jutri,27. t. m., ob 20.30 na pogovor o knjigi dr. Franceta Bučarja USODNE ODLOČITVE. Pri pogovoru bo sodeloval tudi avtor knjige. Sekcija VZPI-ANPI Opčine, Bani, Ferlugi, Piščanci obvešča, da bo jutri,27. t. m., ob 18. uri v Prosvetnem domu na Opčinah PRAZNIK VČLANJEVANJA. Aljoša Žerjal bo predvajal svoje filme: Štanjel v NOB, Rižarna in Čile. Vabljeni člani in prijatelji. Sledi družabno srečanje. Amaterski oder J. Štoka priredi KUL-TURNO-ZABAVNI VEČER v soboto, 4. marca, ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. Sodelujejo člani KD F. Prešeren iz Boljunca. Darujte v sklad Mitje Čuka TPPZ P. Tomažič Danes, 26. t. m., ob 9.30 v prostorih TPPZ v Bazovici ORIENTACIJSKI SESTANEK vseh udeležencev izleta ”Po poteh prekomorskih brigad". Izletniki, ki še niso plačali stroškov, jih lahko poravnajo danes. Pridite zanesljivo! _________gledališča_____________ KULTURNI DOM Slovensko stalno gledališče ponovi danes, 26. t. m., ob 17. uri v izvedbi Bogdane Bratuž: Hermann Broch POVEST SLUŽKINJE ZERLINE. Abonenti imajo popust! Ponovitev predstave bo v petek, 3. marca, ob 20.30 V BOL JUNCU. Slovensko stalno gledališče v sodelovanju z Združenjem ITALIJA-ZSSR je poskrbelo za gostovanje skupine TEATER STUDIO JUGOZAPADNAJA -MOSKVA v soboto, 4. marca, ob 20.30 s predstavo Carla Goldonija KRČMARICA MIRANDOLINA in v nedeljo, 5. marca, ob 20.30 s predstavo Nikolaja V. Gogolja ŽENITEV. Predprodaja vstopnic od četrtka, 2. marca, od 10. do 14. ure. VERDI Danes ob 16. uri (red G) ponovitev Rossinijevega SEVILJSKEGA BRIVCA. Dirigent Spiros Argiris. Režiser Beppe De Tommasi. Ponovitve bodo trajale do 11. marca. ROSSETTI Danes ob 16. uri (red prost) bo gledališče Porta Romana ponovilo NAJA, delo in režija Angela Longonija. V abonmaju odrezek št. 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Ponovitve bodo na sporedu do 28. t. m. Teatro Stabile v sodelovanju s Tržaško pokrajino bo v torek, 28. t. m., in v sredo, 1. marca, predstavil Lindsay Kemp Company v delu SEN KRESNE NOČI, ki ga je priredil in izvedel L. Kemp. 4. in 5. marca pa bo na sporedu MO-MIX SHOW s skupino Momix Dance Theatre. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. CRISTALLO - LA CONTRADA Do 28. t. m., so na programu ponovitve baletnih predstav v izvedbi baletne skupine gledališča Verdi. Informacije pri blagajni gledališča Verdi. koncerti Societa det concerti - Tržaško koncertno društvo. Jutri, 27. t. m., ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopila skupina SOLISTI FILHARMONIJE IZ BERLINA. Nedeljski koncerti. V mali dvorani gledališča Verdi bo danes ob 11. uri nastopil ansambel INSIEME VOGALE. SKD Tabor - Prosvetni dom Opčine -OPENSKI GLASBENI VEČERI. V petek, 3. marca, ob 20.30 KLAVIRSKI RECITAL pianistke BREDE UKMAR. Na sporedu: Scarlatti, Mozart, Poulenc, Potočnik, Sa-tie, Chopin. razna obvestila KRUT obvešča, da se začnejo v torek, 7., in četrtek, 9. marca, TEDENSKE PLAVALNE URE v bazenu v Strunjanu. Vpisovanja in informacije na sedežu KRUT, Ul. Cicerone 8/B, od 9. do 12. ure. Knjižnica P. Tomažič in tovariši -Prosvetni dom, Opčine v torek, 28. t. m., ob 20.30 bo OB LJUDSKEM MISIJONU srečanje z misijonarjem jezuitom. včeraj - danes Danes, NEDELJA, 26. februarja 1989 SODKA Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 17.47 - Dolžina dneva 10.58 - Luna vzide ob 24.00 in zatone ob 8.38. Jutri, PONEDELJEK, 27. februarja 1989 NEDAŠ PLIMOVANJE DANES: ob 06.21 naj-nižje -27 cm, ob 11.54 najvišje 8 cm, ob 17.13 najnižje -22 cm. PLIMOVANJE JUTRI: ob 00.01 najvišje 37 cm, ob 07.13 najnižje -23 cm, ob 12.41 najvišje -2 cm, ob 17.09 najnižje -13 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 11,5 stopinje, zračni tlak 988 mb. pada, veter 14 km na uro jugovzhodnik, vlaga 64-odstotna, nebo pooblačeno, morje razgibano, temperatura morja 8,6 stopinje. LOTERIJA BARI 80 56 34 27 81 CAGLIARI 84 55 66 78 83 FIRENCE 86 23 18 39 82 GENOVA 2 24 18 54 67 MILAN 20 8 89 80 88 NEAPELJ 7 21 26 8 51 PALERMO 81 69 9 60 20 RIM 26 15 44 89 14 TURIN 52 77 45 71 40 BENETKE 53 19 ENALOTTO 24 40 23 2 2 2 1 KVOTE: 1 1 2 1 X X 1 1 12 57.820.000.— lir 11 1.630.00. — lir 10 141.000.— lir ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Elena Benussi, Enrico Bruschetta, Elisa Clon, Jessica Renner, Alessio Busletta, Stefania D'Ercole, Mat-teo Modugno, Luca Emili. UMRLI SO: 80-letna Anna Zobin por. Rupnik, 67-letni Paolo Giarmoleo, 77-let-ni Oscar Costa, 89-letna Italia Pillin vd. Sigon, 87-letna Maria Cipriati, 81-letna Stefania Pengo, 68-letna Leda Canafoglia vd. Hrovatin, 74-letna Nerina Rossi Mel vd. Fuliani, 52-letni Oscarre Cergueni, 87-letna Maria Rosa Craizer vd. Bonetti, 90-letna Guglielmina Bradamante. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Nedelja, 26. februarja 1989 Dnevna služba - od od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Largo Sonnino 4, Trg Liberth 6, Lun-gomare Venezia 3 (MILJE). Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (MILJE). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (MILJE). BAZOVICA (tel. 226210) - od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. Od ponedeljka, 27. februarja, do sobote, 4. marca 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Baiamonti 50. Boljunec (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Trg Venezia 2, Ul. Fabio Severo 112, Ul. Baiamonti 50, Ul. Roma 15, Ul. Ginnastica 44. BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Ul Roma 15, Ul. Ginnastica 44. BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE - Mazzinijev drevored (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. KD Primorsko DAN SLOVENSKE KULTURE danes, 26. februarja, ob 18. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Sodelujeta: - Ace Mermolja - MePZ Maestral iz Kopra ŠK Kras in KD Rdeča zvezda vabita PREŠERNOVO PROSLAVO ki bo danes, 26. t. m., ob 17.30 v Športnem centru v Zgoniku. Nastopa plesna skupina L Al iz Izole. Vabljeni! Mladinski odbor SKGZ Ciklus informativnih večerov »Slovenija v Jugoslaviji« USTANAVLJAMO SLOVENSKO DEMOKRATIČNO ZVEZO Javna debata z Dimitrijem Ruplom. V torek, 28. t. m., ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani. KUD MAGNET organizira PLES POD VODO danes, 26. 2., ob 20. uri na pomorski postaji v Trstu. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM v Gorici nudi možnost bivanja tudi univerzitetnim študentom. Vse informacije dobite v upravi doma, Ul. MOntesanto 84, tel. 0481-83495 od 11. do 15. ure. RESTAVRACIJA PESEK sprejema rezervacije za praznovanje 8. MARCA Tel. 226294 SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST sklicuje v petek, 10. marca, ob 19. uri v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20, 2. nadstr.) 35. REDNI OBČNI ZBOR z naslednjim dnevnin redom: 1. otvoritev občnega zbora, 2. izvolitev delovnega predsedstva, 3. izvolitev volilne komisije, 4. poročila predsednika, tajnika, blagajnika, odgovornega za predavanja ter načelnikov smučarskega, alpinističnega, jamarskega in mladinskega odseka, 5. pozdravi gostov in razprava, 6. poročilo nadzornega odbora ter raz-rešnica staremu odboru in 7. volitve novega odbora. Vabljeni! čestitke ZA VSAKOGAR NEKAJ POSEBNEGA Vilg kontaktne leče Ul. Buonarroti 6 (pr. Ul. Rossetti) TRST Telefon 77-29-96 KD F. Prešeren iz Boljunca prireja ob dnevu slovenske kulture SREČANJE z istoimenskim društvom iz Žirovnice jutri, 26. t. m., ob 17.30 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. Spored: - oktet in MePZ društva F. Prešeren iz Žirovnice - slavnostni govor Mirjam Mikolj - tamburaški ansambel KD F. Prešeren iz Boljunca. Vabljeni! Restavracija Križman v Repnu vabi v soboto, 4. marca, in sredo, 8. marca, na CELOVEČERNI ŽENSKI DIRENDAJ z ansamblom Happy day. Za rezervacije tel. 327115 ali 327623. Dekliški zbor Devin in Fantje izpod Grmade prirejajo danes s pričetkom ob 17. uri jPrešernovo proslavo v osnovni šoli J. Jurčič v Devinu. Sodelovala bo Šentjakobska dramska skupina, slavnostna govornica pa bo prof. Marinka Terčon. mali oglasi Danes praznuje draga mama in nona MARIJA MILIČ 82. rojstni dan. Obilo sreče, zdravja in zadovoljstva ji želijo sin Paulo z ženo Ester in vnuki Macri, Monika in Tomaž. Jutri, 27. t. m., praznuje naša draga teta FRANCKA (Mihčeva) iz Gročane 90. rojstni dan. Iskreno ji čestitamo in želimo, da bi praznovala še dosti rojstnih dnevov med nami. Družini Berne-tič in Racman. Pomladne, poletne novosti LANEBELLE Ulica Imbriani 1 TRST PREDIVA: Missoni, Grosa, Valentino ODKUPIM REZERVACIJO za 1 osebo za križarjenje s TPPZ P. Tomažič z ladjo Slavija v mesecu marcu. Doplačam za prevoz z avtom. Tel. 211178. PRODAM stanovanje, 130 kv. m, pri Sv. Justu. Tel. 362311 v večernih urah. PRODAM golf GL 1300, letnik 1984, v dobrem stanju in po ugodni ceni. Tel. 0481/21767 ali 520898. PRODAM manjšo hišo na Škofijah z nekaj zemlje. Tel. 003867/60619 v večernih urah. IŠČEM zazidljivo zemljišče v dolinski občini, v Bazovici ali na Padričah. Tel. 280591 - zvečer. UPOKOJENKO, izobraženo, za trajnejšo družbo sprejme osamljena gospa iz vile ob začetku UL Rossetti. Tel. 572734. GOSTILNO z dolgoletno tradicijo dajem v najem. Tel. 824685 ob uradnih urah. OTROŠKO posteljico 130 cm x 61 cm podarim potrebni družini. Tel. 040/393624. NUDIM lekcije iz matematike. Tel. 327281. PROFESORICA matematike nudi lekcije. Tel. 0481/882339. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije iz angleščine in nemščine. Tel. 229234 od 13. do 15. ure. SLOVENEC, 32 let, popolnoma zdrav in v dobri kondiciji, išče kakršnokoli delo. Pisati na oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Pošten". POŠTENA IN VESTNA išče delo kot hišna pomočnica in za likanje. Tel. 003866/74116 ali 65347. UGLAŠUJEM pianine in klavirje. Tel-003864/620876. SLOVENSKO PODJETJE Išče izkušenega TEHNIKA ali GEOMETRA za delovanje na gradbenem področju. Zaželeno vozniško dovoljenje In dobro znanje slovenskega In Italijanskega jezika. Osebne podatke in curricu-lum vitae poslati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6, 34137 Trst pod šifro "Tehnik; ■ OSMICA je odprta v Repniču - Zajčja farma. OSMICO ima v Borštu Diko Žerjal. OSMICO je odprl Just Škerlj - Salež 44. Toči belo vino in teran. OSMICO je odprl Josip Berdon - PulJe pri Domju 123 (pod Logom). OSMICO je odprl Ivan Antonič v Cerov-ljah. Toči belo in črno vino. rai 1______________ 8.30 Dokumentarna oddaja: Kvarkov svet (pripravil Piero Angela) 9.00 Rubrika: Canigatti & C. 10.00 Kmetijska oddaja: Zelena linija (1. del) 11.00 Maša 11.55 Nabožna oddaja 12.15 Kmetijska oddaja: Zelena linija (2. del) 13.00 Dnevnik - ob enih 13.30 Dnevnik - vesti 13.55 Kviz: Toto-TV Radiocorri-ere 14.00 Variete: Domenica in... (vodi Marisa Laurito) 14.20 Športne vesti 15.50 Športne vesti 16.50 Športne vesti 18.10 Športne vesti: 90. minuta 18.35 Domenica in... (zaključek) 18.55 SP v smučanju: moški superveleslalom (prenos iz Whistlera) 19.50 Vreme in dnevnik 20.30 Variete: Stasera Lino (zadnja oddaja, vodita Lino Banfi in Heather Parisi) 22.05 Športna nedelja 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Informativna oddaja: Knjiga, naša prijateljica RAI 2_______________ 8.00 Aktualno: VVeek end 8.30 Variete: Patatrac, vmes risanka in nanizanka 9.55 SP v nordijskem smučanju: tek 50 km moški 12.00 Rubrika: Video week end 12.30 Video-VVeekened 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Dnevnik - športne vesti 13.30 Film: La vita e meravigli-osa (r. Frank Capra) 15.45 Športne vesti: 45. minuta 15.55 Film: Addio alle armi (dram., ZDA 1932, r. Frank Borzage, i. Gary Cooper) 17.10 Variete: 1. festival v Via-reggiu 18.30 Šport: italijansko prvenstvo v atletiki (Varese) 18.50 Nogomet A lige 19.35 Vreme in dnevnik 20.00 Športna oddaja: Domenica sprint 20.30 Gledališče Eduarda De Filippa: Quei figuri di tanti anni fa 21.50 Dnevnik - nocoj 22.00 Dok. oddaja: Mixer 23.10 Rubrika: Sorgente di vita 23.40 Inf. oddaja: Leteči zmaj 0.40 Glasbena oddaja: Milano suono ^ RAI 3__________________ 9.00 Aktualno: Domenica sul Tre, vmes nanizanka Vita col nonno 9.50 Dnevnik - nedelja 11.30 Variete: Mai dire mai 12.00 SP v nordijskem smučanju: tek 50 km moški (iz Lahtija) 13.10 Nanizanka: Professione ' pericolo 14.00 Deželne vesti 14.10 Variete: Va' pensiero 16.55 Film: Buckaroo Banzai (ZDA 1984, r. W. D. Richter, i. Peter Feller, John Lithgovv) 18.35 Športna rubrika: Domenica gol (pripravlja Aldo Biscardi) 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Italijansko nogometno prvenstvo B lige 20.30 Film: II volo della Penice (dram., ZDA 1966, r. Robert Aldrich, i. James Ste-wart, Richard Attenboro-ugh, Peter Finch) 22.45 Rubrika: Filmske novosti 22.50 Dnevnik - zadnje vesti 23.05 Deželni nogomet | RTV Ljubljana 1 9.30 Otroška matineja: Živ Žav, 10.20 nadaljevanka Safari (1. del) 10.50 Nadaljevanka: Čipke (9. del) 11.30 Videomeh 12.00 Kmetijska oddaja: Ljudje in zemlja 12.30 Videostrani 12.40 Film: Umor v Orient Ex-pressu (krim., VB 1974, r. Sidney Lumet, i. Albert Finney, Lauren Bacall) 14.40 SP v nordijskem smučanju: 50 km moški 15.45 Oddaja za slušno prizadete: Prisluhnimo tišini 16.30 Dnevnik 16.45 Film: Rio Conchos (dram., ZDA 1964, r. Gordon Douglas, i. Richard Boone, Edmond O Brien) 18.45 Risanka 18.55 Video strani 19.00 TV Mernik, TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 19.59 Zrcalo tedna 20.20 Nadaljevanka: Portret Ili-je Pevca (1. del) 21.25 Športna oddaja: Smučajmo vsi 21.40 Zdravo, vmes Poročila jjp) TV Koper 2.30 Boks: Mike Tyson-Frank Bruno, za svetovni naslov v težki kategoriji (iz Las Vegasa) 9.55 SP v nordijskem smučanju: moški tek na 50 km (neposredni prenos iz Lahtija) 13.30 TVD Novice 13.45 Nedeljska rubrika: Noi la domenica (komentar iz studia, ured. Cesare Ca-deo in Paolo Zuliani) 20.20 Športna rubrika: A tutto campo (posnetki, reportaže, intervjuji in komentarji dnevnih dogodkov, vodi Gigi Garanzini) 22.00 TVD Novice RTV Ljubljana 2 10.00 Danes za jutri - oddaja za JLA 13.00 Športno popoldne 19.30 Dnevnik 20.05 Dokumentarna oddaja: Cousteaujevo ponovno odkrivanje sveta - Rt Horn, vode vetrov 20.55 Video: Ars poetica 21.25 Športni pregled CANALE S_______________ 9.00 Nabožna oddaja 9.30 Aktualno: Block notes 10.30 Nanizanki: Masguerade -Intrigo internazionale, 11.301 Jefferson 12.00 Variete: Rivediamoli 13.00 Glasbena oddaja: Super-classifica Show 14.00 Film: Bandiera gialla (dram., ZDA 1950, r. Elia Kazan, i. Richard Wid-mark) 16.05 Pdsebej o Stainovem filmu Cavalli si nasce 16.45 Nanizanke: Fox, 17.45 Di-nasty, 18.45 Dallas 19.45 Kviz: Tra moglie e marito album 20.30 Film: I guattro figli di Ka-tie Elder (vestern, ZDA 1965, r. Henry Hathaway, i. John Wayne, Dean Martin) 23.00 Aktualna oddaja: Sofia e gli altri amori 23.30 Koncert: Filharmonija milanske Scale (dir. Seiji Ozawa; Beethoven, Čajkovski) 1.00 Nanizanki: Baretta - Ly-man FBI, 2.00 Mannix RETE 4__________________ 8.00 Jutrišnji svet 8.30 Dokumentarec 10.30 Športna oddaja: Golf 11.30 Rubrika iz parlamenta 12.15 Dok. oddaja: Big bang 13.00 Nan.: Arabesgue 14.00 Variete: Domenica piu 17.00 Nan.: Longstreet, 18.00 New York, 19.00 Alfred Hitchcock, 19.30 Sulle stra-de della California 20.30 Film: Una ragazza da se-durre (kom., ZDA 1965, r. Michael Gordon, i. Rock Hudson, Leslie Caron) 22.30 Nanizanka: Spenser 23.30 Šport: golf 0.30 Nanizanki: Vegas, 1.30 Missione impossibile ITALIA 1__________________ 8.30 Otroška oddaja 10.30 Nanizanki: Boomer cane intelligente, 11.00 I ragazzi del Computer 12.00 Aktualna oddaja: Nonsolo-moda 12.50 Šport: Grand Prix 14.00 Film: II ragazzo del mare (pust., ZDA 1974, r. Charles Jarrott, i. Joseph Bottoms) 16.00 Otroška oddaja 18.00 Risanke: Animated clas-sics, 19.00 Siamo fatti cosi, 19.30 Gli amici cercafa-miglia, 19.45 Benjamin, 20.00 IPuffi 20.30 Variete: Emilio 22.30 Boks: Mike Tyson-Frank Bruno (iz Las Vegasa) 23.35 Film: II grugnito delVagui-la (kom., ZDA 1980, r. Buck Henry, i. Bob Newhart) 1.20 Nanizanka: Star Trek OPEON__________________ 8.30 Nan.: The Bill Cosby Show 9.00 Filmske novosti 9.15 Nanizanka: The C.A.T. 10.00 Dražba 13.00 Vesti: Odeon News 13.30 Film: Toccando il paradiso (kom., ZDA 1979, r. David Helpern, i.Susan $aran-don) 15.45 Otroški variete: Sugar, vmes risani film La bottega delle curiostia in nan. Bi-ancaneve a Beverly Hills 19.00 Filmske novosti 19.30 Nanizanka: Week-end in giallo 20.30 Film: Delta force comman-do (pust., ZDA 1987, r. Frank Valenti, i. Bo Sven-son, Fred Williamson) 22.40 Film: Killer Commando -Per un pugno di diamanti (pust., VB 1975, r. Val Gu-est, i. Peter Fonda, Telly Savalas) 1.30 Film: Cuore fedele (kom., ZDA 1956, r. O. Mitchell, i. H. Welchman) TMC______________________ 10.00 Aktualno: Megawatt 12.00 Papežev blagoslov 12.15 SP v nordijskem smučanju: tek 50 km moški, nato nogometni pokal VB (povz.) 14.15 Film: Una valigia piena di dollari (krim., ZDA 1975, r. Peter Hyams, i. Natalie Wood, Michael Caine) 16.00 Film: II grande spettacolo (dram., ZDA 1960, r. James Clark, i. Esther VVilliams) 18.00 Nanizanki: I predatori del-l’idolo d'oro, 19.00 Autos-top per il cielo 19.55 Smučanje: moški superveleslalom (iz Whistlera) 20.30 Vesti: TMC News 21.00 Nanizanka: Un uomo chia-mato Sloane 22.00 Film: Citta amara - Fat city (dram., ZDA 1972, r. John Huston, i. Jeff Bridges, Sta-cy Keach) 23.45 Dok.: Sinji planet TELEFRIULI_____________ 10.30 Rubrika o obrtništvu 11.00 Dražba 11.30 Nanizanka: Julia 12.00 Zelena dežela 12.30 Dok.: Velike razstave 13.00 Župan in njegovi ljudje 14.30 Variete: Buinesere Friul 16.30 Nanizanki: Al banco della difesa, 17.30 Primus 18.00 Rubrika: Večerjajmo skupaj 19.00 Športna oddaja 20.30 Film:Lesorpresedellamo-re (kom., It. 1959, r. Luigi Comencini, i. W. Čhiari) 22.30 Nanizanka: Provaci ancora Lenny 23.00 Športna oddaja 0.30 Dražba 1.00 Informativna oddaja: News dal mondo TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dnevnik in šport 20.30 Zadnje vesti in šport RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik: 14.00 Poročila; 8.20 Koledarček; 8.30 Kmetijski tednik; 9.00 Maša; 9.45 Pregled tiska; 10.00 Matineja: Glasbeni listi; 10.15 Mladinski oder: Kralj Matjaž se je prebudil (r. M. Prepeluh); 11.00 Nediški zvon; 11.45 Vera in naš čas; 12.00 Narodnostni trenutek Slovencev v Italiji; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Radijska igra: Gospa Speranza (r. J. Babič, pon.); 15.00-19.00 Popoldanski zbornik: šport in glasba, rezultati in komentarji, prenosi sprireditev; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 12.00, 13.00, 17.00, 19.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Veseli tobogan; 9.05 Še pomnite, tovariši; 9.45 Pesmi boja in dela; 10.05 Matineja; 10.35 Reportaža; 11.03 Naši poslušalci čestitajo; 12.00 Na današnji dan; 13.20 Za naše kmetovalce; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Lojtrca domačih; 17.05 Amaterski zbori; 17.30 Zabavna radijska igra; 18.06 Priljubljene operne melodije; 19.30 Zabavna glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Glasbene razglednice; 20.00 V nedeljo zvečer; 22.00 Žrcalo dneva; 22.30 Za prijeten konec dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 10.30, 12.30 14.30 Poročila, 19.00 Radijski dnevnik; 10.00 Glasba, Sosednji kraji in ljudje, Pozdrav, Na današnji dan, Reportaže, intervjuji in zanimivosti; 11.30 Kmetijska oddaja: Polje, kdo bo tebe ljubil; 12.00 Glasba po željah; 14.15 Zabavna oddaja: Vanka in Tonka; 14.45 Lestvica popevk Radia Koper: Vročih 10; 15.30 Radio Koper na obisku; 16.30 Aktualna oddaja: Primorski dnevnik; 17.00 Glasbena oddaja: Nedeljski ritem; 18.00 Pregled dogodkov; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (Italijanski program) 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 8.30, 10.30, 13.