LES wood Revija za lesno gospodarstvo Wood Industry & Economy Journal 4/99 Revija za lesno gospodarstvoWood Industry & Economy Journal april 1999 Letnik 51 {t. 4 str. 81-120 UDK 630 / ISSN 0024-1067 Revija LES Glavni urednik: prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorni urednik: Ciril Mrak, dipl. ing. Urednik: Stane Ko~ar, dipl. ing. Slika na naslovni strani: Lektor: Andrej ^esen, prof. KOIMPEX, Italija Uredni{ki svet: Predsednik: Peter Tom{i~, dipl. oec. ^lani: Franc Ga{per, ing., Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, dipl. ing., Kaj pa odpadne vode? Vesna TIŠLER 83 Nedeljko Gregori~, dipl. ing., Friderik Kova~, dipl. oec., Zvone Novina, dipl. ing., Matja` Rojnik, dipl. ing., Uro{ Rupreht, dipl. oec., mag. Miroslav [trajhar, Janez Zalar, ing., Stojan @ibert, dipl. ing., prof. dr. Lignin smrekovega lesa Vesna TIŠLER Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. Miha HUMAR 85 dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, dipl. ing., Vinko Velu{~ek, dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek Uredni{ki odbor: Les v mestnem oblikovanju Tadeja ZUPAN^I^ STROJAN 91 prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), Oprema za tehniko in tehnologijo za predšolskega otroka Amand PAPOTNIK 94 doc. dr. Bojan Bu~ar, Maja Cimerman, dipl. soc., Janez Gril, dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek, Toma` Klop~i~, dipl. ing., Fani Brest in Lipa v Domusu Ciril MRAK 98 Poto~nik, dipl. oec., prof. dr. Franci Pohleven, vi{. pred. mag. Branko Knehtl, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Vinko Rozman, Brizganje lakov v obrti Jo`ica POLANC 99 prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Informacije GZS - Zdru`enje lesarstva {t. 3/99 ix - xii Direktor: dr. mag. Jo`e Korber Pogovor z dr. Jo`etom Zago`nom, predsednikom gospo- Ustanovitelj in izdajatelj: darskega odbora pri dr`avnem zboru Fani POTO^NIK 103 Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Dru`insko podjetje Wittmann Jasna HROVATIN 106 Uredni{tvo in uprava: 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija Iz pogovora z dr. Jo`etom Zago`nom, predsednikom tel. 061/121-46-60, 061/222-143, faks: 061/121-46-64 El. pošta: revija.les@ siol.net Gospodarskega odbora pri dr`avnem zboru Ciril MRAK 107 http://www.zls-zveza.si Prodajno tr`enje fasadnih izdelkov stavbnega pohištva v Naro~nina: EU Janez LESAR 108 Dijaki in {tudenti (polletna) ........ 1.500 SIT PPoosdaj emtjeazninik ui s(tpaonlolevtena(l)e.t n. a. ). .. .. .. .. .. .. .. . 336..000000 SSIITT Dediš~ina stavbarstva bovško-trentarske hiše Ciril MRAK 112 Obrtniki in {ole (letna) ........... 18.000 SIT Tujina (letna) ................... 100 USD UO Evropskega zdru`enja proizvajalcev pohištva (UEA) v @iro ra~un: Portu Jo`e KORBER 113 Z5 v0e1z0a1 le-6sa7r8j e-v62Sl8o8v9enije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, Upravni odbor Zveze lesarjev Slovenije (zapisnik) Ciril MRAK 113 RT iesvki:jaBaizvhaanjat, vM davrkeoh Kd rveomj n`iahr ins.po.smih enojnih {tevilkah letno Dan lesarstva v Novem mestu Silva ME@NAR 114 Tipologija prispevkov (dokumentov) 114 Za izdajanje prispevata Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije in Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Zlati jubilej Srednje gozdarske šole Postojna Bernarda JERNEJC 115 Na podlagi Zakona o prometnem davku (Ur. list RS, {t. 4/92) daje Ministrstvo za informiranje na vlogo mnenje, da {teje S posveta Monta`ne gotove hiše v Sloveniji Ciril MRAK 116 strokovna revija LES med proizvode informativnega zna~aja iz 13. to~ke tarifne {tevilke 3, za katere se pla~uje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. Diplomske naloge diplomantov lesarstva v letu 1999 117 Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - fakultete 119 LES wood 51 (1999) 4 Contents 82 LES wood Wood Technology & Economy Journal Volume 51, No 4/99 Editor’s Office: 1000 Ljubljana, Karlov{ka 3, Slovenia Phone: + 386 61 121-46-60 + 386 61 222-143 Fax No.: + 386 61 121-46-64 E-mail.: revija.les@ siol.net http://www.zls-zveza.si Contents Lignin of Spruce Wood Wood in urban design Basic equipment for design an technology for the pre-school children Vesna TIŠLER Miha HUMAR 85 Tadeja ZUPANČIČ STROJAN 91 Amand PAPOTNIK 94 2.200 m2 kompetenc v predelavi masivnega lesa Skupina Weinig na Ligni Prvi~ se je skupina Weinig na najve~jem svetovnem sejmu lesnopredelovalne stroke predstavila na skupnem razstavnem prostoru. Weinigovi stroji so bili poleg tega razstavljeni pod motom Obrt tudi v hali 17, na prilo`nostni razstavi Vrata in portali v hali 16 ter na razstavnem prostoru firme Friulmac v hali 6. Nov pri Weinigu AG je stroj Hydromat 30 XL, ki ga izdelujejo s sestrsko firmo Waco Jonsereds AB. Poleg tega je Weinig AG prikazala celotno paleto njihovih profilirnih strojev, za~enši od najmanjšega Quattromat 23 P do najz-mogljivejših avtomatov Hydromat 23. Prav tako so predstavili tudi pred kratkim modificirane brusilne stroje za brušenje rezil iz serije Rondamat, vklju~no s popolnim avtomatom Rondamat 970. Zraven sodi še merilna enota OptiControl, ra~unalniško podprt sistem CAS-LogoPac in velika ponudba dodatkov. Na podro~ju oken je Weinig predstavil eno od mnogih variant: uspešno UC-Matic-pripravo za popolno avtomatsko izdelovanje posameznih kosov ter Unimat 23 EL, ki v povezavi z Uniplanom tvori sestav Unicontrol 6. Na razstavnem prostoru firme Friulmac je Weinig razstavil parketni stroj. GreCon Dimter GmbH je predstavilo kompaktni stroj za izdelavo klinastih spojev CF 300 in popolnoma optimiran nihalni `agalni stroj 704 za `agarske obrate. Stroj za izdelavo klinastih ~epov Ultra in CombiPact/4 kot tudi nihajni `agalni stroj OptiCut 104 in 204 izpolnjujejo ponudbo specialista za lesno optimiranje. Švedski Waco Jonsereds AB je prikazal vrhunski izdelek, visoko zmogljiv skobeljni stroj Maxi, BKW-Twin pa je novost na podro~ju cepilnih `ag. Weinig Rondomat 960 - stroj za ostrenje orodja z z mo`no-stjo šablonske izdelave 1 *■■■ KI 1 £-vi W\x ^^ Weinig Rondomat 960 - stroj za ostrenje orodja z z mo`nostjo šablonske izdelave Weinig Rondomat 960 - stroj za ostrenje orodja z z mo`nostjo šablonske izdelave LES wood 51 (1999) 4 Uvodnik 83 Kaj pa odpadne vode? 18. februarja 1999 je izšlo v Uradnem listu Republike Slovenije št. 10 dvanajst uredb o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz objektov in naprav, ki se nanašajo na raznovrstne industrijske panoge. Mednje sodi tudi proizvodnja celuloze, proizvodnja papirja, kartona in lepenke, proizvodnja stekla in steklenih izdelkov itd. Omenjene uredbe so usklajene z evropsko zakonodajo in `e omogo~ajo uspešno vklju~itev Slovenije v Evropsko skupnost na obdelanih podro~jih. V letu 1999 se predvideva izdaja uredbe o odpadnih vodah tudi za slovensko lesno industrijo. V njej bodo navedene mejne vrednosti za splošne, anorganske in organske parametre za iztok v vode in za iztok v kanalizacijo. Verjetno bo potrebno navesti še nekatere biološke parametre. Za lesno industrijo je pomembno, da sodeluje v pripravi tega dokumenta, saj po izvedeni parlamentarni proceduri in objavi v Uradnem listu to ne bo ve~ mogo~e. Trenutno lesna industrija upošteva vladno Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov ones-na`evanja, ki je bila izdana 5. julija 1996 v Uradnem listu Republike Slovenije št. 35. Poleg splošnih dolo~b so opisane mejne vrednosti, dolo~anje in vrednosti emisije, zmanjševanje emisije in obvezni ukrepi pri ravnanju z odpadnimi vodami, nadzor, kazenske dolo~be ter prehodne in kon~ne dolo~be. Kot priloga sta navedeni dve preglednici. V prvi so podane mejne vrednosti parametrov odpadne vode, v drugi koli~ina v vode izpuš~ene nevarne snovi. Našteti so številni parametri in sicer pet splošnih, dva biološka, kar devetindvajset anorganskih in enajst organskih. Parametri, ozna~eni z zvezdico, so s to uredbo dolo~eni kot nevarne snovi. Za lesno industrijo so pomembni le nekateri parametri, ki jih bo v letošnjem letu potrebno smiselno izbrati in definirati njihove mejne vrednosti. Zelo pomembni so vsekakor splošni parametri, ki dolo~ajo temperaturo, pH, neraztopljene in usedljive snovi v odpadnih vodah. Ve~ja selekcija bo potrebna pri izbiri anorganskih in organskih parametrov, saj se mnogi med njimi kot npr. barij, `ivo srebro, sulfid ne pojavljajo v odpadnih vodah lesne industrije. Obvezno bo tudi v prihodnje dolo~ati kemijsko potrebo po kisiku - KPK, biokemijsko potrebo po kisiku BPK5 , fenole, formaldehid in druge. Na Biotehniški fakulteti se `e vrsto let ukvarjamo s prou~evanjem okolja. Izvedli smo doma~e in mednarodne raziskovalne projekte, katerih rezultat je poznavanje problematike varstva okolja v lesni industriji, usposobljenost za sodelovanje pri reševanju ekoloških problemov, prek sto znanstvenih in strokovnih prispevkov v doma~i in tuji literaturi ter številne diplomske, magistrske in doktorske naloge. Glede na to, da je uredba o odpadnih vodah lesne industrije pred vrati, je nujno, da se univerza pove`e z industrijo in pripravi kvaliteten predlog. Od skupnega zavzemanja za ~im ustreznejše rešitve bo odvisna nadaljnja usoda problematike odpadnih voda v lesarskih proizvodnjah. Vesna TIŠLER LES wood 51 (1999) 4 Napovedi 84 ZVEZA LESARJEV SLOVENIJE Karlovška 3, Ljubljana, tel.: 061/121-46-60, fax.: 061/121-46-64, el.pošta: revija.les@ siol.net http//www.zls-zveza.si Priprave na 10. ljubljanski pohištveni sejem se pri~enjajo Prvo obvestilo Od 20. do 26. septembra letos bo potekal Ljubljanski pohištveni sejem. Zveza lesarjev Slovenije pripravlja poseben program obsejemskih prireditev. Tako pripravljamo organizacijo strokovnih posvetov o strategiji razvoja lesarstva Slovenije, tr`enju, ekonomiki poslovanja, ra~unalniški pripravi proizvodno tehni~ne in prodajne dokumentacije, novosti na podro~ju ra~unalništva, o internetu, dodatni promociji nagrajenih eksponatov in, glede na razpolo`ljivi ~as, še kakšno temo. Zveza lesarjev Slovenije `eli prek znanstveno strokovne revije Les opozoriti na pravo~asno in kvalitetno pripravo sejemskih eksponatov. ^imprej naj bi imenovali komisije, ki bodo pripravile programe in cilje, ki naj bi jih dosegli s promocijo izdelkov na pohištvenem sejmu. V komisije je treba vklopiti širok spekter strokovnjakov, in sicer predvsem projektante, arhitekte, komercialiste, tehnologe in ekonomiste, skratka razvojnike vseh vrst, pri dolo~enih izdelkih pa niso izklju~eni tudi sociologi in psihologi, zdravniki in ergonomi. Pravo~asna priprava pomeni organizacijsko strokovni pristop, ki omogo~a racionalnejšo anga`iranje vklju~enega kadra, zagotavlja profesionalno predstavitev ter ve~jo u~inkovitost in ekonomsko uspešnost glede na vlo`ene stroške nastopanja na sejmu. Zveza lesarjev Slovenije pripravlja sejemski obveš~evalec, v katerem bomo predstavili proizvodne programe zainteresiranih podjetij v pisni in slikovni obliki. Posebno so za`eleni pisni prispevki o perspektivnih proizvodnih programih, ki so tr`no zanimivi tako za doma~e tr`iš~e kot za izvoz. Cilj vsakega razstavljalca je prikazati za podjetje ekonomsko u~inkovit in tr`no zanimiv proizvodni program. V sejemskem obveš~evalcu `elimo prikazati pri~akovanja posameznih podjetij, ki bodo posebno zanimiva za nagrajene eksponate, da se napisana predstavitev takoj pro-movira in ekonomsko tr`i. Za vse druge pa bo vzpodbuda za ~imbolj vztrajno delo pri usmeritvah v prihodnje. Zato bomo v ~asu sejma organizirali sre~anja projektantov in predstavnikov podjetij nagrajenih eksponatov s potencialnimi kupci, vse v smislu dodatne promocije na sejmu nagrajenih proizvodnih programov in z osnovnim namenom doseganja u~inkovite koli~inske in ekonomsko uspešne prodaje, oziroma izboljšanja poslovanja panoge v celoti. V reviji Les bomo z obvestili o pripravah na pohištveni sejem nadaljevali, zato prosimo za povratno informacijo o `eljah in potrebah lesarskih podjetij. Prav tako prosim vsa obmo~na društva in`enirjev in tehnikov lesarstva, da najavijo Zvezi lesarjev Slovenije teme, ki jih `elijo predstaviti na posvetih v okviru Ljubljanskega pohištvenega sejma. Tajnik Zveze lesarjev Slovenije Ciril MRAK LES wood 51 (1999) 4 Raziskave in razvoj 85 UDK: 630*813.11:630*174.7 Picea Abies K. Pregledni znanstveni ~lanek (Preview Scientific Paper) Lignin smrekovega lesa Lignin of Spruce Wood Vesna TIŠLER*, Miha HUMAR** Izvle~ek: Abstract: Smrekov lignin je zapleten naravni klob~i~asti polimer, ki še do danes ni v celoti raziskan. Vzrok za to je velika heterogenost, ki je odvisna od starosti drevesa, rastnih pogojev, mesta odvzema vzorca, letnega ~asa, na~ina izoliranja itd. Smrekov lignin je z estrskimi, etrskimi in glikozidnimi vezmi vezan predvsem na lesne polioze, zato je popolna izolacija lignina iz lesa ovirana, oziroma prakti~no one-mogo~ena. Ena izmed mo`nosti preu~evanja lignina je tudi študij njegove biosinteze, ki omogo~a dodatno razumevanje strukture lignina, kar je pri drugih destruktivnih metodah ote`eno. Klju~ne besede: smrekov lignin, lignin Spruce lignin is complicated natural three-dimensional polymer and it’s structure is not known completely till today. The reason for this is it’s great heterogenity, which is influenced by various factors: age of tree, growing conditions, place of sample, year season, way of isolation, etc. Spruce lignin is with ester, eter and glicosides bonds tied mainly on wood polioses and for that reason the totaly isolation of lignin from wood is impediment respectively practically impossible. One way of researching lignin is researching it’s biosynthesis, which enables further knowing of lignin structure, what is more difficult with other destructive methods. Keywords: spruce lignin, lignin 1. UVOD Lignin smreke je amorfen, aromatski biopolimer, ki predstavlja bistveno sestavino celi~ne stene. Šele ko se lignin vgradi v celi~ne stene, postanejo celice toge in trdne in omogo~ijo rastlinam, da lahko kljubujejo vetru in gravitaciji. Lignin je `e od nekdaj zanimal raziskovalce, ki so hoteli odkriti njegovo kemijsko strukturo. Prvi model lignina je leta 1968 predstavil Freudenberg. Domneval je, da obstajata dve vrsti lignina: * gvajacilni in * gvajacilni - siringilni. Še danes delimo lignin na gvajacilni lignin, ki je zna~ilen za iglavce, in gvajacilni - siringilni lignin, zna~ilen za listavce. Osnovni modelni spojini sta gvajakol z eno metoksilno skupino in siringaldehid z dvema metoksilnima skupinama, vezanima na benzenov obro~, kar je prikazano na sliki 1. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, Cesta VIII/34, 1000 Ljubljana Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Ro`na dolina, Cesta VIII/34, 1000 Ljubljana Slika 1. a) gvajakol in b) siringaldehid (Fengel, Wegener, 1989) Smrekov lignin spada po Freudenbergu (1968) med gvajacilne lignine, oziroma med lignine, ki jih sintetizirajo iglavci. Lignin je obstojnejši kot celuloza, kar so dokazali s številnimi poskusi. Ko je les dolgo ~asa le`al v vodi, je nastopi- la depolimerizacija celuloze in lesnih polioz, preostanek je bil lignin (Costas 1997). Ve~ina celuloze se je namre~ razgradila in izprala iz lesa. Tudi pri povišanih temperaturah, je lignin snov, ki se med zadnjimi za~ne razgrajevati (Derbyshire et al., 1995). Dele` lignina je v razli~nih rastlinah precej variabilen. Na~eloma je v lesu iglavcev odstotek lignina ve~ji kot v lesu listavcev. V olesenelih rastlinah je dele` lignina med 20 do 40 %. Zelene rastline in alge so manj lignificirane. Razmerja med posameznimi komponentami lesa pri bukovem in smrekovem lesu so prikazana v preglednici 1. Preglednica 1. Kemi~na sestava smrekovega in bukovega lesa (Fengel, Wegener, 1979) Vzorec Lignin Polioze Celuloza Pepel [%] [%] [%] [%] Smreka 28,0 31,1 40,4 0,5 Bukev 24,4 31,8 43,3 0,5 LES wood 51 (1999) 4 Smrekovega lignina ne moremo opisati s preprosto formulo, enega ali ve~ mo-nomerov, povezanih z nekaj vezmi. Zgradba lignina je bolj zapletena. Po podatkih iz literature makromolekule lignina niso nastale po natan~no predpisanem vodenem mehanizmu, ampak z naklju~nim reagiranjem lignolov v nelinearen polimer. Zgradbo ligninov lahko pove`emo z njihovo reaktivnostjo in s posameznimi enotami pri polimerizaciji. Glasserjev model lignina iglavcev je sestavljen iz 94 fenilpropanskih enot, z molsko maso, višjo od 17.000. Mols-ka masa smrekovega lignina je med 2.000 in 40.000. Na ta podatek v najve~ji meri vpliva na~in izoliranja lignina (Fengel, Wegener, 1989). Za Glasserjev model lignina je zna~ilna inkorporacija monosaharidov, predvsem glukoze, kar še dodatno pojasnjuje osnovno definicijo lesa, po kateri je les interpenetrirajo~i sistem mo-nomerov ter ni`jih in višjih polimerov. Lignin najdemo tudi v iglicah in skorji. Koncentracija v skorji je lahko ve~ja kot v lesu. Identifikacija lignina v skorji je te`avna, zaradi enostavnih polife-nolov, taninov, flobafenov in drugih sorodnih spojin, ki so v njej. 2. SESTAVA LIGNINA Eden najpreprostejših na~inov, s katerimi lahko opišemo lignin, je razmerje med: * gvajacilnimi enotami (G), * siringilnimi enotami (S), * hidroksifenilnimi enotami (H). Pri smreki (Picea abies Karst.) je razmerje G:S:H kot 94:1:5, kar pomeni, da prevladuje gvajacilni lignin (Fen-gel, Wegener, 1989). ^e primerjamo kemijsko sestavo ligni-nov listavcev in iglavcev med seboj, opazimo, da je vsebnost ogljika v iglavcih (60-65 %) ve~ja kot v listavcih (56-60 %). Vzrok za to je ve~ji dele` siringilnega lignina v ligninu listavcev, ki ima ve~ metoksilnih skupin. Preglednica 2 prikazuje elementno sestavo smrekovega in bukovega lignina in podatke o dele`u metoksilnih skupin. Po pri~akovanju je ta dele` v bukovem ligninu bistveno ve~ji. Raziskave in razvoj Preglednica 2. Elementna sestava MWL (Milled-Wood-Lignin) lignina (Fengel et al., 1981) Vrsta C H O OCH3 [%] [%] [%] [%] Smreka 62,3 5,7 32,0 15,6 Bukev 60,2 5,9 33,9 21,7 Elementno sestavo pa lahko predstavimo tudi druga~e. V smrekovem lig-ninu je od 100 atomov, 47 vodikovih, 28 ogljikovih in 24 kisikovih (Ma-rutzky, Roffael, 1977). Kot je bilo `e povedano, dajeta do-lo~eno predstavo o ligninu tudi število in vrsta vezi med posameznimi gradniki lignina - fenilpropanskimi enotami. Lignin smrekovine ima namre~ zelo raznolike vezi. Razporeditev teh vezi ni predpisana, ampak je le posledica pogostosti posameznih radikalov v njem. V preglednici 3 so prikazane posamezne vezi v smrekovem ligninu po Glasserju. Preglednica 3. Tipi in pogostost vezi v Glasser-jevem modelu lignina smrekovega lesa (Fengel, Wegener, 1989) Vrsta vezi Število vezi ß-O-4 } 55 a-O-4 ß-5 16 ß-1 9 5-5 9 4-O-5 3 ß-ß 2 a/y-O-Y 1 a-ß 11 ß-6, 6-5 2 1-O-4, 1-5 1-5 Skupno 117 Iz preglednice vidimo, da je najpogostejši tip vezi b-O-4, poleg nje pa še: b-5, b-1, 5-5 in 4-O-5. Tudi Leary (1986) je dokazal, da so b-O-4 vezi najpogostejše vezi, s katerimi so povezane fenilpropanske enote. Sorvari (1986) je ugotovil da sta b-5 in b-O-4 vezi bolj pogosti v sekun- 86 darni celi~ni steni. b-1 vez je pribli`no enako zastopana v sekundarni steni in srednji lameli. b-O-5, b-b in 5-5 pa so pogostejše vezi v srednji lameli. 3. BIOSINTEZA LIGNINA SMREKE Destruktivni poskusi determinacije lignina spremenijo dolo~ene komponente biopolimera. Velike te`ave povzro-~a ugotavljanje prizadetosti posameznih struktur. Ni znano, kateri deli so se odcepili. Dejstvo je, da vse analitske metode dajejo nepopolne, v~asih celo kontradiktorne rezultate. Pomembno je poznati glavne razvojne korake, ki so pripeljali do današnjih teorij o strukturi lignina. Ne smemo pa pozabiti na proces oksidacije fenolnih spojin. Razumevanje tega procesa je klju~no za razumevanje teorij o bio-sintezi lignina. 3.1. Teorija polimerizacije ^etudi so `e zgodnje analiti~ne raziskave lesa pokazale, da so najpomembnejše komponente lignina sestavljene iz fenilpropanskih enot, je bil Erdtman (1933) prvi, ki je pomislil, da bi bila lahko oksidacija fenilpropan-skih enot model biosinteze lignina. To bi pojasnilo nastanek vezi ogljik-ogljik ter nastanek vezi ogljik-kisik. Freudenberg (1968) je preu~eval ok-sidacijo koniferilnih alkoholov z encimi in anorganskimi oksidanti. Tako je pridobil dehidrogeniran polimer, ki je v mnogih pogledih zelo podoben Björkmanovemu ligninu smreke. Freudenberg je izoliral dimere in trimere koniferilnih alkoholov. Domneval je, da so vezi v dimerih oziroma trimerih enake kot v polimeru ligninu. Na podlagi kasnejših destrukcijskih študij je bilo dokazano, da se ve~ina vezi v ligninih iglavcev formira tudi v dimerih in trimerih koniferilnih alkoholov. Treba pa je povedati, da je do popolnega razumevanja biosin-teze ligninov in vitro še dolga pot. Za to bo potrebno narediti še veliko raziskav, da bo mogo~e do potankosti razumeti potek lignifikacije ce-li~ne stene. LES wood 51 (1999) 4 Raziskave in razvoj 87 Vemo, da je b polo`aj najbolj reaktivni polo`aj pri koniferilnih alkoholih, kar pomeni, da je prav ta ogljik naj-ve~krat udele`en pri sinteznih reakcijah. Vzrok pove~ane reaktivnosti b ogljika najdemo v fenilnem obro~u (Armstrong et al., 1983). Wallis (1973) je ugotovil, da se pred nastankom kon~ne oblike b-b vezi, le-ta nekajkrat prostorsko preoblikuje. Pojavlja se stereoizomerija. Eden izmed faktorjev, ki vplivajo na kon~no porazdelitev vezi, so nekatere komponente, ki vplivajo na reakcijo. Na primer, nastanek b-O-4 vezi zahteva vodo. Nasprotno pa za nastanek b-5 in b-b vezi voda ni potrebna. Kjer pa je voda v lesnih celicah b-O-4 vezi nastajajo na ra~un b-5 in b-b vezi (Chioccara, 1993). ^e opravljamo sintezo lignina, to je oksidacijo koniferil alkoholov in vitro, je pogostost b-O-4 vezi ni`ja kot pri naravnih ligninih. ^e koniferil alkohol dodajamo v oksidirajo~i medij po~asi, pogostost b-O-4 vezi naraš~a in se skoraj pribli`a naravni. Zakaj prihaja do tega pojava, še ni dokon~no pojasnjeno. Po tem pote~e navzkri`no povezovanje radikalov koniferil alkohola in fenilnih radikalov, ki so `e povezani v polimer lignin. To kri`no povezovanje imenujemo kon~na poli-merizacija. Ta reakcija pote~e po tem, ko koncentracija koniferil alkoholov pade in novi dimeri ne nastajajo ve~. Z navzkri`nim povezovanjem nastajajo naslednje vezi lignina: b-O-4, b-5, b-1. ^e pa pogoji za to niso izpolnjeni, nastajajo 5-5 in 5-O-4 vezi (Brunow et al., 1995). Fenil radikali te`ijo k temu, da tvorijo dimere. Mehanizem nastanka dimerov je kontroliran s reaktivnostjo in koncentracijo fenil radikalov. Da pride do navzkri`ne povezave med dvema ra- v oh OH .0,68... \\*\ |jj .....Q-62... V CH3 V \ OH OH 0.50 rrV0Me OH ..........v £".. 0.46 CH3 OH ...°.-.4.l MeO^ J^ .OMe \ v OH CH3 OH MeOSv^L/OMe • OH OH ' IT .a?»; MeO^^k A^/ DMe 1 H T K V V CH3 CH3 OH dikaloma, morata biti koncentracija in reaktivnost v pravilnem razmerju. V zvezi s tem pa ne smemo pozabiti še enega pomembnega parametra, to je redoks potencialov fenolov. Njihove vrednosti za posamezne spojine so podane na sliki 2. Najprej reagirajo fenoli z najni`jim redoks potencialom. Razlike v redoks potencialih med posameznimi mono-lignoli, oziroma med monolignoli in fenoli, `e vezanimi v polimer, dopuš-~ajo drevesu, da tako regulira zgradbo lignina v razli~nih predelih celice. Nastanek b-O-4 vezi, ki jih najdemo povsod v ligninu, so rezultat navzkri`-nega povezovanja med koniferilnimi alkoholi in fenolnimi skupinami na-stajajo~ega polimera. Voda in kislinski katalizator sta nujna, ker v dolo~eni fazi determinirata intermediat. Kako ta reakcija poteka v naravi, še ni popolnoma jasno (Brunow et al., 1995). 4. FUNKCIONALNE SKUPINE LIGNINA Podatki o koli~ini metoksilnih skupin in njihovi razporeditvi v ligninu so prikazani v preglednici 4. Le nekoliko manjša koncentracija metoksilnih skupin je bila vidna v sekundarni celi~ni steni. Preglednica 4. Vsebnost metoksilnih skupin v smrekovem ligninu iz razli~nih delov celi~ne stene (Sorvari et al., 1986) Slika 2. Redoks potenciali fenolov (Brunow et al., 1995) Vsebnost fenolnih in alifatskih hidro-ksilnih skupin po Sorvariju (1986), je nekoliko višja v srednji lameli in ni`ja v sekundarni celi~ni steni. Na sto C9 enot pride v sekundarni celi~ni steni 12,1 fenolnih in alifatskih hidroksil-nih skupin, v srednji lameli pa 11,9. Velike razlike v vsebnosti karbonilnih skupin med srednjo lamelo in sekundarno celi~no steno ni bilo opaziti. Mogo~e je vsebnost -CO skupin malo ve~ja v srednji lameli. LES wood 51 (1999) 4 Raziskave in razvoj 88 Preglednica 5. Razporeditev komponent lesa v celi~nih slojih smrekovih traheid (Boutelje, 1972) Preglednica 6. Dele` lignina v posameznih tkivih smreke (Leary, 1986) Celuloza cel. sloj dele` cel. celuloze [%] [%] Polioze cel. sloj dele` cel. polioz [%] [%] Li cel. sloj [%] gnin dele` cel. lignina [%] rani les zdru`ena srednja lamela 13,9 4,1 27,1 20,6 59,0 26,8 zunanji sloj sek. - S1 36,4 8,9 36,4 23,2 27,2 10,4 srednji sloj sek. stene - S2 58,5 87,0 14,4 56,1 27,1 62,8 kasni les zdru`ena srednja lamela 13,7 2,5 27,4 15,0 58,9 18,4 zunanji sloj sek. stene - S1 34,6 5,2 34,6 15,6 30,8 7,9 srednji sloj sek. stene - S2 58,4 92,3 14,5 69,4 27,1 73,7 Vzorec Dele` lignina [%] celotni les 26 kompresijski les 35 parenhim 44 kambijeva cona 13 Opaziti je bilo, da je v srednji lameli ve~ hidroksifenilnih enot kot v sekundarni celi~ni steni (Sorvari et al., 1986). 5. MOLSKA MASA Podatki o molski masi smrekovega lignina zelo variirajo. Molska masa smrekovega lignina po Glasserju presega vrednost 17.000. Najvišja molekulska masa, ki jo zasledimo v literaturi, je okrog 40.000 (Fengel, We-gener, 1989). Natan~no vrednost te`-ko ugotovimo, ker je lignin prakti~no nemogo~e izolirati. Drugi razlog pa je zelo velika heterogenost lignina. V ligninu so molekule polifenolov z ni`jo stopnjo polimerizacije in zato ni`jo molsko maso. Opaziti je bilo mogo~e nekoliko višje molske mase v srednji lameli. Tudi zaradi tega so ti lignini nekoliko manj topni in povzro~ajo te-`ave pri delignifikaciji (Sorvari, 1986). 6. RAZPOREDITEV LIGNINA 6.1. Razporeditev lignina v celi~ni steni @e Lange (1954) je ugotovil osnovne dele`e lignina, celuloze in polioz v tra-heidah ranega in kasnega lesa. Fen-gel (1969, 1970 a), je razmerja med osnovnimi komponentami še dopolnil. Iz preglednice 5 vidimo, da je v zdru-`eni srednji lameli skoraj 60 % lignina, v srednjem sloju sekundarne stene (S2) pa le 27 %. Ker pa je prav ta sloj najdebelejši, je v njem kar 72 % vsega lignina, kar velja za rani les, oziroma 82 % za kasni les. V zunanjem sloju sekundarne stene S1 in notra- njem sloju sekundarne stene S3 se nahaja višji dele` lignina kot v srednjem sloju sekundarne stene S2 (Parames-waran, 1985). Lignin je najbolj koncentriran v celi~nih kotih. Tukaj je celo do 84 % vsebnosti lignina. (Boutelje, 1972). Nekatere vrste smreke, kot na primer Picea mariana, imajo v celi~nih kotih celo 100 % lignin. Lignin v sekundarni celi~ni steni SW, vsebuje 1,5-krat ve~ hidroksilnih skupin kot lignin zdru`ene srednje lamele (Boutelje, 1972). Zanimivo je, da se tudi lignin v kotih celic (CC) razlikuje od lignina zdru`ene srednje lamele (CML). Lignin v CC vsebuje manj hidroksilnih skupin. (Francis et al., 1994) Lignin zdru`ene srednje lamele CML vsebuje manj polioz kot lignin v drugih delih celice. Mogo~e se tudi v tem skriva vzrok, da je ravno ta lignin najte`e razgraditi med delignifikacijo (Parameswaran, 1982). Treba je omeniti, da je v zdru`eni srednji lameli najmanjši de-le` celuloze in da tudi to prispeva k zahtevni delignifikaciji (Mauer et al., 1992). Z opazovanjem z X-`arki so ugotovili spremembe v razporeditvi lignina v srednjem sloju sekundarne celi~ne stene. Uprichard (1971) je ugotovil, da vsebnost lignina z oddaljenostjo od pikenj pada. 6.2. Dele` lignina v lesu glede na vrsto in stanje tkiva V preglednici 6 so prikazani podatki o vsebnosti lignina v razli~nih vrstah tkiva lesa smreke. Podatki so pridobljeni z NMR (Leary, 1986). Kot vidimo iz preglednice 6, je dele` lignina v kompresijskem lesu kar za ~etrtino ve~ji kot v celotnem lesu. V kambijski coni je majhen dele` lignina, ker se te celice še razvijajo in so še v zgodnjih fazah lignifikacije. To tudi potrjuje dejstvo, da je lignifikacija zadnja stopnja diferenciacije celice. Prav tako vidimo, da je v parenhimu pove~ana koncentracija lignina. Ti podatki so bili preverjeni z metodo dolo~anja lignina po Klasonu. Pri primerjavi obeh rezultatov ni bilo opaziti ve~jih razlik. Še posebej je treba opozoriti na pove-~ano lignifikacijo kompresijskega lesa. To opazimo `e s prostim o~esom kot temnejšo barvo lesa. V ligninu kompre-sijskega lesa je tudi ve~ji dele` hidroksi-fenilnilnih in manjši dele` metoksilnih enot v primerjavi z obi~ajnim ligninom sekundarne celi~ne stene. Koncentracija lignina v sekundarni celi~ni steni kompresijskega lesa je enaka koncentraciji lignina v zdru`eni srednji lameli. Celice kompresijskega lesa vsebujejo z ligninom zelo bogato sekundarno ce-li~no steno. Ta del stene imenujemo SL. Lignin tega sloja je zelo podoben ligninu zdru`ene srednje lamele (West-ermark, 1986). 7. LIGNINSKO POLISAHARIDNI KOMPLEKS Lignin ima kompleksno tridimenzionalno strukturo in je fizikalno in kemijsko povezan z drugimi komponentami. Splošno sprejeto dejstvo je, da lignin ni le nalo`en med molekule polisaharidov, ampak je z njimi kemijsko povezan: ligninsko polisaha-ridni kompleks (LPC). Zaradi tega tudi z najnatan~nejšimi kemijskimi metodami ni mogo~e izolirati popolnoma ~istih komponent lesa. Celo v 1 LES wood 51 (1999) 4 najfinejši celulozi vedno najdemo ostanke polisaharidov in ostanke lignina. Polisaharidi so pogosto v ligninu. Njihov dele` je mo~no odvisen od vrste lignina in na~ina izolacije. V MWL ligninu smreke je od 0,6 % do 4,1 % polisaharidov (Björkman, 1956; Brown et al., 1968; Fengel et al., 1981; Chang et al., 1981). Ti polisaharidi so sestavljeni iz: ramnoze (4,1 %), manoze (21,4 %), arabinoze (13,5 %), galaktoze (13,7 %), ksiloze (15,9 %), glukoze (30,1 %) in ostalo (1,6 %) (Wegener, Fengel, 1979). V ligninu listavcev je navadno ve~ji dele` po-lisaharidov (Fengel, Wegener, 1989). Iversen (1985) navaja nekoliko dru-ga~ne vrednosti polisaharidov v lig-ninu smreke, kar je prikazano v preglednici 7. V tem primeru je bil preu-~evan z encimi obdelan MWL lignin. Poleg podatkov o vsebnosti polisa- Preglednica 7. Polisaharidi LPC smreke (Fengel 1970, Iversen, 1985) monosaharidi [mol %] stopnja polimerizacije 'polisaharidi manan 29,1 5-7 53,7 ksilan 20,3 4-38 22,1 arabinan 5,9 4-5 4,7 galaktan 20,9 6-12 11,1 glukoza 22,6 6-7 0 globmanan 0 6-7 0 ostalo 1,2 8,3 skupaj 100 99,9 *Opomba: Glukoza ni upoštevana ! haridov v ligninu so podane še stopnje polimerizacije posameznih lesnih polioz (Iversen, 1985) in njihov dele` v celokupni sestavi (Fengel, 1970). Iz preglednice 7 vidimo, da je v poliozah smreke izrazito ve~ji dele` manana, medtem ko je dele` galaktana manjši. Prav tako so bile vidne ni`je stopnje polimerizacije kot v poliozah lesa. V ligninu srednje lamele najdemo tudi višje dele`e naslednjih monosa- Raziskave in razvoj haridov: ramnoze, arabinoze, ksiloze in galaktoze. V ligninu sekundarne celi~ne stene je ve~ glukoze in ma-noze. Lignin ni povezan s poliozami le s fizikalnimi vezmi, ampak tudi s kemijskimi. Najpogostejše kemijske vezi med ligninom in polisaharidi so naslednje: * etrska vez, * estrska vez in * glikozidna vez. Še vedno pa ne vemo kakšna je videti izgleda struktura LPC. Mo`ne so tri rešitve: 1. Ena ligninska molekula vezana na eno polisaharidno molekulo, ali nasprotno. 2. Ve~ polisaharidnih molekul povezanih z eno samo ligninsko, ali nasprotno. 3. Mre`na povezava ve~ ligninskih z ve~ polisaharidnimi molekulami s kemi~nimi in fizikalnimi vezmi. Z opazovanjem LPC z elektronskim mikroskopom so prišli do dveh modelov: a) Fibrile polioz, s premerom 50-80 nm, so povezane z velikimi delci lignina na ve~ mestih (Fengel, 1970). b) V drugem primeru so fibrile debelejše (100-200 nm) in so povezane z ve~ manjšimi delci lignina, a so z vsakim povezane le na enem mestu (Košikova, 1994). V drugem primeru, bi utegnilo biti število kemijskih vezi med ligninom in poliozami izredno majhno. SKLEP Na podlagi pregledane literature smo ugotovili, da je lignin izredno hetero-gena snov in da bo potrebno še veliko dela, da bi v celoti razumeli njegov nastanek in zgradbo. Opazili smo veliko nasprotujo~ih si podatkov, kar pa ni nenavadno, saj je lignin naravni material in njegova struktura zavisi od številnih dejavnikov. Poleg tega so pomembne metode, s katerimi so lignin preu~evali. Starejše metode so dale mnogokrat nezanesljive in pregrobe podatke. Razvoj kemij- 89 skih in fizikalnih metod predvsem v organski kemiji je doprinesel tudi k poglobljenemu preu~evanju lignina in omogo~il izsledke o njegovi zgradbi, ki so bili v preteklosti nedosegljivi. LITERATURA 1. Argyropoulos, D.S.; Bolker, H.I.; Heitner, C.; Archipov, Y., P NMR Spectroscopy in wood chemistry Part V. Qualitative analysis of lignin functional groups, Journal of Wood chemistry and technology, 1993, p. 187 - 212 2. Armstrong, D.R., Cameron, C., Nonhebel, D.C., Perkins, P.G., Journal of Chemical Society Perkin Trans. II, 1983, s. 581-585 3. Björkman, A., Studies on finely divided wood. Part 1. Extraction of lignin with neutral solvents, Svensk Papperstid 59, 1956, p. 477-485 4. Boutelje, J.B., Lignin and Cellulose, Svensk Papperstid 72, 683 -686 5. Brown, W.; Cowling, E.B.; Falkehag, S.I., The structure of softwood lignin, Svensk Papperstid 71,1968, p. 811 -821 6. Brunow, G., Kilpelainen, I., Sipila, J., Syrjanen, K., Pirkko, K., Setala, H., Rummakko, P., Oxidative Coupling of Phenols and the Biosynthesis of Lignin, Lignin and Lignan Biosynthesis, ACS Symposium Series 697, 1995, s. 131-147. 7. Chioccara, F., Poli, S., Rindone, B., Pilati, T., Acta Chemica Scand., 1993, 47, s. 610 - 616, citirano v Brunow, G., et all., Oxidative Coupling of Phenols and the Biosynthesis of Lignin 8. Costas, N.P., Physico-Chemical Characteristics of Waterlogged Archaological Wood, Holzfos-hung, 1997, s. 111-113 9. Derbyshire, H., Miller, E.R., Sell, J., Turkulin, H., Assessment of LES wood 51 (1999) 4 Wood Photodegradation by Microtensile Testing, Drvna industrija, 1995, s. 123-132 10. Erdtman, H., Annalen, 1933, 503 s., citirano v Brunow, G., et all., Oxidative Coupling of Phenols and the Biosynthesis of Lignin, 11. Fengel, D., Wood science and technology, The Ultrastructure of cellulose from wood, Part 1., 1969, p. 203 - 217 12. Fengel, D., Wood science and technology, The Ultrastructure of cellulose from wood Part 2., 1970, p. 15-35 13. Fengel, D.; Wegener , G.; Feckel, J., Beitrag zur charakterisierung analytischer technisher lignine, Holzforschung, 1981, p. 51-57 14. Fengel, D.; Wegener, G., Hydrolysis of Polysaccharides with triflu-oroacetic Acid and its Application to Rapid Wood and Pulp Analysis, Hydrolysis of Cellulose, Svensk Papperstid, 1984, p. 145-158 15. Fengel, D.; Wegener, G., Wood, Chemistry, Ultrastructure, Reactions. Walter de Gruyter, Berlin -New York, 1989 16. Francis, R.C.; Wilson, K.L.; Brown, A.F., Concentrations of phenolic hydroxyl groups in secondary wall and middle lamella of spruce (Picea abies), Journal of Wood chemistry and technology, 1994, p. 351 - 367 17. Freudenberg, K., Neish, A.C., Constitution and Biosinthesis of Lignin Vol. 2, Springer-Verlag, Heidelberg, 1968 18. Freudenberg, K.; Neish, A.C., Constitution and Biosynthesis of Lignin, Springer-Verlag, Berlin New York, p. 47-122 19. Iversen, T., Lignin-carbohydrate bonds in a lignin-carbohydrate complex isolated from spruce, Wood science and technology, 1985, 243 - 251 Raziskave in razvoj 20. Košikova, B.; Ebringerova, A., Lignin- carbohydrate bonds in a residual soda spruce pulp lignin, Wood science and technology, 1994, p. 291 - 296 21. Lange, P.W., Chemical characterization of spruce wood, Svensk Papperstid 57, 1954, p. 533-537 22. Leary, G.J.; Morgan, K.R.; Newman, R.H., A C CP/MAS NMR Comparison of Wood Fractions from Spruce, Holzforschung, 1986, p. 221-224 23. Marutzky, R.; Roffael, E., Holz Zentralbl, 1977, No. 28, p. 424, Citirano v Fengel, D.; Wegener, G., Wood, Chemistry, Ultrastruc-ture, Reactions 24. Maurer, A.; Fengel, D., On the Origin of Milled Wood Lignin I, Holzforschung, 1992, p. 417-423 25. Maurer, A.; Fengel, D., On the Origin of Milled Wood Lignin II, Holzforschung, 1992, p. 471-475 26. Parameswaran, N.; Liese, W., Ultrastructural Localisation of Wall Components in Wood Cells, Holz als Roh -und Werkstoff, 1982, s. 145 - 155 27. Rolando, C., Thioacidolysis of Spruce Lignin: GC-MS Analysis of the Main Dimmers Recovered After Rainy Nickel Desulphuration, Holzforschung, 1991, p. 61-68 90 28. Sarkanen, K., Wallis, A.F.A., Spruce wood depolimerization, Journal of Chemical Society Perkin Trans. I, 1973, s. 1869 - 1878 29. Shevchenko, S.M.; Leonid, G., Comparative study on mild depolimerization of lignin model dehydrogenation polymera and milled wood lignin, Journal of Wood chemistry and technology, 1995, p. 163-178 30. Sorvari, J.; Sjöström, E.; Klemola, A.; Laine, J.A., Chemical characterisation of wood constituents, especially lignin, in fraction separated from middle lamella and secondary wall of Norway spruce (Picea abies), Wood science and technology, 1986, p. 35-51 31. Uprichard, J., Holzforschung 25, Cellulose and Lignin Content in Pinus radiata D. Don. Within -Tree Variation in Chemical com-positoion, Density and Tracheid Lenght, 1971, p. 97-104 32. Westermark, U., The occurrence of p-hydroxylphenylpropane units in the middle - lamella lignin of spruce (Picea abies), Wood science and technology, 1985, p. 223-232 33. Westermark, U.; Hardell, H.L.; Iversen, T., The Content of Protein and Pectin in the Lignified Middle Lamella/ Primary Wall from Spruce Fibres, Holzforschung, 1986, p. 65 - 68 Popravek Preglednica 2. Matrika transportiranih koli~in (v tonah) V zadnji številki je pri ~lanku dr. Mirka Tratnika z naslovom Razmeš~anje delovnih naprav pri de-lavniškem proizvodnem na~inu (layout planiranje) na strani 50 prišlo do pomote pri objavi podatkov v preglednici št. 2. Preglednico objavljamo ponovno in se avtorju in bralcem iskreno opravi~ujemo za napako. od/do N 1 N 2 N 3 N 4 N 5 N 6 N 1 0 85 20 18 6 13 N 2 30 03 15 9 N 3 32 0 0 0 0 2 N 4 36 7 0 0 1 0 N 5 9 11 0 40 1 N 6 27 33 8 00 0 LES wood 51 (1999) 4 Raziskave in razvoj 91 UDK: 711.426-035.3 Strokovni ~lanek (Professional Paper) Les v mestnem oblikovanju Wood in urban design Tadeja Zupan~i~ Strojan* Izvle~ek V mestnem prostoru je les pomembna oblikovalska materija, ki ponuja številne mo`nosti uporabe v najrazli~nejših kombinacijah umestitve, uporabe, oblike in pomena. Razlaga zgodbo o na~inu `ivljenja ljudi v dolo~enem mestnem prostoru. Klju~ne besede: les, urbanisti~no oblikovanje Abstract Wood is very important in the process of urban design. It could be used in various combinations of location, programme, form and meaning. It illustrates the story of the way of living in a particular urban place. Keywords: wood, urban design ELEMENTI MESTNEGA OKOLJA Arhitekturni prostor mestnega okolja sestavljajo objekti, ki ga omejujejo in ozna~ujejo, ter povezave med temi elementi. Mestni prostor “je dolo~en s pestrim izborom vidne strukture, od tlakov do stavbnih nizov, v svojstvenem redu, oblikovni in materialni izvedbi in s svojstvenim pomenom”1. Tako se izra`ajo regionalne identitete, kultura, umetnost... Povezave med posameznimi elementi so lahko fizi~ne ali nefizi~ne, npr. vizualne in zaznavne. Mednje lahko uvrstimo npr. orientacijske informacije, barvne in materialne povezave. Ko mestno obliko in podobo razstavljamo na posamezne elemente, izhajamo iz prepri~anja, da je umetniška podoba bolj obvladljiva, ~e je deljiva. Poleg naravnih omejitev mestnega prostora so pomembni elementi zazidave -grajenih vertikalnih omejitev prostora -oz. fasadnega stika objektov z javnim prostorom. Posebna pozornost velja fasadnim elementom odpiranja objektov v podro~je javnosti (odprtinam, balkonom, terasam...) in strešni pokrajini. 1 asist. dr., univ. dipl. in`. arh., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Zoisova 12, 1000 LJUBLJANA V samem javnem prostoru mesta pa najdemo še celo vrsto elementov mestne opreme in njihovih sestavov: podhode, mostove oz. nadhode, posta-jališ~a, kioske, paviljone in druga pokrita zavetja, poštne in telefonske naprave, smetnjake, koše, prostore za sedenje, otroška igriš~a, cestno oblogo, tlake... Mestni prostor pa je tudi prostor stalnega spreminjanja. Ne le elementov, ampak tudi pogojev, v katerih jih do`iv-ljamo, uporabljamo... LES V MESTNEM PROSTORU: KJE, ZAKAJ, KAKO, KAJ POMENI... V mestnem prostoru pomeni les, še posebej masiven, pomembno oblikovalsko materijo, ki ponuja številne mo`-nosti uporabe v najrazli~nejših kombinacijah umestitve, uporabe, oblike in pomena. KJE? Les je primeren tako v histori~nem kot tudi v sodobnem kontekstu. @e s samim izborom materiala in njegovih kon-strukcijiskih in oblikovalskih potencialov se lahko preprosto, vendar u~inkovito odzivamo na regionalne posebnosti, celo v histori~no ob~utljivem okolju (primer: most velenjskega gradu2). Vrste lesa uporabljamo glede na regionalno ponudbo. Tudi lokalni pogoji dolo~ajo na~in obdelave in oblikovanja lesa. Tako ga npr. v pokritih pa-sa`ah, podhodih... uporabljamo dru-ga~e kot na prostem, na Krasu dru-ga~e kot na Gorenjskem, v Evropi dru-ga~e kot na Daljnem Vzhodu. ZAKAJ, KAKO? V primarni, konstrukcijski vlogi lahko les uporabljamo v skeletni ali v ploskovni razli~ici, pa seveda tudi v kombinaciji z drugimi materiali - mo`nosti je cela vrs-ta3. Ne le za izvedbo omejitvenega ostenja, kot ga pozna npr. evropski sev- LES wood 51 (1999) 4 er ali Japonska, tudi za ostrešja (ponekod z leseno kritino), posamezne arhitekturne poudarke (erkerje), sooblikovalce ostenja (balkone, verande, loggie, nadstreške, elemente odprtosti: okenske, vratne in izlo`bene okvire, vrata...) ali elemente tako nastalega javnega in poljavnega prostora (npr. v parkih), kot so bolj obi~ajni pri nas. Les lahko prostor ureja in oblikuje s konstrukcijsko mre`o (primer: vila Rikli na Bledu4), s kompozicijo posameznih elementov v njej (konfini, portali, ograje, kioski, paviljoni, drogovi lahko npr. tvorijo osi, poudarjajo smeri). Kot polnilo (sekundarna struktura) ponuja les številne mo`nosti teksture. ^e ga ne skrivamo za umetnimi barvnimi toni in uporabljamo “doma~ega”, so barve razli~nih vrst med seboj zanesljivo ubrane. Tako les skrbi za enotnost v prostoru, za kontinuiteto. V terciarni strukturi fasade (npr. na znakih), likovnih objektih in elementih opreme pa les prevzema vlogo ozna-~evalca prostora. Les je dobrodošel povsod, kjer je namenjen otipu z roko, saj je prijeten, topel - npr. za ro~aje ograj, klopi. Seveda obdelan z vseh strani, zglajen, zbrušen in brez trsk.5 Nepogrešljiv je tudi v oblikovanju površin za sedenje in naslone sede`ev oz. klopi6. Raziskave in razvoj V urejanju otroških igriše je posebej pomembno, da se izogibamo trdim materialom. Zato je les kot nalaš~. Morda pomeni enega najbolj varnih materialov. Namesto tradicionalnih igral lahko iz njega oblikujemo alternativne prostore, kjer lahko otroci sami najdejo, kar iš~ejo. Ti so lahko kar del (neokrnjenih) mestnih, pre-te`no naravnih obmo~ij (park, gozd...) V parkih in vrtovih, kjer ni velike frekvence gibajo~ih se pešcev (še posebej pozimi ne), ga lahko u~inkovito in varno uporabljamo celo za talne obloge, stopnice, mostove za pešce. Relativno nevsiljiv je les še posebej v kombinaciji z rastlinjem. Polhlodi, rabljeni `elezniški pragovi lahko rabijo za nizke oporne zidove, sidrane v zemljo. Tudi leseni koši za odpadke ne vzbujajo pozornosti, zato so še posebej primerni za parkovne ureditve. Dopolniti pa jih moramo z drugim materialom za notranjo posodo (varnost pred ognjem...).7 V urejanju cestnega talnega inventarja se zdi na prvi pogled neuporaben. Pa vendarle je pri roki vsaj za~asno: ob izvedbi betonskih elementov. V zimskem ~asu se les uporablja tudi za zaš~ito vodnjakov. Funkcionalno ustrezno, prostorsko pa so obi~ajno uspešnejše transparentne kombinacije materialov. Pri uporabi lesa na prostem moramo biti zelo pozorni na izbor (trdi les) specifikacijo, obdelavo (izklesan, izrezljan ali stru`en, brušen..., zaš~iten pred tro-hnenjem). Pa tudi na to, kako voda odteka, kakšen je stik s tlemi ali z niha-jo~o vodno gladino (prekinitev z drugimi materiali ali posebna obdelava). Sicer pa ne potrebuje veliko vzdr`evanja in se naravno zra~i, suši - diha. Les je ob ustrezni obdelavi in uporabi zagotovo eden izmed najbolj trajnih materialov. Spomnimo se Benetk8, ki `e stoletja vztrajajo na hrastovih pilotih, pa tudi posameznih razpoznavnih prostorskih sklopov beneške mestne slike. KAJ POMENI? Vrednost lesa kot sooblikovalca prostora mesta lahko ocenimo z ve~ vidikov: 92 histori~nega, gospodarskega, izkustvenega in kulturno-simbolnega. Razvojno V ve~tiso~letni zgodovini je nastala cela plejada kulturnih iznajdb, povezanih z uporabo lesa. Nekatere izmed njih so se tako vsidrale v glave mojstrov in anonimne`ev, da so jih uporabljali tudi v oblikovanju z drugimi materiali. ^eprav se zdi, da