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop tedna; 8.00 Tedenski sporedi; 8.25 Pesem tedna; 8.45 Športna oddaja, 9.30 Feeling v glasbi; 10.00 Najlepših sedem; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Aktualno: Dogodki in odmevi; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke v živo, 14.33 Pesem tedna; 15.00 Glasba in šport, 17.33 Made in JU; 18.00 Najnovejše plošče, 19.00 Glasba non stop in športna nedelja, 20.00 Prenos Radia Lj. RADIO OPČINE 10.30, 14.30, 16.30 Poročila; 10.00 Jutranji val; 12.30 Oddaja z odborniki SKD Tabor z Opčin; 13.00 Glasba po željah; 15.30 Šport; 20.00 Nočna glasba. rn rai 1_____________________ 7.15 Aktualno: Uno mattina 9.40 Nan.: Mia sorella Sam 10.00 Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes (ob 10.30) dnevnik 11.00 Nadaljevanka: Passioni 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Variete: Via Teulada 66 13.30 Dnevnik 14.00 Nanizanka: Stazione di servizio 14.30 Dok. oddaja: Kvarkov svet 15.00 Rubrika: Velike razstave 15.30 Športni ponedeljek 16.00 Risanke: Cartoon clip 16.15 Mladinska oddaja: Big! 17.30 Nabožna oddaja 18.00 Dnevnik, Domani sposi 19.30 Rubrika o knjigi 19.40 Almanah in dnevnik 20.30 Film: I guattro delVAve Maria (vestern, It. 1968, r. G. Colizzi, i. Bud Spencer, Terence Hill) 22.40 Dnevnik in Filmske novosti 22.55 Dnevnik - posebnosti 23.45 Aktualno: Per fare mezza- notte 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Nogomet: turnir Under 18 (iz Viareggia) { RAI 2_________________ 7.00 Aktualno: Prva izdaja 8.30 Rubrika o zdravju 9.00 Film: L'ultima carrozzella (dram., It. 1943, r. Mario Mattioli, i. A.Magnani) 10.30 Rubrika: Protestantizem 10.55 Rubrika: Trentatre 11.05 Božanska komedija 11.35 Varieteja: Aspettando mezzogiorno, nato Mezzo-giorno e... 13.00 Dnevnik in Diogenes 14.00 Nadaljevanka: Ouando si ama 14.45 Dnevnik - gospodarstvo 15.00 Kviz: Argento e oro 17.00 Dnevnik 17.25 Glas.oddaja: Master '88 18.30 Športne vesti, nato nanizanka Hunter 19.30 Horoskop in dnevnik 20.30 Nanizanka: L ispettore Derrick 21.35 Aktualna oddaja: La mac-china della verita 22.35 Dnevnik - nocoj 22.45 International DOC Club 23.35 Dnevnik - zadnje vesti 24.00 Film: La grande pioggia (dram., ZDA 1939, r. Cla-rence Brown, i. Myrna Loy, Tyrone Povver) RAI 3_______________ 10.00 Hokej na ledu: Asiago-Fassa (iz Asiaga), nato smučarsko tekmovanje al-pincev 11.15 Nadaljevanka: Destini 12.00 Informativna oddaja: Meridiana 14.00 Deželne vesti 14.30 Izobraževalna oddaja: Io insegno... tu impari 15.00 Kolesarstvo: mednarodni teden Sicilije 15.30 Rokomet: Rovereto-Bres-sanone (iz Rovereta) 16.05 Dokumentarna oddaja: Potovanje po Italiji - Pripovedovati o Palermu 17.00 Nadaljevanka: Destini 17.45 Aktualna oddaja: Destini per voi 18.00 Dokumentarec: Geo 18.45 Športna oddaja: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Deželne športne vesti 20.00 Videobox 20.30 Aktualno: Dan na preturi 21.45 Aktualnosti: Io confesso 22.20 Dnevnik - večerne vesti 22.30 Šport: Ponedeljkov proces 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.15 Dok. oddaja: Pred 20 leti RTV Ljubljana 1 9.10 Informativna oddaja: Kaj je film - Uvod v filmske stile, nato kratek film Zmaga 10.10 Mozaik: Utrip, 10.25 Zrcalo tedna, 10.40 TV Mernik, 10.55 Oči kritike 11.25 Film: Ko se bliža konec 16.15 Video strani 16.20 Dnevnik 16.10 Žrebanje: Podarim-dobim 16.30 Dnevnik 16.45 Mozaik. Utrip, Zrcalo tedna, Mernik, Oči kritike 18.00 Športna oddaja: Smučajmo vsi (pon.) 18.20 Spored za otroke in mlade: Radovedni Taček -Cesta, 18.35 nanizanka Poleti pesem 19.05 Risanka, TV Okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 TV drama: Rimski dan (M. Žalica, prod. TV Sarajevo) 21.20 Aktualno: Osmi dan 22.00 Dnevnik 22.15 Glasbeni večer: Antologija slovenske violinske glasbe - violinist Tomaž Lorenz in pianistka Alenka Šček-Lorenz (2. del) TV Koper____________ 13.30 TVD Novice 13.40 Športna oddaja: Juke Box 16.00 TVD Novice 16.10 Koš. in nog. NCAA 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji: TRST — S posveta KPI OPČINE — Retrospektiva Jožeta Cesarja GORICA — Predstavitev knjige Franca Šetinca Športni pregled 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rubrika: Settegiorni 20.30 Košarka NBA Today 22.00 TVD Novice 22.20 Sportime magazine 22.45 Nočni boks RTV Ljubljana 2 17.45 Reportaža o Afriki 18.15 Svet športa 19.30 Dnevnik 20.05 Po sledeh napredka 20.35 Oddaja o filmu: Povečava, nato film Malteški sokol (krim., r. John Huston, i. Humphrey Bogart) CANALE 5 8.30 10.30 15.00 15.30 17.00 19.00 23 05 0-35 0-45 Nanizanki: Una famiglia americana, 9.30 General Hospital Kvizi: Cantando cantando, 11.15 Tuttinfamiglia, 12.00 Bis, 12.45 II pranzo e servi-to, 13.30 Čari genitori, 14.15 Gioco delle coppie Aktualno: Agenzia matri-moniale Nan.: La časa nella prate-ria, 16.30 Webster Kvizi: Doppio slalom, 17.30 Cest la vie, 18.00 O.K. Il prezzo e giusto! Kviza: Il gioco dei nove (vodi Raimondo Vianello), 19.45 Tra moglie e marito (vodi marco Columbro) Aktualno: Radio Londra Film: Lo specchio della vita (dram., ZDA 1959, r. Douglas Sirk, i. Lana Turner, Sandra Dee, John Ga-vin) Variete: Maurizio Co-stanzo Show Rubrika: Premiere Nanizanke: Baretta - il sole tornera a splendere, 1.45 Mannix, 2.45 Masguerade -Ricatto mortale ______Rfctl E 4_______________ 7.55 Nanizanki: Lou Grant, 8.45 Svvitch 9.35 Film: Mari ti in citta (kom., It. 1958, r. Luigi Comencini, i. Giorgia Moll) 11.30 Nanizanki: Petrocelli, 12.30 Agente Pepper 13.30 Nadaljevanke: Sentieri, 14.30 La valle dei pini, 15.20 Cosi gira il mondo, 16.15 Aspettando il domani, 17.00 Febbre d'amore 18.00 Nanizanka: New York 19.00 Vesti: Dentro la notizia 19.30 Nanizanka: Sulle strade della California 20.30 Film: I leoni della guerra (dram., ZDA 1977, r. Irvin Kershner, i. Peter Finch, Charles Bronson) 23.00 Filmska rubrika: Ciak 23.50 Film: Prima del diluvio (dram., Fr. 1954, r. Andre Cayatte, i. Bernard Blier) ITALIA 1______________ 7.00 Risanke 8.15 Nan.: Strega per amore, 8.45 Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe, 10.00 Hardcastle and McCor- mick, 11.00 L'uomo da sei milioni di dollari, 12.00 Tarzan 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.00 Nanizanki: Časa Keaton, 14.30 Baby sitter 14.55 Variete: Smile 15.25 Deejay Television 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam in risanke 18.00 Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Su-percar, 19.30 Happy Days 20.00 Risanka: Milly 20.30 Variete: W Sanremo 22.30 Kviz: Per la strada 23.00 Variete: Megasalvishow 23.15 Glasbena oddaja: Rock opolnoči 0.50 Rubrika: Premiere 1.00 Nanizanke: Troppo forte, 1.30 Giudice di notte ODEON________________ 8.00 Nad.: Agua viva, 9.00 II segreto di Jolanda 10.00 Rubrika: Fiori d'arancio 10.30 Kviz: La spesa in vacanza, vmes (ob 11.00) nanizanka The Bill Cosby Show 12.00 Risanke 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 14.00 Nanizanka: Rituals 14.30 Nadaljevanki: Maria, 15.30 Amore proibito 16.30 Sugar... (2. del), vmes nanizanka Biancaneve a Bever-ly Hills 19.00 Rubrika: Fiori d'arancio 19.30 Nanizanki: La mamma e sempre la mamma, 20.00 Bollicine 20.30 Film: American Gothic (srh., ZDA 1987, r. John Ho-ugh, i. Rod Steiger, Yvonne De Carlo) 22.30 Film: Luomo dal pennello d'oro (kom., ZRN 1969, r. F. Marischka, i. Edvvige Fe-nech, Willy Colombini) TMC______________________ 11.00 Nanizanka: Ai confini del-1'Arizona 12.00 Nadaljevanka: Doppio im-broglio 12.45 Rubrika: Ogledalo življenja 13.30 Vesti: TMC News 14.00 Športne vesti 14.30 Glas. odd.: Clip Clip 15.00 Nan.: Sceriffo Lobo 16.00 Film: Per amore (dram., ZDA 1985, r. Glenn G. Jordan, i. Lee Remick) 17.45 Aktualno: TV donna 18.45 Dok.: Natura amica 19.15 Ogledalo življenja 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Nadaljevanka: Potere 22.15 Aktualno: Turizem 22.45 Vesti: TMC Nocoj TELEFRIULI_____________ 12.00 Nan.: Paper Moon 12.30 Kronike o motorjih 13.00 Dnevnik 13.30 Nanizanka: La costa dei Barbari 14.30 Risanke 15.45 Glas. odd.: Musič box 17.30 Nanizanka: Aeroporto internazionale 18.00 Nad.: Dama de Rosa 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 20.00 Športna rubrika 21.30 Košarka: A2 liga, Fantoni-Glaxo 23.30 Dnevnik, nato dražba 0.30 Informativna oddaja: News dal mondo TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi 23.45 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 8.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, Koledarček; 7.40 Pravljica; 8.10 Spomini na Alberta Rejca; 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi: Glasbeni listi, V ponedeljek ob 12.00, Zbori; 13.20 Glasba po željah; 13.30 Gospodarstvo; 14.10 Goriški razgledi; 15.00 Epska pesnitev: Odiseja (7. del); 15.15 Hit Parade; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Kmetijski tednik; 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.30, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Lepljenka; 8.25 Ringa-raja; 8.40 Pesmica; 9.05 Matineja; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Godbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.00 Danes ob 13.00; 13.30 Čestitke; 14.02 Enajsta šola; 14.20 Glas. revije; 14.40 Merkirrček; 15.15 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio ob 17.00; 18.05 S Tonnyjem Bennettom in Shirley Bassey; 18.25 Zvočni signali; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Studio 26; 20.00 Sotočja; 21.05 Zaplešite z nami; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Zimzelene melodije; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Radio Lj; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Free shop; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Kulturni svet; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.00 Radio Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 12.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgod. utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasba; 7.40 Dobro jutro otroci; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Revival; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.35 Družina; 11.00 Za vsakogar; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Čestitke; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 16.00 Mixage; 16.33 Zdravo, otroci; 17.10 Bubbling; 17.33 Show busi-ness; 18.10 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Horoskop; 13.00 Pogovor z odvetnikom in Ostali Trst (pon.); 18.00 Športni komentar; 19.30 Klasična glasba; 20.00 Kolaž, nato Nočna glasba. Zvezni sindikati bodo aktivno praznovali 8. marec Pobude za enakopravnost žensk Srebrni jubilej goriškega Katoliškega tednika Voce Isontina Osmi marec ne sme biti samo en dan v letu, niti ni zgolj priložnost za praznovanje. Nerešenih poblemov žensk in njihove vloge v družbi je še toliko, da pravzaprav ni kaj praznovati. Prireditve ob tem dnevu naj bodo zato priložnost za srečanje, skupno razmišljanje, tudi v veselem vzdušju, saj ni nikjer napisano, da mora biti boj za demokracijo in enakopravnost resnobna zadeva. Tako so na včerajšnji tiskovni konferenci sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL predstavili in utemeljili pobude, ki jih sindikati skupno prirejajo ob letošnjem praznovanju mednarodnega dneva žensk na Goriškem. Pobude sta predstavila pokrajinska tajnika CGIL Giuliano Bon in CISL Vit-torio Brancati ter Giusi Scalia in Ara-bella Bottegaro, ki se pri teh dveh zvezah ukvarjata z ženskimi vprašanji. Sklop prireditev se bo pričel v soboto v dvorani Coassini v Gradišču s kulturno-družabnim večerom, ki se bo pričel ob 19. uri. Nastopila bo skupina "Alchimia D/S Sensi", večer bo animirala Sara Cacciatori, igral bo ansambel "I menestrelli", na sporedu bo loterija in tekmovanje s tortami. Srečanje bo priložnost za pristno zabavo in sprostitev, pa tudi za medsebojno spoznavanje žensk, za združevanje. Naslednji ponedeljek, 6. marca, priredijo ob 10. uri v Kulturnem domu v Gorici srečanje z novogoriškimi sindikalnimi predstavnicami in ženskami. S pobudo želijo nadaljevati in poglobiti na vseh ravneh sodelovanje med sindikati v Gorici in Novi Gorici, še posebej pa primerjati žensko stvarnost v dveh različnih družbenih ureditvah, si izmenjati izkušnje in morebiti postaviti osnovo za skupne akcije. V sredo, 8. marca, ob 15. uri prirejajo sindikati skupno zasedanje s pokrajinskim svetom, na katerem bodo razpravljali o nasilju nad mladoletni- mi. Govor bo predvsem o potrebi po novi družbeni kulturi v odnosu do mladoletnih. Skupaj s Pokrajino nameravajo še prirediti v prihodnjih mesecih sklop konferenc o problemih žensk v sodobni družbi, v teku pa je tudi postopek za izvedbo tečaja 150 ur na temo enakih možnosti žensk v zaposlovanju. S temi pobudami hočejo sindikati pokazati še večjo občutljivost do ženske problematike. Pokazatelj te občutljivosti, so poudarili, je tudi sprejem statutarnega določila, da mora ženskam biti dodeljenih vsaj 25% vodilnih mest v zveznih sindikatih. Goriški katoliški tednik, ki je tudi glasilo nadškofije, Voce Isontina, praznuje letos srebrni jubilej. Prva številka je namreč izšla prve dni februarja leta 1964. Jubilej so že obeležili z vrsto kulturnih dogodkov, ki so se zvrstili konec lanskega leta, osrednja slovesnost pa je bila včeraj popoldne v avditoriju L. Fogar z govorom glavnega urednika Renza Boscarola, Gilberta Dominija, predsednika vsedržavnega združenja katoliškega tiska (FISC) in zaključnimi besedami goriškega nadškofa Bommarca ter podelitvijo priznanj sodelavcem, v obliki grafike Al-meriga Visintina. V bližnjih prostorih so odprli tudi razstavo, na kateri je prikazana razvojna pot tednika. Namen včerajšnje slovesnosti ni v proslavljanju dogodka, jubileja kot takega, ampak v preverjanju vloge časopisa na njegovi poti v preteklosti in danes. Torej nekakšen samokritičen pristop, zato da bo tednik jutri lahko še boljše opravljal zahtevno vlogo komuniciranja in informiranja v okviru goriške skupnosti, je v svojem nagovoru pojasnil don Renzo Boscarol, ki že desetletje skrbi za časopis in ki ima veliko posluha in razumevanja tudi za obravnavanje tematike, ki se ji v določenih krogih skušajo, če se le da, izogniti. Omenil je tudi bogato tradicijo italijanskega katoliškega tiska na Goriškem, ki se začenja v letu 1873. Boscarol je precej pozornosti namenil razglabljanju o vlogi sredstev jav- nega obveščanja in posebej časopisov danes in o nelahki nalogi časnikarjev, posebej v trenutku, ko je tudi na tem področju močno prisotno gospodarsko in politično pogojevanje. Priznanje ljudem, ki ustvarjajo katoliški tednik in vsem sodelavcem je izrekel predsednik vsedržavnega združenja FISC, Domini. K srebrnemu jubileju goriškega tednika so čestitali podpredsednik deželne zbornice novinarjev Natale Zaccu-ri, R. Collini v imenu sindikata novinarjev, M. Vosca kot predstavnik goriškega časnikarskega krožka in dr. Kazimir Humar (v slovenščini in italijanščini) v imenu Katoliškega glasa. Na slovesnosti je kot zadnji spregovoril goriški nadškof A. V. Bommarco, izrekel tople čestitke tudi Katoliškemu glasu, ki je pred kratkim dočakal 40 let ter se zahvalil vsem sodelavcem in urednikom, posebej pa prvemu uredniku tednika Matteu Zambonar-diju. Sledil je ogled razstave. Čiščenje Pevmice danes odpade Zaradi slabega vremena bo danes odpadla napovedana ekološka akcija za čiščenje okolja ob strugi Pevmice. Akcijo bodo izvedli prihodnjo nedeljo, 5. marca, seveda, če bo vreme dopuščalo. Od srede do nedelje v Kulturnem domu Četrti Film video monitor Kinoatelje je včeraj na tiskovni konferenci uradno predstavil spored letošnjega 4. Film video monitorja, ki se bo odvijal v goriškem Kulturnem domu od srede, 1., do nedelje, 5. marca. O sporedu in vsebini manifestacije, ki bo obsegala celovit pregled lanske filmske ter izbor TV video produkcije na Slovenskem in še nekaj pomembnih obrobnih kulturnih dogodkov, podrobneje poročamo na drugem mestu v našem dnevniku. Na srečanju sta včeraj v imenu Kinoateljeja prof. Darko Bratina in Igor Prinčič poudarila, da se manifestacija letos odvija v času velikih kulturno-po-litičnih sprememb v Sloveniji. Odsev novih pogledov in dogajanja je viden tudi v slovenski filmvideo proizvodnji. Zato je še ovrednotena ena vlog goriške manifestacije, ki se postavlja kot "okno" za dojemanje in razumevanje sedanjega trenutka v Sloveniji. Šetinc se je srečal s predstavniki SKGZ Od 1. marca dražji avtobusi v medkrajevnem prometu Bivši predsednik SZDL Slovenije in član predsedstva ZK Jugoslavije Franc Šetinc se je v četrtek, ob predstavitvi knjige Vzpon in sestop, srečal s predstavniki SKGZ v, Gorici. Delegacijo SKGZ je vodil predsednik pokrajinskega odbora za Goriško Mirko Primožič, ob drugih pa sta se srečanja udeležila tudi predsednica upravnega odbora Kulturnega doma Nada Sanzin in Ivan Bratina. Na krajšem razgovoru so gostu predstavili slovensko goriško stvarnost, delovanje naših organizacij in pomembno vlogo, ki jo v mestu odigrava Kulturni dom. (foto Marinčič). V začetku februarja so se podražile avtobusne vozovnice v mestnem prometu, 1. marca bodo poskočile cene vozovnic v medkrajevnem prometu, obenem pa bodo uvedli nekaj. novosti glede abonmajskih vozovnic. Podražitev je bila določena na državnem, oziroma deželnem nivoju in se ji, kot kaže, ni mogoče izogniti. Cene posameznih vozovnic bodo v poprečju višje za nekaj nad trideset odstotkov, približno tolikšna pa je tudi podražitev abonmajev. Podjetje APT obvešča, da ne izdajajo več abonmajev, ki se lahko koristijo pet dni v tednu, ^bonmaji veljajo za neomejeno število voženj in se lahko koristijo tudi ob praznikih. Imetnikom starih vozovnic bodo izdali nove, seveda proti doplačilu razlike. Zamenjavo bo mogoče opraviti do maja letos. Kako se bodo zvišale cene vozovnic? Listek, ki danes velja 500 lir, bo od 1. marca veljal 700 lir, 800 - 1.000, 1.000 - 1.300, 1200 - 1.600, 1.400 - 1.800, 1.600 - 2.100, 1.800 - 2.000, 2.000 - 2.600, 2.200 - 2.900, 2.400 - 3.200, 3.000 - 3.900. Mischoua izpustili Bolj kakor zapor je najbrž primeren temeljit zdravniški pregled, šele nato bo mogoče presoditi. Tako so odločili, sodniki v petek, na obravnavi po hitrem postopku proti 33-letnemu Marcu Mischou, obtoženemu poskusa ropa v banki. Mischoua so izpustili na svobodo, akte pa predali preiskovalnemu sodniku ter seveda odredili psihiatrični pregled. Mischou je v četrtek popoldne stopil v Banco Commerciale v Gorici ter z grožnjo, da ima v torbi bombo, skušal izsiliti izročitev denarja. Zadeva pa se je končala precej nenavadno, oziroma tako, da so fanta kar v banki prestregli policisti. Mischou je v zaporu prebil samo eno noč, že v petek, takoj po obravnavi, so ga namreč po nalogu sodišča izpustili. včeraj-danes Iz goriškega matičnega urada v tednu od 19. februarja do 25. februarja. RODILI SO SE: Mark Riosasso, Alessio Marangon, Raffaele Buiatti, Majcol An-drijan, Denis Lorusso. UMRLI SO: 88-letna upokojenka Rosa Piro, 69-letna upokojenka Anna Comuzzi Perissin, 78-letni upokojenec Cesare Ber-tossi, 77-letna upokojenka Rosa Bergla-vaz, 74-letni upokojenec Edmondo Bo-nansen, 73-letni upokojenec Nicold Perissin, 64-letni upokojenec Franzi Zanut-tini, 82-letni upokojenec Franc Tomšič, 73-letna upokojenka Mafalda Manias, 93-letna upokojenka Anna Cociancig vdova Montico, 80-letna upokojenka Irma Gruppi, 89-letna upokojenka Maria Vec-chiet vdova Cernigoi, 87-Ietni Adolf Mercusa, 76-letni upokojenec Fiorentino Levante, 83-letna upokojenka Matilde Marega vdova Bandelli, 81-letna upokojenka Čebron Emilija, 78-letni upokojenec Giuseppe Gerardi, 78-letni upokojenec Fiorindo Visintin, 66-letni trgovec Mario Pecorari. OKLICI: bolničar Alessandro Simi in bolničarka Clara Clemente, študent Ar-turo Bresciani in uradnica Marina Vene-ziano, uradnik Alfio Dopudi in delavka Roberta Colombi. Skupina nočnih huliganov razbijala po središču Ronk Na Tržiškem so te dni spet imeli opravka s podvigom nočnih huliganov. Pred nekaj meseci smo poročali o skupini malopridnežev, ki so v Tržiču prerezali večje število avtomobilskih gum. Včeraj pa so se nočni vandali ponovno pojavili v Ronkah, kjer so povzročili nemalo škode na številnih avtomobilih in javnih ter zasebnih nepremičninah. Kot so nam povedali rohški karabinjerji, ki vodijo preiskavo,.se je v noči na soboto skupina vročekrvnežev znesla na kakih deset parkiranih avtomobilov, ukradla pet avtomobilskih radijskih sprejemnikov, dva zvočnika, bencinske bone za približno 100 litrov bencina ter številne druge manjše predmete. Vse naj bi se dogajalo med poldrugo in tretjo uro, torej v osrčju noči. Pot je razbijače vodila najprej po ulicah Rapparoni, Verdi in Mazzini, ki so v središču Ronk in nato še po predmetnih ulicah Capitello, delVIstria, dei Čampi in na Trg don Falzari. Očitno ne gre za izskušene tatove, saj se jim je poleg tatvin zaželelo tudi po neslani zabavi. Z ukradenim avtomobilom, katerega gospodar je Roberto Boscarol iz Ul. Verdi, so se namreč odpeljali po mestnem središču ter pri tem povročili nemalo škode. V Ul. Capitello so se z vso silo zakadili v vhod zasebnega poslopja, nakar so na Trgu Falzari podrli želeno zapreko, ki označuje del mesta, ki je namenjen izključno pešcem, in končno še popolnoma uničili parkirani fiat 128. Svojo pustolovščino so zaključili pred občinsko telovadnico v Ul. dei Čampi. Tam so zapustili ukradeni ford taunus, ki ga je zjutraj odkril mimoidoči občinski uslužbenec. Pri vsem tem gre zabeležiti tudi zanimivost, da ni o hrupni nočni akciji nihče obvestil karabinjerjev. Ti so namreč povedali, da tisto noč niso prejeli nobenega telefonskega poziva, medtem ko jih navadno prejemajo vsako noč tudi zaradi dosti manjših primerov. Čudno se sliši, toda zdi se, da ni razbijanje sredi noči prebudilo prav nikogar med stanovalci številnih ulicah, po katerih so razsajali huligani. Zaradi slabega delovanja plinskega grelca Skoraj bi se zadušila Včeraj popoldne okrog 13.40 je osebje Zelenega križa z rešilcem prepeljalo v goriško splošno bolnišnico 48-letnega Luciana Tosattija in njegovo ženo 46-letno Claudio Buffolin, bivajoča v Ul. S. Giovanni 4 zaradi simptomov zadušitve. Zdravniki so jima ugotovili lažjo zadušitev z ogljikovim dvokisom ter so jima nudili prvo pomoč. Že zvečer sta se zakonca vrnila domov. Kot vse kaže, je do nesreče prišlo zaradi nepravilnega delovanja plinskega grelca za vodo, ki je porabil ves kisik v stanovanju zakoncev To-satti. V nekaj dneh bosta okrevala tudi 19-letni Paolo Milocco in 42-letna Na- dia Sfiligoi, ki sta se ponesrečila včeraj v Ul. IX avgusta oz. Ul. Leoni. Izredni tovor Nekoliko neobičajna nesreča se je pripetila včeraj, okrog 16. ure v cestnem vozlišču pri Moščenicah. Vlačilec, ki je prevažal izredni tovor - železni konstrukciji težki nekaj deset ton - je pri izvozu iz avtoceste, namenjen je bil namreč proti Tržiču, zadel ob obok železniškega mosta in se nanj dobesedno naslonil. Na pomoč so priskočili gasilci, na kraj nesreče pa so morali pripeljati tudi primemo močne premične žerjave. Za enak odstotek se bodo podražile abonmajske vozovnice, za katere bo treba odšteti najmanj 16 tisoč (zdaj 12.500, oziroma 14.000) in največ 57.000 mesečno. čestitke Ob uspešno opravljeni diplomi na fakulteti za tuje jezike v Vidmu čestitajo DARINKI KOŠUTA starši, mož ter sinova Jan in Elija. Jutri praznuje 51. rojstni dan ROMAN JURETIC v Ščednem. Toplo mu čestitajo žena Marta, sin Robert in hči Lucija. razna obvestila KD Kras prireja namiznoteniški turnir, ki bo 1. in 2. marca v društvenih prostorih na Palkišču. Podrobnejše informacije na tel. 78240 od 17. do 19. ure. V Štandrežu bo 4. marca družabnost ob mednarodnem dnevu žena. Prireja jo KD Oton Župančič. Prijave pri Marti (tel. 21407). KD Briški grič prireja praznovanje ob dnevu žena v soboto, 4. marca, pri Terči-ču v Podsabotinu. Vpis do konca februarja pri_ Danici (Klanec, tel. 884110) in Ančki (Ščedno, tel. 884182). Ženski odsek KD Danica prireja v soboto, 4. marca, večer ob dnevu žena v kulturno-športnem središču na Vrhu. Vpisujejo Irena, Marjeta in Boža. Sovodenjske žene prirejajo, ob prazniku 8. marca skupno večerjo Pri Francetu. Družabnost bo 18. marca ob 20. uri. Prijave pri Vanki Cotič (Klanec) in Mariji Tomšič (Vas), tel. 882141. Slovenske sekcije VZPI in Združenje aktivistov osvobodilnega gibanja na Goriškem prirejajo 18. marca ob 20. uri tovariško srečanje z večerjo in glasbo v hotelu Sabotin v Solkanu. Vpis pri tajnikih in predsednikih sekcij po vaseh. kino Gorica CORSO 15.30-22.00 »Cocktail«. VERDI 15,30-22.00 »Homeboy«. VITTORIA 15.30-22.00 »U2 - Rattle and drum«. Tržič COMUNALE 16.00-22.00 »Le cose cambi- EKCELSIOR 15.00-22.00 »Sotto il vestito niente n. 2«. Nova Gorica SOČA 16.00 »Raš«, 18.00-20.00 »Kobilica«. ŠEMPETER 18.00 »Strupenjača«, 20.00 »Vroči poljub«. DESKLE 17.00-19.30 »Vila orhideja«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Pontoni e Bassi - Raštel 52 - tel. 83349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Nicold - Ul. 1 Maggio 94 - tel. 790338. _________pogrebi____________ Jutri v Gorici, ob 9.30, Mario Pecorari iz hiše žalosti v Ulici Bellinzona 18 v cerkev sv. Karla in na glavno pokopališče, ob 13.30 Marija Peric vd. Pahor iz splošne bolnišnice v cerkev in na pokopališče v Jamljah. ZAHVALA Ob izgubi naše drage Matilde Pavlin por. Gravner se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njen spomin. Posebna zahvala g. župniku Makucu, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo pospremili na zadnji poti. Svojci Gorica, Trst, 26. februarja 1989 ZAHVALA Ob smrti naše drage mame \ Angele Hlede se iskreno zahvaljujemo g. župniku Antonu Lazarju za tolažilne besede, g. Stanku Pontarju in g. Karlu Bolčini, cerkvenemu pevskemu zboru, darovalcem cvetja in vsem, ki so z nami sočustvovali in nam pomagali. Sonja in Mirko Števerjan, 26. februarja 1989 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Franca Tomšiča se iskreno zahvaljujemo vsem za izraze sožalja, darovalcem cvetja in v dobre namene. Posebna zahvala naj gre Žalujoča družina Peč, 26. februarja 1989 ZAHVALA Iz srca se zahvaljujemo vsem za izraze sožalja in tolažbe ob izgubi naše drage g. župniku Butkoviču in zdravniku dr Cijanu za oskrbo na domu. Danice Frandolič por. Prinčič Mož s hčerko in sorodniki Jazbine, 26. februarja 1989 Društvo slovenskih lovcev FJK "Doberdob" izraža iskreno sožalj6 Evgenu Pahorju ob izgubi drag6 mame Marije. Ob izgubi drage Marije Peric vd' Pahor sočustvujejo z družino Pahor družine Poropat iz Devina, Postojn6-Ljubljane in Maribora. Pogovor s Juan Albertom Vogričem, izseljencem tretje generacije Argentina je danes na odločilnem razpotju Brezposelnost in brezperspektivnost mladih Po prvi svetovni vojni in še posebej po nastopu fašizma, je veliko ljudi zapustilo Goriško in tudi druge kraje v deželi ter se izselilo v države, ki jih ni vojna vihra tako opustošila in kjer je bilo mogoče najti zaposlitev. Mnogi so se podali v Francijo in druge dežele, še največ jih je odšlo v Južno Ameriko, zlasti v Argentino. Mnogi so si tam ustvarili lastne družine in pognali korenine. Malokdo se je vrnil v staro domovino. Na povabilo Goriške pokrajine je te dni na več kot enomesečnem obisku pri nas skupina dvajsetih mladih Argentincev. To so v glavnem vnuki izseljencev, ki so se se za Argentino odločili v obdobju med vojnama. V glavnem so to univerzitetni študentje, ki prihajajo iz raznih predelov Argentine. Po poreklu in tudi po krajih od koder prihajajo, zelo pisana skupina gostov iz Argentine, katerih predniki so italijanske, furlanske in tudi slovenske narodnosti, je nameščena v zavodu S. Luigi, kjer imajo v jutranjih urah pouk italijanščine. Eden od ciljev njihovega obiska v naši deželi je tudi, da bi se naučili italijanskega jezika, ali izpopolnili znanje in da bi spoznali družbeno stvarnost dežele svojih prednikov. Med gosti je tudi 19-letni Juan Alberto Marcelo Vogrič, vnuk Ivana Vogriča iz Števerjana, ki je leta 1925 zapustil rojstno vas in se preselil v argentinsko prestolnico Buenos Aires. Po enem samem letu bivanja v velemestu pa se je Vogrič preselil na podeželje, v mesto Tandil, kakih 400 kilometrov od Buenos Airesa. V tem gričevnatem predelu, ki spominja na briško pokrajino, se je Ivan Vogrič zaposlil v železarni. V Tandilu si je tudi ustvaril družino. Rodili so se štirje otroci, tri hčere in sin Juan Alberto. V Tandilu je pognala korenine tudi druga generacija. Tretji generaciji pripada mladi Juan Alberto Marcelo Vogrič, ki je po obveznem šolanju v domačem mestu obiskoval še tri leta industrijsko šolo, nato pa se je usposobil za električarja. Fantu se je letos ponudila priložnost, da obišče domovino svojih prednikov. "Prav zadovoljen sem bil, ko je bila med številnimi prošnj amiizbrana tudi moja. Takoj po prihodu v Gorico sem stopil v stik s sorodniki, ki živijo v Števerjanu. Posebno ganljiv je bil sprejem pri stricu mojega očeta, kjer so bili z mano vsi zelo ljubeznivi in prijazni, tako da sem se v njihovem krogu počutil zares kakor doma," nam je povedal Juan Alberto, ki smo ga obiskali v zavodu S. Luigi. Juan Alberto Vogrič, prvi z desne, med igro s prijatelji (foto Lutman) Med bivanjem v Gorici so skupino iz Argentine pozdravili predstavniki Goriške občine in Pokrajine, sinovi in vnuki izseljencev pa so imeli tudi v programu skupen obisk rojstnih krajev svojih prednikov. Zato so bili tudi v Števerjanu, kjer jih je sprejel župan Ivan Humar. Enomesečno bivanje v Gorici je bilo in je (prve dni marca bodo namreč odpotovali domov) vseskozi zelo razgibano, saj so si lahko ogledali glavne znamenitosti in ustanove v samem mestu, bili pa so tudi v tržaški in videmski pokrajini. Kakšen vtis je dobil Juan Alberto o tukajšnji stvarnosti? "Hitro mi je padlo v oči, da so ljudje tukaj mnogo bolj zaprti vase in zelo nezaupljivi do tujcev, medtem ko so v Argentini domačini bolj odprtega značaja". "Gorica sama pa se mi zdi zelo mirno mesto, ki ne nudi dosti mladini, zelo všeč pa mi je Trst," je vskočila v pogovor 21-letna Julieta Kubik iz Buenos Airesa. Njen oče se je rodil v Pulju, predno pa se je leta 1927 izselil v Argentino je živel več let v Ronkah. Tudi njena mati je iz Jugoslavije, kjer ima še danes veliko sorodnikov. Julieta namerava zato obiskati še Ljubljano in Kamnik, pa seveda tudi Pulj. Zelo zgovorna punca, ki poučuje petje in je tudi dirigent zbora, nas je radevolje seznanila z nekaterimi aspekti vsakdanjega življenja v Argentini. "Mladina je danes zelo negotova, kar se tiče bodočnosti. Res je da imamo dobre šole, kjer se naučiš marsikaj, ne usposobijo pa te za noben poklic. Mnogi se zato danes sprašujejo če je koristno sploh nadaljevati s študijem. Problem brezposelnosti je namreč zelo pereč, tako da ti mnogokrat ne preostane nič drugega, kot da se lotiš nekvalificiranih del, tudi če imaš v žepu univerzitetno diplomo. Res pa je tudi, da mladi nočejo proč od Buenos Airesa, ki je center vseh dejavnosti, tako da raje spremejo katerokoli delo, kot pa da bi odšli na podeželje." V pogovoru z mladimi Argentinci smo zvedeli, da so socialne razlike v tej državi zelo velike. "Še pred leti se je argentinska družba delila v tri sloje, srednji sloj pa je bil najbolj številen. S časom pa so se te razlike stalno večale. Danes sta ostala v glavnem le dva sloja. Vodilnemu razredu, ki ga sestavlja samo peščica bogatašev in posestnikov, se zoperstavlja vedno večja množica revežev," nam je dejal 23-let-ni Felipe De Estrada Buffon, ki se je celo odpovedal službi, samo da bi lahko obiskal domovino svojih prednikov. Njegov ded je leta 1920 odšel iz Latisane v Argentino. "Vse to je posledica politične zmede, ki vlada v naši državi. Mnenja med nami samimi, ki smo prišli na obisk v Gorico, so si sicer v tem pogledu zelo deljena. Med mladimi pa je opaziti veliko nazaupanja. Velik vpliv pri vsem tem imajo ZDA, ki poleg tega da usmerjajo našo politiko, se poslužujejo tudi raznih sredstev množičnega obveščanja v propagandne namene. Na televizijskih ekranih prisostvujemo tako stalno ameriškim filmom, tudi na samih oblačilih se večkrat pojavi ameriška zastava." Iz pogovora z vrstniki iz Argentine lahko sklepamo, da ni ekonomsko in politično stanje v Argentini danes najbolj rožnato in da niso torej življenjski pogoji ravno najboljši. Vseeno pa so vsi zelo navezani na svojo zemljo, čeprav ne skrivajo želje, po ponovnem obisku in morda vrnitvi v naše kraje. Felipe bi celo rad ostal kakšno leto v domovini svojih prednikov, šele nato pa bi spet odšel v Argentino, kjer ima veliko prijateljev. Naš Juan Antonio Marcelo Vogrič, ki bo sklenil svoj obisk v Gorici 13. marca - nekateri bodo podaljšali obisk do konca marca - pa bi se ponovno rad vrnil v Števerjan s starši, da bi tako tudi oni spoznali rojstno vas Ivana Vogriča. MAL V sredo 1. marca Nastop bolgarskega simfoničnega orkestra V sredo ob 20.30 bo v deželnem avditoriju v Ul. Roma v okviru koncertnih večerov, ki jih prireja goriško kulturno društvo Rodolfo Lipizer, na sporedu koncert simfoničnega orkestra bolgarske radiotelevizije. Prvotno je bilo določeno, da bo v sredo nastopil orkester "Moldava" iz Iasija, ki je žal že pred časom odpovedal celotno italijansko turnejo. Simfonični orkester bolgarske RTV, ki ga sestavlja 50 glasbenikov, spada med najboljše vzhodnoevropske koncertne skupine. Orkester vodi dirigent Kamen Goleminov, na koncertu v sredo pa bo taktirko prevzel dirigent Francesco Balzani. Bolgarski orkester se je začel uveljavljati širom po Evropi že leta 1972, ko je bil deležen priznanj v številnih turnejah po Italiji, Grčiji, Španiji, Avstriji in Švici. S tem orkestrom so nastopili tudi številni svetovno znani solisti, kot npr. violinist Yfrah Nieman, pianist Nikita Ma-galoff itd. V sredo se bo bolgarskim glasbenikom pridružil pianist Vincen-zo Balzani. Na koncertu bodo glasbeniki podali goriškim poslušalcem četrti Beethovnov Koncert za klavir in orkester, 3. Beethovnovo simfonijo "Eroica" in Ouverture "Coriolano". prispevki V spomin na Tildo darujeta Ida in Kazimira 50 tisoč lir za društvo slovenskih upokojencev iz Gorice. V spomin sestri in svakinji Matildi Paulin darujeta Erika in Angela 100 tisoč lir za Društvo slovenskih upokojencev na Goriškem. V Kulturnem domu v Gorici prireditev oh prazniku žena 8. marec - dan žena. Ob tem mednarodnem prazniku bo na Goriškem vrsta kulturnih prireditev, družabnosti in drugih manifestacij. Družabnosti in prireditve napovedujejo v Števerjanu, Sovodnjah, na Vrhu, Doberdobu, v Štandrežu in najbrž še kje. Zelo prijetno bo tudi v Kulturnem domu v Gorici, kjer bo letos prvič, prireditev, ki bo seveda namenjena samo ženskam. Program večera ostaja stroga tajnost, ki je pripravljalni odbor noče na noben način razodeti. Družabnost ob dnevu žena bo v sredo, 8. marca od 20.30 v Kulturnem domu v Gorici. Vabljene so ženske iz celotne goriške pokrajine. Število razpoložljivih mest je omejeno, zato priporočajo interesentkam naj si čimprej preskrbijo rezervacijo. Prijave sprejemajo v pisarni Kulturnega doma (Ul. Brass 20 - tel. 33288) najkasneje do sobote 4. marca. Tu nudijo tudi informacije o poteku družabnosti. Koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana v Novi Gorici API pripravljen na leto 1992 Pokrajinsko združenje malih industrij cev (API) se uspešno pripravlja na leto 1992 in vstop v Evropo. Že pred nekaj meseci je Evropska gospodarska skupnost odobrila dva načrta in zadevna denarna sredstva za financiranje raznih storitev. Nadaljnji korak pomeni odobritev osmih novih načrtov za različne storitve in seveda zadevno finančno kritje. Članice združenja bodo lahko zaprosile za prispevek za izdelavo raznih tehničnih načrtov, načrtov za posodobitev oziroma zamenjavo proizvodnje itd. EGS bo poskrbela za finančno kritje od najmanj 55 do največ 70 odstotkov stroška. Združenju je v evropskem merilu uspelo pridobiti nadaljnje ugodnosti oziroma prispevke. Preko Evropskega solidarnostnega sklada bodo industrije!, ki so lani zaposlovali mlade delavce (mlajše od 25 let) in ki so jih potem tudi zaposlili, čeprav ne za stalno, lahko zaprosili za finančni prispevek, ki znaša približno sto tisoč lir za vsak teden na osebo. Taka rešitev seveda ne more trajati v nedogled, pomeni pa dokaj tehten doprinos pri razreševanju sicer zelo zapletenega vprašanja. Pri združenju API opozarjajo, da je koriščenje možnosti in ugodnosti v okviru EGS danes pravzaprav že skoraj nuja. Leto 1992 bi utegnilo, poleg drugega namreč, prinesti tudi drastične spremembe in morda odpravo dosedanjih (krajevnih) ugodnosti, kakor so recimo razni skladi, prosta cona itd. Nasploh menijo, da se je na spremembe treba Pripraviti že takoj, samo tako bo prehod najmanj travmatičen in dovolj uspešen. Trije sestanki rajonskih svetov Prihodnji teden bo zelo živo delovanje rajonskih svetov. V ponedeljek ob 20.30 se bo sestal rajonski svet za Loč-hik. V torek ob 20. uri se bodo na sedežu y športni palači v Podgori zbrali rajonski svetovalci za ta kraj. Na dnev-Pom redu so problem osnovne šole, Povega poštnega urada in okolje. O upepeljevalniku pri Sovodnjah in n Uporabi rajonskega socialnega cen-ra bodo v četrtek, 2. marca, ob 17.30 sedežu v Ul. Pasubio razpravljali raJonski svetovalci za Rojce. Zanimanje za simfonično glasbo je na Goriškem očitno iz leta v leto večje. O tem pričajo že razprodane abonmajske kartice za rdeči glasbeni abonma Kulturnega doma v Novi Gorici, ki ponuja šest koncertov simfonične glasbe, še bolj pa slednje potrjujejo številni obiskovalci na samih koncertih. Četrti koncert (16. 