les v informacijaki in postinformacijski dru`bi ne igra ve~ tako pomembne vloge v oblikovanju mestne scene kot v tradicionalni in kolonialni kulturi, ne smemo pozabiti, da nekatere kulture les še vedno uporabljajo v velikem obsegu, druge pa ga spet znova odkrivajo. Takšnega, kot je, ali pa zakritega pod krinko barve, drugega materiala... “Globalna prepletenost manipulacij z lesom jemlje tej plemeniti tvarini še zadnje sledi regionalne pripadnosti in identitete.”9 K sre~i obstajata v svetu in pri nas vzporedni struji, ki se med seboj dopolnjujeta: univerzalisti~na in region-alisti~na. Eko-razvojna gibanja, ki jim sledijo številni avtorji,10 pomenijo, da regionalisti~na prevzema vedno vidnejšo pozicijo, tudi v arhitekturni oz. mest-no-oblikovalski stroki. Gospodarsko Gospodarno oblikovanje elementov mestne scene ni neposredno povezano s sodobnimi materiali. Obnovljivost vira, mo`na ponovna uporaba (primer: LES wood 51 (1999) 4 Raziskave in razvoj 93 uporaba starih `elezniških pragov za mestne konfine) in trajnost, ki je odvisna od tipa lesa in njegove obdelave, gotovo prispevajo k temu, da lahko les uvrstimo med racionalne materiale. Izkustveno-dejavnostno Mestni prostor je pravzaprav prostor materialov in barv, ki s psihološkimi u~inki vplivajo na prebivalce, na zaznavo prostora in oblik in s tem na razvoj raznovrstnih procesov. Naše razumevanje prostora ni le rezultat njegove gole zaznave, ampak predvsem našega delovanja v njem. V hladnih dneh radi sedemo na klop ali se naslonimo na zid, ~e je oblo`en z lesom, ki ga je ogrelo sonce. V vro~ini pa se naša ko`a ne “lepi” nanj, kot npr. na plastiko. V oblikovanju z lesom zlahka dose`emo vtis topline in doma~nosti. Toplota, ki jo ob~utimo z dotikom, je prijetna, barve, ki jih vidimo, so (lahko) naravne, vonj sve`e obdelanega ali po starem diše-~ega lesa nas spominja na nekaj znanega. Vtisi iz otroštva, ki vplivajo na podzavest odraslega, so nedvoumno povezani z uporabo lesa v doma~em okolju. Tako mestna dru`ba lahko najde svoj skupni dom prav v tistih prostorih, kjer lahko jasno zazna prostorske elemente, ki jih (so)oblikuje les. Estetsko-kulturno oz. pomen-sko-simbolno Izbor lesa kot sooblikovalca regionalne mestne identitete pomeni ohranjanje in bogatenje kulture. Tudi s tradicionalnimi materiali je mogo~e graditi na sodoben, predvsem pa zdrav na~in. Inovativnost se skriva v novih kombinacijah bogate dediš~ine znanja v ravnanju in ustvarjanju z lesom. Tudi Slovenci premoremo bogate izkušnje. Skozi ~as se je `ivljenje z lesom izrazilo in vsidralo v številnih kulturnih formah: pesmih, pregovorih in rekih11, jezikovnem bogastvu (npr. štorast...) ter v identi~nih prostorskih oblikah. KOORDINIRAN PRISTOP Za posamezne elemente mestne opreme so obi~ajno odgovorne razli~ne inštitucije. Izvedeni so v neodvisnih sis- temih. Posledice se ka`ejo v zmedi elementov v prostoru. Problemati~na torej ni le pretirana raznolikost elementov, ampak tudi na~in njihove razporeditve. Usklajevanje oz. iskanje na~inov vnašanja reda v kaos elementov in njihove razvrstitve izziva vsakega mestnega oblikovalca. Poleg kompozicijskega dela to lahko pomeni tudi poenotenje materiala. Poleg najrazli~nejših poskusov s kovinskimi cevmi obstajajo tudi primeri celostnega oblikovanja z masivnim lesom. V Woodbridge Islandu,12 stanovanjskem podro~ju blizu Cape Towna, je npr. les izbran tako zaradi razmer na obali, ki povzro~ajo rjavenje, kot tudi zaradi svojega zna~aja, posebno primernega za prete`no stanovanjska in rekreacijska obmo~ja. Uporabljen je trdi les za drogove lu~i in znakov, stari `elezniški pragovi pa so reciklirani v uporabi konfinov, ograj in mostov za pešce. Na~in oblikovanja v lesu je razviden iz obravnave ograj na mostu ~ez laguno. Spominjale naj bi na stop-niš~ne ograje stanovanjskih verand. Tema lesa je razvita iz starega lesenega mostu, ki še vedno stoji. Izra`a se celo v detajlu napisov uli~nih tabel. Les lahko tako postane pripovedovalec zgodbe o `ivljenju ljudi v dolo~enem mestnem prostoru. Opombe 1 F. Rihtar: uvodne misli / F. Rihtar, T. Zupan~i~ Strojan (1996), str. 3. 2 R. Poles (1993/94) / EU. 3 M. Zbašnik-Senega~nik, J. Kresal (7-8/1998). 4 A. R. Klop~i~ (1995/96) / SEMINAR. 5 J. Gibbons, B. Oberholzer (1991), str. 53. 6 F. Rihtar, T. Zupan~i~ Strojan (1996), str. 90. 7 J. Gibbons, B. Oberholzer (1991), str. 79. 8 A. B. Jacobs (1993), str. 62. 9 Uvodno besedilo J. Suhadolca z naslovom Les v slovenskem ljudskem izro~ilu / D. Kunaver (1996). 10 C. Abel (1997), celotna knjiga, posebej pa zadnje poglavje; - F. Rihtar, T. Zupan~i~ Strojan (1996), str. 101,102 M. Zbašnik-Senega~nik, J. Kresal (9/98). 11 D. Kunaver (1996). 12 J. Gibbons, B. Oberholzer (1991), str. 198, sliki: str. 199. VIRI, LITERATURA 1. Abel, C.: “Architecture as Identity. Towards a Global Eco-culture”, Oxford, Boston, Johannesburg, Melbourne, New Delhi, Singapore 1997. 2. Böminghaus, D.: “Fussgängerzonen; Gestaltungselemente - Pedestrian Areas - Zones pour pietons”, Stuttgart 1978. 3. EU - Vaje pri predmetu Elementi urbanizma na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani (nosilec predmeta: prof. dr. France Rihtar, asistentka: dr. T. Zu-pan~i~ Strojan) 4. Gibbons, J., Oberholzer, B.: “Urban Streetscapes”, Oxford 1991. 5. Jacobs, A. B.: “Great Streets”, Cambridge - Mass. 1993. 6. Kunaver, D. (ur.): “^ar lesa”, Ljubljana 1996. 7. Moughtin, C., Oc, T., Tiesdel, S.: “Urban Design: Ornament and Decoration”, Oxford 1995. 8. Rihtar, F., Zupan~i~ Strojan, T.: “Prostor mesta”, Ljubljana 1996. 9. SEMINAR - Študijske naloge pri predmetu Projektiranje in kompozicija na Fakulteti za arhitekturo Univerze v Ljubljani (mentor prof. dr. F. Rihtar, somentor: asist. dr. T. Zupan~i~ Strojan) 10. Zbašnik-Senega~nik, M., Kresal, J.: Les - konstrukcijsko gradivo v sodobni arhitekturi / “LES / wood”, 7-8/98, str. 209 - 212. 11. Zbašnik-Senega~nik, M., Kresal, J.: Les - ekološko gradivo / “LES / wood”, 9/98, str. 258-262. LES wood 51 (1999) 4 Raziskave in razvoj 94 UDK: 372.364 Strokovni ~lanek (Professional Paper) Oprema za tehniko in tehnologijo za predšolskega otroka Basic equipment for design an technology for the pre-school children A. PAPOTNIK* Izvle~ek Abstract Pri delovno - tehni~ni vzgoji otroci spoznavajo materiale, orodja, naprave in obdelovalne tehnike. Pri tem ugotavljajo, preizkušajo, sestavljajo, razstavljajo, gradijo, primerjajo in vrednotijo ter si pridobivajo spretnosti, delovne navade, izkušnje in ustvarjalne sposobnosti. Za vse te aktivnosti pa je potrebno priskrbeti posebno osnovno opremo, orodja in naprave. Tovrstno opremo smo razvili na oddelku za proizvodno-tehni~no vzgojo na Pedagoški fakulteti v Mariboru in jo v obliki akcijskega raziskovanja preizkušamo v eksperimentalnem kabinetu za predšolsko tehniko. Klju~ne besede: Strategije vzgojno - izobra`evalnega dela, planiranje, prototip, vrednotenje, spretnosti, delovne navade, znanja, reševanje problemov, izkušnje, sposobnosti, divergentno mišljenje, akcijsko raziskovanje. In the process of craft or the co - called working and / or technical education children get to know different materials, tools, appliances and processing techniques - they ascertain, test, assemble, take products to pieces, construct, compare and evaluate, thus acquiring skills, working habits, experience and creative abilities. All these activities, however, require special basic equipment, tools and appliances. This kind of equipment was developed in the department for production and / or technical education at the Pedagogical Faculty in Maribor and is now being tested in form of action research in experiment room for pre-school techniques. Key words: strategy of education - training activities, planing, prototype, evaluation, knowledge, problem solving, experience, capabilities, divergent thinking, action research UVODNE MISLI Prakti~no aktivnost pri delovno - teh-ni~ni vzgoji v vzgojno - varstvenih zavodih pojmujemo kot kompleksno aktivnost, pri kateri so otroci in vzgojitelji postavljeni v aktiven in ustvarjalen odnos do preoblikovanja za~etnega stanja gradiva. Kot oblika operativne dejavnosti je prakti~no delo povezano z intelektualno in s perceptivno aktivnostjo in le v tej enotnosti ima svoje mesto v okviru tehnike in tehnologije. Temeljni cilji: * “razvijati in spodbujati otrokovo nagnjenje do tehniškega ustvarjalnega dela in vzbujati veselje za delo Doc. dr., Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta Maribor, Maribor, Slovenija na delovno - tehni~nem podro~ju, * razvijati delovne spretnosti in delovne navade ter razvijati sposobnosti za organizacijo dela, * razvijati ljubezen do tehnike in oblikovati pravilen odnos do tehni~nih stvaritev, * seznanjati otroke z razli~nimi delovnimi tehnikami, postopki, orodji, napravami in materiali ter jih v ustvarjalnem delovnem procesu usposabljati za njihovo uporabo, * razvijati osnove za vrednotenje teh-ni~nih stvaritev, * razvijati in spodbujati razvoj kon-struktorstva in inovatorstva, * s pravilno urejenim delovnim mestom (“koti~ek tehni~ne kulture”) vplivati na skladen razvoj otrokove osebnosti” (Papotnik, 1993, str. 10-11). Dejavnost poteka v okviru ustvarjalnega delovnega procesa, ki mora vse- bovati problemske situacije; le-te otrok v organizirani vzgojni dejavnosti odkriva in razrešuje. “Vzgojitelj mora vnaprej planirati ustvarjalno produktivnost (delovno - tehni~na vzgoja) in dolo~iti mo`nosti za ustvaritev tehni~-nih predmetov (z obdelovanjem materialov ali s konstrukcijskimi zbirkami)” (Papotnik, 1992, str. 3). Ustvarjalni delovni proces poteka v fazah - korakih, ki pomenijo mikroelemente makroartikulacije prakti~nega dela. Primer makroartikulacije prak-ti~nega dela: 1. postavljanje cilja dela, 2. zbiranje sredstev in pomagal za delo, 3. planiranje izvedbe dela, 4. izvedba dela, 5. kontrola dela (Papotnik, 1988, str. 41). LES wood 51 (1999) 4 Faze ustvarjalnega delovnega procesa 1. Postavitev tehni~mega problema. 2. Obravnava ali ponovitev fizikalnih, tehnoloških ali tehniških osnov. 3. Tehniška dokumentacija. 4. Izbira materiala. 5. Izbira orodja. 6. Stabilizacija delovnega mesta. 7. Izdelovanje sestavnih delov. 8. Monta`a. 9. Funkcioniranje. 10. Demonta`a in površinska obdelava. 11. Rangiranje in ovrednotenje. 12. Razprava, diskusija, dopolnitve in izboljšave. GLOBALNA PREDSTAVITEV REZULTATOV IZ AKCIJSKEGA RAZISKOVANJA Beseda o prototipni pohištveni opremi za zgodnje uvajanje v tehniko Na Pedagoški fakulteti v Mariboru, na Oddelku za proizvodno - tehni~no vzgojo, smo izvajali raziskavo Ustvarjalni delovni proces v vzgojno - varstvenih zavodih. Financirala jo je Mestna ob~ina Maribor iz sredstev, ki jih mesto namenja za financiranje oziroma za sofinaciranjre raziskovalne dejavnosti. Za to dejavnost smo z diplomskimi nalogami študentov oddelka za proizvodno - tehni~no vzgojo razvili in izdelali prototipno pohištveno opremo in z njo opremili eksperimentalni kabinet na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Izdelali smo naslednje prototipe pohištvene opreme: 1. prevozno orodno omaro za koti~ek tehni~ne kulture: KTK, 2. delovno mesto skobeljnik: MOBIL, 3. prevozno delovno mizo: SOLI, 4. prevozno razstaviš~e: MPO. To opremo smo razstavljali na Dnevih slovenskega izobra`evanja v okviru sejma U~ila 94, kjer smo z otroki iz vrtca Koroška vrata Maribor prikazovali uporabo le - te pri vzgojni zaposlitvi. Kot mentor pri teh diplomskih Raziskave in razvoj nalogah sem to opremo in teoreti~ne osnove o vlogi, pomenu in ciljih zgodnje u~enja tehnike in tehnologije predstavil na 1. festivalu slovenske znanosti 1994. Prototipno opremo sem v mesecu juniju 1994 predstavil ravnateljem vzgojno - varstvenih zavodom R Slovenije. To sem storil na njihovih aktivih ravnateljev. Moj prispevek je bil naravnan na prikaz video posnetka o akcijskem raziskovanju uporabne vrednosti prototipne pohištvene opreme za zgodnje uvajanje v tehniko. Prikaz sem dopolnil z razlago o pomenu in bistvu delovno - tehni~ne vzgoje na predšolski stopnji. Na osnovi njihovega izkazanega interesa, ki je bil izra`en z izpolnitvijo anketnega vprašalnika, smo ugotovili zelo visoko stopnjo zanimanja za to opremo. Zato smo se povezali z Di-dakto d.o.o. iz Radovljice in z Atehno d.o.o. iz Bohinjske Bistrice, ki je `e pri~ela s tipsko - serijsko proizvodnjo in tako bodo vrtci lahko nabavljali pohištveno opremo za zgodnje uvajanje v tehniko, kar pa je tudi naš `e dolgo nadvse `eleni cilj. V študijskem letu 1993/94 smo v eksperimentalnem kabinetu PeF MB raziskovalno aktivnost omejili na spremljanje, ugotavljanje in preizkušanje prototipne pohištvene opreme. Ugotavljali smo namembnost in primernost te opreme za predšolskega otroka. Preizkušanje je bilo zastavljeno v obliki zaposlitev otrok in vzgojitelja. Otroci in vzgojiteljica so redno prihajali v naš eksperimentalni kabinet vsak ~etrtek (ve~ mesecev). Za to opazovanje smo izbrali akcijsko raziskovanje. Uporabili smo metodo triangulacije. “Akcijsko raziskovanje je na~in za vrnitev mo`nosti, da bodo tisti, ki delajo, tudi akterji svojega razvoja, da se bo ob dejavnosti oblikovala teorija” (S. Kemmis, R. McTag-gart, B. M. Po`arnik, M. Skalar, 1991, str. 5). S to metodo nam je uspelo podatke iz iste situacije (ustvarjalno delo v eksperimentalnem kabinetu) osvetliti iz treh perspektiv, in sicer iz perspektive vzgojitelja, otroka in opazovalca. 95 Prikaz prototipne pohištvene opreme Omara za koti~ek tehni~ne kulture “KTK” Prevozno delovno mesto skobeljnik “MOBIL” Prevozno delovno mesto skobeljnik “SOLI” Razstavišče “MPO” LES wood 51 (1999) 4 Raziskave in razvoj 96 Miselni vzorec Osnovna shema triangulacije Foto zapis dejavnosti Uvodni razgovor Razvoj ideje Izdelovanje sestavnih delov na delovni ploskvi koti~ka tehni~ne kulture Spoznavanje sestavin prevoznega delovnega mesta skobeljnik Mobil LES wood 51 (1999) 4 Raziskave in razvoj 97 Spoznavanje sestavin prevoznega delovnega mesta skobeljnik Soli Igra vlog ob razstaviš~u MPO Uporaba sestavin razstaviš~a MPO Razgovor ob nastajanju izdelkov Sklepno vrednotenje izdelkov Mlajša skupina je bila opazovana samo pri spoznavanju pohištvene opreme in pri konstruiranju s sestavljankami. Ustvarjalno delo je bilo vezano na izdelovanje ploskovne podobe, kjer je bil poudarek na spoznavanju orodij, naprav, postopkov za pridobivanje lo-gi~no - matemati~nih predstav, tehniških in tehnoloških izkušenj, spretnosti in delovnih navad v zaokro`e-nem ustvarjalnem delovnem ciklu. Prikaz rezultatov iz akcijskega raziskovanja Na osnovi akcijskega raziskovanja in Starejšo in srednjo skupino smo opa- preizkušanja odvisnih zvez med spre-zovali pri spoznavanju pohištvene menljivkami lahko posredujem ugo-opreme, pri urjenju spretnosti in pri tovitve, ki jih prinaša preglednica 1. V skupinah je bilo 6 otrok (3 fanti in 3 ustvarjalnem delu. deklice). Predstavitev vzorcev in dejavnosti LES wood 51 (1999) 4 Raziskave in razvoj 98 Preglednica 1. Spremenljivke in ugotovitve Spremenljivke Ugotovitve 1. Motivacija 2. Interes 3. Znanja in izkušnje 4. Razpolo`enje 5. Razvitost ro~nih spretnosti 6. Oprema Pripravljenost otrok za ustvarjanje je bila velika. Otroci so v uvodnem delu zaposlitve dobili dovolj spodbud za ustvarjalno delo. Otroci so kazali velik interes pri spoznavanju pohištvene opreme in pri delu z orodjem. Pridobili so si nova znanja in izkušnje o skici, na~rtu, obdelovalnih tehnikah (izrezovanje, pre~no raz`agovanje, lepljenje itd.). Izkušnje o obdelovalnih postopkih so si pridobili s predhodnim urjenjem posameznih delovnih postopkov. V veliki meri je bilo izkazano veselje do ustvarjanja, pri ~emer ni upadlo vztrajanje v izbranem delovnem postopku. Otroci starejše skupine (6 - 7 let) so imeli `e kar razvite ro~ne spretnosti (dr`a orodja, izvajanje postopka dela, natan~nost, doslednost, kon~na obdelava). Pri srednji skupini (4 - 5 let) je bilo teh spretnosti manj, zato jim je bilo potrebno nuditi ve~ pomo~i. Ugotovili smo, da je naša prototipna pohištvena oprema za predšolsko tehniko izredno primerna in namenska. Otroci so v veliki meri sprejemali namensko opremljen prostor in opremo ter si jo tudi sami prilagodili in pripravili za ustvarjalno delo in igro. Nekaj pomembnih ugotovitev: * Za starejšo in srednjo skupino je pohištvena oprema v celoti ustrezna in zelo primerna. * Ugotovili smo, da otroci starosti 2 do 3 let ne morejo v celoti uporabljati opreme, orodij in naprav, lahko pa njihovo ustvarjalnost omejimo na igro in uporabo opreme pri igralni dejavnosti (predvsem delo s sestavljankami). * Iz akcijskega raziskovanja smo potrdili naše domneve, ki se nanašajo na ustreznost, primernost, varnost, prilagojenost starostni in razvojni stopnji, tehni~ni optimalnosti, ergo-nomski pravilnosti, fleksibilnosti in zanimivosti pohištvene opreme za otroke in vzgojitelje. * Pohištvena oprema dopuš~a in omogo~a uporabo razli~nih sredstev in pomagal ter razli~ne strategije vzgojne dejavnosti, ki jih lahko vnašamo v celoten sistem delovnega prostora in delovnega mesta, kar lahko tudi imenujemo: “koti~ek za zgodnje uvajanje v tehniko.” * Vse te in še nove domneve bomo še naprej raziskovalno preu~evali in dobljene izkušnje in izsledke ustrezno predstavili širši strokovni javnosti in uporabnikom te opre- NAMESTO SKLEPA Ta oprema bo dobrodošla tudi za izvajanje tehnike in tehnologije v prvem troletju nove 9 - letne osnovne šole. V okviru raziskovalnih, študijsko -razvojnih, svetovalnih in tehnoloških aktivnosti je nastal projekt Pohištvena oprema za zgodnje uvajanje v tehniko. Povezovali smo raziskovalno dejavnost s tehnološko ter študente uvajati v to delo. Prav to pa je bilo vidno pri predstavljeni raziskavi. Menimo, da je to ena izmed dejavnosti, ki je lahko primerljiva z raziskovalnim in tehnološkim delom v razvitem svetu. UPORABLJENA LITERATURA 1. Kemmis, S., McTaggart, R., Po-`arnik M, B. (1991). Kako se lotimo akcijskega raziskovanja v šoli. Slovensko društvo pedagogov. Di-dakta. Radovljica. 2. Labinowicz, E. (1989). Izvirni Pia-get, mišljenje - u~enje - pou~eva-nje. DZS. Ljubljana. 3. Papotnik, A. (1988). Specialna didaktika in metodologija tehni~ne vzgoje. Zveza organizacij za teh-ni~no kulturo Slovenije. Ljubljana. 4. Papotnik, A. (1992). Oblike dejavnosti, metode dela in pri~akovani rezultati dejavnosti. Didakta, št. 3-4. 5. Papotnik, A. (1993). Zgodnje uvajanje v tehniko. Zalo`ba Obzorja Maribor. Maribor. 6. Piaget, J. (1966). Psyhologie der Intelligenz. Rascher Verlag. Zürich und Stuttgart. KRATKE vesti BREST in LIPA v DOMUSU Brest iz Cerknice in LIPA iz Ajdovš~ine sta se predstavila na specializirani razstavi ZDRAV IN PRIJETEN DELOVNI PROSTOR. Razstava, na kateri so sodelovali še BOMA iz Se`ane, DZS Tiskovine iz Ljubljane, MZG iz Grosuplja, North-South iz Kranja in Ricopy iz Trzina, je bila v podjetju DOMUS, centru za dom, ustvarjalnost, svetovanje d.d., Slovenska cesta 17, Ljubljana od 11. do 19. marca 1999. Razstavljalci so pripravili na enem mestu predlog funkcionalne ureditve zdravega in prijetnega delovnega ambienta. Kako opremiti delovni prostor, v katerem bomo uspešno in kreativno opravljali svoje delo, se dobro po~utili, hkrati pa z veseljem in brez zadrege povabili tudi poslovne partnerje, bomo dobili odgovor na tej razstavi. Podjetji Brest in LIPA sta razstavljali pisarniško pohištvo NET-2000 iz ~ešnjevega lesa. LIPA je izdelala stole, Brest pa druge elemente s pestro ponudbo: poleg pisalne mize tudi druge dele pisarniškega pohištva. Pisarniško pohištvo NET-2000 `e uspešno prodajajo v Ameriko in ga `eli-jo, zaradi posebne oblikovne izvedbe in funkcionalnosti uporabe, ponuditi tudi na doma~em trgu. C.M. me. LES wood 51 (1999) 4 Znanje za prakso 99 ZNANJE za prakso Brizganje lakov v obrti 1. Uvod Brizganje lakav je zahtevno in ob~utljivo opravilo. Za uspešno delo moramo imeti znanje, izkušnje, ro~no spretnost in dar opazovanja. Razpršena premazna sredstva neugodno vplivajo na zdravje delavca in na okolje. Naprave za razprševanje in pre-mazna sredstva se stalno izboljšujejo. To pa od nas zahteva ve~ znanja in pro`nosti, ko opuš~amo stare, znane materiale in `e preizkušene na~ine brizganja lakov zamenjamo z novimi. V vsakem primeru moramo tisti del laka, ki ga razpršimo mimo obdelovanca, izlo~iti iz zraka. To storimo s suhimi filtri ali izpiralnimi vodnimi zavesami. Zbrane odpadke nato odstranimo v skladu s predpisi o okolju škodljivih snoveh. 