2.) ni bil izjema. Kljub številnim kulturnim prireditvam, ki se v teh dneh (mesecu) vrste na Goriškem, ni "trpel" za pomanjkanjem "bučnega aplavza" novogoriškega občinstva. Zelo verjetno je temu vzrok programska zanimivost - večer glasbene ustvarjalnosti Richarda Straussa, ki so ga tokrat oblikovali simfoniki RTV Ljubljana. Zasluga za uspeh (navdušenje občinstva) pa gre tudi dirigentu, gostu iz ZDA, Adrianu Gna-mu, stalnemu dirigentu in vodji Euge-ne in Macon Symphony orkestrov. G nam je namreč z značilnim ameriškim pristopom (biti "blizu" poslušalcu kakorkoli že) uspel prekriti celo v prvem delu koncerta tako zelo razglašeni orkester, uspel v zakulisje potisniti ušesu očitno neujemanje njega kot vodje in njegovih "podrejenih". Tako je Richard Strauss (vsaj tistim, ki se niso pustili zaslepiti dirigentu), Wag-nerjev naslednik, ki pa je v svoja dela vnesel mnogo realističnih prijemov in se počasi odtujeval romantiki, ta občudovani orkesterski čarovnik in plodovit operni skladatelj, na novogoriškem koncertnem odru sprva zazvenel v tistih manj znanih taktih, ki pa odražajo Straussa kot nedosegljivega mojstra prepletanja glasbenih misli, kot mojstra, ki mu ni dovolj, da ga interpret samo prebere. Na žalost pa je bilo celo to (branje partitur) tako v Koncertu za oboo in orkester kot tudi v Koncertu za rog in orkester št. 2 v Es-duru, op. 86 za ljubljanske glasbenike prevelik zalogaj. Kljub odlični igri solistov, oboista B. Rogelje in rogista Radovana Vlatkoviča, je bilo poslušanje prvega dela koncerta zelo podobno žalostnim potegavščinam Tilla Eulen-spiegla. Neuglašeni ansambel se je šele po odmoru približal pravemu naslovu omenjene velike simfonične pesnitve Richarda Straussa. V samospevih (Štirih poslednjih pesmih - Pomlad, September, Pred spanjem, Večerna zarja), ki jih je zelo prepričljivo podala sopranistka Ana Pusar - Jerič in v suiti Kavalir z rožo op. 59 je ameriški dirigent zablestel. Orkestraši so mu veliko lažje in s tem tudi bolje sledili in zaključek je bil ... privlačen, učinkovit, skratka rožnat -tak kot je lahko glasba Richarda Straussa .... in dolg aplavz je pričal, da je občinstvo povsem pozabilo na raztresenost interpretov v prvem delu koncerta, in še opazilo ni, da je koncert uspel le zaradi najbolj očarljivih Straussovih not, ki so jih koncertanti prihranili za konec. Tatjana Gregorič CO 6 0 O RANK XEROX RANK XEROX je v svetovnem merilu vodilno v proizvodnji fotokopirnih strojev, elektronskih pisalnih strojev in sistemov telefax. Podjetje LOG. O. S. v Gorici je njihov zastopnik. Z našimi stroji in našimi storitvami so naši klienti zadovoljni, kar je za nas najvažnejše. V tej luči je izredno pomembno, da so naši tehniki profesionalno na najvišji ravni: zato iščemo ASISTENTE TEHNIKE z diplomo iz elektronike/elektrotehnike (ali z ustreznimi izkušnjami). Nudimo tečaje za usposabljanje in izpopolnjevanje na najzahtevnejših aparaturah. Interesenti naj se obrnejo na: LOG. O. S. Ul. Trieste (nasproti letališča) — GORICA Tel. (0481) 20040 - 20666 - 21162 — Fax 20265 — JAMČIMO MAKSIMALNO DISKRETNOST — NOVOST ZA VSAKO STOPNJO NAGLUŠNOSTI NEVIDNI SLUŠNI APARAT Da bi povrnili sluh milijonom ljudem po vsem svetu, so se v zadnjih letih mnogo trudili in napredovali, toda do danes problema le niso rešili. Izdelovalec slušnih aparatov MAICO je leta in leta ta problem natanko raziskoval in dosegel res presenetljive rezultate. Sanje vseh tistih, ki slabo slišijo, so se uresničile. Končno so izdelali nevidni slušni aparat, ki zagotavlja jasno in udobno poslušanje. Osebe, ki jim je sluh opešal, s tem novim aparatom slišijo glasove svojih domačih in lahko prisluhnejo televiziji in filmu. Gre za absolutno novost, ki jo lahko vsakdo brezplačno preizkusi. Obiščite nas. Zadostovalo bo nekaj sekund in spet boste jasno, brez živčnosti, razumeli glasove, tudi če bi vam jih prišepetavali. Ob vsakem prikazovanju aparatov MAICO posebni popusti. Če želite aparat poskusiti, nas lahko obiščete brez vsakršne obveznosti. BREZPLAČNI PREIZKUS IN PRIKAZ: MAICO - TRŽIČ MAICO - GORICA Ul. IV. november 13 Korzo Italia 54, I. nad. VSAKO SREDO MAICO - TRST Ul. Maiolica 1, I. nad. Tel. 040/772807 (pri pokriti tržnici) OB SOBOTAH SAMO ZJUTRAJ Otvoritev z absolutno premiero Kavarne Astoria Slovenski filmi 1988 Mladost, glasba in ples so značilni za Poletje v školjki II KAVARNA ASTORIA, režija Jože Pogačnik. Maribor neposredno pred drugo svetovno vojno in Maribor po osvoboditvi sta časovna mejnika filma Kavarna Astoria. Vmes je čas vojne vihre, ki pa je v filmu bolj prisoten kot slutnja grozeče nevarnosti. Zgodba pripoveduje z rahlo melanhonijo in blago ironijo o meščanski družini: o kavarnarju, o njegovi ženi ter o njunem sinu. Skozi njihove individualne usode poznamo širšo družbeno in zgodovinsko ozadje polpreteklega časa. Predvsem socialno in nacionalno diferenciacijo predvojnega Maribora, razdvojenega na premožne in siromašne, na zavedne Slovence in na zagrizene nemčurje. Za prva povojna leta so značilni nesmiselno kruti ukrepi tako imenovane revolucionarne družbene preobrazbe, v kateri se prepletata tragičnost z naključnostjo, kar ima za posledico nehoteno komične dogodke, seveda gledane z varne časovne razdalje štiridesetih let. Med glavnima junakoma filma, med avtoritativnim očetom in upornim sinom, obstoja navidezno nepremostljiv prepad; generacijska različnost je še poglobljena z različnimi ideološkimi predznaki. Pot sina k očetu čez ta prepad je ena izmed vsebinskih vzporednic večplastne zgodbe o kavarni Astoria filmskim prizoriščem nemirnega razdobja zadnjih petdeset let. MAJA IN VESOLJČEK, režija Jane Kavčič. Zgodba pripoveduje o razredu vesoljčkov, ki z raziskovalno vesoljsko ladjo pridejo kot "šola v naravi" na ogled življenja na Zemlji. Ker imajo na sebi šnurke - nekakšne svetleče priponke, so za zemljane nevidni. Toda želja, da bi se spoznal z zemeljskim bitjem, je pri vesoljčku Gubanguju tako močna, da se ji ne more upreti. Spoprijatelji se z deklico Majo in ji da seveda tudi šnur-ko-priponko, da bi ga lahko videla. S tem pa povzroči celo vrsto zapletov, tako na Zemlji kot v vesoljski ladji. Prva ekskurzija na Zemlji se porazno konča in komandant krivi za neuspeh učiteljico. Da bi jo opral krivde pobegne Gu-bangu s pomočjo zarotnikov spet na Zemljo. Najde šnurko-priponko, poišče pa tudi deklico Majo. Njuno prijateljstvo je vse silnejše... Komandant Tabuman hoče seveda šnurko-priponko nazaj, zato pošlje na Zemljo Mamba in Zamba, ki naj privedeta neposlušnega dečka in rešita zadevo s šnurko-priponko. Toda njuna akcija je nespretno zastavljena, ovirajo pa jo tudi otroci, ki so se spoprijateljili z vesoljčkom. Lov za šnurko-priponko in Gubangujem se vse bolj zapleta, tesnoba se prepleta z zabavnimi norostmi, ki jih nevajena zemeljskih običajev povzročata Mambo in Zambo. Seveda pa se vse dobro konča. REMINGTON, režija Damjan Kozole. Je zgodba o Oskarju Kosu, nemirnem mladeniču petindvajsetih let, ki pobegne iz zapora pet dni pred iztekom kazni. Z dekletom Lano bežita v starem rde- čem Chryslerju proti Splitu, vodi pa ju ena sama, vse prej kot enostavna želja — priti čez, v Italijo in preko nje v Ameriko. Toda ladja za Pescaro vozi izven sezone samo enkrat na teden in pet dni prednosti se preobrne v pet dni negotovega beganja po avto campih. Na sledi pa mu je že inšpektor Rozman... V najbolj kočljivem trenutku vstopi v zgodbo še fotograf Jan. Trojica se zateče v zapuščeno primorsko vas, toda droben mikrofon v Chryslerju tke nevidno zvočno nit, ki vodi inšpektorja. Po bliskovitem srečanju se jim uspe izogniti policiji blokadi in pobegniti v Split. Ladja je že v pristanišču, Oskarju pa zmanjkuje moči za zadnji odločilni korak čez. Odkrije mikrofon. Niti sicer ne pretrga, jo pa izkoristi. Zdaj igra svojo igro, igro v kateri na koncu vsi izgubijo... Gre za nežno pripovedovano zgodbo, ki ima poetiko žanra. ODPADNIK, režija Božo Šprajc. Film prikazuje sodobno osebno in družbeno dramo elektrotehnika in inovatorja v tovarni elektromotorjev, Ota Kerna. Izhodišče za junakov spor v tovarni je njegova odločitev, da z nekaterimi vodilnimi ne bo več sodeloval, ker ugotovi, da so dobili za nakup licenc v tujini podkupnino, on pa je bil za prenose teh licenc zgolj pošteno plačan. Kmalu se izkaže, da je bil nakup tujih licenc zgrešen. Nove licenčne proizvodne linije se ustavijo. Da bi vodilna struktura v tovarni obdržala navidez nespremenjeno stanje, ponareja obračune. Kern pride temu na sled in nezakonitosti prijavi policiji. To Kernovo dejanje ne da rezultata. Celo tajni računi v tujini, kamor vodilni iz podjetja dobivajo nakazila, podkupnine in provizije, so izven , policijskega nadzorstva. Zbor delavcev v tovarni, kjer Kern naravnost obtoži vodilne korupcije in malomarnega vodenja, zaokroži zahteva po njegovi odgovornosti. Skladno z dogodki v tovarni spremljamo junakovo zasebno dramo. Zakon z ženo Ido vse bolj drsi v ločitev. Odnos s sodelavko Nino, klarinetistko v tovarniškem pihalnem orkestru, kjer Oto tudi sam igra rog, počasi razpade. Le z neznanko Emo, ki jo spozna na koncertu v filharmoniji, doživi nekaj prijetnih trenutkov ob morju. V borbi z vodstvom podjetja, četudi gre v tovarni vse slabše in slabše, ostaja sam. Prestavijo ga v pisarno kontejner, stran od ljudi. V deževnem jesenskem jutru napade direktorja Silva Hrena, ko izve, da je delavski svet sprejel nezakonit sklep, da njegovih pritožb ne bodo več obravnavali. Delavce pozove k štraj-ku, direktor pokliče reševalni avtomobil. Ota odpeljejo v psihiatrični zavod. Tu sreča sina, ki je v armadi gladovno stavkal. Oba sta na "opazovanju". Ob srečanju tudi izve, da se bo soproga ločila od njega. Ob vrnitvi iz zavoda Ota ne puste več v tovarno. Temačno jutro zgodnjepomladanskega delovnega dne je jutro Otovega osebnega krvavega fizičnega obračuna z vodilnimi v tovarni in s samim seboj. Množica stavkajočih pred tovarno, saj ni ne dela ne osebnih dohodkov, je nema priča Otovemu tragičnemu koncu. P. S., režija Boštjan Hladnik, Marcel Buh, Andrej Stojan. Prstan. Preprosta zgodba o velikem dramskem igralcu, ki je poznal do trenutka upokojitve samo čast, slavo in uspeh. Zdaj mu čez noč obrnejo hrbet in nihče se ne zmeni več zanj. Toda igralec ne obupa in ustanovi »gledališče enega« — ter začne povsem sam nastopati po domovih za stare in onemogle. Njihova hvaležnost mu spet vrne vero v smisel življenja in v njegovo delo. Hlad. Moški v pozni starosti živi osamljen v velikem stanovanju. Ob novoletni čestitki mu sin, ki živi v Beogradu, pošlje denar s pripisom: »Kupi si kaj.« Moški odnese denar na pošto, kjer pri poštnem okencu spozna dekle, ki dela pri blagajni. Prepir med dekletom in njenim fantom moški izkoristi za povabilo na večerjo. Njuno večerno srečanje za kratek čas vnese toploto v njegovo življenje. Naslednji dan je vse po starem. Dekle iz pošte je spet s svojim fantom, moški pa sam v svojem stanovanju, v svojem hladu. Beg. Beg je pripoved o nekoč slavnem kiparju, ki nekega dne spozna, da ne more več slediti iskanjem in spoznanjem sodobne umetnosti. Zavedajoč se umetniške nemoči in zgrožen pred praznino v sebi, pobegne iz Pariza v neko samotno kmečko vas. Postane obrtnik, ki za potrebe vaščanov izdeluje nagrobne spomenike in vrtne palčke. POLETJE V ŠKOLJKI — II, režija Tugo Štiglic. Po velikem uspehu mladinskega filma »Poletje v školjki« pri gledalcih v Sloveniji in v tujini je Tugo Štiglic posnel še nadaljevanje. Nastopajo igralci iz prvega dela in še precej novih, film pa se lahko gleda tudi kot samostojna zgodba. Petnajstletni Tomaž po preselitvi iz obmorskega Pirana v Ljubljano išče prijateljico Mileno. Ta se v tem času vrne s Švedske, kjer je bila na počitnicah pri ločenem očetu. S Tomažem se končno najdeta in Tomaž se odloči, da bo pristopil v plesni klub. Res naredi avdicijo za break dance plesalca in tako poleg Milene, ki je plesalka jazz baleta, pridobi še nove prijatelje. V Plesnem klubu imajo problem s prostorom. Izseliti jih želijo in namestiti v prostorih kluba razne arhive. Otroci se ne dajo in preko raznih nezgod to preprečijo in si, posebno s plesnim nastopom pred publiko, zagotovijo prostore. Ob vsem tem poteka še zgodba Tomaža in Milene, zgodba o prijateljstvu, ki se pokaže predvsem takrat, ko se Milena v razočaranju nad očetom znajde v težavah. Poletje v Školjki II nadaljuje tradicijo mladinskega filma in obnavlja kontinuiteto v žanru, ki je v Sloveniji redek -film z obilico glasbe, plesa in popevk. S humorno obravnavo teme, sodobnostjo, obravnavo mladostniškega odraščanja, dobro glasbeno opremo ter dinamiko v zgodbi in sliki pa je tudi film, ki želi pritegniti v dvorane gledalce, tako mlade kot starejše. Spored SREDA, 1. MARCA 20.30 otvoritev Kavarna Astoria - Jože Pogačnik ČETRTEK, 2. MARCA 15.00 Domača naloga za učitelja A. K. - Igor Pediček Mala Odiseja - Igor Pediček 16.00 Šola AGRFT se predstavlja 18.00 Spomini na Soško fronto - Dorica Makuc in Mija Janžekovič 20.30 Tevžej - Marjan Sticker Maja in vesoljček - Jane Kavčič PETEK, 3. MARCA 15.00 Ljudnica - Filip Robar-Dorin 16.00 Bloški smučarji - Metod Badjura Triglavske strmine - Ferdo Delak 17.00 Založniške novosti na področju slovenskega filmvldea - predstavitev knjig, revij, videokaset Slovenija - Andrej Mlakar 18.00 Povečava Nasmehi - Franci Slak 20.30 Zmaga pod soncem - Goran Gajič Remington - Damjan Kozole SOBOTA, 4. MARCA 10.00 Okrogla miza: Slovenski scenaristi med izzivom sedanjosti in kritičnim pregledovanjem preteklosti 15.00 Dve leti po Krškem 16.00 Mladina Montaža ekstaze 18.00 Stara mašina - Želimir Žilnik 20.30 Šest kratkih animiranih filmov Zdravka Barišiča Odpadnik - Božo Šprajc NEDELJA, 5. MARCA 16.00 P.S. - B. Hladnik, M. Buh, A. Stojan 18.00 Poletje v školjki 2 - Tugo Štiglic 20.30 Dom za obešanje - Emir Kusturica 4. Film video monitor Od 1. do 5. marca v Kulturnem domu v Gorici Marko Marinčič Desno: lepak "neodvisnega" fiH®* Remington. Spodaj: dramatični priz? iz filma Boža Šprajca Odpadni* Vlogo selektorja sporeda Film video monitorja je letos opravil Aleš Doktorič. Z njim smo se pogovorili o goriškem minifestivalu in o slovenskem filmu. Začeli smo z vprašanjem, kaj označuje lansko filmsko sezono na Slovenskem. »Mislim, da je slovenski film v prehodnem obdobju. Ob produkcijski hiši Viba film se pojavljajo nove pobude, ki niso novost, vendar postajajo danes že nekako ustaljena stvarnost. Neodvisna produkcija E/motion film je realizirala že svoj drugi celovečerec, Studio 37 pripravlja film Boštjana Vrhovca, Društvo filmskih delavcev menda tudi samo namerava nekaj, Filip Robar Dorin ima v Novem mestu svojo filmsko alternativo. Poleg tega pa Viba še vedno obstaja in proizvaja. Vzpostavlja se situacija ustvarjalnega pluralizma. Govorim o ustvarjalnem pluralizmu bolj kot o produkcijskem, ker prihaja denar za uresničevanje raznih projektov še vedno od Kulturne skupnosti, četudi ga koristijo razni subjekti. Evo to se mi zdi novost: denar se deli projektom, ne pa subjektom.« Kaj nam lahko poveš o filmih, ki jih bomo v prihodnjih dneh gledali v Gorici? »Začel bi po vrsti s Kavarno Astoria na otvoritvenem večeru. To bo absolutna premiera novega slovenskega filma, ki ga bomo v Gorici predstavili še pred Ljubljano. Prisoten bo seveda avtor Jože Pogačnik. Kavarna v Mariboru nas sprerfllf Vg taa s kančkom pretiranega slo-skozi predvojno in povojno dogojc V() ^^9° vitimizma, ki pa je goto-nje, ob tem pa je v ospredju dezi^ zija glavnega junaka. Za nas & najbrž zanimiv še ključ odnoso^ mešanem okolju, kjer so v vojflef času skupaj zavedni Slovenci nemčurji. , Maja in vesoljček je zgodba 1 otroke, ki pa ima določene ahlf‘1 tudi na svet odraslih in je torej P . jeten film za vsakogar. Reži?. Jane Kavčič je star filmski mac in gotovo ve, kako se posname “ 0 efekten in osvoji gledalca, storil bi še na dva, sicer ne- cerrČr^0 žilma Zmago pod son-bach^°rana Kojiča o skupini Lai-fi]m ' Predvsem pa na najnovejši šanie Kusturice Dom za obe-skeih' b° v Gorici na premier-Sm0 Podvajanju v Italiji. Prvega leme V^učifi zaradi slovenske pQ jz ' skupine Laibach, drugega t0r fr^eč razlogov: predvsem je av-zna) tografije (kar se v filmu po- ban7m“pliiii77sZllkrr{e'Mi *C9 'aroug -js 'p 'OS 'laregen -gf, 'eg '£t-‘TIV ‘91 'rapepj 'ere gt ‘tmfe zi 'SId ‘Ot '!(Pt ‘69 euigd -gg 'eteuds "gg 'uoau "gg ‘babi -gg 'lupuajM -gg ‘eueia gz 'gepi sz, 'MP 'fZ ‘psv 'ZZ 'i-nt 'IZ rsdaA OZ 'ISd ‘81 '81 L\ 'eiuiAB-i ‘91 'ep ‘H 'jBjEdB ‘zi 'epejBo -ti 'garam ‘9 'uinqje L :QNAV8 ‘OflOA OINVS Po Mittemndovem mnenju bi morala o tem razpravljati tudi Grupa 7 Ameriški demokrati za potlačitev dolgov ISCO: Gospodarstvo 0. K. Gospodarstvo že 7. leto zapored napreduje tako rekoč povsod v svetu in verjetno se vračamo k ekspanzijskim ciklom iz obdobja 1950/60. Takole kaže poizvedovanje ISCO med voditelji največjih multinacionalk, po mnenju katerih naj bi gospodarska rast v naslednjih 3-5 letih znašala 3%-2,8% v industrializiranih državah, 6% v državah v razvoju, 4% v novih industrijskih državah. Seveda je treba računati tudi z inflacijo: teženjska rast nadrobnih cen je bila v zadnjih treh mesecih 1988. leta 7% v Angliji in 4,5% v ZDA, pospešila se je tudi na Japonskem in — novost! — v ZRN (1,5% decembra lani in 2,5% januarja letos — ter seveda v Grčiji in na Portugalskem (12-14%), medtem ko je v Španiji znašala konec 1988. leta 6%. Temu gre pripisati zadnja povišanja obresti v ZDA in Evropi. V industrializiranem svetu so se zadnje čase znatno povečale proizvodne naložbe: na Japonskem za 16%, v ZDA za 10%, v EGS pa za 9% (leta 1987 za 7%), kar naj bi se nadaljevalo tudi letos. Največ investicij je bilo v podjetjih, ki proizvajajo kemikalije, umetna vlakna, gumarske in instrumentalne izdelke, avtomobile in agroživilske dobrine. Zasedanje sedmih industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda (julija v Parizu) se ne bi smelo omejiti na gospodarske probleme kot doslej, temveč bi moralo zajeti vsa žgoča mednarodna vprašanja, tudi politična. To je rekel francoski predsednik Mitterrand predsedniku japonske vlade Takeši-ti ob pogrebu cesarja Hirohita. Pariški vrh G-7 naj bi se lotil tudi kamboškega problema, odnosov Vzhod-Zahod, naravovarstvene problematike s posebnim ozirom na prodiranje puščav in uničevanje amaconskih pragozdov ter seveda vrtoglave zadolženosti držav tretjega sveta, s čimer je Ta-kešita soglašal. Glede dolgov gre omeniti zakonski osnutek, ki ga je ameriška demokratska stranka predložila zboru poslancev. Osnutek predvideva ublažitev dolgov, ki onemogočajo gospodarsko rast nerazvitih držav, z odprtjem posebnega »okenca« pri Mednarodnem denarnem skladu (IMF), to je organizma, ki bi odkupoval od trgovskih bank dolgove tretjega sveta po znižanih cenah, kakršne veljajo na drugotnem tržišču. »Popuste« bi ta organizem »prenašal« na dolžnike v obliki zmanjšanja celovitega obsega njihovega dolga. Ameriške trgovske banke bi imele tedaj dve izbiri: prvič, prodati skladu IMF kredite z že vštetim popustom na osnovi kotacij drugotnega tržišča in v petih letih nadoknaditi izgube s pomočjo davčnih olajšav; drugič, obdržati vrednotnice, a obenem povečati rezervne sklade in tako docela kriti razliko med nominalno in s popustom znižano vrednostjo kreditov. Osnutek je v nasprotju s tezo centralne banke ZDA, da je treba reševati probleme zadolženosti od primera do primera v skladu z Bakerjevim načrtom. Zlato navzgor Zlato se je v pravkar minulem tr-dnu znatno podražilo: v Londonu za 8 in v New Yorku za 9 dolarjev pri unči v primeri s prejšnjim tednom. To pripisujejo rastoči bojazni pred novim poskokom inflacije, šibkosti ameriškega dolarja in političnim težavam, s katerimi se ubada Bush. V Londonu je zlato veljalo predvčerajšnjim 388,40 dolarja proti 380,40 teden prej, v New Yorku pa 389,25 proti 380,25. Pravzaprav sta bili ko-taciji v četrtek še višji in sta potem nazadovali spričo napovedi o zvišanju ameriške eskontne mere s 6,5% na 7%; nazadovanje bi bilo moralo biti po logiki občutnejše, do tega pa ni prišlo, ker so operaterji mnenja, da ukrep ameriške centralne banke še ni zadostno jamstvo za učinkovito pobijanje inflacije, proti kateri se investitorji še vedno najrajši zatekajo k zlatu kot tradicionalnemu pribežališču pred pretiranim naraščanjem cen. Pomagala bo okrepiti telekomunikacijsko mrežo ITALTEL prodira na kitajski trg Družba ITALTEL, ki deluje v sklopu skupine IRI-STET, naglo prodira v na Kitajsko. S pekinško vlado se pogaja za razširitev tovarne telekomunikacijskih aparatur v Conkingu (Sečuan), ki jo je sama zgradila pred nekaj leti (vrednost pogodbe: več deset milijonov dolarjev), dalje za izgradnjo tovarne telefonskih central v Soijažuangu, pokrajina Hebei (30 milijard lir), in za večje dobave materiala pokrajini Liaoning. S tem bo bistveno pripomogla k okrepitvi kitajske telekomunikacijske mreže oz. pomnožitvi telefonskih linij; teh je zdaj 6 milijonov, leta 2000 pa naj bi jih bilo čez 33 milijonov. Sporazum EGS-EFTA glede Španije Evropska skupnost za svobodno trgovino (EFTA) in EGS sta dosegli dogovor o odpravi carin na uvoz industrijskih izdelkov iz Španije s 1. julijem letos. EFTA bi morala po prvotnem načrtu odpraviti carinske pristojbine šele ob začetku leta 1993, ker pa je bila zadeva pospešena, bo pospešen tudi postopek za liberalizacijo celovite trgovinske izmenjave med Španijo in dvanajsterico, čeprav sporazum o pristopu Španije k EGS predvideva prehodno obdobje. Protokol s sklepom EGS-EFTA bo evropska komisija zdaj predložila v odobritev evropskemu izvršnemu svetu, tako da bo Španija začela brezcarinsko izvažati svoje industrijske proizvode istočasno v dvanajsterico in šesterico (EFTA); pač v skladu s politiko EGS, da državam članicam ne gre nuditi slabših trgovinskih pogojev kot tretjim državam. K0SP odarski hfe* lil illsit iijjšii ■§ 5* ii »je Napredek! Dva sta si v laseh V vsesplošnem tarnanju, da gre v gospodarstvu vse narobe, so ugotovitve predsednika republiške vlade, izrečene ta teden v republiški skupščini, nenavadne za ušesa navadnega državljana. Dušan Šinigoj je namreč naštel precej spodbudnih premikov v slovenskem gospodarstvu, do katerih je prišlo proti koncu lanskega leta in v začetku tega leta. Med spodbudne šteje gospodarsko rast, ki se od decembra povečuje, plače, ki so zdaj realno le boljše, naložbe, ker gre več denarja za tehnološko in izvozno posodabljanje gospodarstva, ustreznejša so tudi razmerja med cenami, pa tudi akumulacija je malenkostno večja. To naj bi bil dosežek majskih gospodarskih ukrepov, ki so gospodarstvu pomagali, da je prebolelo administrativni šok, ki ga je zvezna vlada zavrnila že oktobra leta 1987. Šinigoj torej priznava, da je v majskih gospodarskih ukrepih, čeprav močno okleščenih, le nekaj življenjskega soka. Ta sok daje gospodarstvu tržna usmerjenost omenjene gospodarske politike in taki politiki daje Šinigoj močno podporo. S tem hoče na nek način pokazati vsem ostalim v državi, da bi lahko napredovali na tej osnovi oziroma - da je samo tako možno napredovati. Hkrati napoveduje, da se bodo nekoliko boljši gospodarski rezultati kmalu pokazali tudi v drugih delih države, preprosto zato, ker se vse gospodarske spremembe najprej zgodijo v Sloveniji in se nato po nevidni zakonitosti razširijo po vsej državi. Ugotavljanje premikov, pa čeprav neznatnih, kot so tokratni, je torej potrjevanje pravilne izbire, hkrati pa je tudi izjemno močna podpora tisti usmeritvi gospodarske politike, ki jo napoveduje novi mandatar zvezne vlade Ante Markovič. Vendar pa je moral Šinigoj nekoliko bolj poudariti napredek v gospodarstvu tudi zaradi drugih vzrokov. Tak drugi vzrok je spor, v katerega se je republiška vlada zapletla s slovensko gospodarsko zbornico. Gospodarstvo namreč preko svoje zbornice očita slovenski vladi, da je premalo naredila za razbremenitev gospodarstva. Lahko bi celo rekli, da gospodarstvo dvomi, da bo vlada tudi kaj resnejšega ukrenila, saj nima pravega programa za rezbre-menjevanje gospodarstva (takega z roki, odstotki in izvršilci). Gospodarstvo upravičeno opozarja, da je položaj nevzdržen. Ostaja mu le 40% zaslužka, vse drugo gre za davke, dajatve, prispevke. Malenkosten premik na boljše, do katerega je vendarle prišlo, ne pomeni nič. Vlada pa se brani, da pozitivnih premikov v gospodarstvu prav gotovo ne bi bilo toliko, če bi bile obremenitve enako težke kot prej. Razbremenjevanje, pravi vlada, ne more biti skok v vodo zato, da bi se otresel bolh. Če bi dopustili tak skok, potem bi se utopila tudi nadgradnja. Razbremenjevanje je zato proces, ki se je, podatki tako kažejo, vendarle začel. Ta proces je gospodarstvo že dodobra izmučil, zato pritiska na republiški (in zvezni) izvršni svet. Vlada se razbremenitve-nega procesa ne brani, brani se pritiska, ki prihaja z gospodarske strani. Pri tem reagira celo dokaj živčno, kot je pokazala razprava v republiški skupščini, kar pa je razumljivo, saj na vlado pritiskajo tudi z drugih strani: pritiskajo porabniki denarja, od zdravstva, šolstva do državnih služb. Prišli smo do praga, pravijo, čezenj ni mogoče, razen, če začnemo ukinjati posamezne dejavnosti. Eden torej hoče dati manj, drugi hoče dobiti več, vmes pa je vlada, ki naj bi obema ustregla. Kje naj poišče denar? Ali naj seže v državljanov žep. Ta breg pa je tako strm, da vlado lahko že drobna brezskrbnost popelje v dolino. Kam zdaj? Oba, vlada in zbornica vesta, da je samo ena izbira. Reorganizacija nadstavbe, torej vseh družbenih služb. Te službe so namreč prav prislovično neučinkovite. V njih je velikanska armada zaposlenih ljudi, ki jih je treba plačevati, rezultati pa so klavrni. Reorganizacija bi morala spodbuditi konkurenco tudi na tem področju, konkurenčna tekma pa prinese velikanske presežke delavcev, s katerimi nihče ne ve, kam. Niti v podjetjih ne znajo rešiti težav, ki nastajajo zaradi administrativnih presežkov, kaj šele, da bi kaj več lahko naredili v negospodarstvu. Tudi tukaj torej skok na glavo v mrzlo vodo ni priporočljiv: skakalec zna zelo slabo plavati (ne predstavlja si jasno, kako naj bi bila nadstavba organizirana, da bi bilo njeno delo racionalnejše), hkrati pa ima še zelo slabo srce (v birokratski državi v glavnem o vsem odloča birokatski sloj). Vlada zaradi tega noče in ne more skočiti (razbremenjevanje je proces!), gospodarstvo pa ne more dihati in lovi sapo (naredite program razbremenjevanja!). Napredek je pa le: dva sta si odkrito skočila v lase! JOŽE PETROVČIČ VALUTE IN DEVIZE NA MILANSKI BORZI Valute Nemška marka . . . Nizozemski gulden Belgijski frank Danska krona Norveška krona Švedska krona . . . Ameriški dolar . . . Kanadski dolar . . . Španska pezeta Portugalski eskudo Grška drahma Avstrijski šiling . . . Francoski frank . . . Švicarski frank . . . Japonski jen ....... Funt šterling ...... Efektivne valute 17.2.89 24.2.89 732,22 737,05 648,59 653,19 34,916 35,145 188,20 189,14 201,25 201,795 213,75 214,72 1345.-- 1347,50 1128,— 1124,50 11,750 11,748 8,906 8,943 8,763 8,78 104,04 104,861 215,06 216,27 861,95 864,31 10,676 10,651 2387,80 2365,50 Devize 17.2.89 24.2.89 732,22 737,05 648,59 653,19 34,916 35,145 188,30 189,14 201,25 201,79 213,75 214,72 1345.-- 1347,50 1128.-- 1124,50 11,750 11,748 8,906 8,943 8,50 8,30 104,04 104,861 215,06 216,27 861,95 864,31 10,676 10,651 2387,80 2365,50 ZLATI KOVANCI IN ŽLAHTNE KOVINE 17.2.89 24.2.89 17.2.89 24.2.89 F. šterling zlat 131.000 133.000 Zlato (gram) 16.650 16.700 Napoleon 100.000 100.000 Srebro (gram) 251,80 261.30 TEDENSKI PREGLED TEČAJEV TEMELJNIH DRUŽB NA MILANSKI BORZI Družbe Datum 17.2. 24.2. + -% Agricola 1.984 2.029 +2,3 AUeanza 37.510 37.590 -0,2 Assitalia 15.740 15.490 -1,6 Bastogi 349 340,50 -2,4 Benetton 10.800 10.700 -0,9 Banco Roma 8.420 8.595 +2,1 Cigahotels ■ 4.248 4.121 -3,0 CIR 5.605 5.560 -0,8 Credit 1.790 1.815 + 1,4 COMU 3.690 3.729 + 1,0 Eridania 5.610 5.720 + 2,0 Fer. Fin. 2.990 3.015 +0,8 Fiat 9.420 9.420 Generali 42.250 41.700 -1,3 IFI priv. 18.300 18.400 +0,5 Italcable 10.550 11.260 +6,7 Italia Assic. 11.600 11.550 -0,4 Italmobiliare 141.950 144.000 + 1,4 Družbe Datum 17.2. 24.2. + -% Lloyd Adr. 17.650 17.399 -1,4 Mediobanca 20.550 20.495 -0,3 Montedison or. 2.010 2.041 + 1,5 Montedison ris. 1.140 1.160 + 1,7 Nuovo Ambr. 3.200 3.090 . -3,4 Olivetti ord. 9.305 9.200 -1,1 Olivetti priv. 5.300 5.301 Pirelli SpA 2.945 3.051 +3,6 RAS 41.200 41.010 -0,5 Rinascente 4.860 4.795 -1,3 SAI 19.880 19.900 +0,1 SIP 2.650 2.643 -0,3 SME 3.640 3.743 +2,8 Snia Viscosa 2.705 2.670 -1,3 Standa 24.630 24.900 + 1,1 ŠTET 3.540 3.448 -2,6 Toro 21.000 21.250 + 1,2 Unipol 17.250 16.999 -1,4 Kljub občutnim nihanjem in skromnosti dnevnega prometa borza dokazuje, da stoji na trdih temeljih. Podvržena je bolj političnim kot ekonomskim faktorjem. Razni pokazatelji so namreč zelo ugodni za večino kotiranih družb. Na te podatke pa so najbolj pozorni tuji investitorji. Ti optimistično gledajo na bodoči razvoj italijanskega finančnega tržišča. Uspešnost lanskega poslovanja naj bi se izkazala v letošnjem letu. Kaj torej ovira, da se tržišče ne prebudi in privabi večje kapitale? Po mnenju strokovnjakov je v prvi vrsti kriv ogromen državni primanjkljaj, ki sili državo, da nudi za njegovo kritje visoke obrestne mere. Potem je problem obdavčenja borznih zaslužkov. To vprašanje je še vedno odprto in prispeva, da se širijo razna ugibanja. Negotovost pa povzroča zadržanje varčevalcev, ki raje nalagajo v kratkoročna državna posojila. (V sodelovanju s Tržaško kreditno banko) SKUPNI INVESTICIJSKI SKLADI ITALIJANSKI (v lirah) 17.2.89 24.2.89 Ala..................... 12.288 12.120 America................. 11.836 11.892 Arca BB................. 19.877 19.980 Arca RR................. 11.621 11.632 Arca 27 ................ 10.027 10.091 Aureo .................. 16.538 16.606 Aureo Previdenza...... 11.547 11.634 BN-Multifondo........... 11.367 11.410 BN-Rendifondo........... 11.495 11.469 Capitalcredit........... 10.583 10.635 Capitalfit ............. 12.961 13.635 Capitalgest ............ 14.690 14.792 Cashbond ............... 10.776 10.795 Cash Management F. . . 13.152 13.200 Centrale Capital...... 11.198 11.336 Centrale Global ........ 10.592 10.629 Centrale Reddito...... 11.414 11.418 Commercio Turismo . . . 10.136 10.182 Corona Ferrea .......... 11.185 11.272 Eptabond................ 11.351 11.866 Eptacapital ............ 10.829 10.922 Euro Andromeda ......... 16.442 16.462 Euro Antares............ 12.870 12.896 Euromob. Cap. Fund. . . 10.886 10.945 Euromob. Redd........... 11.089 11.559 Euro Vega............... 10.718 10.720 Fiorino................. 23.854 23.058 Fondattivo.............. 11.053 11.166 Fondersel .............. 26.633 26.847 Fondicri 1 ............. 10.954 10.964 Fondicri 2 ............. 10.777 10.819 17.2.89 24.2.89 Fondimpiego............... 11.776 11.776 5 Fond in vest 1 ............ 11.447 11.463 Fondinvest 2 ............. 14.705 14.809 Fondo Centrale............ 14.823 14.963 Fondo Profess............. 31.225 31.469 Genercomit................. 17.426 17.508 Genercomit Rend........ 10.332 10.327 Geporeinvest ............. 10.570 10.617 Geporend ................. 10.134 10.127 Gestielle B ............... 10.346 — Gestielle M .............. 10.433 10.442 Gestiras.................. 18.398 18.418 Imi 2000 ................. 11.981 11.995 Imicapital .............. 24.666 24.799 Imindustria .............. 9.931 9.959 Imirend .................. 14.602 14.625 Interbancaria Azion. . . . 17.795 17.897 Interbancaria Obbl..... 14.860 — Interbancaria Rend. . . . 15.179 15.177 Investire Azion............ 11.110 11.184 Investire Bil.............. 10.774 10.819 Lagest Azion............... 12.227 12.346 LagestObb.................. 11.040 11.051 Libra .................... 17.569 17.741 Money-Time ................ 10.548 10.078 Multiras................... 17.470 17.559 Nagracapital .............. 14.987 15.256 Nagrarend.................. 12.934 12.060 Nordcapital ............... 10.257 10.327 17.2.89 24.2.89 Nordfondo................ 12.302 11.317 Phenixfund .............. 10.565 10.655 Primecapital ............ 25.033 25.233 Primecash................ 12.826 12.519 Primeclub Azion........ 10.039 9.734 Primeclub Obbl........... 11.152 11.164 Primerend................ 18.852 18.298 Promofondo 1 ............ 10.429 10.509 Redditosette ............ 15.840 15.879 Rendicredit.............. 11.522 10.531 Rendifit ................ 10.962 10.943 Risp. Italia Bil......... 16.758 16.832 Risp. Italia Redd........ 14.170 14.186 Rologest ................ 11.279 11.300 Rolomix.................. 10.553 10.638 Salvadanaio ............. 11.229 11.309 Sforzesco ............... 10.860 10.877 Venture-Time ............ 11.631 11.711 Verde.................... 10.712 10.710 Visconteo ............... 15.376 15.466 TUJI (v dolarjih) Capital Italia............ 32,47 32,48 Fonditalia ............... 70,19 70,79 Interfund ................ 35,79 36,13 Int. Securities .......... 25,61 25,74 Italfortune .............. 40,16 40,41 Italunion ................ 22,61 22,75 Mediolanum S. F........... 35,57 36,21 Rominvest................. 32,64 32,90 Fondo Tre R. Lit......... 37.846 37.833 BLAGOVNE BORZE KOVINE New York (stotinke dolarja za funt) Baker vvirebars................................ 147,625-150 Baker elektrolitičen......................... 143,45-144,10 Bakrovi odpadki št. 2............................... 104,75 Cink high grade .......................... 89,50 - 90 Cink elektrolitičen.................................. 88-95 Paladij 99,9 .......................................... 145 Platina (v dolarjih za unčo troy)............ 536,50-537,50 Železni odpadki (v dolarjih za tono) ..... 121 - 122 Srebro 999 (stotinke dolarja za unčo troy) . 593 London Svinec bel dry fob UK.................................. 595 Aluminij 99,5% ......................................... — Nikelj high purity..................................... — Jeklo v palicah ......................................... — Cinkova pločevina........................................ — Živo srebro v jeklenkah po 76 funtov...... 290 - 300 SEMENSKO OLJE Rotterdam (v dolarjih za tono cif) Zemeljski lešniki (marec, april)..................... 670,— Soja iz Nizozemske (marec, april)..................... 93,— Palmovo olje Sumatra (april, junij) ................ 402,50 Sončnica (marec, april) ............................ 432,50 Kokosovo olje Filipini (april) ....................... 535 Laneno olje (marec).................................... 670 Ricinovo olje (ex tank) (takojšnja dobava) . 1060,- ŽITA VVinnipeg (kanadski dolarji za tono) Rž (marec).......................................... 152,70 Rž (maj)............................................ 155,20 Rž (julij).......................................... 156,40 Oves (marec) ....................................... 149,60 Oves (maj).......................................... 153,50 Oves (julij)........................................ 155,50 Ječmen (marec) ..................................... 121,80 Ječmen (maj ........................................ 126,70 Ječmen (junij)...................................... 130,40 Pšenica (marec) .......................... 148,— Pšenica (maj) ...................................... 152,20 Pšenica (junij)...................................... 154,- BOMBAŽ New York (stotinke dolarja za funt) Marec ............................................... 58,10 Maj.................................................. 59,22 Junij................................................ 59,65 Aleksandrija (stotinke dolarja za funt fob) Giza 45 fg extra.................................... 302,02 Giza 45 g........................................... 293,02 SVILA Jokohama (jenov za kilogram) Takojšnja dobava ................................... 13.650 marec .............................................. 13.581 april............................................... 13.691 maj................................................ 14.279 Udobni prostori za rekreacijo na francoskih avtocestah Iz Trsta ali Gorice je do Barcelone v Španiji 1.200 kilometrov. Z avtomobilom lahko to pot naredimo v enem dnevu, saj se vozimo po sodobni avtocesti. Na času lahko pri-štedimo kake pol ure, če v Franciji gremo z avtoceste pri Salonu (namesto da bi vozili proti severu mimo Avignona, tja do Orangeja) in se po stari marsikje ozki ter vijugasti cesti pripeljemo do Nimesa. Tudi tu, na komaj nekdaj desetin kilometrov dolgi razdalji, že gradijo avtocesto, ki bo, tako obljubljajo, zgrajena do pomladi 1990. Tudi v Franciji, kot v Italiji, so avtoceste gradile ter zanje skrbijo različne družbe. V glavnem so to delniške družbe, konzorciji javnih ustanov. Približno eno tretjino francoskih avtocest upravlja družba »Autoroutes du Sud de la France«. Ta družba upravlja avtoceste, ki so zgrajene zahodno od Marseilla do Lyona na severu ter na zahodu do španskih meja in dalje proti severu ob atlantski obali tja do Poitiersa. Poleg že omenjenega odseka med Arlesom in Nimesom družba ASF gradi še manjkajoče odseke pod Pire-neji med Toulosom in Bayonno, bolj na severu, ob atlantski obali, pa odsek med Niortom in Nantesom. Vsi ti odseki naj bi bili dokončani v nekaj letih. Podobne gradnje so tudi v severnih predelih Francije. Družba ASF je v letu 1988 v nove gradnje investirala 2.300 milijonov frankov, kar pomeni 39 odstotkov več kot leto prej. 1.389 kilometrov je dolga mreža avtocest, ki jih upravlja ASF. Ob teh cestah so že v prejšnjih letih posadili nad 8 milijonov sadik, drevja, grmičevja in cvetja. Samo v letu 1987 so zasadili 269.503 sadik. Vse to na stotinah in stotinah hektarih. Ko se vozimo po francoskih avtocestah, ugotovimo, da so načrtovalci hoteli, da so speljane po slikoviti deželi. Velike obcestne table opozarjajo, da se voziš mimo znanih zgodovinskih in drugače zanimivih krajev. Ob avtocesti so posadili drevje, grmičevje in cvetje. Ponekod so drevesa zasajena tako, da imamo dolge varnostne naprave, ki varujejo prebivalce v krajih ob avtocesti pred ropotom in izpušnimi plini. Na mnogih krajih so uredili parkirišča. Ta pa niso takšna kot v Italiji, kjer dobiš le bencinsko črpalko in trgovino ter bar. Na vseh parkiriščih v Franciji je poskrbljeno tudi za dejanski počitek in razvedrilo potnikov. Tu so veliki urejeni prostori za piknik, tu so prostori za razvedrilo otrok, igrišča, tu so vedno čiste sanitarije. Ponekod so uredili tudi turistične informativne pisarne in celo majhne muzeje, v katerih se potnik lahko seznani z zanimivostmi dežele. Na nekaterih takih parkiščih, kjer zares niso štedili s prostorom, so v lanskem letu prirejali tudi razne športne tekme ter rekreativne predstave, tako da so se potniki, še zlasti tisti, ki se vozijo na dolge razdalje, zares lahko odpočili in razvedrili. V teh akcijah je sodelovala mladina izkra-jev, skozi katere so speljane avtoceste, nad 100.000 ljudi. Pobuda v evropskem parlamentu Območje zahodnih Alp en sam narodni park Celotno področje zahodnih Alp na italijanski in francoski strani naj bi spremenili v en sam narodni park. Tozadevni predlog sta v evropskem parlamentu v Strasbourgu dala poslanec Jas Gavvronski in ekonomist Jean