2. Vrste sistemov za brizganje lakov Materiale za oplemenitenje lesa pogasto nanašamo na obdelovance s pištolami za brizganje. Pri tem postopku teko~e materiale za oplemenitenje lesa fino razpršimo in brizgamo na obdelovanec. Brizgamo lahko s stisnjenim zrakom ali pa brez njega. Posebnost je elektrostati~no brizganje lakov. Za brizganje in razprševanje uporabljamo brizgalne pištole. Glede na tlak, ki ga potrebujemo za razprševanje, razlikujemo: nizkotla~no brizganje, visokotla~no brizganje in pa brezzra~no brizganje. Pri nizkotla~nem in pri visokotla~nem brizganju potrebujemo za razprševanje stisnjen zrak. Pri brezzra~nem brizganju (Airless postopku) stisnjen zrak ni potreben. Navedene tehnike nanašanja materialov za površinsko obdelavo lesa so posebej primerne za delo v obrti. V industrijski proizvodnji so bolj ustrezne tehnike: vro~e brizganje lakov, elektrostati~no brizganje in avtomatsko brizganje s CNC napravami. Preglednica 1 prikazuje delavni tlak, po katerem se navedeni postopki brizganja razlikujejo med seboj. Preglednica 1. Obmo~je tlaka pri razli~nih postopkih brizganja, vir: Böhme, 1984, str. 75 Postopek Delovni tlak v barih Nizlotla~no brizganje (zra~no) 0,20...0,50 Visokotla~no brizganje (zra~no) 1,50...4,00 Brezzra~no brizganje, Airless postopek 35,00...200,00 2.1. Nizkotla~no brizganje (zra~no razprševanje) Prednost nizkotla~nega brizganja je v tem, da z nizkim zra~nim tlakom nanesemo visok dele` laka na površino. Slabo pa je, da potrebujemo veliko koli~ino zraka in da nanašamo relativno po~asi. Kvalitetno površino dobimo le, ~e uskladimo višino tlaka stisnjenega zraka (delovnega tlaka), viskoznost laka, velikost šobe na pištoli in razdaljo brizganja (razdaljo med šobo in obdelovancem). Temeljne orientacijske vrednosti, ki jih moramo upoštevati pri nizkotla~nem brizganju lakov, prikazuje preglednica 2. Preglednica 2. Pomembni parametri nizkotla~nega brizganja, vir: Böhme, 1984, str. 76 ** V sodobnih postopkih nizkotla~nega brizganja lakov (s Finecoat-pištolo), znaša razdalja brizganja samo 140 mm do 180 mm. Parameter v postopku Enota Orientacijske vrednosti Delovni tlak bar 0,2...0,5 Premer šobe mm 1,8...2,5 Razdalja brizganja mm 200...300** Temperatura materiala (laka) °C 20 Viskoznost materiala izto~ne sekunde 15...25 Širina sploš~enega curka mm 70...80 Nizkotla~no brizganje je sodobna alternativa visokotla~-nemu brizganju, pri katerem smo izgubili do 70 % laka v obliki razpršenih meglic. Zaradi slabe gospodarnosti in zaradi neugodnega vpliva na okalje visokotla~no brizganje vedno bolj opuš~amo. Nadomeš~amo ga s H.V.L.P. tehniko (High Volume Low Pressure). Lak se fino razprši zaradi velike prostornine zraka. Zaradi nizkega tlaka zraka imajo delci majhno hitrost. Izgube v obliki odve~nega razprševanja (Overspray), so minimalne. Brizgalni curek je obdan z zra~nim sto`cem, kar dodatno zmanjšuje izgube zaradi razprševanja. Pri nas imenujemo postopek H.V.L.P. nizkotla~no brizganje. V nekaterih dr`avah je ta postopek brizganja zakonsko predpisan, ker najbolj ustreza okoljevarstvenim zahtevam. Delovni tlak sme znašati maksimalno 0,7 bara. S sodobnimi napravami za brizganje in tudi z manjšo razdaljo brizganja dose`emo pri nizkotla~nem brizganju kakovostne površine. Tako revija dds, das Magazin für Möbel und Ausbau št.2, 1997 priporo~a tehniko nizkotla~nega brizganja lakov. LES wood 51 (1999) 4 Znanje za prakso 700 2.1.1 Razprševanje pri nizkotla~nem brizganju Potrebujemo kompresor s sesalno zmogljivostjo 700 l/min in napravo za zni`anje zra~nega tlaka, imenovano kontroler. Zaradi varnostnih predpisov pri uporabi eksplozijsko varnih naprav instaliramo v lakirnicah naprave s kontrolejem. Zrak za razprševanje lahko proizvaja turbina, ki jo uporabimo, kadar brizgamo lake zunaj lakirnice. Kontroler ima nalogo, da zra~ni tlak, ki ga proizvede kompresor in znaša najve~ 10 barov, zreducira na tlak v obmo~ju 0,5 bara. V kontroler prihaja relativno majhen volumen zraka, ki se tam razteza (ekspandira) in z ni`jim tlakom vodi v pištolo. V tem postopku potrebujemo pištolo za nizkotla~no brizganje, s posodo za sesanje laka (slika 1). Kadar brizgamo ve~je koli~ine laka, priklju~imo pištolo brez posode na kotel s prostornino 10 litrov (slika 2). Slika 1. Pištola za nizkotla~no brizganje s posodo za sesanje laka 2.1.2. Kakovost površine Pri klasi~nem nizkotla~nem brizganju smo opozarjali, da je razprševanje laka groba, da se lak relativno slabo razliva in da je lakirana površina hrapava. S sodobnim postopkom nizkotla~nega brizganja dose`emo primerljivo kakovost lakirane površine kot s postopkom visokotla~nega brizganja. Vendar pri visokotla~nem brizganju izgubimo manj laka med nanašanjem, ker nastaja manj meglic. Edina slaba stran pri nizkotla~nem brizganju je, da je hitrost dela manjša kakor pri visokotla~nem brizganju. Zato pa je stopnja u~inkovitosti nanašanja visoka. Stopnja u~inkovitosti nanosa je razmerje med skupno koli~ino nanešenega laka in skupno koli~ino razpršenega laka, izra`eno v odstotkih. S H.V.L.P. alternativno tehniko nizkot-la~nega brizganja izboljšama stopnja u~inkovitosti nanosa na pribli`no 65 % do 80 %. To pomeni, da se, odvisno od vrste obdelovanca, izgubi okrog 20 % laka kot “overspraj. Grafikon nam prikazuje stopnjo u~inkovitosti nanosa pri razli~nih tehnikah brizganja (grafikon 1). Grafikon 1. Stopnja u~inkovitosti nanosov pri posameznem postopku brizganja. Od skupne koli~ine brizganega laka, ostane na obdelovancu dolo~en dele` (v odstotkih). (dds, Stuttgart, št.2, 1997) 2.1.3. Mo`nosti uporabe nizkotla~nega brizganja lakov ali “H.V.L.P.” tehnike S tehniko nizkotla~nega brizganja lahko nanašamo lake na opremo potem, ko jo vgradimo v objekt. Tako stopnice, ki smo jih vgradili, lakiramo z dvokomponentnim lakom. Pomembno je, da med brizganjem nastaja ~im manj meglic. Pri nizkotla~nem brizganju lahko curek laka usmerimo natan~no na najmanjše mesto. Ta tehnika dela je primerna tudi za popravljanje poškodovane lakirane površine, zlasti na objektih (zunaj lakirnice). V tem primeru je bolje, ~e lak brizgamo, kakor ~e premazujemo s ~opi~em. Poteze ~opi~a ostanejo vidne, ko se lak posuši, posebna pri površinah, lakiranih z vodnim lakom. Pri lakiranju obdelovancev, ki jih vgradimo v objekt, praviloma ne uporabljamo H.V.L.P. kontrolerja (pretvornik zra~nega tlaka), ki je vezan na kompresor s 700 l sesalne zmogljivosti. Za razprševanje zraka uporabimo turbino. Brizgalno pištola kontrolerja pa lahko uporabimo. Dopolnimo torej samo turbino, gumeno cev in ustrezni priklju~ek. Slika 2, 3. Naprava za nitkotla~no brizganje ve~je koli~ine laka s kotlom (10 l), vir: dds, S sistemom nizkotla~nega brizganja lahko segrevamo in Stuttgart, št. 2, 1997 nanašama materiale za površinsko obdelavo lesa. Takšen LES wood 51 (1999) 4 GZS-Zdru`enje lesarstva ix zdru`enje lesarstva Mikloši~eva 38/II, 1000 ljubljana Tel.: (+386 61) 310-596, 13-18-023, 13-07-450, n.c. 13-20-141; Fax.: (+386 61) 13-18-023 Informacije {t. 3/99 Iz vsebine: IZ DELA ZDRU@ENJA PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA OCENA POSLOVANJA LESNE INDUSTRIJE V LETU 1998 IZ DELA ZDRU@ENJA Upravni odbor Zdru`enja lesarstva - GZS je na svoji 19. redni seji povabil med ostale širše vabljene tudi predsednika GZS, mag. Jo`ka ~uka in obravnaval naslednji dnevni red: 1. Sprejem zapisnika 17. in 18. seje UO GZS-Zdru`enja lesarstva 2. Aktualno stanje in trendi v slovenskem gospodarstvu (Uvodni~ar: mag. Jo`ko ~uk, predsednik GZS) 3. Predstavitev aktivnosti in projektov Slovenske izvozne dru`be (Uvodni~ar: Marjan Kramar, predsednik uprave Slovenske izvozne dru`be) 4. UO GZS-Zdru`enja lesarstva v funkciji Uredniškega sveta revije Les in Lesarske zalo`be: * Poro~ilo o aktivnostih Lesarske Zalo`be in Revije Les v letu 1998 z zaklju~nim ra~unom; * Program dela revije Les in Lesarske zalo`be s finan~nim planom za leto 1999 (Uvodni~arji: Korber, Torelli, Geršak); 5. Razno. Uvodni~ar k 2. to~ki mag. Jo`ko ^uk, predsednik GZS, je aktualno stanje in trende v slovenskem gospodarstvu razdelil nekako na pomembnejša aktualna podro~ja v slovenskem gospodarstvu: * Recesija: dogajanje v Rusiji in na Balkanu se bo v prihodnosti mo~no dotaknilo gospodarskih gibanj v Sloveniji. Po ocenah veliki makroekonomistov se nas kriza na Daljnem vzhodu in ju`noameriška kriza ne bosta dotaknili. Posebno velik problem predstavljajo antidumpinški procesi na podro~ju prehrambene, elek-tro in kovinskopredelovalne industrije. * Obrestna mera: Stanje na podro~ju obrestnih mer se izboljšuje, nekateri komitenti imajo v bankah `e ni`je obrestne mere. V zadnjem letu je mogo~e zaslediti mo~no prestrukturiranje bank, kar pa se je zgodilo z velikim zamikom za gospodarstvom. * Prispevki in davki: Davek na dodano vrednost bo s 1.7.1999 zamenjal dosedanji sistem davka na promet proizvodov in storitev. Uvedba DDV je pogoj za vklju~itev Slovenije v Evropsko unijo. Zaradi uvedbe DDV cene in inflacija ne bi smeli naraš~ati (razen zaradi psihološkega infekta pred uvedbo DDV). GZS je na tem podro~ju odigrala pomembno vlogo, saj je Ministrstvu za finance in DURS-u veliko pomagala s svojo strokovno ekipo. * Politika pla~: Ravno na dan zasedanja Upravnega odbora Zdru`enja lesarstva-GZS je bil podpisan dogovor o politiki pla~ za obdobje 1999-2001. S tem dogovorom so socialni partnerji opredelili osnovna na~ela in cilje na omenjenem podro~ju na nacionalni ravni z namenom, da bi ohranili delovna mesta in dinami~ni razvoj. Vendar je po mnenju predsednika GZS ta dogovor nekoliko slabši od zadnjega sporazuma. Sindikati v prihodnje ne bi smeli delovati v podjetjih. Dolgoro~no bi bilo potrebno spremeniti Zakon o sindikatih. * Vklju~evanje v Evropsko zvezo: Od 31 delovnih komisij je Gospodarska zbornica Slovenije prisotna kar v 26-tih (pod vodstvom g. Cveta Stanti~a, podpredsednik GZS). LES wood 51 (1999) 4 GZS-Zdru`enje lesarstva Obstaja velika verjetnost, da Slovenija ne bo vklju~ena v Evropsko zvezo v prvem krogu. Imamo velike probleme pri privatizaciji in denacionalizaciji dr`avnega premo`enja. V Evropski zvezi trdijo, da imamo v Sloveniji premalo privatnih podjetij. Eden najve~jih problemov pri pogajanjih pa predstavljajo prostocarinske prodajalne, ki bodo sicer delovale do vstopa Slovenije v Evropsko zvezo, temu pa bo sledilo isto~asno prestrukturiranje teh prodajaln in zaposlenih v njih. V nadaljevanju razprave so izpostavili problematiko proizvajalci ivernih ploš~ na nastalo problematiko na slovenskem trgu. Od zadnjega tromese~ja leta 1998 je na našem trgu velika ponudba cenenih ivernih ploš~ iz vzhodnoevropskih dr`av (Mad`arska, ^eška, Latvija, itd). Gledano iz stališ~a ponujene cene ivernih ploš~ (franko proizvajalec) komaj zadoš~ajo za pokritje stroškov osnovnih surovin, stroškov elektri~ne in toplotne energije. Vsi ostali proizvodni in ostali stroški, ki niso majhni, pa so nepokriti. Iz zgoraj navedenega izhaja, da so cene uvo`ene iverke “dumpinške”, da so cene osnovnih surovin in energije v teh dr`avah bistveno ni`je kot pri nas in da kvaliteta teh ploš~ (ki se pri uvozu ne preverja) ne ustreza standardom. Cene osnovnih (vhodnih) surovin pa so v Sloveniji `al monopolne. Panoga v celoti deluje kontraverzno, saj so na drugi strani tudi pohištveniki obremenjeni z globalizacijo. Sklep: 1. Zdru`enje lesarstva pripravi podrobno analizo vhodnih materialov (“inputov”) ter vpliv uvedbe Davka na dodano vrednost na proizvodnjo ivernih ploš~. V nadaljevanju pa je Upravni odbor Zdru`enja lesarstva -GZS sprejel še naslednje sklepe: 2. Zaradi specifi~nosti lesarskih podjetij naj se le-ta direktno pove`ejo s Slovensko izvozno dru`bo. 3. Finan~ni plan revije Les in Lesarske zalo`be za leto 1999 se potrdi. 4. Cenik oglasov za revijo Les se potrdi. 5. Uredniški odbor revije Les se mora obvezno sre~ati pred vsakokratno izdajo revije Les. 6. Po potrebi se lahko skli~e sestanek Predsedstva Zdru`enja lesarstva-GZS skupaj z Uredniškim odborom revije Les. 7. Revija Les se je sicer izboljšala v primerjavi z prejšnjimi leti, problemi so v glavnem vsebinke narave. Uredništvo revije Les dogovori v podjetjih kontaktne osebe, ki bi pisale kratke ~lanke za revijo. 8. Rubriko Borza lesa v reviji je potrebno razširiti na ponudbo in povpraševanje surovin, materialov in kooperacije vseh lesarskih podjetij v Sloveniji. 9. Med naro~niki revije Les se izvede anketa o vsebini in branosti te revije. 10. Potrebno je pridobiti pisce ~lankov za podro~je `agarstva, ploš~, energetike, sušenja lesa, strojne opreme in tehnologije. 11. Upravni odbor Zdru`enja lesarstva-GZS opozarja na izrazito slabe trende poslovanja lesne industrije v letu 1998, kar ka`e na izrazito slab, ~e ne celo kriti~en polo`aj bran`e. 12. Sekretar Zdru`enja lesarstva-GZS skoordinira s predstavniki lesne industrije sestanek z Dr`avnim zborom RS za gospodarstvo. 13. Sekretar Zdru`enja lesarstva z Ljubljanskim sejmom pridobi za naše lesarje boljše razstavne prostore, t.i. “kramarji” naj bi razstavljali posebej. 14. Do naslednjega UO Zdru`enja lesarstva-GZS naj Ljubljanski sejem predstavi na~rt razporeditve razstav-ljalcev v prostorih Ljubljanskega sejma pohištva ‘99. 15. Sekretar Zdru`enja lesarstva izvede anketo med vsemi vabljenimi na Upravni odbor o udele`bi na Posvetu direktorjev in vodilnih delavcev lesne industrije (Oto~ec ‘99) oziroma predlaga kraj in datum strokovne dvodnevne ekskurzije (ki bi bila izvedena še letos spomladi). 16. UO Zdru`enja lesarstva - GZS pooblaš~a Predsedstvo Zdru`enja - GZS, da organizira izvedbo volitev v nove organe GZS - Zdru`enje lesarstva. Ob zaklju~ku seje so si predstavniki UO in vsi ostali vabljeni ogledali dom gospodarstva. PONUDBE IN POVPRAŠEVANJA Številka PP 10482 / 01 Podjetja iz Estonije nudijo les in lesne izdelke. Podjetje EGERIA INTERNATIONAL INFORMATON SERVICES Kontaktna oseba g. Tiit Veski Ulica 5 KADAKA TEE, P.O.BOX 3354 Kraj TALLINN EE 0090 Dr`ava ESTONIJA Telefon +372 / 656 34 58 Telefaks +372 / 656 34 58 Številka PP 10500 / 01 Grško podjetje iš~e distributerje oziroma uvoznike za pohištvo. Podjetje SATO S.A. Kontaktna oseba g. George Arqyris Ulica 18 PIREOS STR. Pošta 18346 Kraj ATHENS Dr`ava GR^IJA E-Mail george_sato@ hotmail.com Številka PP 10507 / 01 Podjetje iz Ukrajine nudi parket in rezan les ter storitve zastopanja v Kijevu. Podjetje JV APOGEY KIEV Kontaktna oseba g. Alexander Martyushev Kraj KIEV Dr`ava UKRAJINA Telefaks +380 / 44 / 573 51 88 E-Mail miv@ adam.kiev.ua Številka PP 10513 / 01 Slovenski zastopnik nudi furnir - lamele hrvaškega proizva- * LES wood 51 (1999) 4 GZS-Zdru`enje lesarstva xi jalca (hrast, jesen, bukev) debeline 3,0-8,0 mm širine in dol`ine po `elji. Lamele so `agane, kalibrirane, odstopanje 0,01 % na dol`ini. Podjetje G IN J Kontaktna oseba g. Jurij Goršek Ulica GOTOVLJE 71C Pošta 3310 Kraj @ALEC Dr`ava SLOVENIJA Telefon 041 774 020 Številka PP 10553 / 01 Turško podjetje nudi lesena okna in vrata. Podjetje TEPE KAPI DOGRAMA Kontaktna oseba g. Hale Tunus Ulica SANAYE VE TIC.A.S. Kraj ANKARA Dr`ava TUR^IJA Telefon +90 / 312 / 266 01 40 Telefaks +90 / 312 / 266 48 17 Številka PP 10550 / 01 Francosko podjetje iš~e posebej obdelan hrastov les za izdelovanje sodov. Nudi tudi agentska posla za francosko tr`iš~e. Podjetje ARIEBOIS BOIS RUSSES ET DERIVES Ulica 3, RUE DOCTEUR ZAMENHOF Pošta 4400 Kraj NANTES Dr`ava FRANCIJA Telefon +33 / 240 / 12 12 64 Telefaks +33 / 240 / 12 02 06 Zdru`enje lesarstva - GZS je tudi letos pripravilo anketo o poslovanju lesne industrije v letu 1998, v kateri so podjetja izpolnila podatke za tri leta nazaj: 1996, 1997 in 1998. Anketo smo poslali vsem tistim podjetjem (skupaj 159 podjetij), ki imajo ve~ kot 10 zaposlenih in so ~lani Zdru`enja lesarstva (Register GZS). Izpolnjeno anketo nam je poslalo 73 podjetij, kar predstavlja 60 % vzorec vseh zaposlenih v lesni industriji. V anketo smo zajeli vse pravilno izpolnjene ankete, ki so prispele na naš naslov najkasneje do 16. marca 1999. Rezultati ankete o poslovanju za leto 1998 ka`ejo: * Prihodki v celotni lesni industriji so porastli (v letu 1998 napram letu 1997) nominalno za 5,0 %, od tega najbolj v proizvodnji stavbnih elementov (+8,0 %) in najmanj v proizvodnji `aganega lesa (+0,1 %). Realno pa so prihodki padli za 2,3 % (~e upoštevamo, da je bila rast cen na letni ravni 7,5 %). * Odhodki so v povpre~ju porastli nominalno za 9,6 %, realno pa so porasli za skoraj 2 %. * Koeficient gospodarnosti (prihodki/odhodki) je znašal v letu 1998 < 1, t.j. 0,95 (v letu 1997 in 1996 pa je znašal 0,99), kar pomeni ve~jo izgubo v lesni industriji. Izgubo bele`ijo vsi sektorji lesnopredelovalne industrije, razen proizvodnje furnirja in ploš~ (1,4), najve~ja izguba pa je v Proizvodnji pohištva, kjer znaša koeficient gospodarnosti samo 0,93. * Dele` tujega trga v prihodkih je v celotni lesni industriji v povpre~ju znašal 56,5 % (v letu 1997 54,3 %), od tega ima najve~ji dele` proizvodnja stavbnih elementov (68,9 %), najmanjši dele` pa proizvodnja `aganega lesa (34,4 %). * ^isti dobi~ek se je v povpre~ju pove~al za 27,6 %, od tega najbolj v proizvodnji stavbnih elementov (+47,6 %), padel pa je v proizvodnji `aganega lesa (-42,3 %). * ^ista izguba pa se je po drugi strani pove~ala v povpre~ju za 88,1 %, od tega najbolj v Raznovrstni proizvodnji (+264,0 %) in v Proizvodnji stavbnih elementov (+251,7 %). * Stroški financiranja so nominalno in realno padli. * Najbolj zaskrbljujo~ pa je realno velik padec investicij, in sicer kar za 6,5 %, (v nominalnem znesku za 0,5 %), kar pomeni, da na kratek rok ni pri~akovati pove~anja mednarodne konkuren~nosti v lesni industriji. * Število zaposlenih je padlo za 0,9 %, kar pomeni manjši padec kot leto prej, ko je število zaposlenih padlo kar za 2,3 %. * Bruto dodana vrednost je v nominalnem znesku porasla za 8,9 %, v realnem znesku pa za 1,3 %, v proizvodnji `aganega lesa pa je padla nominalno za 1,2 %, realno pa kar za 8,1 %. ^e primerjamo podatke z. letom 1997, je bruto vrednost takrat porastla nominalno za 15,2 %. * Produktivnost podjetij iz lesno predelovalne industrije po anketi lahko opazujemo na podlagi dveh kazalnikov: 1. Bruto dodana vrednost na zaposlenega: je v letu 1998 v povpre~ju znašala 2.341.000,00 SIT, kar je za 9,9 % v nominalnem znesku ve~ kot v letu 1997, realno pa to pomeni porast za 2,2 %. 2. Prihodki na zaposlenega so v letu 1998 znašali v povpre~ju 8.265.000,00 SIT in so v nominalnem znesku znašali 5,9 % ve~ kot v letu 1997, realno pa to pomeni padec za 1,5 %. Po prvih predhodnih podatkih o izvozu - uvozu lesne industrije, kriterij: dejavnost blaga (vklju~uje statisti~no gledano DD 20 - Obdelava in predelava lesa in DN 36.1 -Proizvodnja pohištva), ki smo jih prejeli od slu`be SKEP-GZS, bi lahko ocenili situacijo takole: * Dele` izvoza lesne industrije v izvozu celotnega slovenskega gospodarstva je znašal v letu 1998 10,1 %. Po kon~nih podatkih za leto 1997 (kriterij: dejavnost blaga SKD) pa je bil ta dele` manjši, t.j. 9,5 %. * Izvoz v Obdelavi in predelavi lesa je porastel (v USD) za 5,1 %, v Proizvodnji pohištva za 20,6 %, skupaj v lesni industriji za 14,1 %. Prera~unano iz tolarskih vrednosti pa je bil izvoz višji v primerjavi z letom 1997 v lesni industriji za pribli`no 19,0 % (realno gledano). * Uvoz v Obdelavi in predelavi lesa je porastel za 10,6 %, v Proizvodnji pohištva za 11,2 %, skupaj za 10,9 %, realno gledano v celotni lesni industriji pa je porastel kar za 16,0 %. Nekaj pomembnejših podatkov in kazalnikov o poslovanju lesne industrije v letu 1998 Vir: anketa, zneski so v tisoč tolarjih, povprečna plača na delavca v SIT, ostali kazalniki v%z eno decimalko F L O Zap. št. Prihodki skupaj od lega na tujem trgu Odhodki skupaj 1996 1997 1998 indeks97/96 indeks98/97 1996 1997 1998 indeks97/96 indeks98/97 1996 1997 1998 indeks97/96 indeks98/97 15 Proizvodnja žaganega lesa 6.532.992,00 7.565.760,00 7.572.435,00 115,81 100,09 2.097.923,00 2.447.801,00 2.608.576,00 116,68 106,57 6.618.068,00 7.601.657,00 7.661.304,00 114,86 100,78 10 Proizvodnja furnirja in plošč 13.523.549,00 14.454.609,00 15.489.310,00 106,88 107,16 5.813.518,00 6.731.050,00 7.390.460,00 115,78 109,80 13.409.586,00 14.425.228,00 15.282.827,00 107,57 105,95 27 Proizvodnja pohištva 28.974.808,00 33.422.449,00 34.142.318,00 115,35 102,15 14.140.802,00 17.267.917,00 18.250.619,00 122,11 105,69 29.152.187,00 33.463.290,00 36.620.464,00 114,79 109,43 11 Proizvodnja stavbnih elem. 30.966.876,00 31.814.425,00 34.366.306,00 102,74 108,02 20.688.749,00 21.311.175,00 23.670.873,00 103,01 111,07 31.583.462,00 32.356.447,00 36.297.202,00 102,45 112,18 10 Raznovrstna proizvodnja 4.710.107,00 5.727.368,00 6.033.667,00 121,60 105,35 2.333.025,00 2.723.528,00 3.207.505,00 116,74 117,77 4.605.620,00 5.562.953,00 6.511.043,00 120,79 117,04 /3 Skupaj 84.708.332,00 92.984.611,00 97.604.036,00 109,77 104,97 45.074.017,00 50.481.471,00 55.128.033,00 112,00 109,20 85.368.923,00 93.409.575,00 102.372.840,00 109,42 109,60 Dd tega: Z AC AE Čisti material W stroški dela plače financiranje dobiček 1996 1997 1998 1996 1997 1998 1996 1997 1998 1996 1997 1998 1996 1997 1998 15 Proizvodnja žaganega lesa 4.594.559,00 5.205.336,00 5.237.901,00 1.455.293,00 1.655.168,00 1.660.076,00 1.060.735,00 1.217.820,00 1.228.839,00 285.572,00 301.255,00 295.761,00 30.777,00 51.559,00 29.736,00 10 Proizvodnja furnirja in plošč 19.707.173,00 10.255.764,00 11.072.222,00 2.368.739,00 2.660.362,00 2.905.014,00 1.667.265,00 1.875.683,00 2.052.076,00 536.656,00 551.854,00 524.844,00 156.427,00 234.879,00 315.500,00 27 Proizvodnja pohištva 18.258.266,00 19.528.093,00 22.923.167,00 7.048.268,00 7.662.425,00 8.666.258,00 4.922.515,00 5.522.629,00 6.285.098,00 1.891.257,00 1.882.653,00 1.615.952,00 443.008,00 851.494,00 1.084.102,00 11 Proizvodnja stavbnih elem. 20.110.040,00 20.954.609,00 23.157.630,00 7.457.018,00 7.739.054,00 8.051.958,00 5.304.045,00 5.579.714,00 5.841.835,00 1.648.241,00 1.576.972,00 1.617.001,00 153.140,00 40.896,00 60.379,00 10 Raznovrstna proizvodnja 2.896.793,00 3.349.650,00 4.146.282,00 1.212.024,00 1.323.477,00 1.539.077,00 822.743,00 943.641,00 1.126.743,00 196.295,00 243.455,00 207.954,00 108.514,00 135.554,00 187.209,00 /3 Skupaj 55.566.831,00 59.293.452,00 66.537.202,00 19.541.342,00 21.040.486,00 22.822.383,00 13.777.303,00 15.139.487,00 16.534.591,00 4.558.021,00 4.556.189,00 4.261.512,00 891.866,00 1.314.382,00 1.676.926,00 Čeli Čisla Investicije AX dobiček izguba Število zaposlenih indeks97/96 indeks98/97 1996 1997 1998 indeks97/96 indeks98/97 1996 1997 1998 indeks97/96 indeks98/97 1996 1997 1998 indeks97/9B 15 Proizvodnja žaganega lesa 167,52 57,67 126.338,00 93.206,00 122.997,00 73,78 131,96 210.956,00 276.525,00 223.104,00 131,08 80,68 960,00 962,00 920,00 95,63 10 Proizvodnja furnirja in plošč 1150,15 134,32 241.570,00 176.330,00 133.226,00 72,99 75,55 237.669,00 1.165.689,00 890.169,00 490,47 76,36 1.495,00 1.500,00 1.496,00 199,73 27 Proizvodnja pohištva 192,21 127,32 945.031,00 856.261,00 906.705,00 90,61 105,89 883.852,00 2.199.608,00 1.912.949,00 248,87 86,97 4.522,00 4.412,00 4.464,00 101,18 11 Proizvodnja stavbnih elem. 26,70 147,64 870.666,00 557.594,00 1.961.323,00 64,04 351,75 1.083.431,00 682.874,00 1.274.380,00 63,03 186,62 4.531,00 4.338,00 4.187,00 96,52 10 Raznovrstna proizvodnja 124,92 138,11 30.601,00 23.747,00 86.434,00 77,60 363,98 93.275,00 351.085,00 396.391,00 376,40 112,90 681,00 701,00 742,00 105,85 73 Skupaj 147,37 127,58 2.214.206,00 1.707.138,00 3.210.685,00 77,10 188,07 2.509.183,00 4.675.781,00 4.696.993,00 186,35 100,45 12.189,00 11.913,00 11.809,00 99,13 KAZALNIKI 1998 BB Prihodki/ Tuji trg v Prihodek Stroški mater. Stroški dela Plače v Odhodki Povpr.plača Biuto dod.vr./ Biuto dodana vrednost odhodki prihodkih na delavni v prihodkih v prihodkih prihodkih lin. v prihodkih na delavca zaposlenega 1996 1997 1998 indeks98/97 F/D l/F F/AX WA Z/F Kfl AF/F AE/AX BB/AX 15 Proizvodnja žaganega lesa 1.665.243,00 1.8/9.310,00 1.847.323,00 98,30 98,84 34,45 8.230,91 69,17 21,92 16,23 3,91 111.307,88 2.007,96 10 Proizvodnja (umirja in plošč 2.683713,00 3.548.897,00 3.830.369,00 107,93 101,35 47,71 10.353,82 71,48 18,75 13,25 3,39 114.309,05 2.560,41 27 Proizvodnja pohištva 8.216.602,00 10.058.858,00 11.035.596,00 109,71 93,23 53,45 7.648,3/ 67,14 25,38 18,41 4,73 117329,34 2.4/2,13 11 Proizvodnja stavbnih elem. 8.0/2.238,00 8.261.656,00 9.089.330,00 110,02 94,68 68,88 8.20/86 6/38 23,43 1/00 4,71 116.269,31 2.170,85 10 Raznovrstna proizvodnja 1.403.5/4,00 1.640.493,00 1.846.966,00 112,59 92,6/ 53,16 8.131,63 68,72 25,51 18,67 3,45 126.543,46 2.489,1/ 73 Skupaj 22.041.370,00 25.389.214,00 2/649.584,00 108,90 95,34 56,48 8.265,22 68,1/ 23,38 16,94 4,3/ 116.680,72 2.341,40 Vir: Anketa Združenja lesarstva - GZS, marec 1999 40 423 932 3387 LES wood 51 (1999) 4 Znanje za prakso 101 sistem je npr. AirTherm, katerega prednost je v tem, da segreje zrak za razprševanje laka. Zato je potreben ni`ji tlak za razprševanje kakor pri pri hladnem brizganju, razvije se manj meglic laka. Prihranimo lahko do 30 % materiala. Posebno dobre rezultate dosegamo s sistemom “AirTherm” pri nanašanju temetjnih lakov, lazur in voskov. 3. Visokotla~no brizganje (zra~no razprševanje) Potrbujemo ~ist stisnjen zrak, brez vadnih kapljic, ki ga dovajama da pištole po cevi. Delovni ttak zaša, odvisno od vrste laka, med 1,5 in 7 bari. To je tlak stisnjenega zraka za razprševanje. Bolj viskozen in hladen lak brizgama z višjim tlakom kakor pa manj viskozen in segret lak. Poraba stisnjenega zraka je v glavnem odvisna od premera šobe in tlaka zraka. Npr pri premeru šobe 1,5 mm in tlaku zraka 2 bara porabimo 20 m3 zraka v 1 uri. Parametri v preglednici 3, orientacijsko dolo~ajo postopke visokotla~nega brizganja lakov. Preglednica 3. Pomembni parametri pri visokotla~nem brizganju lakov, vir: Böhme, 1984, stran 76 Vrsta parametra Postopek enokomponentnega brizganja Dvokomponentno hladno brizganje vro~e brizganje brizganje delovni tlak (v barih) 1.5 ...3.5 1.7...5.5 1.5...3.5 premer šobe (v mm) 1 .2...1 .8 1 .2...1.5 1 .2...1.8 razdalja brizganja (v mm) 250 150...200 250 temperatura laka (°C) 20 60...80 20 viskoznost laka (v sek.) izto~ni ~as 14...22 150...180 14...22 širina sploš~enega curka laka v mm 80...100 80...100 80...100 3.1. Enokomponentno in dvokomponentno brizganje lakov Poznamo enakomponentni in dvokomponetni postopek brizganja. Laki, ki se strjujejo s kemijsko reakcijo (reakcijski laki), imajo omejen ~as trajanja in jih te`e prilagodimo dolo~enim pogojem. Pri dvokomponentnih lakih sta komponenti pod tlakom v lo~enih posodah. V specialni pištoli za brizganje lakov doziramo komponenti to~no po navodilih proizvajalca laka, da vzpostavimo ustrezno mešalno razmerje. Obe komponenti se pomešata šele ob izhodu iz razli~nih komor, v curku laka. Tako lahko prihranimo veliko laka, pri poliuretanskih, kislinskih in poliestrskih lakih zni`amo odpadek in znatno skrajšamo ~ase ~iš~enja naprav. 3.2. Toplo in vro~e brizganje lakov Glede na temperaturo laka, ki ga brizgamo, razlikujemo toplo in vro~e brizganje lakov. Pri toplem in vro~em brizganju lakov izhaja manj topil. Ustrezno ni`jo viskoznost lakov dose`emo najve~krat z dodajanjem razred~il, s ~imer zni`amo dele` suhe snovi v laku. Topila, ki izhlapijo, pa moramo nato odstraniti z odsesovanjem. S segrevanjem lakov v posebni napravi, pri 30 °C do 35 °C, zni`amo viskoznost laka. Pri tem pa nismo dodali topil v lak. Segret lak se lepše razliva, pri brizganju laka se ne pojavljajo brazgotine in ne ste~ine. Za poliuretanske in kislinske lake ni primerno segrevanje nad 30 °C, ker reakcijo preve~ pospešimo. Kadar lak pred brizganjem segrejemo na 60 °C do 80 °C, govorimo o vro~em brizganju lakov. Tako segrevamo le specialne, zlasti enokomponentne lake, ki vsebujejo okrog 40 % suhe snovi. Pomembno je, da enakomerno segrevamo vso homogeno koli~ino laka (ne smemo segrevati laka, kjer so se trdni delci usedli na dno). 3.2.1. Prednosti vro~ega brizganja lakov * Z vro~im brizganjem lakov nastanejo filmi suhega laka, ki imajo višjo gostoto, so debelejši, se manj kr~ijo, bolje pokrivajo obdelovalno površino. Med obdelavo se enakomerneje razlivajo in nastaja manj razpršenega laka v obliki meglic. * Med brizganjem se zra~na vlaga ne kondenzira. * Koli~ina topil, ki izhlapeva na razdalji med šobo in obdelovancem, se zmanjša pribli`no za 1/4. * Neravnosti se lepše izena~ijo. 3.2.2. Slabe strani toplega in vro~ega brizganja lakov * Lake za toplo in vro~e brizganje segrejemo prek njihovega plameniš~a. Zato morajo naprave za brizganje ustrezati najstro`jim po`arnovarnostnim predpisom. * Prostor, kjer brizgamo, velja za eksplozijsko nevarno ob-mo~je. Vse naprave morajo biti zavarovane pred eksplozijo. Toplo ali pa vro~e brizganje se izpla~a le, ~e tako prihranimo en delovni postopek. 3.3 Visokotla~no brizganje ima ve~ prednosti * Razprševanje laka lahko reguliramo. * Brizgamo lahko zelo viskozne lake in lake z nizko viskoznostjo. * Z ustrezno šobo z majhnim premerom in z visokim zra~nim tlakom lahko sen~imo (premer šobe 0,8 mm ali pa patiniramo z lu`ili. S tehniko patiniranja dose`emo izena~enje barvnega tona na površini lesa tako, da na les nanašamo lu`ilo ali lak. * Slaba stran visokotla~nega brizganja lakov je velika koli~ina meglic, ki nastajajo pri razprševanju laka. Izgube premaznega sredstva znašajo od 50 % do 70 %. Zato moramo vedno skrbeti za brezhibno odsesovanje. 4. Brezzra~no brizganje lakov (Airless) Brezzra~no brizgamo lake brez stisnjenega zraka. Lak se razprši zaradi tlaka, ki znaša od 125 barov do 250 barov, in stiska lak skozi šobo, premera od 0,3 mm do 0,5 mm, tako da nastane meglica laka. Stisnjenega zraka v curku LES wood 51 (1999) 4 Znanje za prakso 102 laka ni ve~. Bistveni sestavni dele naprave za brezzra~no brizganje laka so: visokotla~na ~rpalka, visokotla~na cev za lak in pištola. Postopek je najbolj primeren za brizganje bolj viskoznih lakov (preglednica 4). Z visokotla~no ~rpalko posesamo lak iz posode z lakom ter lak stisnemo - zgostimo. ^rpalko poganja ali elektrika ali stisnjen zrak. Zgoš~eni lak prihaja po ve~ metrov dolgi cevi do pištole za brizganje. ^e lak pred pred zgoš~evanjem segrejemo na pribli`no 90 °C, lahko znatno zni`amo izgube materiala in zni`amo potrebni tlak za lak. Za brizganje dvokomponentnih lakov so prirejeni sistemi z dozirnimi ~rpalkami, ki omogo~ajo kakovostno in gospodarno delo. Z brezzra~nim brizganjem (Airless postopkom) lahko velike površine obdelamo bistveno hitreje, kakor s pištolami na stisnjen zrak. Preglednica 4. Pomembni parametri v postopkih brezzra~nega (Airless) brizganja lakov Vir: (Böhme, 1984, str. 78) Parameter Hladno brizganje Toplo brizganje Vro~e brizganje delovni tlak (bar) do 200 35...65 30...50 premer šobe (mm) 0,23...0,63 0,23...0,63 0,23...0,63 razdalja brizganja (mm) 300 300 300 temperatura laka (°C) 20 50 60...80 viskoznost laka (izto~na sek.) 60...100 60...80 60...80 širina sploš~enega curka laka (mm) 20...500 20...500 20...500 4.1 Prednosti brezzra~nega Airless postopka * Zaradi visokega tlaka, ki mu je izpostavljen lak, letijo delci laka iz šobe direktno na površino obdelovanca, zrak pa se od te površine ne odbija. V curku laka ni zraka in ne nastajajo zra~ni vrtinci. * Votle obdetovance in notranjost pohištva lakiramo brez te`av. * Uporabljamo lake z ve~jim dele`em suhe snovi in ustrezne viskoznosti, zato je koli~ina topil v lakih ni`ja. Na poti med šobo in obdelovancem izhlapi manj topil, kakor pri visokotla~nem zra~nem brizganju, vendar zaradi visokega tlaka še vedno relativno precej. * Brizgalni curek laka lahko bolj natan~no nastavimo in natan~no usmerimo, s ~imer prihranimo lak. * Pri brizganju vro~ih lakov lahko tlak zni`amo na 40 barov. Tako so izgube pri brizganju še ni`je. 4.2. Slabe strani brezzra~nega brizganja (Airless postopka) Slabo je, da z brezzra~nim (Airless) brizganjem ne moremo sen~iti površin ali izena~evati barvnega tona s patinira-njem. Ne moremo popraviti manjših napak. Poškodbe pri delu so zaradi mo~nega curka laka zelo hude. Za sodobne Črpalke za brezzračni nanos barv in lakov okoljevarstvene zahteve nastaja še vedno preve~ meglic razpršenega laka. 5. Mešani postopek brizganja (Aircoat ali Airmix postopek) Pri mešanem postopku kombiniramo tehniko visokotla~-nega brizganja (zrak) s postopkom brezzra~nega brizganja (z Airless postopkom). Aircoat postopek kon~no zdru`uje prednosti obeh navedenih postopkov. Pri tej tehniki je lak izpostavljen ni`jemu tlaku (okoli 40 barov do 80 barov), kakovost površine pa ni slabša. Zaradi manjše porabe zraka ne nastajajo dodatne meglice laka. Onesna`evanje okolja je zato manjše. Prihranimo lak in stroški odsesovan-ja so ni`ji. Brizgamo lahko bolj natan~no, pri ~emer so robovi obrizgane površine manj ostri, barvni prehod je bolj blag kakor pri brezzra~nem (Airless) postopku. 6. Sklep Sistemi za brizganje lakov vedno manj ogro`ajo zdravje delavcev in so bolj prizanesljivi do okolja. S sodobno tehniko in materiali se poraba lakov in energije zni`uje, stopnja u~inkovitosti nanašanja takov pa naraš~a. Odve~nega raz-prševanja lakov mimo lesnih površin je vse manj. 7. Viri 1. Altenhof / Rebholz, Spritztechnik, dds das magazin für möbel und ausbau, Stuttgart, št. 2, 1997 2. Böhme P, Oberflächenbehandlung von Formteilen aus Holz, VEB Fachbuchverlag, Leipzig 1984 3. Dittrich / Wehmeyer, Oberflächenbehandlung in der Holzverarbeitung, DRW Verlag Weinbrenner, Stuttgart, 1990, druga izdaja 4. Erklenz / Wittchen / Zeiss, Holzfachkunde für Tischler, Holzmechaniker und Fensterbauer, B.G. Teubner Stuttgart, Leipzig, 1998, tretja izdaja 5. Fusseder / Wenniger / Beck, Holzoberflächenbehandlung, Verlag Wolfgang Zimmer, Augsburg, 1986, šesta izdaja 6. Kotnik D, Površinska obdelava v izdelavi pohištva, Zveza društev in`enirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva Slovenije, Ljubljana, 1990 7. Tomc M., Tehnologija obdelave 2, SLŠ Škofja Loka, 1987 8. Alternative Lackiertechnik, dds, das magazin für möbel und ausbau, Stuttgart, št. 2, 1997 Jo`ica POLANC, dipl. in`. 4235 LES wood 51 (1999) 4 Intervju 103 Pogovor z dr. Jo`etom Zago`nom, predsednikom gospodarskega odbora pri dr`avnem zboru Tokrat smo k pogovoru povabili predsednika Odbora za gospodarstvo pri DZ, gospoda dr. Jo`eta Zago`na, in mu zastavili vpra{anja, ki so za lesarje in lesno panogo zelo aktualna. 1. Lesarstvo je ena od tradicionalnih proizvodnih in izvoznih dejavnosti slovenske industrije. @al je v letih po odcepitvi od Jugoslavije in prehodu na tr`no gospodarstvo do`ivelo velike pretrese in spremembe. Proizvodnjo, ki je bila po kapacitetah in kvaliteti usmerjena na jugoslovanski trg, je bilo treba takoreko~ ~ez no~ preusmeriti na zahtevne zahodnoevropske trge. Danes lahko re~emo, da ji je to uspelo, vendar ne brez neugodnih posledic. Ena od teh je zmanj-{anje zaposlenih od 35.000 v za~etku 80. let, na 20.000, kolikor jih je zaposlovala lesna industrija leta 1997. Kako vi, kot predsednik Gospodarskega odbora pri Dr`avnem zboru, ki imate celovitej{i vpogled nad dogajanjem v slovenskem gospodarstvu, gledate na na{o panogo? Problemi, ki jih navajate, so problemi, ki so bili zna~ilni za celotno slovensko gospodarstvo. Okrog 150.000 delovnih mest je bilo izgubljeno v industriji, na drugi strani se je pove~ala zaposlitev v dr`avni upravi za okrog 25.000 delovnih mest. Jugoslovanski trg je bil v mnogo-~em manj zahteven kot zahodni trgi. Osamosvojitev je pri{la nepri~akovano hitro. Del gospodarstva se je hitreje prilagodil, drugi del pa se iz subjektivnih in objektivnih razlogov ni mogel, zato so bile posledice v kr~enju delovnih mest. Tista podjetja, ki so bila bila `e prej izvozno naravnana, so se lahko nekoliko hitreje prilagodila, zlasti ~e so imela `e kak{na podjetja v tujini in prodajne kanale. V teh podjetjih ni bilo ve~jega padca zaposlenih (npr. v Gorenju). Lesna industrija je specifi~na. Proizvajalci polproizvodov, na drugi strani pa proizvajalci kon~nih proizvodov pogosto niso bili v stanju, da bi lahko zunaj tr`ili pod lastno blagovno znamko, pa tudi majhnost obsega posameznih poslov tega ni dovoljevala. Zato so “smetano” pobirali tuji proizvajalci, pod katerih znamko smo prodajali na{e izdelke. Hkrati pa je na teh trgih vladala zasi~e-nost z blagom, tako da del lesne industrije objektivno ni bil v stanju kompenzirati izpada jugoslovanskega trga. Drugi problem je bila prezaposlenost v panogi. Lesna industrija spada v eno tistih panog, za katere smo v na{em odboru in v Dr`avnem zboru mnenja, da ima komparativne prednosti, ker ima tradicijo, uporablja doma~o obnovljivo surovino ki je ekolo{ko nesporna. Zato si zaslu`i podporo in pozornost dr`ave. 2. Vodstveni kadri v lesni industriji so ve~-krat mnenja, da na{a politika premalo upošteva to industrijsko panogo in da je v~asih kar malo zapostavljena, ~eprav ustvarja 9,5 % celotnega izvoza Slovenije in je edina panoga, ki uporablja doma~o surovino in ustvarja velik neto devizni u~inek. Tudi jaz mislim, da lesna industrija, ki ustvarja skoraj 10 % slovenskega izvoza in daje neto devizni u~inek, ni dele`na tiste pozornosti slovenske politike, kot jo imajo nekatere druge panoge. [e vedno obstaja miselnost, da je industrija samo tam, kjer so kovine in `elezo. Drugo dejstvo je, da je lesna industrija prete`no na pode`elju. Ni v inudstrijskih sredi{~ih, kjer se je politika bala in se {e boji socialnih nemirov. Zato podpira nekatere gigante, ~eprav ve, da tak na~in podpore ne bo dal pravega u~inka. Po krivici prepu{~a lesno industrijo samo sebi in dr`ava ne i{~e sistemskih ukrepov, s katerimi bi ji aktivno pomagala. 3. Prav tako ni prave logike v dejstvu, da morajo lesarji pri nabavi osnovne suro-vine-lesu pla~evati 10 % davek na prvi promet z lesom in pri uvozu nekaterih lesnih komponent carino, do~im je uvoz pohi{tva v celoti opro{~en carine. Po oceni lesarjev te dajatve obremenjujejo kon~i poslovni rezultat lesarskih podjetij do okoli 5 % ustvarjenega dohodka. Pri tem pa so tudi v razviti Evropi v tej delovno intenzivni panogi povpre~ne stopnje dobi~ka komaj 5 %. Ali se predvidevajo na tem podro~ju kak{ne spremembe? Strinjam se in sem za to, da se ta davek takoj odpravi, saj je diskriminatoren do panoge. Tako je tudi stali{~e Zdru`enja lesarjev pri GZS. Carinsko prost uvoz pohi{tva pa pomeni, da se motivira trgovina, ne pa proizvodna sfera. ^e je ocena lesarjev to~na, da te dajatve obremenjujejo kon~ni poslovni rezultat s 5 %, potem to jemlje celotni dobi~ek in s tem tudi perspektivnost panoge. ^e pa ni perspektivnosti, nih~e v tako panogo ne vlaga, ni zato razvoja, ni delovnih mest, tako da dobi ~lovek vtis, kot da bi {lo za ukinjanje panoge. 4. Lesna industrija ve~ kot polovico skupnega dohodka ustvarja na tujih trgih. Razkorak med inflacijo na doma~em trgu in neprilagojene vrednosti tolarja proti tujim valutam je negativno deloval na finan~ne rezultate lesnih podjetij. Lesna industrija v celoti tudi zato bele`i izgubo. Pogoji gospodarjenja se slab{ajo, cene izdelkov na tujih trgih padajo, na{a kon-kuren~nost slabi. Kako dolgo {e? To je tudi eden od problemov, ki je zna-~ilen za celotno izvozno naravnano gospodarstvo. Razkorak med gibanjem LES wood 51 (1999) 4 te~aja tolarja in rastjo doma~ih stro{kov je negativno vplival na vse izvoznike, pozitivno pa na uvoznike. Tu smo ogromno izgubljali. Ampak bistveno je to, da so izgubljali neto izvozniki. Ker je lesna industrija uporabljala doma~o surovino, je bil ta udarec toliko bolj bole~. 5. V intervjuju za decembersko {tevilko je gopod Tom{i~, predsednik Zveze lesarjev, menil, da Slovenija brez mo~ne industrije ne bo kompetentna v Evropi ter da tudi uspe{nega stroritvenega sektorja: bank, zavarovalnic, kapitalskih skladov, ne more biti brez mo~ne industrije. Da se nova vrednost ustvarja v finan~ni sferi, je le navidezno, v resnici se ustvarja v realnem sektorju. Ali se strinjate z njegovo trditvijo? Jasno je, da se nova vrednost ustvarja v realnem sektorju, finan~ni jo preprosto samo izkori{~a in iz~rpava. V svetu je znan pristop k temu: lo~ujejo namre~ med finan~nim kapitalom in realnim-podjetni{kim kapitalom. Finan~ni kapital, je v neki obliki krvoses ralnemu kapitalu, zlasti pri nas, ker {e ni ustvarjene prave konkurence kapitala. Tudi v dr`avnem zboru smo pri~a zakonom, ki skrivajo dosti prikrite in inteligentne mehanizme, ki naj bi omogo~ili monopol finan~nemu kapitalu in to se ka`e v obrestnih merah, v depozitih na kredite v tujini, ki so sicer sedaj odpravljeni, in v podobnem. Realni kapital se mora osvoboditi kle{~ in prelivanja sredstev v zunajproizvodne -finan~-ne sfere. Mislim, da poleg malih podjetij, ki jih cenimo in podpiramo, morajo obstojati tudi ve~ji, mo~ni industrijski sistemi, saj so le-ti regulator razvoja, nanje je vezano preostalo gospodarstvo in majhna podjetja. Danes so v Sloveniji v glavnem uspe{na tista podjetja, ki delajo komponente za tuje proizvodnje. Tu ni vgrajenega na{ega znanja, ne tehno-lo{kega ne inovativnega. Vidi se, kako se zmanj{uje {tevilo {tudentov tehniških fakultet. Prihajamo v situacijo, ko bomo potrebovali samo obratne in`enirje, ki bodo imeli vlogo priganja~ev delovne sile, ker se bodo raziskovalna dela, razvojni koncepti in fundamentalne raziskave delale zunaj Slovenije. Tako trditvam gospoda Tom{i~a lahko le pritrdim. Intervju 6. Te~ejo intenzivne priprave gospodarstva in dru`be za vstop v Evropsko unijo. ^eprav lesarji 74 % (591 mio $ v l. 1997) od svojega izvoza ustvarijo na tem podro~ju, morajo zato `e danes sprejemati njihove pogoje in standarde. Vendar je {e vedno mnogo nere{enih problemov, ki jih ~akajo, ko bo Slovenija postala polnopravna ~lanica. Zlasti obstajajo {e velike razlike na podro~ju zahtev ekologije, socialnih predpisov ter tehnologije. Ali lahko ra~unajo na razumevanje in podporo dr`ave pri premo{~anju teh problemov? Vstop v Evropo da, vendar ne za vsako ceno. Mislim, da nam ta vstop mora dati ve~, kot bi imeli brez njega. S sedanjim pridru`enim ~lanstvom imamo skoraj take pogoje, kot ~e bi bili ~lanica. Jaz bi bil zato, da bi temeljito pretehtali zadevo, kajti dokler imamo 3 do 4 - krat ni`je pla~e kot npr. v Nem~iji, je vpra{anje, kak{no korist bomo imeli od ~lanstva. Ne moremo vstopati brez znanja, samo kot proizvajalci komponent, samo s ponudbo fizi~nega dela. Kjer gre za izko-ri{~anje naravnih in ~love{kih potencialov in za njihove koristi, bi bilo potrebno to zavirati, probleme, ki jih navajate, pa predhodno re{iti. Dr`ava verbalno pravi, da ima pozitivni odnos do navedenih problemov in tudi zakonodaja gre v to smer, vendar je konkretne podpore premalo. Vpra{anje je, koliko ima dr`a-va za to rezerv in mo`nosti. Tudi lesarji ne morejo dosti pri~akovati od dr`ave. 7. V Financah smo pred kratkim prebrali informacijo s sestanka upravnega odbora Zdru`enja Manager z dr`avnim sekretarjem Borisom [u{tarjem, kjer le-ta izjavlja, da dr`ava sedaj na~rtuje pomo~ obutveni in tekstilni industriji z instrumentom dokapitalizacije Slovenske razvojne dru`be in z izdajo obveznic za prestruk-tuiranje. Citiram: “Lesarstvo po ugotovitvah strokovnjakov ni tako pere~e, prav nasprotno, je panoga, ki je veliko naredila za uveljavitev blagovnih znamk v tujini in pri racionalizaciji stro{kov.” Vse lepo in prav, vendar ~e dr`ava ne bo sodelovala in podpirala tehnolo{kega razvoja panoge, se bo le-ta, trenutna uspe{nost, ustavila in ne bo mogla dr`ati koraka z Evropo? 104 Ne moremo se strinjati, da v lesarstvu problemi niso tako pere~i. Morda je lesarstvo le bolj tiho, je pa v enako te`kem polo`aju. To se tudi vidi iz gradiva za predvideno sejo odbora z lesarji in velik interes zanjo. Dr`ava bi morala sodelovati ter podpirati tehnolo{ki razvoj panoge, z naslednjimi oblikami: - ustvarjanje ugodnega okolja za celotno predelovalno industrijo, kot so zakoni in zvezni predpisi; - te~ajna-fiskalna politika Banke Slovenije; - druge politike: dav~na itd.; - intervencije v razvoj gospodarstva, ki bi zadevale celotno panogo, izjemoma konkretno podjetje. 8. Nekateri gospodarstveniki menijo, da na{a dr`ava preve~ direktno podpira posamezna podjetja, namesto da bi podpirala akcije in re{evala probleme gospodarskih panog kot celote. Z takimi direktnimi intervencijami, z denarjem davko-pla~evalcev, ki v Evropski uniji sploh niso dopustne, dr`ava ru{i cenovna in poslovna ravnovesja v panogi in zunaj nje. Kako vi gledate na to problematiko? Pomo~ bi morala biti predvsem na podro~ju razvoja, izobra`evanja, informacij in ustanavljanja razvojno-razisko-valnih centrov. Sem pa proti dajanju denarja direktno v podjetje za pla~e, kar tudi Evropska gospodarska skupnost prepoveduje. 9. V lesni industriji Slovenije ni velikih vlaganj tujega kapitala, niti ni koncentracije doma~ega kapitala. Vemo pa, da je industrijo ivernih plo{~, lesonita in drugih lesnih plo{~, ki pomenijo precej{en del surovine za industrijo pohi{tva in stavbnega pohi{tva, mogo~e graditi samo z velikimi kapitalskimi vlo`ki. Ali bo ~ez nekaj let lesna industrija ostala brez teh do-ma~ih surovin in kak{ne bodo posledice? Brez sve`ega kapitala ni razvoja. Slovensko gospodarstvo kot celota posluje z izgubo, stopnja donosa na kapital je negativna, zato so razvojne mo`nosti majhne in v doglednem ~asu ni pri~akovati velikih vlaganj tujega kapitala. Neposredne nalo`be tujega kapitala usihajo, ni prave volje in pogojev, in zaradi LES wood 51 (1999) 4 dogodkov po svetu postaja le-ta bolj previden. V Evropi je imperativ prosti pretok kapitala. Menimo, da bi se moral v prvi vrsti formirati svoboden kapitalski trg. Zato bi morala dr`ava nujno kaj storiti za pritok tujega kapitala, za pove-~anje neposrednih tujih investicij, oziroma mora poskrbeti, da se bo stopnja dodane vrednosti, ki je sedaj na relativno nizki stopnji, pove~ala. Brez vlaganja kapitala ne bo {lo. Samo kapital lahko ustvarja novo dodano vrednost. Tudi do-ma~e znanje, ~e ni podprto s kapitalom, ne more dati rezultatov. Del doma~e stroke in znanosti se iz~rpava v brezplodnih razpravah o svojem velikem pomenu, medtem ko prakti~nih u~inkov, mislim na razvoj konkretnih proizvodov, ni. 10. Lesna industrija vidi svojo pomembno in dru`beno koristno vlogo pri integraciji v Evropsko unijo tudi v tem, da bo lahko zaposlovala odve~no delovno silo iz kmetijskega sektorja. Zlasti tu misli na manj{e delovne enote, kot so `agarski obrati, mizarske delavnice itd. Seveda bo tudi pri tem problemu morala sodelovati dr`ava s primerno usmerjevalno politiko. Morda ima za re{evanje odve~nih kmetijskih delavcev druga~ne projekte? Izdelki lesne industrije so glede na surovino v prete`ni meri izdelki za {iroko potro{njo, deloma za investicijsko. Za to proizvodnjo niso nujno potrebni veliki industrijski sistemi, ampak lahko gre za proizodnjo v majhnih obratih. Taka industrija je prilagodljiva tako po tehnologiji in asortimanentu, kjer je mogo~e zaslu`iti na kreaciji-umskem delu in na podjet-ni{tvu, ne na `uljih-fizi~nem delu. Tako je les le materialni nosilec podjetni{ke in inovativne kreacije. @agarski obrati in mizarske delavnice bi se lahko relativno hitro prilagodile temu na~inu proizvodnje, seveda pa jih je treba usmeriti in povezati. Tu bi se morala vklju~iti in sodelovati dr`ava. Ne gre toliko za odve~-no delovno silo iz kmetijstva, ampak bolj za ljudi s pode`elja. Po moji oceni bi bilo zanje dovolj dela, saj je na{a delovna sila {e vedno cenej{a od npr. nem{ke, seveda, ~e bi imeli dobro tehnologijo in znanje. Problem pri nas je , ker se je naravni izobra`evalni razvoj kadrov ustavil. Npr. otroci, katerih o~e je imel mizarsko Intervju delavnico, niso nadaljevali s tradicijo z delom v doma~em obratu, ampak so se izobra`evali za industrijske delavce. Zato je gospod Janez Podobnik v govoru na Ljubljanskem pohi{tvenem sejmu omenil, da bi bilo potrebno organizirati informacijski oziroma dizajn center lesne industrije. Dr`avni zbor je na 21. izredni seji zavezal vlado, da naredi prikaz stanja po posameznih gospodarskih panogah in sprejme ustrezne ukrepe. Vendar za lesno industrijo nimamo pravih odgovorov. Vemo, da je tehnologija iztro{ena, da je novih investicij premalo, da so obrestne mere previsoke, da je doma~i trg neza{-~iten, da so pla~e nizke, da je razkorak med gibanjem te~aja in rastjo cen, da ni sve`ega kapitala, izobra`evanje usiha na tem podro~ju itd. Dr`ava bi morala predvsem pomagati pri organizaciji razvoja in pa ponuditi pomo~ pri razvoju takih manj{ih obratov, da bodo vedeli, kako se usmeriti in delati. Pomo~ dr`ave naj ne bo v obliki gotovine, ki se preliva direktno v pla~e. Dr`ava naj bi hitreje re{evala odnose z dr`avami biv{e Jugoslavije, da bi lahko nadaljevali z gospodarskim sodelovanjem, pa tudi s sodelovanjem z vzhodnoevropskimi de`elami. Da kon~am. Smo v dobi tranzicije, ki se kon~uje, in tako kot je po krivici marsikatero podjetje {lo v ste~aj, ker ni dobilo pomo~i, bi bila narejena velika {koda sedaj, ~e ne bi pomagali lesni panogi, da pride “~ez rob”, da pre`ivi. Kako pomagati, pa sva `e prej omenila, oziroma kateri sistem ukrepov pripraviti, ki bi posredno stimuliral uspeh podjetij, da bi bila le-ta za uspeh {e bolj motivirana (Npr.: s pomo~jo ustreznej{ih obrestnih mer, z ustreznej{im te~ajem, zni`anjem davkov in prispevkov itd.). 