Pierre Cot. V poštev naj bi prišli sedanji narodni parki Argentera, Mrcantour, G ran Paradiso, Vanoise, Val Tronca, Queyras in Alta Valle Pesio. Zajeto naj bi bilo vse območje Alp od Ti-renskega mora do Švice. Celotno območje naj bi obsegalo 400.000 hektarjev. Na tak način, trdita pobudnika, bi dejansko pričeli izvajati skupno evropsko politiko za ureditev okolja. Vedno več kongresov v toplih deželah Kongresni turizem postaja čedalje pomembnejša in važna postavka splošne turistične dejavnosti. V krajih, kjer imajo hotele zasedene le v poletni ali zimski sezoni, so zgradili kongresne dvorane. Kongrese prirejajo v glavnem v predsezoni ali posezoni, takrat ko je v hotelih precej razpoložljivih prostorov. Kongrese prirejajo tudi na potniških ladjah. Takih kongresov je čedalje več. Po podatkih Union des associations inter-nationales je bilo leta 1987 v vsem svetu 7.370 kongresov, kar v odstotkih pomeni 9,35 več kot leto prej. Največ kongresov je bilo v Evropi (4.399). Sledita Amerika (1.490) in Azija (937). Na prvem mestu v Evropi je Velika Britanija, v kateri so priredili 16 odstotkov evropskih kongresov in 9,6 vseh kongresov obdržanih v svetu. Sledijo Francija, Zvezna republika Nemčija in Italija. Pomembno mesto imajo tudi Brazilija, Kenija in Japonska. V Južni Ameriki je več kongresov kot v Severni. Rimska vlada je uvidela korist takih prireditev in je namenila 50 milijard lir za izboljševalna dela kongresnih naprav v Rimu. 45 od teh milijard bodo namenili modernizaciji kongresne palače EUR, kjer so teden za tednom na vrsti pomembni italijanski in mednarodni kongresi. V tej palači bodo poskrbeli še zlasti za namestitev sodobnih naprav. Nadaljnjih pet milijard pa bodo dali rimski občinski upravi za izdelavo načrta za izboljšanje vseh kongresnih kapacitet v prestolnici. Prireditve na Dunaju Na Dunaju je v vsakem letnem času veliko kulturnih in drugih prireditev, ki v glavno mesto Avstrije privabijo turiste iz vsega sveta. Kdor gre na Dunaj lahko dobi v vsakem hotelu mesečni razpored vseh prireditev. Kdor želi vnaprej izvedeti za razne programe lahko piše na naslednji naslov: Wiener Fremdenverkehrsver-band, A-1095 Wien. Devizni priliv 730 milijonov dolarjev Več kot milijon turistov lani na otoku Cipru Na Cipru so lani imeli en milijon in sto tisoč tujih gostov. Turistična dejavnost je v blagajne republike Ciper prinesla 730 milijonov dolarjev. Podatke o rekordnem številu turistov na grškem delu otoka (sem ne sodi severni del, ki je pod turško oblastjo) je dal ciprski minister za trgovino Takis Nemitsas na mednarodnem kongresu turističnih vodičev, ki je pred nekaj dnevi bil v Nikoziji. Na Cipru so v zadnjem času zgradili vrsto hotelov. Otok je povezan s številnimi evropskimi mesti. Tudi iz Ljubljane tja leti enkrat tedensko letalo slovenskega letalskega prevoznika Adria Ayrwais. Razstave ob stoletnici fotografije V Veliki Britaniji bodo z vrsto razstav počastili 150-letnico fotografije. Razstave bodo v Royal Academy of Arts in v Victoria and Albert Museum v Londonu, v Royal Photographic So-ciety v Bathu, v Lacock v VViltshiru. Nov muzej bodo odprli v Bradfordu. Posebno pozornost bodo posvetili domačemu pionirju fotografije Williamu Henryju Foxu Talbotu. V Lacocku bodo na ogled njegove fotografije iz let 1841-1848. Aprila v Bariju turistična borza Po turistični borzi BIT, ki je bila v teh dneh v Milanu, bo v aprilu v Bariju Tour-Info-Bit, druga največja italijanska turistična borza. Sejem bo v prostorih velesejma v Bariju. V dneh sejma bo v tem mestu tudi vsedržavno srečanje italijanskih tour opereterjev včlanjenih v Fiavet. Sejem bo od 5. do 11. aprila. Malo gostov v avstrijskih smučarskih središčih Velika škoda, ker ni snega Prijetno zimsko vreme brez padavin in torej brez snega je prizadelo veliko škodo tudi vsem tistim, ki se ukvarjajo z zimskošportnim turizmom. Gostinci v severnoitalijanskih deželah govorijo o velikih izgubah. Marsikdo, ki je vložil veliko denarja in ki je upal v zaslužek, bo imel hude posledice. Enako se dogaja v Avstriji. V državi, ki že kar tradicionalno sprejme množice domačih in tujih smučarjev, trdijo, da je letošnja zimska sezona katastrofalna. Na Koroškem so v decembru imeli povprečno 4 odstotke manj gostov, v nekaterih krajih celo 16 odstotkov manj, v januarju pa so imeli 20 odstotkov manj gostov. Podobne podatke so zabeležili v deželi Salzburg. Le v glavnem mestu te dežele so imeli več turistov, kar pa ni vezano na zimski šport. Na Štajerskem so imeli 10 odstotkov manj gostov. Na Tirolskem so imeli 15 odstotkov manj gostov. Škoda gre v milijarde šilingov. Na Korčuli gostje tudi pozimi V hotelu Adria v Veli Luki na otoku Korčula imajo goste vse leto. V štirih poletnih mesečin so v tem kraju turisti podobni tistim v drugih krajih Dalmacije, taki, ki si žele sonca in morja. V drugih mesecih pa so v tem hotelu gostje, ki si žele zdravljenja azmatič-nih bolezni. Hotel Adria je namreč v zalivu Plitvine. Sonca je vedno precej, temperatura v tem kraju je kar prijetna. Tudi v zimskih mesecih. V omenjenm hotelu imajo na jesen in spomladi 70-odstotno zasedenost. Za goste-bolnike skrbi medicinsko osebje. Sem prihajajo še zlasti ljudje iz severnoevropskih dežel. Izven sezone v tem kraju ni gneče. Med letovanjem v tem kraju turisti gredo tudi na izlet v Dubrovnik in druge kraju na Južnem Jadranu. Rudnik - muzej V neposredni bližini Sterzinga (Vi-piteno) na Južnem Tirolskem bodo uredili rudarski muzej. V ta namen bodo izkoristili zapuščeni rudnik, ki je bil najvišji v Evropi, saj se nahaja 2.370 metrov visoko. Rudnik bodo uredili tako, da bo služil predvsem v didaktične namene. Denar je dala pokrajinska vlada v Bocnu. Obisk čudovitega irskega otoka Ulster - nasilje in narava Severno Irsko, ali bolje rečeno pokrajino Ulster, v glavnem vsi enačimo z atentati, ki jih tam opravlja organizacija IR A, in z neredi nasploh, ki so tam že od nekdaj. Kontrasti med prebivalci samimi so se predvsem zaostrili po prihodu angleške vojske, ki je ta severni del "zelenega otoka" že pred dvajsetimi leti zasedla in ga ima "v varstvu" še danes. Spori večkrat preraščajo v konflikte (oborožene seveda), pa naj si bodo to verski ali protiangleški, dejstvo pa je, da dolgoletne nemire na tej zemlji imenujejo že vojno. Navedeni problemi so morda že dovolj, da pritegnejo pozornost radovednega študenta, ki bi se v tako deželo rad podal, da bi tako na lastne oči spoznal vsakdan v Ulsterju. To sem tudi storil, pa čeprav nisem dobro vedel, ali je moje zdravje povsem na varnem v tej tako oddaljeni deželi. V ta del angleškega Commonwealtha sem se napotil na najbolj ekonomski način, to se pravi z vlakom in trajektom. Že na meji med Irsko republiko in Ulsterjem sem spoznal, da je ta dežela, v katero sem namenjen, nekaj posebnega. Na glavni cesti med Donegalom in Strabanom je nek neobičajni mejni prehod, saj se po ozkem mostičku znajdeš hied vojaškimi barakami, ki so obkoljene z bodečo žico, hied peščenimi vrečami in pred drogom, ob katerem stoji nngleški vojak v mimetični uniformi, v rokah pa trdno drži nvtomatično brzostrelko. Ko prideš do mladeniča in mu Pokažeš dokumente, se ti noge skoraj tresejo. Fant, ki v obrazu zgleda še najstnik, te ostro vpraša, od kod prihajaš, kam si namenjen, s čim se preživljaš, in kaj podobnega, vprašanja, ki se mi zdijo za mejni prehod že absurdna. Če se zvečer znajdeš v Strabanu, potem lahko spoznaš, da tu ljudje živijo v "izrednem stanju". Mestne ulice zgle-dajo kar nasilne, saj se na pločnikih zbirajo same skupine ^ladih, ki se sploh ne zmenijo na vojaške land-roverje, ki strašijo" mestne ulice z vojaki, ki z naperjenim orožjem Sledajo iz okenca na strehi vojaškega vozila... Severna Irska pa ni samo to, saj bi ob pogledu le na ta asPekt Ulsterja prezrli tistega, za katerega je ta dežela Vredna obiska. Narava je namreč tu, kot tudi v "svobodni trski ', enostavno krasna (narava ne pozna meja!). Prekrasna ln visoka skalnata obala, pod katero se širi neizmerna zele- na gričevnata planota, je res vredna ogleda. Mislim, da je prav to obalno področje najbolj tipičen del tega oddaljenega evropskega kotička. Posebnost v naravi obale predstavlja brez dvoma Giants Causeway, ki je na skrajnem severu otoka. Tu se po strmi vijugasti poti znajdeš pred nepopisno obalo: kamni stojijo ob morju kot stebri, ki imajo obliko pokončne prizme. Pravijo, da je ta neobičajna oblika skal nastala tedaj, ko je lava brizgnila iz zemlje skozi luknje terena proti zunanjosti in se ob stiku z zrakom nenadoma shladila in strdila. Ti stebrički se od daleč zdijo vsi enaki: cel zaliv jih je. Ta enkratna naravna lepota gotovo sodi med najlepše na irskem otoku in verjetno celo kaj več. Če po stezi nadaljuješ pot ob obali, prideš v tesen stik s tem prekrasnim krajem: nad tabo imaš visoke stene, pod tabo pa strmo skalnato pobočje, prekrito tu pa tam s travo, ki se konča pri pečinah tik vode. Steza je izredno dolga in zdela se mi je celo nevarna; na koncu se znajdeš pred strmim stopniščem, po katerem se splaziš do zgornje planote. Tu ni nobene steze, zato sem se s kolesom priboril čez bodečo žico in se spustil po udirajoči se zemlji z upanjem, da bom prej ali slej naletel na kako dostojno pot. Zagledal sem vrsto tipičnih kupov zemlje in se tja napotil, a o kaki poti ne duha ne sluha. Ko skočim čez jarek, končno najdem stezo, ali bolje rečeno pokošeno travo, ki naj bi bila pot. Vozim se še dolgo, ko pa pridem do vratec, moram spet vreči kolo čez; isto stvar sem moral še večkrat ponoviti, dokler nisem dospel do neke kmetije. Zdelo se je, da ni nikogar, a vseeno sem se hotel čimprej izmuzniti iz ograjene kmetije. Kot da ne bi manjkalo drugega, sem ob poti zagledal tri ovne. Znani so po močnih rogovih, ki jih večkrat uporabljajo za medsebojne borbe. Mirno se premikam pod njihovimi pazljivimi očmi. Mislim si, da se bodo zdaj pa zdaj zaleteli vame, kar pa se na srečo ne zgodi. Preskočim še ta vrata in se po cesti, ki se je zdela malo bolj dostojna od prejšnjih, podam proti križišču. Kmalu pridem do glavne ceste in se končno oddahnem. Končno sem lahko od blizu spoznal, kakšna je irska pokrajina! Dodal bi še, da sta v Ulsterju tudi mesti, kot sta Belfast in Londonderry, vredni ogleda, obisk teh mest pa se mi ne zdi primarnega pomena; obale in narave nasploh pa se tu ne sme prezreti. ERIK DOLHAR Senzacija v atletskem svetu GrMBthova odhaja NEW YORK — »Fast Flo« (hitra Florence) je sklenila, da bo odslej tekala po drugačnih progah. Svetovna rekorderka v tekih na 100 in 200 m in dvakratna olimpijska zmagovalka Florence Griffith ni mogla zdržati pritiska reke dolarjev, ki je »ogrožala« strogo življenje vrhunske atletinje. Odhod atletinje, ki je svetovna rekorda na 100 in 200 m približala dosežkom že dobrih moških, bo verjetno potisnil v pozabo rezultate, do katerih je prišla po neverjetno kratkem obdobju »zorenja«, pri 29 letih, in zato ob sumničenju, da jim je botrovala tudi kemija. Po OI v Seulu je Griffithova prejela ogromno ponudb za reklamizi-ranje vsega mogočega. Odigrala je tudi nekaj televizijskih nadaljevank, ki so žele precej uspeha. V New Yorku se medtem odvija odprto prvenstvo ZDA. V skoku s palico je sovjetski atlet Rodion Ga-taullin z lahkoto odpravil z ameriško elito. Gataullin je skočil 5,85 m, medtem ko sta Dial in Olson dosegla 5,70 m. Na prvenstvu bodo določili predstavništo ZDA za SP v Budimpešti. Posebno dobrih rezultatov včeraj ni bilo. V skoku v višino so trije skakalci dosegli 230 cm, med njimi tudi sovjetski gost in bivši svetovni rekorder Povarnicin. Poraz Bubke v Berlinu BERLIN — Na dvoranskem atlet-skemmitingu v zahodnem Berlinu je doživel Sergej Bubka poraz v skoku s palico. Začel je pri 5,60 in se pri tej višini tudi ustavil. Zmagal je Poljak Chmara z rezultatom 5,85 m. Domačin Tranhardt je zmagal v skoku v višino z 236 cm. Enako višino je dosegel tudi Sjoberg. Rekorder Sotomayor je dosegel 232 cm. Moška odbojkarska C-l liga Pekoč poraz 0)ympie OLYMPIA GORICA - FLEBUS POVOLETTO 0:3 (7:15, 5:15,3:15) Odbojkarji iz Furlanije so v Gorici na zelo lahek način prišli do novega para točk, saj 01ympia, z izjemo prvega seta, pravzaprav ni nudila skoraj nobenega odpora. Flebus upravičeno zaseda prvo mesto na lestvici, vendar se tokrat ni posebno izkazal, a resnici na ljubo mu tudi ni bilo treba dosti se truditi. Z enostavnimi akcijami, z dobro plasiranimi servisi, z odlično postavljenim blokom je povsem razorožil Goričane. Slovenska šesterka se je v prvem setu sicer dobro upirala, a le do sedmice, dokler je dobro deloval sprejem, ki je ključna točka v igri 01ympie. Ko je začel pešati sprejem, tudi ostalo ni šlo od rok in Furlani so vzeli vajeti igre v svoje roke. Tokrat se je tudi poznalo, da je goriški trener naredil mnogo menjav, ki pa na žalost niso obrodile zaželenih sadov, ampak so verjetno igro Goričanov še bolj zmedle. To je prišlo do izraza zlasti v 3. in zadnjem setu, ko bi morali naši začeti s prvo postavo, a so začeli z drugače postavljeno ekipo, tako da v nadaljevanju seta niso nikoli prišli do izraza, z akcijami, ki jih po navadi odlikujejo. Lahko torej rečemo, da so olympijci doživeli pekoč poraz na domačih tleh, dokaj drugačnega od tistega iz prvega dela, ko so v Povolettu igrali na dostojni višini. Tokrat so, bi rekli, brez igre položili orožje, kar gotovo ni spodbudno pred nadaljnjimi nastopi. (M. Š.) V odbojkarski ženski C-l ligi Važni točki za Bor Elpro FRATTE - BOR ELPRO 0:3 (7:15, 2:15, 8:15) BOR ELPRO: Nacinovi, Maver, DAmbrogio, Foraus, Grbec, Vidali, Fučka, Visentin, Superina, Brazzani. S. GIUSTINA — Pred sinočnjim nastopom proti zadnji ekipi na lestvici so bili v Borovem taboru zaskrbljeni, saj je bila to tekma, v kateri so naše za vsako ceno morale zmagati. Psihološko izhodišče je bilo zato zelo neugodno. Poleg tega je kapetanka Nacinovijeva nastopila z mrzlico, podaja-čica Grbčeva pa ves teden ni trenirala zaradi bolečin v kolenu. Zaskrbljenost in živčnost sta bili prisotni tudi v začetku prvega niza, v katerem smo bili priče raztrgani igri na obeh straneh mreže. Ko so borovke z nekaj uspešnimi servisi visoko povedle, pa nasprotnice niso nudile nobenega odpora več in za naše so se razblinile tudi vse skrbi: začele so s silovitimi napadi in protinapadi, pri katerih je bila poleg Maverjeve še posebej učinkovita tudi Vidalijeva. Živčnost, ki je stalna spremljevalka Borovih nastopov, se je pojavila tudi v sredini zadnjega niza, kljub vodstvu s 7:1. Gostiteljice so se približale na 10:6, nakar so naša dekleta stisnile zobe in brez težav vknjižile pričakovani, toda zato nič manj pomembni točki. Za razliko v nizih, ki bi bila lahko odločilna na končni lestvici, je važno, da so zmagale gladko, kar v S. Giustini ni uspelo mnogim. OSTALI IZIDI: Pav Videm - Albatros 2:3; Laprevidente -Fincantieri 3:0; OMA Trst - Dolo 2:3; AUSA Pav - Latisana 3:0; Fiume Veneto - Vivil 2:3. Moški smuk za svetovni pokal Prvič letos Kanadčan Kolesarji na Siciliji Jure Pavlič odličen sedmi SIRACUSA — Nadaljujejo se kolesarska tekmovanja na Siciliji in včeraj je na 183 km dolgi dirki za trofejo »Pantalica« zmagal danski kolesar Sorensen, zelo dobro 7. mesto pa je osvojil Jugoslovan Jure Pavlič. Danski kolesar je progo prevozil v 4.46' s poprečno hitrostjo 38,391 km na uro. V končnici je njegov napad raztegnil vodilno skupino in Nizozemec Van Vliet je na cilj prispel z zamudo 18 sekund. Jure Pavlič sicer ni vozil v udarni skupini, imel pa je zadoščenje, da je v končnem naletu premagal glavnino. Pavlič je na cilj privozil po poldrugi minuti. Sicilski kolesarski teden se bo končal jutri z dirko okoli masiva Etne. Višinski profil dirke je dokaj razgiban. Najvišja točka bo v kraju Maletto (988 m), v vasi Nicolosi pa bodo dosegli 698 m. Ob robu dirke so predmet zanimanja sovjetski kolesarji, ki nastopajo za ekipo »Alfa Lum«. Baje se s precejšnjo težavo vživljajo v svet poklicnega kolesarstva. V prostem času so zelo aktivni pri barantanju značk. Posebno iščejo tiste za nogometno SP. WHISTLER MOUNTAIN (Kanada) — Zadnji moški smuk za svetovni pokal je prinesel tudi prvo zmago Kanadi v tej sezoni. Uveljavil se je namreč Red Boyd pred Švicarjema Mahrerjem in Zurbriggnom. Slednji, se je tako na skupni lestvici približal Luksemburžanu Girardelliju, ki pa si je že predčasno zagotovil kristalni globus v smuku. VRSTNI RED: 1. Boyd (Kan.) 2T0"03; 2. Mahrer (Švi.) 210 "20; 3. Zurbriggen (Švi.) 2'10"34; 4. Hoeflehner (Av.) 2'10"71; 5. Heinzer (Švi.) 2'10"74; 6. Mtiller (Švi.) 2T0"78; 7. Piccard (Fr.) 2T0 "88; 8. Skaardal (Nor.) 2'10"91; 9. VVirnsberger (Av.) 2’11 "02; 10. Thorsen (Nor.) 2'11"24. SKUPNA LESTVICA ZA SP: Girar-delli (Luks.) 363; 2. Zurbriggen (Švi.) 257; 3. VVasmeier (ZRN) 154; 4. Tomba (It.) 150; 5. Hoeflehner (Av.) 126; 6. Mahrer (Švi.) 114; 7. Mtiller (Svi.) 100; 8. Furuseth (Nor.) 98; 9. Bittner (ZRN) 94; 10. Strolz (Av.) 90. Superveleslalom VVolfovi STEAMBOAT SPRINGS (ZDA) — V včerajšnjem ženskem superveleslalomu za svetovni pokal je do prve letošnje zmage prišla Avstrijka Sigrid Wolf, drugouvrščena na svetovnem prvenstvu v Vailu. VVolfova je dosegla čas 1'18"97. Druga je bila njena rojakinja VVachterje-va (1"19"21), tretja pa Švicarka Figinijeva (119 "26). Tržačani še vedno zadnji RIM — Tudi po 8. kolu italijanske A-2 lige v vaterpolu je Triestina še vedno sama na repu lestvice z eno samo osvojeno točko. Včeraj je zgubila na gostovanju v Catanii (7:5). Na lestvici vodi Vol-turno s 14 točkami. Duran prvak v srednji teži ATLANTIC CITY — 37-letni panamski boksar Roberto Duran je osvojil svetovni naslov v srednji kategoriji (WBC) z zmago po točkah proti prvaku Barkleyu iz ZDA. Duran je bil v svoji karieri svetovni prvak že v treh nižjih kategorijah. Prva jugoslovanska košarkarska liga Razigrani Ljubljančani nadigrali Prvega partizana LJUBLJANA — V sinočnjem kolu prve jugoslovanske košarkarske lige so igralci Smelta Olimpije brez vsakršnih težav premagali Prvega partizana. Kolikšna je bila premoč domačinov, kaže že podatek, da so Ljubljančani v teku srečanja vodili kar s 45 točkami razlike. V derbiju včerajšnjega 16. kola pa je v Zagrebu domača Cibona tesno premagala beograjskega Partizana. V vrstah Cibone sta se zlasti' izkazala Miličevič, ki je dosegel 23 točk, in Sunara z 22 točkami. Pri gostih pa je bil daleč najboljši Paspalj, ki je dal kar 36 točk.V Sarajevu se je morala domača Bosna še kar potruditi, preden je strla odpor košarkarjev Vojvodine, med katerimi sta blestela Nikolič (25 točk) in Bilalovič (19). Najboljša strelca pri domačinih sta bila Mutapčič (19 točk) in Alilhod-žič (16). Pred 3.500 gledalci je v Beogradu v zanimivem in izenačnem srečanju domača Crvena zvezda zasluženo premagala Zadar. Pri C. zvezdi se je odlikoval Bogosavljev (22 točk), pri gostih pa sta bila najboljša Vrankovič (25 točk) in Komazec (21). IZIDI 16. KOLA: Smelt Olimpija - Prvi partizan 109:64; Crvena zvezda - Zadar 71:68; Bosna - Vojvodina 83:76; Cibona - Partizan 85:83; Šibenka - Borac 89:73. Danes: IMT - Jugop-lastika. Osnovnošolska olimpiada Združena ekipa Grbec-Kette presenetila V Borovem športnem centru so včeraj odigrali zadnji dve kvalifikacijski tekmi A skupine v igri med dvema ognjema v okviru osnovnošolske olimpiade, katero prireja Športna šola Trst. Presenetljiva združena ekipa Grbec-Kette je tudi