11. Dogovorjeno je bilo, da se bo va{ odbor in poslanci v novembru 1998 sestali s predstavniki lesne industrije, da bi se na neposreden na~in seznanili z njeno problematiko. Vendar je bilo to sre~anje dvakrat odlo`eno in ga do danes {e ni bilo. Ali lahko sedaj zaupate nepreklicen datum tega sestanka? 105 Meni je zelo nerodno in ob`alujem da do tega sestanka {e ni pri{lo, vendar so bili razlogi upravi~eni, saj so poslanci imeli v tistem ~asu druge obveznosti. Seja bo predvidoma celodnevna 9. aprila v Ribnici. Od gospodarskega zbora nas bo navzo~ih okoli 15, ra~unamo pa tudi na udele`bo direktorjev in nekaterih ministrov. Obravnavali bomo vsa ta vpra{anja, o katerih sva govorila. Tako pri~akujem, da bodo sprejeti konkretni formalni sklepi zbora, ki bodo zavezovali vlado in se bomo glede te`ine problematike tudi odlo~ili, ali bomo to tematiko dali na prihodnjo plenarno sejo dr`avnega zbora. Gospod dr. Zago`en, verjamem, da bodo bralci z zanimanjem prebrali tale razgovor in spoznali bodo, da je pred dr`a-vo, kot pred delavci v gospodarstvu {e mnogo dela in obveznosti in da lahko samo z roko v roki potegnemo voz, ki se mu pravi “gospodarsvo” naprej in ga pri-bli`amo razvitim ekonomijam, kamor te`imo. Fani POTO^NIK, dipl. oec. V naslednji številki revije Les bomo objavili intervju z viceguvernerjem NB Slovenije g. Janezom Košakom. LES wood 51 (1999) 4 Sejmi in razstave 106 Dru`insko podjetje Wittmann Podjetje, ki je lahko zgled tudi slovenskim proizvajalcem pohištva Kot spremljevalni prireditvi BIO 16 sta svoje izdelke izbirajo najboljše materi-bili organizirani tudi dve zanimivi raz- ale. Zavedajo se pomena kvalitetnega stavi pohištva Wittmann. Prva, ki jo je v svojem prodajnem salonu organiziral Orion Intertrade, je predstavila najnovejšo proizvodnjo oblazinjenega pohištva podjetja Wittmann. Druga, ki je bila v Arhitekturnem muzeju na gradu Fu`ine, pa je bila prikaz programa Hoffmannovih zgodovinskih replik, ki jih še uspešno izdeluje in tr`i podjetje Wittmann. Avstrijsko dru`insko podjetje Wittmann, je primer manjšega podjetja, ki `ivi s krajem in ljudmi idili~ne vasi Ets-dorf. Tradicija, znanje, poslovnost in visoka kvaliteta so karakteristike podjetja, ki je kljub svoji majhnosti dobro Naslanja~ Alleegasse, oblikovalec: Josef Hoffmann poznano in zelo uspešno. Stol Armlöfel, oblikovalec: Josef Hoffmann oblikovanja, zato sodelujejo s priznanimi oblikovalci iz razli~nih koncev sveta. Njihovo pohištvo so izdelki trajne vrednosti, kar dokazujejo tudi Hoff-mannove replike originalov, ki so nastali v za~etku stoletja. Wittmann, ki je ekskluzivni proizvajalec in nosilec licence danes poustvarja Hoffmannovo pohištvo za naro~nike po vsem svetu. Oblazinjeno pohištvo je izdelano izjemno skrbno in prete`no ro~no. Za Naslonja~ Salon, oblikovalec: Josef Hoffmann Naslanja~ in zofa Nick, oblikovalec: Elmecker & Reuter 9999 LES wood 51 (1999) 4 Sejmi in razstave 107 JOSEF HOFFMANN Josef Hoffmann (1870 - 1956) sodobnik Jo`eta Ple~nika, ima vidno mesto v zgodovini moderne arhitekture. Bil je soustanovitelj društva Sece-sija (1897) na Dunaju, ustanovitelj znamenitih dunajskih delavnic (Wiener Werkstaten, 1903) ter Avstrijskega Werkbunda (1912). Študiral je na Dunaju in bil Wagnerjev u~enec. Za~el je s stilom art nouveao, vendar ga je `e 1900 opustil in prevzel stil kvadratov in pravokotnikov pod Mackintoshovim vplivom. Hoff-mannovo pohištvo ima poudarjene kubi~ne oblike. Zna~ilno je razmerje kvadratov, ki se pojavlja pri konstrukciji in kot dekorativni motiv. Hoffman-novo pohištvo, njegovi stoli, zofe in fotelji v zna~ilnem slogu preprostih linij, so danes izdelki po vsem svetu uveljavljene blagovne znamke. Naslanja~ Studio, oblikovalec: Christoph Tamussino dr. Jasna HROVATIN, arh. Iz pogovora z dr. Jo`etom Zago`nom, predsednikom Gospodarskega odbora pri Dr`avnem zboru bi zadevale celotno panogo, izjemoma konkretno podjetje”. Lesarji se res lahko vprašamo, zakaj smo tako tihi. “Lesna industrija spada v eno tistih panog, za katere smo v našem odboru in v Dr`avnem zboru mnenja, da ima komparativne prednosti, ker ima tradicijo, uporablja doma~o obnovljivo surovino, ki je ekološko nesporna. Zato si zaslu`i podporo in pozornost dr`ave”. Lesarstvo ne potrebuje podpore, samo jemati ji ni treba kot dejavnosti z visoko stopnjo neto izvoza. “To je tudi eden od problemov, ki je zna~ilen za celotno izvozno naravnano gospodarstvo. Razkorak med gibanjem te~aja tolarja in rastjo doma~ih stroškov je negativno vplival na vse izvoznike, pozitivno pa na uvoznike. Tu smo veliko izgubili. Ampak bistveno je to, da so izgubljali neto izvozniki. Ker je lesna industrija uporabljala doma~o surovino, je bil ta udarec toliko bolj bole~”. Koliko podjetij je propadlo zaradi takšne politike, kolikšne so pla~e zaposlenih v lesarstvu, kakšne so mo`nosti investiranja, koliko je še teko~e izgube v poslovanju in do kdaj bodo še trajali takšni pogoji gospodarjenja. “Ne moremo se strinjati, da v lesarstvu problemi niso tako pere~i. Morda je lesarstvo le bolj tiho, je pa v enako te`kem polo`aju. To se tudi vidi iz gradiva za predvideno sejo odbora z lesarji in velik interes zanjo. Dr`ava bi morala sodelovati ter podpirati tehnološki razvoj panoge, z naslednjimi oblikami: - ustvarjanje ugodnega okolja za celotno predelovalno industrijo, kot so zakoni in zvezni predpisi; - te~ajna-fiskalna politika Banke Slovenije; - ostale politike: dav~na itd.; - intervencije v razvoj gospodarstva, ki “Meni je zelo nerodno in ob`alujem da do tega sestanka še ni prišlo, vendar so bili razlogi upravi~eni, saj so poslanci imeli v tistem ~asu druge obveznosti. Seja bo predvidoma celodnevna 9. aprila v Ribnici. Od gospodarskega zbora nas bo navzo~ih okoli 15, ra~unamo pa tudi na udele`bo direktorjev in nekaterih ministrov. Obravnavali bomo vsa ta vprašanja, o katerih sva govorila. Tako pri~akujem, da bodo sprejeti konkretni formalni sklepi zbora, ki bodo zavezovali vlado in se bomo glede te`ine problematike tudi odlo~ili, ali bomo tematiko dali na prihodnjo plenarno sejo dr`avnega zbora”. V reviji Les bomo objavili sklepe napovedane seje Odbora za gospodarstvo z direktorji lesarskih podjetij. C.M. LES wood 51 (1999) 4 Strokovne vesti 108 Prodajno tr`enje fasadnih izdelkov stavbnega pohištva v EU POUDARKI in RAZVOJNI TRENDI Zaradi hitrih, dinami~nih sprememb pri uporabi in gradnji gradbenih objektov ter izdelavi in dobavi izdelkov za gradnjo teh objektov je v EU viden hiter proces prilagajanja tem spremembam, kar seveda velja tudi za podro~je prodajnega tr`enja fasadnih izdelkov stavbnega pohištva. Nekateri pomembnejši elementi, ki so zna~ilni tudi za sklop prilagajanja prodajnega tr`enja fasadnih izdelkov stavbnega pohištva, so predvsem: * globalizacija tr`nega poslovanja; * individualizacija potreb porabnikov; * specializacija in delitev dela; * visoka profesionalizacija izvajanja aktivnosti in zagotavljanje stabilne kvalitete dobavnega servisa; * izrazita orientacija v smeri zadovoljevanja dejanskih potreb uporabnikov - in segmentiranje prodajnih trgov, to je porabnikov; * usmeritev vsebine in oblike prodajnega servisa na potrebe ciljnih porabnikov storitev; * intenzivna orientacija v pove~evanje produktivnosti in u~inkovitosti dela (avtomatizacija, robotizacija, informatika...) s ciljem zni`evanja stroškov na vseh segmentih poslovanja; * zagotavljanje optimalnega kvocienta med kvaliteto, oz. potrebno funkcijo izdelka, ter stroški, ki so povezani z zadovoljitvijo ciljne funkcije; * pospešeno vklju~evanje najsodobnejših tehnologij v vse oblike poslovnega komuniciranja, da bi dosegli hitre, kompletne, natan~ne in enostavno dosegljive informacije ob minimalnih stroških; * poudarjanje osebne, ~loveške komponente med sogovorniki v procesu tr`nega poslovanja, s ciljem zago- tavljanja trajne in stabilne kvalitete storitve, s ~imer zagotovimo osebno zaupanje. Ti globalni trendi se pri prilagajanju prodajnega tr`enja izkazujejo predvsem z naslednjmi poslovnimi prijemi ni poudarki: 1. KOMPLETNOST PRODAJNE PONUDBE JE POJEM, ki pospešeno pridobiva pomembnost Ta pomembnost seveda ne izhaja iz `elje kupcev po ve~ji lagodnosti poslovanja, temve~ je to posledica vse ve~je logisti~ne zahtevnosti - še posebej t.im. NARO^NIŠKEGA POSLOVANJA (poslovanja po naro~ilu, za znanega uporabnika), kar se v kon~nem u~inku ka`e v u~inkovitosti in kvaliteti prodajnega / dobavnega servisa in v racionalnosti oz. v stroških poslovanja do te mere, da postopno to postaja za kupce eksisten~ni problem. Kupci (trgovci in preprodajalci) morajo namre~ zagotavljati tudi svojim kupcem (kon~nim porabnikom ali gradbenim izvajalcem) realno kompleten - vsebinsko zaokro`en sklop dobave oz. storitev. Za kupce pa ni sprejemljivo, da kompletirajo svojo paleto izdelkov prodajne ponudbe z dobavami od velikega števila dobaviteljev. Iš~ejo po mo`nosti ~im manjše število, vendar kvalitetnih dobaviteljev, s ~im bolj kompletno prodajno ponudbo -v obravnavanem primeru z ve~ ali manj kompletno paleto relevantnih fasadnih izdelkov stavbnega pohištva. V tem smislu opa`amo pri konkurenci ponudnikov intenziven proces kompleti- ranja prodajne ponudbe; v relativno kratkem ~asu bodo za kvalitetne kupce -trgovce zanimivi samo kompletni ponudniki. Nekompletni ponudniki / dobavitelji bodo za kupce ~edalje manj zanimivi in se bodo rešili, gledano globalno, samo tako, da se preformirajo v PODDOBAVITELJE “kompletnim”, to je relevantnim dobaviteljem. 2. PRODAJNE POTI V krogu konkurence mo~nih industrijskih dobaviteljev EU je razvidna od-lo~na usmeritev prodaje prek specializiranih trgovskih podjetij celo do te mere, da tudi v doma~em podro~ju sede`a podjetja oz. proizvodnje izdelkov ne prodajajo direktno kon~nim porabnikom (kot izrazit primer je npr. F. INTERNORM, Avstrija). Ta princip seveda ne velja za manjše in srednje lokalne / regionalne proizvajalce, ki prodajajo izdelke neposredno kon~-nim porabnikom ali prakticirajo kombinirano prodajo. Specializirani kupci-preprodajalci so predvsem t.im. “MONTA@ERJI”, “FACHHANDEL”, “BAUSTOFHANDEL”, “BAUELEMENTEHANDEL”. Rezultat te miselne usmeritve je, da nadregionalni, tj. mo~ni industrijski dobavitelji formirajo mre`o prodajnega tr`enja, v kateri v partnerskem odnosu anga`irajo specializirane lokalne preprodajalce. Tako formirana prodajna mre`a omogo~a uporabo oz. aktiviranje prednosti lokalnega trgovca in velikega sistemskega dobavitelja. A. POZICIJSKE PREDNOSTI LOKALNEGA TRGOVCA / PREPRODAJALCA SO: * bli`ina / dosegljivost informacij o potrebah kon~nih porabnikov, * mo`nost hitrega ukrepanja oz. izvajanja prodajnih aktivnosti lokalnega trgovca v razmeroma majhnem, obvladljivem operativnem prostoru prodaje, * specialisti~na usmeritev lokalnega trgovca in tako zagotovljena profesionalnost storitve, * osebno - ~loveško zaupanje, ki ga u`iva lokalni trgovec med potencialnimi kupci, lokalnimi porabniki. LES wood 51 (1999) 4 B. PREDNOSTI MO^NEGA NADRE-GIONALNEGA, SISTEMSKEGA DOBAVITELJA: * v navezi z lokalnimi trgovci in s formiranjem geografske mre`e le-teh dosega intenzivno penetracijo / pokrivanje prodajnega trga, kar dodatno prispeva tudi k utrjevanju blagovne znamke dobavitelja; * doseganje visokega nivoja kvalitete, funkcionalno-tehni~nih zna~ilnosti izdelkov; zagotovljena je široka mo`nost programskih variacij ter kompletnost prodajne ponudbe; * zagotovljena je stabilna kvaliteta izdelkov in vseh elementov dobavnega servisa; * kompletnost elementov prodajnega servisa, tudi glede razli~nih oblik komercialno - tehni~nih podlog in relevantnih atestov za izdelke. Prodajne poti so zanimive tudi za prodajo, dobavo in opremo ve~jih objektov s fasadnimi izdelki stavbnega pohištva (“OBJEKTBAU”). Veliki industrijski, tj. “sistemski” dobavitelji, v vedno ve~jem dele`u obvladujejo ta segment samo prek sodelovanja z izbranimi trgovci, oz. s sodelovanjem teh trgovcev, za katere so prepri~ani, da so strokovno, pravno, finan~no itd. sposobni servisirati ta specifi~en in pogosto zelo zahteven tr`ni segment. V takšni kombinaciji izvajajo dobavitelji “OBJEKTBAU” projekte obi~ajno v posebnih aran`manih - tako glede cenovnih ponudb kot tudi glede delitve dela oz. anga`iranja delavcev dobavitelja in trgovca. 3. (STATUSNI) CERTIFIKATI POSLOVANJA - RAL, ISO... Pri trgovcih / kupcih in porabnikih je dozorelo spoznanje o pomembnosti nemškega kvalitetnega znaka RAL, ki ga prodajni trg priznava kot pomemben prodajni argument. Ta znak zagotavlja funkcionalne zna~ilnosti izdelka. Vedno bolj poudarjamo pomen in nujnost tudi nacionalnih kvalitetnih znakov in atestov, izdanih pri ustreznih institutih v Avstriji, Švici itd., kot prodajni argument ali celo pogoj za uspešno prodajo v posameznih dr`avah. Strokovne vesti Vzporedno pa je vedno mo~nejše spoznanje o pomembnosti posedovanja ISO certifikatov, ki dokazujejo oz. zagotavljajo urejenost in s tem stabilnost poslovanja. Tako ISO certifikat pridobiva pomen kot prodajni argument, ker le-ta prodajnim poslovnim partnerjem ve~a zaupanje v trajno in stabilno poslovanje dobavitelja, kar je in bo tudi v prihodnje vedno pomembnejše. 4. ODLO^ILNI ELEMENTI USPEŠNOSTI PRODAJE V sicer nekoliko poenostavljenem stru-kturiranju problema anga`iranja za uspešno prodajo, se ka`e, da je uspešnost prodaje v globalu odvisna predvsem od treh segmentov: * v 1/3 od izdelka (funkcionalnost, design, kvaliteta...) in od kvalitete dobavnega servisa, kar naj bi bilo EU bolj ali manj pri dobaviteljih samo po sebi razumljivo oz. zagotovljeno; * v 1/3 od blagovne znamke dobavitelja - pomeni od poznanosti in priznanosti dobavitelja in njegove ponudbe; * v 1/3 od dela prodajalcev oz. od kvalitete njihovega kompleksnega prodajnega servisa; to pomeni, da je potrebna njihova usposobljenost oz. funkcionalna kompetenca glede obvladovanja prodajno tr`nih veš~in, funkcionalno-tehni~nih veš~in in tudi ali predvsem obvladovanje veš~in komuniciranja s kupci za vzpostavitev pristnih ~loveških kontaktov, ki so prvi pogoj za pristno ~loveško zaupanje. 5. USPOSABLJANJE / ŠOLANJE PRODAJNIH DELAVCEV Pod pojmom prodajni delavci je treba razumeti prodajne delavce kupcev kot tudi interne in eksterne prodajne delavce dobavitelja. Spoznanje o izredni nujnosti usposabljanja / šolanja prodajalcev izhaja iz ciljev dela prodajnih delavcev, oz. iz predvidenega (potrebnega) na~ina anga`iranja prodajnih delavcev. To je v današnjih (in seveda jutri še bolj) razmerah mo~ne konkurence na prodajnih 109 trgih vse bolj kompleksno, oz. zajema tudi podro~ja anga`iranja, ki “v~eraj” niso bila tako poudarjena. Tako delo / anga`iranje prodajnih delavcev ne zajema samo: * prodaje, * prezentacije ponudbe in prodajnih argumentov, * svetovanja kupcem na tr`enjskih in tehni~nih podro~jih (design, energetski prihranki, zvo~na izolativnost, varnost, udobnost, stroški...). Nujno zajema tudi partnersko sodelovanje prodajalca s kupcem - to pomeni, da skupaj s kupcem (še posebej pri zahtevnejših projektih) opredelita rešitev (ponudbo), za optimalno zadovoljitev potreb kupca. Pomeni zagotoviti optimalni kvocient med ciljno / zahtevano funkcionalnostjo in stroškom, to je ceno za zadovoljitev potrebe porabnika. V ta namen morajo prodajalci poleg tr`enjskega in prodajnega znanja ter veš~in intenzivno - oz. na operativno uporabi ravni, obvladovati znanje in veš~ine s tehni~nega podro~ja (tj. poznavanje izdelkov, programskih variacij, sklop vgradnje izdelkov v objekte, sklop uporabe - eksploatacije in vzdr`evanja izdelkov...). Na~ini, oblike in lokacija usposabljanja / šolanja prodajalcev so danes raznovrstni. Aktualno je šolanje prodajalcev na lokaciji dobavitelja, ki omogo~a tudi boljšo seznanitev prodajalcev s proizvodnimi zakonitostmi - kar je za kompleksnejše razumevanje problematike pomembno. Hkrati pa na ta na~in pridobijo prodajalci višjo stopnjo zaupanja dobavitelju. Aktualno in nujno je izvajanje usposabljanja prodajalcev kupcev na sede`u podjetja prodajalca, ker le-ti pogosto (še posebej v širšem krogu vseh prodajnih delavcev kupca) ne mo rejo priti na lokacijo sede`a dobavitelja. 6. SELEKCIJA KUPCEV, “CERTIFI-CIRANJE KUPCEV” Kriteriji selekcije kupcev so seveda raznovrstni. V zadnjem obdobju se izrazito LES wood 51 (1999) 4 in poudarjeno poudarja tudi kriterij funkcionalno - tehni~ne kondicije kupca. Kupci, ki te kondicije nimajo, v razmerah mo~ne konkurence ne morejo biti in tudi niso uspešni. Ne dosegajo realno mogo~ega obsega poslovanja, hkrati pa je poslovanje z njimi povezano z raznovrstnimi problemi (motnjami), kar pomeni tudi dodatne nepotrebne stroške poslovanja, kar seveda tudi ne prispeva h krepitvi blagovne znamke. V tem okviru se pojavlja tudi pojem “CERTIFICIRANJE” kupcev. To pomeni, da se spro`i proces internega certifici-ranja kupcev. Gre za proces usposabljanja kupcev - predvsem od dobavitelja, da bi kupci (oz. njihovo prodajno osebje) dosegli potrebno funkcionalno -tehni~no kondicijo. Na ta na~in se postopno formira vedno ve~ji krog t.im. CERTIFICIRANIH KUPCEV, ki so pravi poslovni partnerji za dolgoro~no in stabilno poslovanje. Na ta na~in se formira klima partnerskega zaupanja in je potrebno, da zaradi zagotavljanja u~inkovite prodaje / poslovanja dobavitelj takšne kupce maksimalno “suportira” glede izvajanja kvalitetnega dobavnega servisa ter glede opreme kupcev z ustreznimi komer-cialno-tehni~nimi, prodajnimi gradivi ter drugimi orodji prodajnega servisa. 7. INFORMACIJSKA LOGISTIKA OPERATIVNEGA - DNEVNEGA POTEKA POSLOVANJA Sklop informacijske logistike je še posebej poudarjen zaradi specifi~ne zahtevnosti t.im. NARO^NIŠKEGA POSLOVANJA, kjer je potrebno veliko usklajevanja med porabnikom, prodajalcem in dobaviteljem izdelkov / storitev. Cilj informacijske logistike je hitra, natan~na in kompletna informacija, ki je hkrati tudi racionalno (stroškovno) in prakti~no dosegljiva vsem udele`encem procesa. Ne nazadnje nivo te logistike vpliva tudi na mo`nost doseganja krajših dobavnih rokov. Na tem podro~ju izstopajo predvsem naslednji segmenti sodobne informacijske tehnologije: 7.1. Trgovski ra~unalniški SOFTWARE - Strokovne vesti prakti~en, enostaven za uporabo, zagotovljena je transparentnost vpogleda v vse relevantne podatke...; 7.2. trgovski software ne zaobjema samo podatkov / informacij za potrebe naro~anja izdelkov pri dobavitelju, temve~ omogo~a tudi opredelitev sklopa servisnih dejavnosti trgovca do kon~nega porabnika; 7.3. ra~unalniška ON-LINE povezava trgovca in dobavitelja; 7.4. ra~unalniška ON-LINE povezava trgovskega softwara direktno s proizvodnim softwarom pri proizvajalcu. Pomemben sklop informacijske tehnologije je tudi široko in iz~rpno oglaševanje ponudbe dobavitelja (pregled, reference...) prek sistemov INTERNET omre`ja. 8. STROŠKI POSLOVANJA IN PRODAJNE CENE Ob izredno mo~ni konkurenci v ponudbi fasadnih izdelkov stavbnega pohištva je seveda poleg relevantne vsebine in kvalitete prodajnega in dobavnega servisa zelo pomembna višina in s tem konkuren~nost prodajnih cen. Neposredno na to se seveda navezujejo stroški poslovanja. Pri konkurenci je na tem podro~ju anga`iranje izredno mo~no. Anga`iranje s ciljem zmanjševanja stroškov poslovanja, zadeva predvsem tale podro~ja: 8.1. Podro~je izdelkov ob prizadevanju, da ciljne uporabne funkcije izdelka dosegamo prek inovativnih rešitev konstrukcijskih detajlov, na ~im racionalnejši na~in. 8.2. Podro~je dobaviteljev sestavnih komponent izdelkov ne zajema samo pogajanj za ~im ni`je nabavne cene, temve~ se vzpostavljajo med izdelovalci / dobavitelji sestavnih komponent in porabniki sestavnih komponent (proizvajalci) finalnih izdelkov, dolgoro~ni partnerski odnosi, katerih cilj je zagotavljanje racionalnega skupnega razvoja 110 in s tem zagotavljanje ~im ni`jih stroškov poslovanja, kar pomeni tudi ni`jih cen sestavnih komponent. 8.3. Podro~je izdelave finalnih izdelkov oz. celoten sklop internih in eksternih aktivnosti poslovanja zadeva predvsem podro~ja prihrankov, ko so: industrijska standardizacija, organizacija dela, procesov in delovnih mest, intenzivno izko-riš~anje delovnega ~asa, višanje delovne u~inkovitosti delavcev, pove~evanje produktivnosti dela z dviganjem nivoja avtomatizacije poslovnih, proizvodnih procesov..., zmanjševanje dele`a izmeta in reklamacij... Kot rezultat izredno mo~ne konkurence v prodajni ponudbi in energi~nega anga`iranja konkurence pri zni`evanju stroškov poslovanja je zadnjih nekaj let viden trend zni`evanja prodajnih cen tudi pri “industrijskih”, velikih dobaviteljih. 