včeraj potrdila svojo odlično pripravljenost in je - čeprav ne brez težav - odpravila Katinarce ter se je kljub porazu proti Barkovljanom uvrstila v polfinale. Finžgar je potrdil, da je nesporni favorit za najvišje mesto, velik napredek so pokazali tudi učenci Milčinskega, katerim pa je manjkalo vsaj nekoliko športne sreče. LESTVICA A SKUPINE: 1. Finžgar, 2. Kette-Grbec, 3. Bazoviški junaki, 4. Župančič in 5. Milčinski. V sobotnem polfinalu bodo igrali Finžgar z Ribičičem, Kette-Grbec s šolo Gregorič Stepančič, Bazoviški junaki se bodo v tekmi z Miljami potegovali za 5. mesto, za uvrstitev od 7. do 9. mesta pa bodo igrale šole Župančič, Milčinski in Širok, (boj) V promocijskem košarkarskem prvenstvu Cicibonaši so se oddolžili Brežanom CICIBONA - BREG ADRIATHERM 70:68 (45:33) CICIBONA: A. Kovačič 8 (1:4), Perčič 2, Jogan 6, Volk 6, Smotlak 23 (8:8), Š. Semen 6, Lippolis, Gregori 2 (0:2), A. Semen 2, Pieri 15 (1:2). BREG ADRIATHERM: D. Kovačič 5, Corbatti 12 (2:4), Žerjal 3 (1:4), Canciani 8 (0:3), Pisani 11 (4:5), Salvi 14 (0:1), Barini 1 (1:2), Bandi, Furlan 8 (4:5). TRI TOČKE: Corbatti 2, A. Kovačič, Smotlak, D. Kovačič in Pisani po 1. PON: Žerjal (31), A. kovačič (39), D. Kovačič (40), Corbatti (40), Canciani (40). Cicibonaši so se včeraj oddolžili za tesen poraz iz prvega dela prvenstva in z osvojenima točkama so dohiteli Brežane na lestvici. Sam začetek je dobro obetal za domačine, ki so takoj povedli. V tem delu pa sta se zlasti izkazala Volk in A. Kovačič. Brežani pa so predvsem po zaslugi Corbattija držali korak z domačini. Še bolje pa so cicibonaši igrali v nadaljevanju, ko so v 31. minuti celo povedli z 20 točkami razlike (70:50). Tedaj pa so Brežani ostro reagirali in z dobro obrambo mož-moža nižali zaostanek. Cicibonaši so v zadnji minuti še vodili s sedmimi točkami razlike. Nadaljevali pa so povsem zmedeno in zbegano, po drugi strani pa so bili Brežani zelo agresivni in bi kmalu dohiteli domačine, ki so v zadnjih potezah vendarle obdržali dve točki prednosti in tudi zmagali. (V. Jogan) 1 nadaljevanje s 1. strani lil Jadran Jadran je v drugem polčasu začel dokaj zbrano in nadoknadil 4 točke. Na žalost pa so naši košarkarji kaj kmalu začeli z napakami iz začetnega dela srečanja, tako da je Montebelluna v 8. min. izbojevala kar 16 točk prednosti. Brumnovi varovanci, kljub uspešnosti Bana, niso utegnili znižati razlike, čeprav so v 15. min. imeli le 9 točk zaostanka. Odtlej pa Jadranu ni uspelo, da bi postavil srečanje v ravnotežje. MONTEBELLUNA - JADRAN 101:87 (55:42) MONTEBELLUNA: Milani 45, Bristut, Volpato 7, Lamberti 14, Nobile 23, Mo-rellato 8, Castellan 4, Perussato 5, Žanat-ta, Tommasini 6. JADRAN: Starc 19, Persi, Čuk 14, Man-zano 1, Corsi, Sosič, Gobbo 8, Raubar 2, Ban 35, Daneu 8. SODNIKA: Sala (Varese) in Crespi (Busto Arsizio). PON: Morellato (34), Lamberti (37). TRI TOČKE: Ban 3, Morellato 1, Perussato in Milani 1. GLEDALCEV: 700. RUDI PAVŠIČ Argentinec trener italijanskih odbojkarjev Predsedstvo italijanske odbojkarske zveze je sklenilo, da bo novi trener moš- ke reprezentance Argentinec Julio Ve-lasco, ki je bil najprej dve leti trener ekipe Jesi, zadnja štiri leta pa trenira Pani-nija iz Modene. Žensko člansko reprezentanco bo odslej vodil Sergio Guerra. ITALIJANSKA A-l LIGA IZIDI 18. KOLA: Pozzillo Catania -Burro Virgilio Mantova 3:1, Panini Mo-dena - Odeon Falconara 3:0, Olio Venturi Spoleto - Petrarca Padova 3:0, Camst Bologna - Sisley Treviso 0:3, Eurostyle Montichiari - Maxicono Parma 0:3, Čo-nad Ravena - Opel Agrigento 3:0. LESTVICA: Maxicono 34, Sisley 28, Panini 26, Conad in Eurostyle 20 itd. RADIO OPČINE V okviru Športne nedelje Radia Opčine bodo neposredno prenašali nogometni tekmi Codroipo - Primorje ter Kras -Flambro. Na vrsti bodo tudi številni prispevki: o košarki (Montebelluna-Jadran, Bor Radenska), rokometu (Kras Trimac), odbojki (Bor Elpro in tekme športnega združenja Sloga), košarki (Bor Radenska), kolesarstvu (13. trofeja ZSŠDI, pred mikrofonom za KK Adria Radivoj Pečar), smučanju (Meddruštvena združena smučarska tekmovalna ekipa). Jutri ob 18. uri pa bo običajni tedenski športni komentar. Ženska odbojkarska C-2 liga Agorest boljši od slogašic AGOREST - SLOGA KOIMPEK 3:1 (11:15, 15:10, 15:5, 17:15) AGOREST: Zavadlal, Visintin, Klemše, Roner, Lovisutti, Pelerin, Černič, Primožič, Marassi, Rupil, Scozziero. SLOGA KOIMPEX: Drnovšek, Milkovič, Sossi, Miot, Križmančič, Ukmar, Gregori, Ciocchi, Lupine, Škerk, Marucelli, Fabrizi. Zaradi izrazitega pomena, ki sta ga obe ekipi posvetili napadalnim servisom, je bilo v prvih dveh setih precej napak. Istočasno je bil tudi sprejem precej slab. Sloga je osvojila prvi set in v drugem dohitela Agorest, potem ko je ta vodil že z 10:1. Tretji set je bil nezanimiv, v četrtem pa je postala igra živahna in dopadljiva. Kazalo je, da bo Sloga stanje izenačila, saj je vodila s 14:12, s serijo solidnih servisov pa je Agorest po razburljivih akcijah izenačil in tekmo odločil v svojo korist. (MJ) Moška C-2 liga: lep podvig Mebla Imse DLF TRST - MEBLO IMSA 0:3 (11:15, 8:15, 9:15) MEBLO IMSA: Buzzinelli, Tomšič, Koršič, Prinčič, Superga, Petejan, Lavrenčič, M. in A. Feri, Vogrič, Zavadlav, Lutman. Naša združena ekipa je tokrat poskrbela za lep podvig v gosteh. Čeprav so standrežko-briški fantje zmagali s čistim izidom 3:0, zmaga pa ni bila lahka, saj je tekma trajala kar 90 minut. Tokrat so naši odigrali eno najboljših prvenstvenih tekem. Pod vodstvom odličnega podaj ača Vogriča sta bila Aleš Feri in Lutman v napadu neustavljiva. Dobro je delovala tudi obramba, ki je mogočila vrsto odličnih protinapadov. Domača šesterka, ki uvršča v glavnem igralce, ki so v lanski sezoni igrali z Interjem v C-l ligi, se je trdoživo upirala v vsakem setu. "Plavo-rdeči" pa so se v odločilnih trenutkih tekme povsem razigrali. (Zip) VB VIDEM - BOR CUNJA AVTOPREVOZ 3:1 (13:15, 15:12, 16:14, 15:11) BOR CUNJA AVTOPREVOZ: Batič, Marega, Stančič, R. in P. Pernarčič, Starc, Gasparo in Stranj. Mladi odbojkarji Volley Balla iz Vidma so se oddolžili borovcem za poraz v prvem delu prvenstva. Vsekakor moramo poudariti, da je bil tokratni obračun veliko bolj izenačen kot prvi, o čemer najbolje pričajo izidi v posameznih nizih. Po prvem setu so naši v ostalih treh napravili nekaj usodnih napak v končnici. V tem izenačenem obračunu je bil usoden nezanesljiv sprejem, a tudi zgrešenih servisov je bilo nekaj več kot običajno. Gostitelji se niso izkazali z močno tolčenimi žogami, a njihove napade je bilo zelo težko zaustaviti, saj je kar precej žog končalo znotraj igrišča. Za dober nastop v Vidmu moramo pohvaliti Stančiča, poznala pa se je odsotnost Budina in Melona. (M. Marega). Moška D liga: sočani lahko še upajo MAJANESE - SOČA SOBEMA 2:3 (16:14, 11:15, 15:6, 4:15, 11:15) SOČA SOBEMA: Ivo in Marko Cotič, Peter in Pavel Černič, Bagon, Dornik, Pahor, Battisti, Muscau. Sočanom je uspelo že drugič zaporedoma. V tekmi, ki je trajala dve uri, so so v prvem (nato izgubljenem) setu že vodili z 12:8, a zbrali so se komaj v drugem. Ponovno so popustili v tretjem in nato s hitro igro izenačili na 2:2 v setih. V četrtem nizu so prikazali hitro igro in dober sprejem. Najbolj zrelo odbojko so igrali petem setu, ko je prišlo do izraza vse njihovo znanje. Po tej zmagi lahko še upajo na obstanek v ligi. (PČ) Ženska D liga: naše so se izkazale SOKOL INDULES - MARTIGNACCO 3:0 (15:8, 15:10, 15:4) SOKOL INDULES: Ušaj, Radetič, Tanja in Lara Masten, Žbogar, Pertot, Kralj, Brumat, Škerk, Visentin, Stopper. Nabrežinke so pred domačim občinstvom nastopile po dvotedenskem premoru. Dobro so se zavedale važnosti nastopa in so takoj začele s polno paro. Nekaj se je sicer kot običajno zataknilo v drugem setu, s serijo dobrih servisov pa so le prišle do novih točk. Pravo udarno moč so igralke Sokola Indules pokazale v tretjem setu, ki so ga zelo hitro končale v svojo korist. (TM) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP - RIVIGNANO 3:1 (15:12, 12:15, 15:12, 15:5) KONTOVEL ELECTRONIC SHOP: Legiša, Prašelj, Garbini, Umek, Conestabo, Štoka, Hrovatin, Černjava in Janežič. Odbojkarice Kontovela so izbojevale drugi zaporedni par točk. V domačem nastopu s solidnim Danonejem iz Rivignana so dobro pričele, zlasti v bloku, zanesljivo igro v obrambi in učinkovitom napadom. V drugem nizu so žal nekoliko več grešile, še posebej pri sprejemu servisa. Kljub izgubljenem nizu pa so pokazale nekaj uspešnih napadov. Ne glede na delni spodrsljaj, so v naslednjih dveh nizih igrale dobro tako v obrambi kot v napadu. Največ so prav gotovo pokazale v zadnjem nizu, ko so nasprotnicam prepustile le skromnih pet točk- (M. Janežič) Včeraj na svetovnem prvenstvu v nordijskem smučanju in skokih Valbejevi (SZ) zlato, danes druga serija skokov V italijanski nogometni A ligi Vroče bo v Turinu Sovjetinja Jelena Valbe, ki je včeraj zanesljivo zmagala V tržaški športni palači se obeta poslastica Stefanel z drugouvrščenim Conadom LAHTI — V smučarskem teku na 30 km v prosti tehniki je Jelena Valbe iz SZ osvojila že svoj drugi svetovni naslov. V uvodu SP je ista tekmovalka bila prva na 10 km. Veliko presenečenje teka pa je bila Italijanka Manuela Di Centa, doma iz Paluzze v Karniji, ki je še popravila lansko odlično uvrstitev, to je 6. mesto na OI v Calgaryju. Di Centa je bila pri polovici teka celo tretja, na koncu pa ji je zmanjkalo moči za zgodovinski uspeh. Karnijka je osvojila 5. mesto. Za zmagovalko je zaostala slabo minuto, za tretjo Matikainen pa samo 16 sekund. Med premaganimi smučarkami so bile svetovne in olimpijske prvakinje Vencene, Kir-vesniemi in Tihonova. Manuela Di Centa je po tekmi priznala, da na noben način ne bi mogla priti do kolajne. »Imela sem zelo hitre smuči in sem dala iz sebe vse. Ostale so bile močnejše.« Do odločilnega preobrata je prišlo 7 km pred koncem. Vodila je tedaj Lazuti-na pred Havrančikovo, Valbejevo in Ma-tikainenovo. Di Centa je bila četrta, vendar z zamudo 2 minut in pol za vodečo. Vodilni tekačici sta tedaj začeli popuščati, ostale tri pa so se jim nevarno približale. VRSTNI RED: 1. Valbe (SZ) 1.29'59’7; 2. Lazutina (SZ) po 8"; 3. Matikainen (Fin.) po 30"9; 4. Havrančikova (ČSSR) po 40 '2; 5. Di Centa (It.) po 46"6; 6. Dahlmo (Šve.) po l'23"3j 7. Vencene (SZ) po 2'00"3; 8. Kirvesniemi (Fin.) 2'16"3; 9. VVestin (Šve.) po 2'52"3; 10. VVallin (Šve.) po 2’53"5. Danes bo na sporedu zadnja tekaška panoga moških na 50 km s prosto tehniko. Prvikrat v zgodovini svetovnih prvenstev v smučarskih skokihse je včeraj zgodilo, da so prvo serijo izvedli včeraj, drugo pa bodo danes. Zaradi močnega vetra so namreč včeraj prekinili drugo serijo, potem ko je skočilo 20 od 60 tekmovalcev. Sicer je bila zaradi močnega vetra tudi prva serija skokov skoraj »ne-rugalarna«. Po prvi seriji tako vodi Vzhodni nemec VVeissflog pred Fincem Nikkolo in Avstrijcem Kuttinom. Od Jugoslovanov se je najbolje uvrstil Matjaž Debelak, ki je bil šesti, od Italijanov pa Roberto Cecon, ki je osvojil deveto mesto. Ostali Jugoslovani pa so se tako uvrstili: Primož Ulaga je bil 11., Matjaž Zupan 18. in Rajko Lotrič 52. VRSTNI RED PO PRVI SERIJI: 1. VVeissflog (NDR) 114,3 (89 m); 2. Nikkola (Fin.) 110,5 (87,5); 3. Kuttin (Av.) 108,5 (87,5); 4. Nykanen (Fin.) 107,1 (85,5); 5. Kjorum (Fin.) 106,4 (87); 6. Debelak (Jug.) 105,6 (85,5); 7. Ploc (ČSSR) 105,0 (85); 8. Vervejkin (SZ) 104,7 (86); 9. Cecon (It.) 104,0 (85); 10. Boklov (Sve.) 103,8 (86,5). Da tržaški Stefanel ni ravno v najboljši formi, ni nobena skrivnost. V zadnjih štirih kolih so Tržačani doživeli dva poraza, toliko kolikor v prejšnjih 17 tednih. Za nameček je spored dokaj težek. Danes bo v športni palači na sporedu pravcati big-match, saj se bo Stefanel pomeril s Conadom iz Siene, ki je pred pričetkom sezone napovedoval isti cilj kot Tržačani - napreodvanje. Ekipi ločujejo zdaj samo štiri točke, se pravi, da bi Siena z zmago celo ogrozil primat Tanjevičevih fantov, kar je še pred nekaj koli izgledalo nemogoče. Siena je v izredni formi in je na zadnjih štirih gostovanjih vselej zmagala, zato se je po povprečnem začetku sezone tudi tako povzpela na vrstnem redu. Skratka, obeta se hud boj in nabito polna dvorana na Čarboli. DANAŠNJI SPORED B-l lige: Be- nati Imola - Mar Roseto; Delizia Cam-pobasso - Recine Trapani; Docksteps Montegranaro - Electrolux Pordenon; FulI Mestre - Faciba Busto Arsizio; Numera Sassari - Coop Ferrara; Ragu-sa - Inalca Modena; Ranger Varese -Sebastiani Rieti; Stefanel - Conad Siena. San Benedetto v Riminiju Goriške košarkarje čaka drevi zelo težko gostovanje v Riminiju. Marr je eden neposrednih tekmecev za uvrstitev v play-out in ima zdaj štiri točke več od San Benedetta. Doma je ekipa iz Riminija še nepremagana (eno zmago ji je sicer odvzela tekmovalna komisija). Američana Smith in Goode sta zelo zanesljiva. Treba je reči, da morajo Bosinijevi varovanci doseči zmago Spored današnjega 19. kola v italijanski nogometni A ligi je kar se da anonimen, zato ni čudno, da je specializirani športni tisk v teh dneh več pozornosti namenil »kupoprodajnim govoricam« kot pa tekmam. Toda do naj-večjih potresov na skupni lestvici lahko včasih pride, ko se to najmanj pričakuje. Kaj, če Piša premaga Inter ali Lecce Napoli? Predsednik Piše Anconetani že nekaj dni napoveduje presenečenje in upa, da bodo Interjevi reprezentantje občutili posledice sredovega (ne)prija-teljskega boja z Danci. Obe ekipi naj bi nastopili s popolnima postavama. Maradona tudi ta teden ni dosti treniral, a bo danes najbrž igral, nasprotno pa bo Lecce hudo okrnjen. Športni sodnik ni prizanesel Atalanti, ki ima več diskvalificiranih igralcev, a nekaj igralcev (Fortunato, Ferron in Porgna) je okrevalo. Slabo se piše tudi Samp-dorii, ki ponavadi igra uspešno samo, ko nastopa v popolni postavi. Manjkal bo Mannini, verjetno pa tudi Cerezo za vsako ceno, sicer jim v nadaljevanju prvenstva vse težje doseči zaželje-no uvrstitev, ki še omogoča napredovanje v A-l ligo. V včerajšnji anticipirani tekmi tega kola je Standa v Reggio Calabrii premagala moštvo Irge Desio s 103:85. DANAŠNJI SPORED A-2 LIGE: Annabella - Filodoro; Caripe - Braga; Fantoni - Glaxo; Marr - San Benedetto; Neutrorobert - Sangiorgese; Sharp - Joillycolombarii; Teorema - Kleenex. V ospredju Philips - Knorr Tradicionalni derbi Philips - Knorr je osrednja tekma današnjega kola v košarkarski A-l ligi. DANAŠNJI SPORED A-l LIGE: Arimo - Snaidero; Erfichem - Alno; Hitachi - Vismara; Ipifim - Benetton; Pai-ni - Scavolini; Philips - Knorr; Phonola - Allibert; Riunite - Divarese. in Victor. Sredina je oslabljena, v Comu računa Boškov na točko. Najbolj vroče pa bo menda v Turinu, saj je srečanje Torino - Lazio edini pravi dvoboj med enakovrednima ekipama, ki se borita za obstanek v ligi. Torino je hudo okrnjen. Sodnik Agnolin, ki bo danes v Cese-ni opravil svoj 200. nastop v A ligi, verjetno ne bo imel lahkega dela. Pri Juventusu že razmišljajo o prihodnji sezoni, Cesena pa, ki se bori za obstanek, bo skušala raztresenost Turinča-nov pridno izkoristiti. Fiorentina ima še nekaj možnosti, da se uvrsti v pokal UEFA, zato v As-coliju ne bo igrala podcenjevalno. Spinosi bo prvič sedel na klopi Rome, in vprašanje je, ali bo to v srečanju z vse boljšo Bologno kaj zaleglo. V Milanu pa bo dvoboj »con« med Milanom in Pescaro. Obe ekipi sta v dobri formi. DANAŠNJI SPORED: Ascoli - Fiorentina; Cesena - Juventus; Como -Sampdoria; Milan - Pescara; Napoli -Lecce; Piša - Inter; Roma - Bologna; Torino - Lazio; Verona - Atalanta. Nogometni deželni ligaši Udinese - Brescia Triestina prosta Udinese ima v današnjem 23. kolu B lige lepo priložnost, da še izboljša svoj položaj. Gostil bo namreč povprečno Brescio (trenira jo Giacomini) in seveda računa na zmago, saj bo nastopil v popolni postavi. Nasprotno pa čaka neposredne tekmece (od 5. mesta navzdol) Avellina, Messino in Padovo težko gostovanje. Tretjeligaši danes ne bodo igrali. DANAŠNJI SPORED: Ancona - Ta-ranto; Barletta - Monza; Cosenza -Sambenedettese; Empoli - Cremonese; Genoa - Padova; Licata - Messina; Parma - Catanzaro; Piacenza - Bari; Reg-gina - Avellino; Udinese - Brescia. Derbi za Pro Gorizio V nadaljevanju meddeželnega prvenstva bo Pro Gorizia igrala danes v gosteh proti deželnemu ligašu Pasia-neseju. Goričani lahko računajo na zmago, s katero bi okrepili svoj položaj pod vrhom lestvice. Višješolsko odbojkarsko prvenstvo Dijaki Stefana v finalu Rokometaši Krasa Trimac danes v Zgoniku Proti Aurori za zmago Dijaki Državnega tehničnega zavoda za industrijo in obrt Jožef Stefan so v okviru letošnjega šolskega odbojkarskega prvenstva dosegli spodbuden uspeh. Uvrstili so se namreč v finale turnirja, ki bo v torek dopoldan (ob 11. uri) v telovadnici šole Suvich. V finalu se bodo spoprijeli z dijaki šole Galilei, ki ima najmanj šestrat več dijakov in je med vsemi tržaškimi šolami daleč najboljša skoraj v vseh športnih panogah. Vsekakor pa moramo omeniti, da tudi letos ni bila udeležba v moški odbojki najbolj spodbudna, saj sta nastopila v skupini A samo dva zavoda, Dante in Galilei, v skupini B pa Galvani, Oberdan in Stefan. Odbojkarji našega zavoda so dokaj spodbudno pričeli letošnje prvenstvo, saj so v prvem nastopu premagali sorodni italijanski zavod Galvani, ki je v lanskem šolskem letu osvojil pokrajinski naslov. V drugem nastopu so zastopniki Stefana premagali Oberdan in se tako uvrstili v polfinale, kjer jih je čakal Dante, ki je v skupini A obtičal na drugem mestu za Galilejem. Poudariti moramo, da so naši dijaki zmagali v vseh treh nastopih z 2:0, najlažjo pot do končnega uspeha in nastop v finalu pa so imeli v polfinalu, saj so nasprotniku prepustili samo skromne tri točke. Rezultati: Stefan - Galvani 2:0 ( 15:12,15:12), Oberdan - Stefan 0:2 (8:15,12:15), POLFINALE: Galilei -Oberdan 2:0 (15:0,15:7), Dante - Stefan 0:2 ( 1:15, 2:15). Pred dvema letoma so bili dijaki Stefana pokrajinski prvaki, lani so se morali zadovoljiti s tretjim mestom, letos pa imajo lepo priložnot, da spet osvojijo prvo mesto. Barve Jožefa Stefana so na dosedanjih treh nastopih branili: Marega, Jercog, Mesar, Renčelj, Radetti, Gombač, Ravaliko, Limončin, Vodopivec in Taučer. (G. Furlanič) V zadnjem kolu prvega dela rokometnega prvenstva C lige se bo Kras Trimac danes v Zgoniku ob 11. uri pomeril z Auroro iz Trevisa. Ker ni Au-rora do sedaj zbrala niti točke in sameva na repu lestvice, ne bi smela predstavljati nevarnega nasprotnika, čeprav je v prejšnjem kolu izgubila proti vodilnemu Pastajollyju »le« s tremi goli zaostanka. Sicer pa so tudi krasovci v zadnji tekmi dokazali, da si ne zaslužijo tako nizkega mesta na lestvici. Če bodo naši fantje spet zaigrali kot zadnjič, lahko danes vendarle pričakujemo zmago, ki bi v Krasovem taboru zvišala moralo in omogočila našim rokometašem, da bi začeli drugi del prvenstva z večjo samozavestjo. To bo tudi verjetno zadnja letošnja tekma za Vojka Sosiča, ki bo že naslednji teden moral v vojašnico. Kljub temu, da je Vojko eden temeljnih igralcev Krasa (drugi najboljši strelec), je po mnenju trenerja Lazarja ekipa zmožna dobro nadaljevati prvenstvo tudi brez njega. Lestvica C lige po osmih kolih: Pas-tajolly (TV) in CUS Udine 14; S. Dona in Cividin 10; Libertas in Padana Monselice 8; Ouarto d'Altino 6; Cellini (PD) 5; Kras Trimac 3; Aurora (TV) 0. (Pjotr) obvestila V ul LSlllU ir: SPDT obvešča, da smučarski tečaj dokončno odpade. Vsi tisti, ki so se nanj vpisali, lahko dvignejo denar v uradih ZSŠDI (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad., tel. 767304) od ponedeljka dalje. ZSŠDI obvešča, da bo jutri, 27. t. m., urad ZSŠDI v Trstu ponovno zaprt v popoldanskih urah. SK DEVIN organizira v nedeljo, 5. marca, smučarski izlet v Bad Kleinkirehhm (Avstrija). Odhod avtobusa ob 5.30 z Opčin preko Proseka, Križa, Nabrežine in Sesljana. Vpisovanje in informacije na sedežu društva (osnovna šola Cerovlje) v torek in četrtek od 20. ure dalje na tel. 200236. V nabr e tinski telovadnici Danes 4. kolo trofeje Jadran Na današnjem četrtem kolu turnirja za trofejo Jadran v minibasketu za letnike 1977 in mlajše v Nabrežini bodo na sporedu tri zelo zanimiva in bržkone izenačena srečanja. Ob 14.30 bosta prva stopila na igrišče domači Sokol in openski Polet. Verjetno bo prav ta tekma že odločala o končnem petem mestu na lestvici. Sledila bo, ob 15.45, najzanimivejša tekma kola, to je med favoriziranim Don Boscom in Kontovelom. Don Bosco se že več let ponaša z najboljšim minibasketom v tržaški pokrajini. Nesporni favorit je za turnir Zini in Rosenvaser in tudi za Jadranovo trofejo. Kontovelci pa se bodo s požrtvovalnostjo in iznajdljivostjo skušali upirati višjim nasprotnikom. Zanimivo bo tudi zadnje srečanje današnjega kola (ob 17.00) med Borom in SGT. Obeta se namreč izenačen boj. DANES NEDELJA, 26. FEBRUARJA 1989 KOŠARKA MOŠKA D LIGA 15.00 v Trstu, dvorana Suvich: Bor Radenska - Itala San Marco PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, Ul. della Valle: Scogliet-■ Kontovel Electronic Shop; 11.00 v Jonkah: New Basket Ronchi 88 - Dom ^ometal Simek MLADINCI 11.00 v Trstu, na 1. maju: Cicibona -"l°tonavale DEŽELNI KADETI 9-00 v Nabrežini: Sokol - Saba; 15.00 v rstu, na 1. maju: Bor Indules - D. Bosco DEČKI 10.30 v Repnu: Polet Furlani - Libertas; -30 v Trstu, Ul. Frescobaldi: Poggi B -°ntovel Electronic Shop ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 0.3o na Opčinah: Sloga Sagor - Lego-‘hi šport 2. ŽENSKA DIVIZIJA 11.30 v Trstu, Kjadin: DLF - Breg UNDER 16 MOŠKI 11.00 v Sovodnjah: Soča Čerimpex -Pallavolo Trieste; 15.00 v Ronkah: ACLI Ronke - Sloga UNDER16 ŽENSKE 9.30 v Trstu, šola Visentini: Club Altu-ra Omse - Bor Friulexport UNDER 15 ŽENSKE 11.00 v Vilešu: Villesse - 01ympia; NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 V Codroipu: Codroipo - Primorje 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Repnu: Kras - Flambro; 15.00 v Tržiču: Fincantieri - Vesna; 15.00 v Dom-ju: Čampi Elisi - Juventina NARAŠČAJNIKI 8.00 v Trstu, Ul. Flavia: Giarizzole -Breg NAJMLAJŠI 10.30 v Bazovici: Zarja Adriaimpex -Triestina; 10.30 na Opčinah, Ul. Carsia: CGS - Primorje; 12.30 v Miljah: Fortitudo - Breg ZAČETNIKI 9.45 v Trstu, Ul. Flavia: Ponziana B -Primorje; 12.00 v Žavljah: Servola - Zarja Adriaimpex NAMIZNI TENIS ŽENSKA PROMOCIJSKA LIGA 10.00 v Zgoniku: Kras Globtrade -Lega nazionale RITMIKA DEŽELNO PRVENSTVO 9.30 v Trstu, Ul. Ginnastica: nastopa tudi Bor ■ in za tuje znamke avtomobilov ,,, .... _ UPRAVA: Ul. sv. Frančiška 38 Ul. Marconi 6 - Tel. 775483 - 4 TRST - Tel. 768667 - 772002 okraKer POHIŠTVO UL FLAVIA 51 PROMOCIJSKA PRODAJA : KUHINJE - DNEVNE SOBE SPALNICE - SEDEŽNE GARNITURE S POPUSTI oo 20% oo 50% Do 31. MARCA 1989 V Trstu 3.000 m2 razstavišča in lastno parkirišče PLAČILO NA OBROKE DO 60 MESECEV BREZ MENIC obv. občini 8/2/1989 Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir: v SFRJ številka 1.500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000,- din, trimesečno 85.000-din, letno 320.000,- din, upokojenci mesečno 25.000 - din. trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000 - din, letno 240.000.- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/M. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-J.ulijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, 11x 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski JL dnevnik 26. februarja 1989 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko Waltritsch LJ ZTT Trst Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Tudi v tem primeru veliko polemik o varnosti ameriških letal Dotrajanost je najbrž botrovala nesreči Preiskovalci izključili možnost atentata HONOLULU — V nenavadni nesreči boeinga 747 ameriške družbe United Airlines je izgubilo življenje 9 potnikov. To število je včeraj potrdilo letališko osebje iz San Francisca, od koder je letalo vzletelo. Med ranjenimi pa ni nihče utrpel hujših poškodb. Preiskovalci so tudi dokončno izključili možnost atentata, čeprav so skoraj vsi preživeli potniki govorili o neki eksploziji. Nesreča, ki bi lahko imela zelo hude posledice, saj je bilo na letalu 336 potnikov in 18 članov posadke, je ponovno vzbudila val polemik. Trditve, da je bil boeing 747 dotrajan in slabo vzdrževan, se kar vrstijo, čeprav so v nekaterih primerih neutemeljene. Družba Boeing, ki ta letala izdeluje, priporoča temeljito revizijo strojev vsakih deset let, vsakih 20 let pa je potreben pregled celotne strukture letala. Pregled kritičnih točk, kot so krila, vrata in okna, pa bi moral biti že rutinski. Ob vsem tem je treba upoštevati tudi količino ur leta oziroma ciklusov; za ciklus se pojmuje po en vzlet in pristanek. Boeing, ki je moral prisilno pristati le nekaj minut po vzletu z letališča v Honoluluju, pa je bil razmeroma »mlad«; za seboj je namreč imel 58 tisoč ur leta oziroma 15 tisoč ciklusov, medtem ko tako letalo opravi lahko tudi do 26 tisoč ciklusov. Stevardi in nekateri piloti pa so povedali, da so imeli z omenjenim letalom že pred dvema letoma večje nevšečnosti. Med nekim letom je na primer odletel del desnega krila, vendar dogodek ni vplival na nadaljnji potek leta. Že leta 1980 pa naj bi tehniki ob rednem pregledu opazili večje razpoke v trupu letala in pod pilotsko kabino ter nepravilno delovanje vrat v repu letala. Po tistem dogodku je družba Boeing organizirala sistematski pregled vrat svojih letal in v nekaterih primerih jih je morala tudi zamenjati. Kot bi ne zadostovalo, pa je boeing 747 pred dvema letoma med nekim pristankom izgubil »spojler«, to je tisti del krila, ki zmanjšuje hitrost letala med pristajanjem. V četrtkovi nesreči pa sta bila pilotova prisebnost in spretnost odločilni. Takoj ko je opazil, da so deli letalske opreme in prtljaga, ki so leteli vsevprek, poškodovali dva motorja, je izpraznil rezervoarje goriva, da bi izgubil kar največ teže, in se s 6 tisoč metrov spustil na 1.200 metrov. Vse to je trajalo le kako minuto, saj bi sicer razlika v zračnem pritisku povlekla v praznino vse, kar je bilo v letalu. Srečno naključje pa je hotelo, da je letalski pod zdržal, saj bi se v obratnem boeing prav lahko razpolovil. Na sliki (telefoto AP): po zasilnem pristanku so preživeli potniki nestrpno čakali na pomoč. Santuz zahteva strožje preglede RIM — Ob letalski nesreči na Havajih je minister za prevoze Santuz zagotovil, da bo v evropskem parlamentu ponovno zahteval obravnavo tega perečega vprašanja. Evropski parlament se bo sestal že 14. marca. V tiskovnem sporočilu ministrstva za prevoze med drugim Santuz ugotavlja, da postaja velika konkurenca raznih mednarodnih letalskih družb že nevarna. Potniška letala neredno pregledujejo, popravila potekajo počasi, zlasti v zadnjih mesecih pa so težke letalske nesreče kar na dnevnem redu. Santuz zato meni, da so potrebni strožji nadzorni kriteriji. Italijanski potni listi najdražji v ES RIM — V primerjavi z ostalimi državami v Evropski skupnosti ima Italija »najdražji« potni list. Italijanski potni list, ki velja 10 let, dobiš, ko plačaš takso v višini 24 tisoč lir in 5.500 lir za knjižico. Po petih letih ponovno plačaš takso, vsako leto pa je treba v potni list prilepiti tudi kolek v vrednosti 24.000 lir. Skupno to v desetih letih znese 293.500 lir, katerim je treba dodati še približno 10.000 lir za razne koleke na dokumentih, ki jih je treba priložiti k prošnji za izdajo potnega lista. Deset let velja tudi francoski potni list, zanj pa v dveh obrokih plačaš približno 150 tisoč lir. V ostalih državah je »cena« za desetletno veljavnost še nižja. Danci tako plačajo 100.000 lir, Luksemburžani pa le 8.000 lir. Petletno veljavnost imajo potni listi v Španiji (11.900 lir), Belgiji (20.000), Grčiji (25.000) in Nizozemski (od 36 do 52 tisoč lir). Italija je edina država v ES, ki za izdajo potnega lista zahteva kolkovane dokumente, je pa tudi edina, kjer je treba kolek za potni list plačati vsako leto. Londonski škof povzročil težave anglikanski cerkvi LONDON Londonski škof Graham Leonard je s svojimi izjavami, da se nima za pripadnika iste verske skupnosti s prvo žensko-škofom v zgodovini ameriške anglikanske cerkve in tistimi, ki so jo posvetili v škofa, povzročil prvi dejanski razkol med angleško in ameriško anglikansko cerkvijo. S tem se škof Leonard ni držal navodil poglavarja angleške anglikanske cerkve canterburyj-skega nadškofa Roberta Runcieja, da se ne komentira posvetitve Barbare Harris v anglikanskega škofa v Bostonu. Runcie te posvetitve ne odobrava, z molkom pa je skušal rešiti enotnost med ameriško in angleško anglikansko cerkvijo. Londonski škof je svojo »neubogljivost« opravičil z verovanjem v evangelij, njegov »osebni« razkol z ameriško anglikansko cerkvijo pa bo lahko imel takojšnje neugodne posledice za vse ameriške škofe, ki dokaj pogosto obiskujejo London. Graham Leonard ima namreč v mejah svoje škofije pravico, da vsem, ki skušajo na tem področju delovati kot predstavniki anglikanske cerkve, to delovanje prepove. Psi jedo varnejšo hrano kot britanski podložniki LONDON — Če se bojite salmonel in drugih patogenih bakterij, ki se skrivajo v slabo pripravljeni hrani, jejte pasjo hrano, ki se nahaja na policah veleblagovnic. Ta presenetljivi nasvet ni nastal po zamisli kakega humorista, temveč je rezultat podrobne študije enega izmed najuglednejših britanskih mikrobiologov, prof. Richarda Laceyja. Docent je namreč ugotovil, da so zakonske norme za pripravo hrane za pse strožje kot za ljudi, kar prihaja do izraza tudi pri analizah. V dehidrirani, homogenizirani in liofizirani hrani za pse niso zasledili niti najmanjšega znaka prisotnosti kake bakterije. Celo konzerve z mesom za pse so bolje sterilizirane kot konzerve za človeško prehrano. Richard Lacey je s svojo raziskovalno skupino ugotovil, da je vnaprej industrijsko pripravljena hrana, ki jo nato servirajo v okrepčevalnicah in na letalih, skrajno nevarna. V dveh letih analiz so raziskovalci ugotovili previsoko število bakterij, v številnih primerih tudi bakterije salmonel in drugih bolezni. Študijo potrjujejo tudi preiskave zdravstvenih ustanov, ki so ugotovile, da je predvsem hrana na letalih oporečna. Poleg nehigienske priprave kakovost letalske hrane pogojujejo prevroči hladilniki in prehladne termične posode. Izrael ne sodeluje v preiskavi Argo 16 RIM Izraelsko veleposlaništvo v Rimu naj bi zavrnilo zahtevo beneškega preiskovalnega sodnika Carla Mastello-nija, naj mu posreduje točne osebne podatke bivšega načelnika izraelske protiobveščevalne službe Zvija Zamirja. Vest kroži v beneških sodnih krogih po predsinočnji televizijski oddaji Rumeni telefon, v kateri so obnovili dogodke v zvezi s strmoglavljenjem italijanskega vojaškega letala Argo 16 (C-47 dakota), v katerem so pri Margheri izgubili življenje 4 vojaki. Zvi Zamir je med obtoženimi osumljen, da je v sodelovanju s tedanjim načelnikom Mossada v Italiji Aba Levenom poskrbel za sabotažo italijanskega. letala. S tem naj bi hotel Mossad »opozoriti« italijansko vlado, naj preneha s proarabsko politiko. Prav z letalom Argo 16 so namreč italijanske oblasti na varno izgnale skupino palestinskih teroristov, ki so načrtovali atentat na neko izraelsko potniško letalo. Jugoslovanske nove norme glede uvoza BEOGRAD Po novem bodo lahko Jugoslovani uvozili gospodinjske aparate, najrazličnejše predmete in avtomobile (tudi rabljene), plačati bodo morali le uvozne dajatve. Vse to bo možno, če bodo delegati v skupščini SFRJ sprejeli predlog zakona o zunanjetrgovinskem prometu, ki ga je pravkar sprejela zvezna vlada. Če bo zakon sprejet, ne bodo ukinili le dosedanjih uvoznih omejitev, ampak bo dovoljena tudi nabava tujih avtomobilov, kar so doslej lahko storili le jugoslovanski delavci v tujini. Edini pogoj bo, da vozilo ni starejše od treh let, s čimer bi preprečili njihovo morebitno preprodajo. Takšnega vozila tudi ne bo moč prodati, preden ne bodo minila tri leta od uvoza. Prenehala bi tudi prepoved uvoza avtomobilov za invalide, preprečili bi preprodajo in zlorabo dovoljenj za nakup vozil v tujini. Če bi zaradi sprostitve uvoza prišlo do motenj na domačem trgu, bi vlada lahko uvoz omejila ali pa določila posebne pogoje za uvoz vozil in gospodinjskih naprav pa tudi drugega blaga široke porabe. V tem primeru bi ZIS lahko tudi uvedel posebne takse za uvoz tega blaga, (dd) Ozkost v politiki držav prve bojne črte ne prispeva k premostitvi težav v odnosih z Južnoafriško republiko ---- reklamni oglas - Hud naval na lekarne Iščemo večno mladost MILAN, 24. 2. 1989 - Odkar so najbolj znani ameriški in evropski dermatologi potrdili, da je znanost dejansko že premagala gube, je prišlo do prave kolektivne mrzlice. V Evropi so raziskovalci neke multinacionalne družbe pripravili kozmetični preparat na osnovi retinola (sestavina, ki je podobna retinolski kislini, vendar pa za razliko od te ni uporabna le v farmaciji) in ga tudi izredno podrobno testirali. Prof. Manfred Puschmann z dermatološke klinike v Hamburgu pravi: »Res je izredno učinkovit, saj vidno zmanjša število in globino gub, pri tem pa nima nobenih neprijetnih učinkov.« Glas o tem se je razširil že pred časom in sedaj ljubitelji mladosti oblegajo lekarne tako v Italiji kot v Ameriki. »Tako ne more iti več naprej«, pravi neka farmacevtka v Bologni, »če upoštevam ljudi, ki pridejo v lekarno ali nam telefonirajo, porabim vsak dan dober del dneva za rezervacijo ali pa razdelitev tistih nekaj preparatov, ki jih dobim.« Kozmetično kremo na osnovi retinola, ki zmanjšuje število gub in jo je preizkusil prof. Puschmann, proizvaja multina-cionalna družba Korff, ki je znana po svojih posebnih kozmetičnih izdelkih za lekarne. Krema na osnovi retinola se imenuje Anti - Age Retard, dobite jo lahko za starostne razrede od 25., 35. in od 45. leta dalje. Ocena evropskega socialističnega, pa tudi drugega levičarskega časopisja o sestanku Socialistične internacionale, ki je bil te dni v Harareju, glavnem mestu Zimbabveja, so večinoma negativne. V glavnem sodijo, da je na jugu Afrike nastal položaj, »ki zaenkrat ne dopušča izhodov«, kot piše pariški »Le monde«. Podobne so tudi navedbe drugih občil, med njimi »Die VJelta«, »Aftonbladeta« in »Avantija«. Pa ne samo zavoljo politike Južnoafriške republike, pač pa tudi, v tem primeru pa še bolj, zastran politike apriornega zavračanja dialoga, ki jo vodijo države tako imenovane »prve bojne črte«. Te so, kot vemo, Angola, Zambija, Mozambik, Bocvana, Tanzanija in Zimbabve, pri čemer je slednja nekakšna nosilka takšne politike. Predstavniki Socialistične internacionale so se tokrat odločili za sestanek v Zimbabveju, da bi pokazali, da socialistična gibanja navsezadnje ne zadevajo samo Evrope, in da bi nekako ustregli nenehnemu poudarjanju zastopnikov afriških dežel, da se te tako rekoč usmerjajo v socializem. Predzadnji sestanek Socialistične internacionale je bil v Latinski Ameriki, sliši pa se, da bo prihodnji v Aziji, nemara v Indiji. Odločitev za Harare pa je sledila sestanku ožjega vodstva Internacionale, ki je decembra lani ugotovilo, da je Zimbabve prejkoslej najbolj »napredna« dežela v tem predelu sveta, poleg tega pa je tudi zdajšnji glavni koordinator gibanja neuvrščenih. Države prve bojne črte so, spet kot dokaz njihove »naprednosti«, predstavljali na konferenci Socialistične internacionale kar šefi držav. Zraven je bil tudi nekdanji tanzanijski predsednik Nierere, eden najpomembnejših afriških naprednjakov, ki se zadnje čase ukvarja tudi z nekaterimi problemi, ki mu jih je naložilo gibanje neuvrščenih (predvsem gre za gospodarsko sodelovanje med temi deželami). Ocene listov in, prozorno, tudi predstavnikov Socialistične internacionale o konferenci v Harareju niso laskave. Zlasti glavnemu predstavniku Zimbabveja, Mugabeju, v bistvu očitajo, da še zmeraj pogreva »okostenele metode« v odnosih z Južnoafriško republiko in da se niso do sedaj v ničemer potrudili, da bi v politiko na jugu Afrike vnesli nove motive (Le monde). Skratka, »ozkost« ne more biti politično izhodišče za nove razmere. Delegati Socialistične internacionale so sicer, formalno, sprejeli teze, ki so jih razlagali predstavniki prve bojne črte v Harareju, vendar so na sklepnem pogo- voru z njimi posvarili, da bo Južna Afrika vpeljala novo politiko prej, če bodo z njo uveljavili dialog, kot pa če ji bodo neprestano zapirali vrata tudi pri najmanjši možnosti sodelovanja. Bržčas so delegati Socialistične internacionale tako rekoč ponudili svoje usluge za znosnejše stike med Južno Afriko in državami prve bojne črte, vendar gostitelje ponudba, kot poročajo, ni navdušila. Dejavniki držav prve bojne črte danes sicer soglašajo z ugotovitvijo, da se je začela politika Južne Afrike spreminjati, vendar to v glavnem tolmačijo kot »nakano«, da bi prišlo do destabilizacije med državami, ki obdajajo Južnoafriško republiko. Navedbe zastopnikov Internacionale, da bi novi odnosi na jugu Afrike (med državami prve bojne črte in Južno Afriko) počasi le omogočili tudi večjo »demokratizacijo razmer« očitno niso zalegle. Komentarji socialističnih krogov in glasil zato v glavnem menijo, da razmere na jugu Afrike postajajo vse bolj cokla v razvoju in da navsezadnje še najbolj škodijo prav državam prve bojne črte. Njihov razvoj je malenkosten, če sploh je. Blagovna menjava med njimi ne presega, reci in piši, 4 odstotkov vse njihove menjave, konec koncev tudi zaradi prebrisane politike Južne Afrike, ki ima v rokah glavne prometne vzvode na tem področju. Odtenek v teh komentarjih je tudi, da predstavniki prve bojne črte bržčas nenehoma pritiskajo na tipko Južne Afrike, da bi na ta način prikrili tudi težave, ki jih imajo v svojih državah in ki so vsak dan hujše. Nekateri glasniki in glasila socialističnih strank in gibanj pa navajajo tudi druge motive. Med njimi prozorno izstopa sodba, da taka in takšna politika nekaterih držav, ki pripadajo gibanju neuvrščenosti (v bistvu vse države prve bojne črte) ne more kaj prida koristiti gibanju. Razmere na jugu Afrike so spet dokaz »heterogenosti« gibanja, kot navsezadnje aduta, ki bi ga bilo treba pričeti bolj odkrito upoštevati in priznavati ter politično bolj vrednotiti že na bližnjem vrhu v Beogradu. Neuvrščeni bi morali bolj odločno uveljaviti dialog, za kar so zdaj na svetu zrelejši pogoji. Politika na jugu Ah’' ke, ki jo Zimbabve bržčas domala vsiljuje neuvrščenim kot eno poglavitnih na svetovnem prizorišču (tudi na rovaš drugih problemov) pa že spominja na položaj pred leti, ko si je na primer Kub svojo enostransko politiko, znano P°r imenom »naravnega zavezništva«, Pr^ zadevala, k sreči brezuspešno, vnesti gibanje neuvrščenih. MIRO KOCJAN