9. PREZENTACIJA, PROMOCIJA PONUDBE DOBAVITELJA Ta sklop si prizadeva dose~i predvsem dva globalna cilja. Prvi cilj je zagotovitev transparentnega in prakti~nega prikaza ponudbe (komercialno-tehni~ne zna~ilnosti, variacijske mo`nosti in vsebino ponudbe), kar prispeva k u~inkovi-tosti in racionalnosti dela. Drugi cilj pa je podro~je promocije dobavitelja oz. blagovne znamke. Oba ciljna sklopa pospešeno pridobivata pomen, ker pomembno prispevata h gradnji sistema uspešne prodaje. V instrumentariju uspešne prezentacije in promocije prodajne ponudbe so še posebej poudarjene naslednje aktivnosti in reševanja: 9.1. Predstavitve ~im bolj kompletne prodajne ponudbe * z razstavnimi prostori pri dobavitelju, * z razstavnimi prostori pri ~im širšem krogu kupcev - še posebej iz~rpno pa pri “certificiranih” kupcih. Prezentacija ponudbe mora zaobjeti vse (~im ve~) programske smeri, konstrukcij- LES wood 51 (1999) 4 ske detajle funkcionalnih variacij, detajle profesionalne vgradnje izdelkov v objekt, prikaze uporabe - eksploatacije izdelkov v funkciji... Konkurenca pogosto prakticira, oz. nudi kupcem razli~ne variante standardiziranih razstavnih kompletov, da tako na racionalen na~in dose`e ~im ve~jo vsebinsko iz~rpnost ciljne prezentacije. 9.2. Nastopanje na specializiranih nadregionalnih sejmih - v re`iji dobavitelja - in na regionalnih ter lokalnih sejmih v re`iji izbranih kupcev. 9.3. Prezentacija ponudbe v obliki prakti~nih in transparentnih komercialno -tehni~nih gradiv (ceniki, prospekti, katalogi, razli~ni vzorci...). V zadnjem obdobju raste pomen in nujnost t.im. ARHITEKT mapa, v danes aktualnih-ra~unalniško uporabnih oblikah, za delo arhitektov pri na~rtovanju objektov. 9.4. Oglaševanje ponudbe v specializiranih in drugih revijah in prek drugih medijev javnega obveš~anja. 9.5. Oglaševanje in promocija ponudbe prek INTERNET omre`ja. 9.6. Organiziranje t.im. “dni odprtih vrat”, pogosto za ciljne skupine potencialnih in obstoje~ih kupcev. 9.7. Za prezentacijo in promocijo ponudbe seveda uporabimo tudi vse oblike šolanja kupcev. 10. “SAMOU^E^E SE POSLOVANJE” To je koncept t.im. “do kupcev (porabnikov) pozornega oz. u~e~ega se poslovanja”. Osnovna zna~ilnost tega koncepta poslovanja je podmena, da je potrebno za zagotovitev dolgoro~nega in stabilnega poslovanja maksimalno prisluhniti, spoznati in zagotoviti servisiranje / zadovoljevanje dejanskih potreb kupcev in kon~nih porabnikov izdelkov. To je v tem primeru osnova za usmerjanje razvoja prodajne ponudbe izdelkov, Strokovne vesti programskih variacij in prodajnih storitev. Na osnovi takšne orientacije poslovanja konkurenca formira tudi vsebinsko oz. funkcionalno zaokro`ene variante ponudbe v statusu standardizirane ponudbe (tudi z generaliziranim sistemom dopla~il). V ta sklop poslovne orientacije spada tudi varianta vklju~evanja razli~nih drobnih (vendar ne nepomembnih) pri-tiklin (Zubehör), v status oz. sklop standardne ponudbe. Takšen koncept kupcu oz. porabniku olajša oz. pospeši izvedbo opreme gradbenega objekta. 11. STRATEGIJA VISOKEGA NIVOJA IZDELKOV IN STORITEV V razmerah izredno mo~ne konkurence na prodajnih trgih, kjer je o~iten tudi pritisk na ni`anje prodajnih cen, del ponudnikov ne pristaja na vsiljeno smer vedno ni`jih prodajnih cen. To so veliki -sistemski industrijski (nadregionalni) ponudniki, ki menijo, da nudijo visok kvalitetni nivo ponudbe izdelkov, programskih variacij in kompleksne dobavne storitve in da ima oz. mora imeti to ustrezen odsev tudi na višjih prodajnih cenah. Distancirajo se od prodajnega argumenta cen in poudarjajo druge prodajne argumente, kot so: stabilna in visoka kvaliteta izdelkov, široka paleta programskih variacij in prilagodljivost ter visoka kvaliteta prodajnega in dobavnega servisa (kratki dobavni roki, majhen dele` reklamacij, takojšen in na-tan~en servis reklamacij...). 12. GLOBALNI POVZETEK ANALIZE Analiza teh razmišljanj in anga`iranja konkurence omogo~a tudi globalni povzetek bistvenih zna~ilnosti njihovega “po~etja”, kar lahko zaokro`imo v štiri sklope: 12.1. Filozofija in bonton poslovanja To je prizadevanje za spoznanje in prak-ticiranje osnovnih elementov anga-`iranega poslovnega bontona obnašanja v procesu poslovanja s kupci. Ta 111 proces se za~ne in tudi kon~a pri uporabniku, oz. uporabnikih izdelkov oz. storitev. Pomeni, da mora biti ravno porabnik in njegove dejanske potrebe osnovni kriterij presoje (poleg drugih) ustreznosti poslovnega anga`iranja. Pod pojmom porabnik se razumejo v prvi vrsti kon~ni porabniki izdelkov / storitev, ki so jim le-ti namenjeni. Hkrati pa moramo posredno to razumeti tudi v smislu reprodukcijskega procesa poslovanja, saj vsi v tej verigi neprestano nekomu nekaj prodajamo, oz. od nekoga nekaj kupujemo (ideje, storitve, izdelke...). Potrebno je torej upoštevati idejo filozofije in bontona poslovanja tudi med sodelavci oz. med vsemi udele`enci procesa poslovanja. 12.2. Kvantificirana strategija razvoja poslovanja Omogo~a ciljno in smotrno razporejanje vsebine in dinamike aktivnosti ter poslovnih resursov v procesu poslovanja, kar vodi k u~inkovitejši realizaciji zastavljenih ciljev poslovanja. 12.3. OBVLADOVANJE VEŠ^IN profesionalnega izvajanja poslovanja na razli~nih poslovnih podro~jih, kar omo-go~a racionalno in u~inkovito doseganje postavljenih ciljev. 12.4. Brezkompromisno ANGA@IRANJE in PRIZADEVANJE udele`encev poslovnega procesa V razmerah mo~ne konkurence je pri konkurenci o~itna izredna dinamika razvoja poslovanja z namenom pridobitve relevantnih pozicij na prodajnih trgih. Poleg drugih parametrov je na tem podro~ju bistven parameter “SR^NOST” (PRIZADEVNOST) udele-`encev, ki po eni strani zagotavlja pospešeno izvajanje zastavljenih ciljev, po drugi strani pa vliva poslovnim partnerjem tudi zaupanje, ki je danes vedno pomembnejše tudi v poslovnem svetu. Janez LESAR, dipl. in`. INLES d.d. LES wood 51 (1999) 4 Strokovne vesti 112 Dediš~ina stavbarstva bovško-trentarske hiše Polkna JELOVICE iz Škofje Loke V Gradbenem centru Slovenije, Di-mi~eva 9, Ljubljana, je bila od 22.12.1998 do 12.2.1999 razstava Dediš~ina stavbarstva bovško-trentar-ske hiše. Razstava, pri pripravi katere so sodelovali poleg Gradbenega centra ZRMK in drugih izvajalcev še Fakulteta za arhitekturo, Restavratorski center Ljubljana, Slovenski etnografski, Prirodoslovni muzej in novogoriška Srednja lesarska šola, bo spomladi preseljena v Bovec. To je `e tretja razstava po vrsti. V centru so na podoben na~in s številnimi sodelavci z univerze in strokovnih šol, iz muzejev, ljubljanskega restavratorskega centra ter številnih posameznikov predstavili `e stare kritine in umetno kovaštvo ter kraško-primorsko dediš~ino. Tokrat smo se lesarji dobro odrezali. Lepo je bilo slišati pohvalne besede avtorice razstave Ive Šubelj - Kramar. LIP Bled in Jelovica Škofja Loka sta izdelala tipsko trentarsko stavbeno pohištvo, vrata, okna in polkna. Masivna vhodna vrata Trenta so izdelana po izro~ilu arhitekturne dediš~ine Poso~ja glede dimenzij in videza, vendar po sodobnih postopkih izdelave. Posebnost vrat so široke zaklju~ne letve podboja, vgrajena so štiri termoizo-lacijska stekla, kljuka in š~iti so ro~no kovani, površinsko so vrata suhobru- šena ali površinsko obdelana. Helios iz Dom`al je opravil analizo barv starih polken in pripravil površinske materiale, ki so primerni za te klimatske razmere. Od lesarskih podjetij je avtorica Iva Šubelj omenila še proizvajalca oken iz Polskave in Mizarstvo Luin, ki sta izdelala balkonske ograje po bovško v nekaj variantah. Bovške hiše, ki so bile postavljene iz pripeljanih av-tenti~nih bovških materialov, so pomagali uresni~iti u~enci Srednje gradbene in ekonomske šole. Pri tem niso pridobivali znanja samo z graditelj-skega stališ~a, ampak so pridobivali tudi ~ut za ohranjanje pomembne kulturne in arhitekturne dediš~ine. Avtorici sta pomagala z nasveti strokovnjak za bovško-trentarsko hišo arhitekt Miroslav Kajzelj (njegovo knjigo smo predstavili `e v reviji Les št. 7-8/87, Vhodna vrata TRENTA, LIP Bled sedaj pa pripravlja `e drugo) in profesor dr. Peter Fister. Lepota starih bovških in trentarskih hiš je predvsem v njihovi preprosti funkcionalnosti. Še danes si jo lahko vzame za zgled vsak samograditelj in tudi marsikateri poklicni projektant. Vse je tako, da ne more biti druga~e. Danes bi lahko rekli, da je vse postavljeno in vgrajeno najbolj ekonomi~no. V bov-ško-trentarski dolini sta se sre~ala primorski in alpski stil gradnje. Hiše in gospodarska poslopja se lepo vklap-ljajo v okolje. Kamnit zid je debel, okenske in vratne odprtine so zanimivo raz~lenjene; strehe so strme, krite s “šinkelni”, betonskimi “špi~aki” ali po prvi svetovni vojni tudi s plo~evino, vendar s prostornim podstrešjem za shranjevanje sena v dolgih in mrzlih zimah. Tako so bili bivalni prostori za dru`ino z vrha dobro toplotno zaš~i-teni, medtem ko je od spodaj prihajala toplota iz hleva. Dom je bil topel in je nudil zavetje pred dolgotrajnim mrazom in mrzlimi vetrovi, ki so prihajali z okoliških gora. Zna~ilnost bovške hiše sta tudi “gank” z ograjo in širok strešni napuš~ na ju`ni strani. Bovško-trentarsko obmo~je je zanimivo tudi za proizvajalce lesenih mon-ta`nih hiš, oziroma kot jih imenujejo proizvajalci - gotovih hiš. Projekti, ki se vklju~ujejo v staro arhitekturno dediš~ino, bi bili lahko zanimivi tudi za obnovo potresnega obmo~ja v Po-so~ju. Seveda se pojavljamo lesarji pri opremljanju vseh objektov z lesenimi izdelki, ne glede na vrsto in na~in gradbene izvedbe. Zato moramo obnovo Poso~ja še kako spremljati in v njej aktivno sodelovati. Bralce obveš~amo, da si lahko v Gradbenem centru Slovenije na Dimi-~evi 9 v Ljubljani, ogledajo periodi~ne razstave o sistemih gradnje, toplotni in zvo~ni izolaciji, izolaciji proti vlagi... Ogledi in nasveti strokovnjakov na vprašanja v zvezi z gradnjo so brez-pla~ni. Na voljo so tudi uporabna pisna navodila in prospekti proizvajalcev. Ciril MRAK, dipl. in`. LES wood 51 (1999) 4 Strokovne vesti 113 UO Evropskega zdru`enja proizvajalcev pohištva (UEA) v Portu UEA ima obi~ajno dvakrat letno sestanek svojega UO, katerega ~lan sem, enkrat letno je ob UO še sestanek generalne skupš~ine. Sestanki UEA so obi~ajno organizirani v ~asu nacionalnih pohištvenih razstav. Tako je bilo tudi tokrat v Portu, kjer je bil v tem ~asu najve~ji nacionalni pohištveni sejem. Ve~ina sestankov je potekala v prostorih sejmiš~a, okoli 5 km oddaljenega od hotela, ki nam ga je nacionalna pohištvena zveza rezervirala za bivanje in neformalne razgovore. V ~etrtek, 4.3.1999, je bil sestanek Komisije za tehnologijo in inovacije, delovnega telesa UO, kjer je bi osnovni poudarek dan standardizaciji v proizvodnji pohištva, zlasti še situaciji v CEN/TC 207 in ISO/TC 136. Pre- ad1/ Pri pregledu sklepov 2. seje je bilo ugotovljeno, da so bila obmo~na društva obveš~ena o izdelavi plana za leto 1999. Poslan je bil dopis o pomenu in potrebah delovanja obmo~nih društev. Ostali sklepi so se nanašali na stalne naloge, ki bodo v izvajanju preko celega leta. Dr. Kova~ je povedal, da bo DIT Bled organiziral za svoje ~lane te~aj ACAD. ad2/ Potrdi se poro~ilo o delu Zveze Lesarjev Slovenije za leto 1998. Poro~ilo je sestavni del zapisnika. ad3/ Potrdi se program dela in finan~ni plan Zveze lesar- u~ili so tudi evropske direktive, ki se nanašajo na pohištveno industrijo. Podan je bil pregled na podro~ju stan-dardizacijske regulative ~lanic UEA. Obravnavali so tudi standard o ozna-~evanju furnirja. Na UO 5.3.1999 so zlasti poudarili ekonomsko tr`no situacijo v posameznih ~lanicah UEA. Demonstrirali so ra~unalniški program za vodenje proizvodnje v proizvodnji pohištva v najširšem pomenu besede (od naro~ila do prodaje), ki ga sofinancira UEA. Naslednji program, ki je bil predstavljen na sestanku, je bil program za elektronsko prodajo in promocijo pohištva, ki ga sofinancira UEA. EU je odobrila 90.000 ECU za sofinanciranje elektronskega kataloga proizva- jev Slovenije za leto 1999. Celotni prihodek Zveze je predviden v višini 28 mio SIT, od tega pri reviji Les 18,1 mio SIT, Lesarski zalo`bi 6,2 mio SIT in na podro~ju društvene dejavnosti 3,7 mio SIT. Program dela in finan~ni plan sta sestavni del zapisnika. Ad4/ Potrdi se zaposlitev Cirila Mraka za nedolo~en ~as na delovno mesto odgovornega urednika revije Les (revija Les, Lesarska zalo`ba, tajništvo Zveze) od 1.9.1998. V diskusiji, v kateri so sodelovali vsi prisotni, so bili sprejeti naslednji sklepi: jalcev pohištva v EU. Zaradi takšnega na~ina financiranja je bila dana zahteva, da bo katalog izdelan samo za dr`ave, ~lanice EU, drugi pa bi morali po~akati na kasnejšo adaptacijo tega kataloga. Po našem protestu bodo v katalog vklju~ili še proizvajalce pohištva iz Slovenije, podatke pa jim moramo po elektronski pošti posredovati do 15.3.1999. Katalog naj bi bil izdelan do konca leta 1999. Tretji pomemben program, ki je bil predstavljen, pa je bistvno dopolnjen program in standardi za ognjevzdr`no pohištvo, ki ga je ravno tako sofinancirala UEA. Predstavitev je pripravil italijanski inštitut za pohištvo, ki je zagotovil, da bo program operativen konec aprila 1999. V soboto, 6.3.1999, smo si vsi ~lani UO z vodstvom doma~e zveze po-hištvenikov ogledali sejem pohištva v Portu in se podrobneje seznanili s nekaterimi pomembnejšimi portugalskimi proizvajalci pohištva in odgovornimi delavci v njihovih podjetjih in nacionalni pohištveni organizaciji. dr. mag. Jo`e KORBER GZS-Zdru`enje lesarstva * obmo~na društva pripravijo do naslednje seje program pridobivanja ~lanstva, Zveza v okviru izobra`evalne dejavnosti organizira v sodelovanju z BF - Oddelkom za lesarstvo in drugimi inštitucijami predavanja o vodenju proizvodnih procesov, psihologiji in socilogiji dela... * Glede participacije za pokrivanje stroškov tajniških poslov na Zvezi je bilo oblikovano stališ~e, naj ob-mo~na društva najprej za`ivijo po zgledu DIT Ljubljana. Dr. Kova~ je predlagal, da se nova društva ve-`ejo vsaj v za~etku direktno na podjetje ali ve~ podjetij. * Zveza naj pošlje ponovno dopis o potrebi ustanavljanja in aktivnega delovanja obmo~nih društev, * do konca junija naj bo 4. seja upravnega odbora Zveze lesarjev Slovenije. Zapisal: Ciril Mrak, dipl. in`. tajnik Zveze lesarjev Upravni odbor Zveze lesarjev Slovenije * Zapisnik 3. seje, ki je bila dne 24. 3. 1999 ob 14 30. uri v sejni sobi GZS - Zdru`enje lesarstva LES wood 51 (1999) 4 Strokovne vesti 114 Dan lesarstva v Novem mestu Na Šolskem centru Novo mesto - Poklicni in tehniški gradbeni in lesarski šoli je bilo 25. februarja še posebej dejavno, saj je v sodelovanju Zveze lesarjev Slovenije, revije Les, Gospodarske zbornice Slovenije, Centra za poklicno izo-bra`evanje, Obrtne zbornice Slovenije, Tipologija prispevkov (dokumentov) Revija objavlja razne vrste prispevkov in jih tipološko ozna~i nad naslovom. Ve~krat prihaja do razhajanj z avtorji glede karakterizacije ~lankov, zato objavljamo definicije posameznih tipov prispevkov, kot jih uveljavlja tudi Ministrstvo za znanost in tehnologijo. F.6 Tipologija dokumentov/del definicije in priporo~ila 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek Izvirni znanstveni ~lanek predstavlja samo prva objava originalnih raziskovalnih rezultatov v takšni obliki, da se raziskava lahko ponovi, zaklju~ki pa preverijo. Objavljen mora biti v primarni znanstveni reviji ali drugem primarnem dokumentu, ki je na~elno dostopen uporabnikom in informacijskim servisom brez omejitev. Praviloma je organiziran Biotehniške fakultete Ljubljana - oddelek za lesarstvo ter šole potekal Dan lesarstva dolenjsko - belokranjskega in zasavsko - posavskega obmo~ja. Generalni pokrovitelj prireditve je bilo podjetje Novoles d.d. po shemi IMRAD (Introduction, Methods, Results And Discussion) za eksperimentalne raziskave ali na deskriptivni na~in za deskriptivna znanstvena podro~ja, kjer so opazovanja podana po enostavnem kronološkem redu. 1.02 Pregledni znanstveni ~lanek Pregledni znanstveni ~lanek je najpogosteje pregled najnovejših del o dolo~enem predmetnem podro~ju, del posameznega raziskovalca ali skupine raziskovalcev z namenom povzemati, analizirati, evalvirati ali sintetizirati informacije, ki so `e bile publicirane. Prinaša nove sinteze, nove ideje in teorije ter celo nove znanstvene paradigme. Za pregledne ~lanke ni predpisane she me, kot je za izvirne znanstvene ~lanke. 1.03 Predhodna objava Predhodna objava (predhodno poro~ilo) je izvirni znanstveni ~lanek, pri katerem so nekateri elementi sheme IMRAD izpuš~eni. Predstavlja kratko poro~ilo o kon~anem izvirnem raziskovalnem delu ali delu, ki je še v teku. Sem sodijo tudi Predstavnikom podjetij, obrtnikom in drugim gostom so strokovnjaki predstavili aktivnosti ob sprejemanju nomenklature poklicev in prenovi poklicnega in tehniškega izobra`evanja. Spregovorili so tudi o dualnem sistemu, višji strokovni šoli lesarstva, tehniški gimnaziji ter visokem izobra`evanju v lesarstvu. Zanimiva tematika je bila namenjena vsem, ki rabijo srednješolski, višji in visoko izobra`eni kader. @al je bil odziv slabši, kot smo pri~akovali. Vabilu se je odzvalo nekaj podjetij in obrtnikov, ki so v avli šole predstavili svoje izdelke. Ob tej prilo`nosti so svoje šolske izdelke razstavili tudi dijaki lesarske šole in z njimi popestrili šolske hodnike. Celotno prireditev sta popestrili dijakinji Maja Sedlar in Vesna Dr~ar, ki sta pod mentorstvom prof. Francija Mo`eta zapeli dve pesmi, revija Les pa je izdala zbornik Lesarstvo dolenjsko - belokranjskega in zasavsko - posavskega ob-mo~ja. Silva ME@NAR, prof. Šolski center Novo mesto pisma urednikom znanstvenih revij (letters) in kratki znanstveni prispevki (short notes). 1.04 Strokovni ~lanek Strokovni ~lanek je predstavitev `e znanega, s tem da je poudarek na uporabnosti rezultatov izvirnih raziskav in širjenju znanja, zahtevnost besedila pa prilagojena potrebam uporabnikov in bralcev znanstvene ali strokovne revije, v kateri je objavljen. 1.05 Poljudni ~lanek Poljudni ~lanek je ~lanek za popularizacijo znanstvenih ali strokovnih spoznanj in dru`bene vloge raziskovalne in razvojne dejavnosti. Praviloma se poljudni ~lanki objavljajo splošnih revijah in ~asnikih ter drugih revijah za popularizacijo znanja. Celotna tiplogija je na voljo na spletni strani http//:-www_Data\MZT\Navodila za oblikovanje znanstvenih in strokovnih ~l1.4.99.htm LES wood 51 (1999) 4 Vzgoja in izobra`evanje 115 Zlati jubilej Srednje gozdarske šole Postojna Ravnateljica Srednje gozdarske in lesarske šole Eva ^e~ sprejema simboli~no darilo od predstavnika Srednje kmetijske šole Raki~an V mesecu oktobru 1998 smo praznovali 50 let slovenskega srednjega gozdarskega šolstva. Praznovanja smo se udele`ili zaposleni na srednji gozdarski in lesarski šoli, predstavnica Ministrstva za šolstvo in šport Irena Ba-hovec, dr`avni sekretar Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Maksimilijan Mohori~, `upan Postojne Josip Bajc, ravnatelj srednje šole iz Postojne Danijel Mislej, predstavniki pobratenih srednjih gozdarskih šol iz Poljske in ^eške, bivši u~itelji ter bivši dijaki pa tudi mnogi drugi povabljeni gostje. V tem ~asu je bila v dijaškem domu tudi razstava. Skozi vsa ta petdeseta leta so šolo spremljali boljši pa tudi slabši ~asi. Kar nekajkrat je v tem ~asu menjala lokacijo. Za~etki izobra`evanja v gozdarstvu segajo v leto 1948, ko sta bila ustanovljena Ijubljanski in mariborski tehnikum (štiriletno šolanje). @e leta 1949 je bil ukinjen mariborski tehnikum, v šoli na Krekovem trgu pa je šolanje odtlej trajalo pet let. Leta 1949 je z delom za~ela tudi Ni`ja gozdarska šola v Postojni, ki se je kmalu preselila na Kromberk in leta 1953 v Idrijo. Leta 1950 je bila ustanovljena Gozdarska srednja šola Ljubljana. Leta 1959 je Okrajni Ijudski odbor Koper ustanovil Gozdarsko srednjo šolo Postojna. Šola se je preselila v Postojno v park Grand hotela Win-dishgrätzov dvorec. Sezidali so novo šolo in dve stanovanjski zgradbi, namenjeni za bivanje u~iteljev. Dvorec so preuredili v dijaški dom z 228 posteljami. Leta 1966 je upravni odbor Poslovnega zdru`enja za gozdno gospodarske organizacije sprejel sklep, da ustanovijo Gozdarski šolski center Postojna. Leta 1978 so dozidali šoli še telovadnico in strojno postajo. Leta 1981 so odprli nov dijaški dom s sodobnimi pogoji za `ivljenje. Leta 1994 so kriza v gozdarstvu, zelo zmanjšan vpis v gozdarske poklice, prenehanje financiranja prek gozdnogospodarskih organizacij in materialne te`ave privedle do zdru`itve s postojnsko lesarsko šolo. Šola se je preimenovala v Gozdarsko lesarsko šolo Postojna. Leta 1995 se je šola preimenovala v Srednjo gozdarsko in lesarsko šolo Postojna. Šolanje za gozdarske tehnike je trajalo za generacije, vpisane med letoma 1949 in 1957, pet let. Leta 1955 je pri~ela s šolanjem tudi dveletna gozdarska tehniška šola, namenjena odraslim. Tovrstno izobra`evanje pa se je kon~alo leta 1965. Reforma v šolskem letu 1961/62 je prinesla prehod na štiriletno izobra`evanje. Šolanje za gozdarje je trajalo od ustanovitve leta 1966 do 1991 dve leti. Od tedaj dalje traja program za poklic gozdar tri leta. Šola pa je `elela poleg izobra`evanja mladine izobra`evati tudi odrasle. Zanimanje za tovrstno izobra`evanje je imelo vzpone in padce. Za~etki izo-bra`evanja odraslih segajo v leto 1964. Najprej je potekalo v obliki dvodnevnih seminarjev ob koncu tedna. Šolanje so najuspešnejši opravili v štirih letih. Ta oblika izobra`evanja se je izkazala za uspešno. Zadnjih deset let pridejo odrasli do poklica s samo-izobra`evanjem. Za tako obliko izo-bra`evanja so se odlo~ili zaradi majhnega zanimanja za tovrstno šolanje. Trenutno se na ta na~in šola 23 kandidatov v razli~nih letnikih za pokica gozdarski tehnik in gozdar. LES wood 51 (1999) 4 Pomemben del izobra`evanja za raz-li~na dela v gozdarstvu poteka v okviru te~ajne dejavnosti. Ve~ji del te dejavnosti organizira in izvaja šola sama, druga oblika pa je izobra`evanje, ki je namenjeno lastnikom gozdov in ga po vsej dr`avi organizira Zavod za gozdove Slovenije. Izobra`evanje lastnikov gozdov poteka v obliki enodnevnih in dvodnevnih seminarjev in svetovanj. Ko je bila v Postojni ustanovljena šola, so ustanovili tudi dijaško knj`nico. Z zgraditvijo novega dijaškega doma deluje le-ta v novih prostorih. Trenutno je v knji`nici 8425 knji`nih enot, 25 naslovov revij, prek 600 u~benikov in drugo neknji`no gradivo. Ponosni smo, da imamo lepo in sodobno urejeno knji`nico, v katero u~enci in u~i-telji radi zahajamo. Proizvajalci nekdanjih monta`nih hiš niso zadovoljni z imenom monta`ne hiše, ker imajo med ljudmi preve~ prizvoka lesene barakarske gradnje. Nezadovoljstvo je upravi~eno glede na nov stil gradnje, konstrukcijske izvedbe, uporabljene materiale in tehnoloških postopkov izdelave tako v proizvodnji kot na monta`i oziroma postavitvi objektov. Na posvetu je bilo uporabljano, glede na dogovor z enega od pripravljalnih sestankov posveta, za~asno ime gotove hiše. Z novim imenom nekateri niso bili zadovoljni in so zagovarjali dosedanji izraz monta`ne hiše. Tega so se proizvajalci zavedali in zato predlagamo Vzgoja in izobra`evanje Kot sem `e omenila, je v neposredni bli`ini šole tudi dijaški dom. Dijaki, ki bivajo v njem, dopolnjujejo svoj prosti ~as tudi s športnimi aktivnostmi. Radi so aktivni v panogah, kjer lahko po-ka`ejo svoje spretnosti. Pogoji dela v športnih aktivnostih so se skozi leta izboljševali, zato so bili zelo dobri rezultati zadnjih petnajst let dose`eni zelo dobri rezultati. Naša šola je edina srednja in poklicna gozdarska šola v Sloveniji. Ker je pomembno tudi neposredno strokovno sodelovanje, primerjanje, tekmovanje in dru`enje dijakov in u~iteljev, smo navezali stike s Srednjo gozdarsko šolo iz Hranic (^eška). Tudi letos smo izpeljali mednarodno izmenjavo dijakov. Naši dijaki so za en teden odstopili svoje prostore v šoli in dijaškem domu vrstnikom iz Hranic. Sami pa so zasedli njihove klopi. Tako so ~eški dijaki spoznali gozd in gozdarstvo ter naravne in kulturne znamenitosti Postojne in Slovenije. Da pa ne bi govorila samo o izobra-`evanju dijakov in odraslih, moram omeniti tudi izobra`evanje nas, u~ite-ljev. Poleg strokovnega izobra`evanja si širimo obzorja tudi na pedagoškem, kulturnem in umetniškem podro~ju. To zdru`ujemo z obiski razstave u~il Di-dacta, sejmov in razstav v domovini in tujini, tako na podro~ju gozdarstva kot lesarstva. Kot razstavljalci nastopamo na kranjskem sejmu kmetijske bralcem revije Les, da nam pomagajo najti izraz, ki bi ~im bolj predstavljal tovrstni sistem gradnje. Pri predstavitvi podjetja Termo (tervol) iz Škofje Loke je imel Rado Ferjan~i~ te`ave z ra~unalniško tehniko. Znašel se je po gorenjsko in rekel, da bo predstavitev trajala pa~ nekaj dalj od predvidenega ~asa. Po odpravi napake, ki je trajala morda minuto, je kvalitetno prestavil podjetje, Škofjo Loko in Slovenijo, saj so to reklamo prikazali v Chichagu in dobili med mo~no konkurenco proizvajalcev izolacijskih materialov nagrado za kvaliteto in ekološko neopore~nost njihovih izdelkov. 116 mehanizacije, na sejmu v Gornji Radgoni in na ljubljanskem pohištvenem sejmu. Nenazadnje naj omenim naš park. Zasnovan je bil `e leta 1874, ko so na prostoru, kjer stoji današnji dom u~encev, zgradili hotel. Okoli tega hotela so uredili park. Še danes so ohranjeni kostanjevi, lipovi in jesenovi drevoredi. Površina parka meri dobre tri hektare, kar je za dobro oskrbo kar precej. V njem raste pribli`no 150 razli~nih drevesnih vrst. Leta 1996 nam je Turisti~na zveza Slovenije v akciji »Moja de`ela lepa, ~ista in urejena« podelila priznanje. Z urejenim parkom bi radi pripomogli k ve~ji urejenosti okolja. Številke ka`ejo, da je na šoli vedno manj dijakov predvsem v usmeritvi gozdarstva. V tem šolskem letu sta se za smer gozdar odlo~ila samo dva dijaka, tako da nismo mogli oblikovati oddelka. Ker je to edina tovrstna šola v Sloveniji in ob dejstvu, da gozd pomeni velik potencial tudi z gospodarskega stališ~a, si moramo vsekakor prizadevati, da bi prišlo do ve~jega zanimanja za tovrstna poklica in seveda do nadgradnje sedanjega na~ina izobra`evanja. Bernarda JERNEJC, dipl. in`. Srednja gozdarska in Iesarska šola Postojna Na posvetu so imeli referate arhitekti, urbanisti, predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, projektanti, gradbeniki, predstavniki inštitucij, ki pišejo zakonodajo, preizkušajo kvaliteto, izdajajo ustrezne certifikate o izponjevanju zakonodaje, zakona o graditvi objektov… Referati so bili zanimivi, aktualni, polemi~ni in na splošno vsestransko koristni. Naj v tem kratkem sestavku omenim samo pojem "one-sna`enje lepega naravnega okolja" z arhitekturnimi objekti, ki se ne vklapljajo v slovensko krajino in potratnost s prostorom. @eljko Vene, direktor Marles hiše, je rekel, da so dobili za vsako postavitev hiše gradbeno dovoljenje in da glede na dosedanji dele` postavitve gotovih hiš niso mogli veliko prispevati k onesna`enju okolja. Ve~ o posvetu boste prebrali v naslednji številki revije Les. C.M. S posveta Monta`ne - gotove - hiše v Sloveniji LES wood 51 (1999) 4 Diplomske naloge 117 Diplomske naloge diplomantov Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v letu 1999 BAJDE, Uroš Lesne konstrukcije v gledališki sceni Wooden construction in theatre scene high school work Višješolska diplomska naloga, mentor Jasna Hrovatin, recenzent Meta Ho~evar, Ljubljana, 1999. VIII, 52 s., 27 sl., 17 pril, 20 ref. Sign.: VN 325 UD: 694:792.05 COBISS-ID 355465 Klju~ne besede: a) les b) gledališ~e c) scena d) konstruiranje Izvle~ek Sledili smo razvoju gledališke scene od ideje do postavitve na odru. Predstavili smo scenske elemente, ki se uporabljajo za izvedbo scene. Poleg navadnih scenskih elementov smo predstavili tudi tipske scenske elemente, ki so zna~ilni za vsa profesionalna gledališ~a. Orisali smo razlike med profesionalnim in amaterskim gledališ~em in njihovo sceno. Na podlagi primerov iz predstav smo prokazali posebnosti scenskih elementov, podrobno pa smo opisali ve~namensnki scenski element. ^ARMAN, Toma` Vpliv površine preizkušanca in ~asa potapljanja na velikost debelinskega nabreka pri iverni ploš~i za notranjo vgradnjo Influence of the surface of the sample and time of the immersion on thickness swelling of the particle board for internal fitment Višješolska diplomska naloga, mentor Saša Pirkmaier, recenzent @eljko Gorišek, Ljubljana, 1999. VII, 34 s., 10 sl., 10 tab. Sign.: VN 328 UDK 630*862.2 COBISS 356233 Klju~ne besede: a) iverna ploš~a b) vpijanje vode c) debelinski nabrek d) primerjava Izvle~ek: V diplomski nalogi smo primerjali vpijanje vode in debelinski nabrek v ~asovnih intervalih med razli~nimi velikostmi epruvet iverne ploš~e tipa P3, debeline 16 mm. Po evropskem standardu je to ploš~a za notranjo vgradnjo v suhih pogojih. Iz ploš~e formata 2050 mm x 5500 mm smo iz`agali 3 vzorce velikosti 2050 mm x 500 mm. Iz njih pa po 3 serije 20 epruvet dimenzij 100 mm x 100 mm, 50 mm x 50 mm in 25 mm x 25 mm. Na standardni klimi klimatizirane epruvete smo nato stehtali in jim natan~no dolo~ili dimenzije in jih potapljali v vodo, po 10 epruvet iste velikosti v vertikalni legi in 10 epruvet iste velikosti v horizontalni legi. Spremljali smo vpijanje in nabrekanje v ~asovnih intervalih. Ugotovili smo, da epruvete najhitreje vpijajo in nabrekajo prvih 24 ur, nato pa se vpijanje in nabrekanje umiri. Epruvete vertikalno potopljene v vodi tudi hitreje nabrekajo in vpijajo od epruvet horizontalno potopljenih v vodi. IVAN^I^ Alojz Krojenje lesa za proizvodnjo stolov Cutting of wood for chair production višješolska diplomska naloga, mentor Franc MERZELJ, recenzent Jo`e RESNIK, Ljubljana 1999, IX, 52 s., 32 tab., 7 sl., 6 ref. Ljubljana 1999. Sign.: VN 326 UDK 684.432:630*832.15 COBISS-ID 355721 Klju~ne besede: a) les b) `agarstvo c) prirezovanje d) stol e) izkoristek Izvle~ek: V diplomski nalogi smo preu~evali ureditev decimirnice za pripravo polizdelkov za stole. Ta lahko slu`i kot izhodiš~e za preu~itev nekaterih problemov v tehnološkem procesu oziroma kot osnova za pove~anje ali zmanjšanje koli~ine krojenih elementov v lastni krojil-nici. Predlagali smo druga~no (pre~no-vzdol`no-pre~no) krojenje in podali nekaj izhodiš~ o ekonomi~nem krojenju lesa. Preu~ili smo izdelavo daljših, širših ter kakovost- nejših elementov, kakršne omogo~a vstopna surovina. Ugotovili smo, da predstavlja zelo velik problem prenizek izkoristek lesa. Rezultati ka`ejo, da so elementi, na`agani v lastni krojilnici predvsem elementi krajši od 450 mm, veliko dra`ji od enakih, kupljenih na tr`iš~u. MIHELI^ Toma` Kvaliteta površine `aganice v odvisnosti od podajalne hitrosti Quality of board surface in relation to passing speed Višješolska diplomska naloga, mentor Franc MERZELJ, recenzent Bojan BU^AR, Ljubljana 1999. X, 60 s., 50 tab., 2 graf., 10 sl. Sign.: VN 330 630*832.181 COBISS-ID 356745 Klju~ne besede: a) `agarstvo b) poda-jalna hitrost c) `agani les d) kvaliteta `aganja e) `aganje desk f) natan~nost g) ravnost `aganih desk h) hrapavost `aganih površin Izvle~ek Ugotavljali smo, kako razli~ne podajalne hitrosti vplivajo na dimenzijsko natan~nost in kvaliteto površine `agane-ga lesa. Vzorce bukovine in smrekovine raz`agane z razli~nimi podajalnimi hitrostmi smo s skoblanjem poravnali do te mere, da je bila površina desk gladka in ravna. Na osnovi opravljenih meritev smo ugotovili naslednje: Natan~nost debelin desk je bila zadovoljiva, kajti v nobenem primeru se debelina `aganic ni spustila pod nominalno mero. Ravnost površine vzorcevje bila boljša pri vzor~nem `aganju smreke, kar pa ne moremo re~i za gladkost oziroma hrapavost površin desk. Pri vzorcih bukve je bila gladkost površine desk vseskozi zelo dobra, medtem ko se je ta pri smrekovih deskah s pove~evanjem podajalne hitrosti slabšala. Odvzem debeline desk s skoblanjem pa je bil pribli`no enak pri smreki in bukvi, kljub boljši gladkosti bukovih desk; to je posledica ve~jih neravnin, ki so se pojavile pri `aganju bukve. Rezultati raziskav vpliva podajalne hitrosti na kvaliteto obdelane površine in soodvisnost vseh dejavnikov so pokazali, da se s pove~evanjem podajalne hitrosti pove~uje storilnost, hkrati pa se zmanjšuje kvaliteta obdelane površine. MIR, Jo`ica Interakcije med lesnimi glivami in ugotavljanje fungicidnosti njihovih-metabolitov Interactions between wood decay fun- LES wood 51 (1999) 4 gi and determination of fungicidal properties of their metabolites Visokošolska diplomska naloga, mentor Franci POHLEVEN, recenzent Marko PETRI^, Ljubljana 1999. XII, 84 s., 10 tab., 29 sl., 31 ref. Sign.: DN 478 UDK 630*844.2 COBISS-ID 357001 Klju~ne besede: a) razkroj lesa b) interakcije c) T. versicolor d) S. commune e) G. frondosa f) G. lucidum g) P. ostreatus h) L. sulphures i) G. tra-beum j) C. puteana k) antibioza l) biološka aktivnost m) sekundarni metaboliti Izvle~ek: Pri razkroju lesa prihaja do interakcij med glivami. Nekatere delujejo sinergisti~no in povzro~ajo mo~an razkroj lesa, druge glive pa antagonisti~no ter razkroj onemogo~ajo. Posledica teh interakcij je neenakomeren razkroj lesa. Odnosi se verjetno regulirajo z izlo~anjem sekundamih metabolitov. Raziskave medsebojnega vpliva gliv in vitro ter vpliva njihovih sekundarnih metaboli-tov smo opravili z 8 glivami razkrojevalkami, in sicer: pisano ploskocevko (T. versicolor) , pahlja~ico (S. commune) , veliko zraš~enko (G. frondosa), svetlikavo pološ~enko (G. lucidum) , ostrigarjem (P. ostreatus) , `veplenim luknji~arjem (L. sulphmeus) , navadno tramovko (G. trabeum) in kletno gobo (C. puteana) . Ugotovili smo, da je sladni agar z vidika antagonisti~nih reakcij med glivami primemejši od krompirjevega agarja. Ve~jo produkcijo fungicidnih sekundarnih metabolitov dvojnih kultur gliv smo zasledili na teko~em ME gojiš~u. Tvorba inhibicijske cone med glivami je posledica inhibitornega vpliva izlo~enih sekundarnih metabolitov, ki nastanejo kot odziv ene glive na drugo in se v enojnih kulturah ne tvorijo. Na teko~em ME gojiš~u smo ugotavljali biološko aktivne filtrate gliv. Ugotovili smo, da filtrat teko~ega gojiš~a, kjer sta skupaj rasli pisana ploskocevka in pahlja~ica, inhibira rast ostrigarja in pahlja~ice. Pisana ploskocevka in pahlja~ica v skupni kulturi v ME gojiš~e izlo~ata sekundarne metabolite, ki inhibirajo rast ostrigarja in pahlja~ice. PREVODNIK, Metod Lesena igra~a in njene mo`nosti v primerjavi z drugimi materiali Wooden toys and their chances in comparison to those made from other materials Višješolska diplomska naloga, Diplomske naloge mentor Vinko ROZMAN, recenzent Jasna HROVATIN, Ljubljana 1999. XI, 96 s., 3 tab., 14 graf, 65 sl., 27 ref. Sign.: VN 327 UDK 630*835+684.4--053.4 COBISS-ID 355977 Klju~ne besede: a) lesene igra~e b) oblikovanje c) igra d) otroško pohištvo Izvle~ek: Diplomska naloga vsebuje analizo lastnosti, ki naj bi jih imeli kvalitetni predmeti za igro - igra~e in trenutna dogajanja na tem podro~ju. Najprej so opisana izhodiš~a za snovanje; otroška psihologija in zgodovinski pregled tovrstnih izdelkov.V osrednjem delu sledi pregled osnovnih lastnosti igra~ (uporabnost, funkcija, material, oblika in barva, konstrukcija, kvaliteta, varnost) in primernosti lesa za takšno rabo (vrste, lastnosti, tehnologija obdelave, konstrukcija). Opisan je tudi pogled na pohištvo in opremo prostora za igro. Ti predmeti sooblikujejo otrokov igralni koti~ek in tako sodelujejo v otrokovi igri.V zadnjem delu smo se posvetili našemu odnosu do lesene igra~e. Opisana so dru`bena prizadevanja za ureditev tega podro~ja. Anketa pa ka`e, kakšenje odnos posameznika do lesene igra~e. PUSTOVRH, Gregor Ekonomsko tehnološka utemeljitev obratovanja `agarskega podjetja Economical-tehnological operation approvement of a saw-mill firm Višješolska diplomska naloga, mentor Franc MERZELJ, recenzent Franc BIZJAK IX, 36 s., 9 tab., 6 sl., 1 graf, 5 ref. Sign.: VN 329 UDK 630*832.14 COBISS-ID 356489 Klju~ne besede: a) `agalnica b) pol-nojarmenik c) tehnološka ureditev d) ekonomska utemeljitev Izvle~ek: V nalogi smo obravnavali tehnološko zastarelo proizvodno linijo, ki ima za posledico slabšo kvaliteto `aganega lesa in s tem nekonkuren~nost na trgu. V prvem delu naloge smo natan~no obdelali obstoje~o tehnologijo, tebnološki proces, proizvodne kapacitete, opisali skladiš~e in navedli glavne pomanjkljivosti sedanje tehnologije. Nato smo, glede na ekonomsko stanje pod- 118 jetja, predlagali modernizacijo proizvodne linije, ki smo jo podrobno opisali in izra~unali njeno kapaciteto, pri opisani posodobitvi pa smo zmanjšali potrebno število delavcev. V nadaljevanju smo posodobitev denarno ocenili ter jo upravi~ili tudi z ekonomskega vidika. SEVER, Damjana Preizkušanje fungicidne u~inkovitosti nekaterih površinskih premazov in impregnacijskih sredstev Testing of fungicidal effectiveness of some surface finishes and impregnation means Višješolska diplomska naloga, mentor Franci POHLEVEN, recenzent Marko PETRI^, Ljubljana 1999. XI, 53 s., 10 tab., 24 sl., 6 histog., 18 ref. Sign.: VN 324 UDK 630*844.2:630*841 COBISS-ID 355209 Izvle~ek: V diplomski nalogi smo ugotavljali fungicidno delovanje zaš~itnih sredstev za les: Belles, Belocid, Belton in Beltop na rast lesnih gliv. Kot testni glivi smo uporabili kletno gobo (Coniophora puteana) in navadno tramovko (Gloeophyllum trabeum) , ki ju predpisuje standard SIST EN 1 13. Zaš~itna sredstva smo testirali po številu nanosov in v razli~nih kombinacijah. Na osnovi rezultatov testiranja smo ugotovili, da vzorci, ki so bili zaš~iteni s površinskimi premazi niso v zadostni meri zavirali razkroja lesa. Vzorci, ki so bili zaš~iteni z zaš~itnimi sredstvi z biocidi (Belles, Belocid), pa so imeli ustrezen inhibitorni u~inek na rast glive. Borzne vesti Po sklepu seje uredniškega sveta revije Les z dne 24.3.1999 pove~ujemo sedanjo vsebino borznih vesti s podro~ja ploš~ na ponudbo in povpraševanje surovin, materialov, strojne opreme, proizvodnih površin in prostih zmogljivosti lesarskih podjetij v Sloveniji. Prosimo vse interesente, da pošljejo podatke o ponudbi in povpraševanju vklju~no s potrebo po kooperaciji z drugimi podjetji na uredništvo revije Les, Karlovška 3. Borzne vesti, ki bodo prispele do konca vsakega meseca, bodo objavljene 15. v naslednjem mesecu. C.M. LES wood 51 (1999) 4 Anotacije Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakutete 22 (1999) {t. 3 ANATOMIJA, TEHNOLOGIJA IN SU[ENJE LESA dr. @eljko Gori{ek, dr. Katarina ^ufar, Aleš Stra`e, dipl. in`. JAMROS, W.; WARREN, S.: Industrial Implementation of an Integrated Kiln-Drying System (IKDS) Industrijska uporaba integriranega sušilnega procesa Forest Products Journal (1997) 56 (1): 49 - 55 (en. 10 ref.) A.S. Variabilnost lastnosti lesa je pojav, s katerim se lesarji zelo kmalu sre~amo, hkrati pa ga `elimo ~im bolje spoznati in obvladati. Sušenje lesa se s tega vidika spopada z variiranjem za~etne (uz) in kon~ne vla`nosti (uk) lesa znotraj in med `aganicami, ter tudi povpre~ne vla`nosti v sušilni~ni šar`i. V raziskavi so za obvladovanje tega pojava industrijsko implementirali in integrirali ra~unalniško voden sistem z naslednjimi neposrednimi moduli nadzora: 1-merjenje za~etne vla`nosti lesa, 2,3-sprotno sortiranje, ozna~evanje in nadzor lesa po razli~nih vla`nostnih razredih, 4-programirano polnjenje sušilnih komor, 5,6-ra~unalniško vodenje sušilnega procesa in neposredno spremljanje vla`nosti lesa in 7-on-line sortiranje osušenega lesa v posamezne sušilno - kakovostne razrede. Na podlagi vzor~ne porazdelitve uz 2000 vzor~nih enot lesa dveh pre~nih prerezov (51 × 101mm in 51 ×152mm) je sistem definiral 4 vla`nostne razrede, kot osnovo za predprogramirano polnjenje sušilnih komor. Sušilni program visokotemperaturnega sušenja je baziral na razli~nih suhih (104 in 107 °C) in vla`nih temperaturah (83 °C), s ~imer so dosegli 2 razli~na ~asa sušenja (22 in 32h). Posledica ugodnejše porazdelitve za~etne vla`nosti lesa, sortiranja v vla`nostne razrede in vnaprej programiranega polnjenja sušilnih komor so bile o~itne: o`ji interval porazdelitve kon~ne lesne vla`nosti, manj presušenega in podsušenega lesa, mo`nost boljšega in natan~nejšega definiranja sušilnega programa, doseganje višje kakovosti in cenovnega razreda osušenega lesa, krajši ~asi sušenja in z njimi povezana ve~ja produktivnost in ni`ji stroški. Uporaba takšnega sistema v primerjavi s klasi~-nimi postopki sušenja nesortiranega lesa predstavlja številne izboljšave na podro~ju nadzora proizvodnega procesa in spremljanja kontrole kakovosti kon~nega izdelka. Prebrali smo za vas LI, M.; AVRAMIDIS, S.; OLIVIERA, L.; HARTLEY, I.D.: The Effect of Vertical Air Gaps, Air Velocities and Fan Revolutions on the Drying Characteristics of Thick Pacific Coast Hemlock Lumber Vpliv nekaterih parametrov sušenja na sušilne lastnosti ~uge Holzforschung (1997) 51 (4): 381 - 387 (en. 22 ref.) A.S. V sušilnem postopku `elimo v njegovih posameznih fazah zagotoviti kar najbolj optimalne pogoje, ki so mnogokrat splet in kompromis med razpolo`ljivimi in nadzorovanimi sušilnimi parametri ter parametri suše~ega se materiala. V faktorsko postavljenem eksperimentu so v laboratorijski sušilni komori (Vzlo`aja=0,76 m3) normalnotem-peraturno, konvekcijsko sušili morale lesa ~uge (Tsuga heterophylla(Raf.) Sarg.), kvadratnega pre~nega prereza (105 × 105 mm) in dol`ine 2.440 mm. Uporabljen je bil standardni sušilni program, na osnovi ostrine sušenja in z naraš~anjem suhe in vla`ne temperature od 54 do 65 °C ter od 49 do 61 °C posami~no. Po razli~nih obravnavanjih v eksperimentu so variirali frekvenco kro`enja ventilatorjev (620 in 1.220 min-1) in razmik med elementi lesa (0, 10 in 20 mm), spremljali pa so ~as sušenja in sušilno hitrost, vla`nostni gradient (horizontalno, vertikalno in med sredico in periferijo posameznega elementa) ter osnovno gostoto lesa. Rezultati ka`ejo, da je sortiranje lesa po gostotnih razredih pred postopkom sušenja smiselno, saj le ta ne glede na ostale parametre statisti~no zna~ilno vpliva na ~as sušenja. Prosti vertikalni prehodi v zlo`aju lahko pri podobnih gostotah lesa skrajšajo ~as sušenja, kar je še posebej opazno pri uporabi višjih hitrosti kro`enja zraka. Statisti~no zna~ilnega vpliva prostih vertikalnih prehodov, hitrosti kro`enja ventilatorjev in zraka na vla`nostni gradient znotraj elementov, kakovost sušenja, generiranje sušilnih napetosti in kr~enje lesa, pa omenjena študija ni potrdila. KONSTRUIRANJE IN OBLIKOVANJE dr. Jasna Hrovatin, dipl. ing. arh. NUTCH, W.: Forum für multifunktionelles Wohnen (Internationale Möbelmesse Köln 1999) Forum za ve~funkcionalna stanovanja (mednarodni pohištveni sejem Köln 1999) BM (1999) 50+92 (3) 30 - 35 (de., 0 ref.) 119 Aktualno je mobilno, fleksibilno in multifunkcionalno pohištvo, ~istih, preprostih, geometrijskih oblik v mini-malisti~nem slogu. Poudarjene so horizontal linije. Zna~ilni so le`e~i formati pohištvenih front. Pogost pohištven element za opremo dnevnih prostorov je panel za obešanje omaric in polic. Poudarek je na drsnih vratih, ki so navadno kombinirana s steklom, kar je zna~ilno za pohištvo, namenjeno za uporabo v dnevnih bivalnih prostorih kot tudi v spalnicah. Ponovno se uveljavlja sistemsko pohištvo, kjer se individualnost dosega z dekorativnimi predmeti, medtem ko kosovno pohištvo (vitrine, komode) zagotavlja individualnost `e s svojo obliko in kombinacijo izbranih kosov pohištva. ANON.: Sprossenrahmen - unsichtbar befestigen Preudarna pritrditev zasteklitvenih letev BM (1999) 50+92 (3) 42 (de., 0 ref.) S posebnimi kovinskimi pritrditvenimi ploš~icami lahko pritrdimo zasteklitvene letvice brez `i~nikov, sponk ali vijakov. Letev enostavno pritisnemo na ploš~ico in po potrebi z no`em, ki ga porinemo med letev in steklo, ponovno odstranimo. ANON.: New technologie for curving wood Nova tehnologija za krivljenje lesa Domus (1999) 72 (813) NEWS (en.,it., 0 ref.) Inovativna metoda za krivljenje lesa nudi oblikovalcem nove mo`nosti. “Conwood” tehnologijo je patentiralo švedsko podjetje v sodelovanju z danskim tehnološkim inštitutom. Bistvena prednost tehnologije je v tem, da se da les kriviti 5-6 krat hitreje kot po klasi~ni metodi. ORGANIZACIJA IN EKONOMIKA dr. Leon Oblak, mag. Jo`e Kropivšek BOŠKOVI^, D.: Modeli odlo~anja v storitvenih dejavnostih Organizacija (1999) - (2) 89-93 (sl., 12 ref.) Avtor raziskuje razli~ne modele odlo~anja v storitvenih dejavnostih gospodarstva. Pri tem temelji na razli~nih razmerah, v katerih se podjetje lahko znajde: rast, konjunktura, padanje, krizno stanje, sanacija in likvidacija. Zato je tudi odlo~anje v storitvenih podjetjih primerno dolo~enemu stanju: ali odlo~anje v normalnih razmerah, ali odlo~anje pri manjšem riziku, odlo~anje pri ve~jem LES wood 51 (1999) 4 Prebrali smo za vas 120 riziku, krizno odlo~anje in temu podobno. V ozki zvezi z modeli odlo~anja v storitvenih podjetjih so: razvrš~anje in ocenjevanje z ene strani ter planiranje in dolo~anje strateške politike v podjetju z druge strani. Pri tem mora vodstvo podjetja upoštevati zmo`nosti lastnega podjetja na tr`iš~u, dejavnike okolja in managementa, ki mora spoštovati tr`no, podjetniško in strateško planiranje. ŠIRCELJ, A.: DDV: Prakti~ne priprave Podjetnik (1999) - (3) 36-37 (sl., 0 ref.) Avtor v ~lanku opozarja, da bo davek na dodano vrednost vplival na vse poslovne funkcije v podjetjih in da se je treba nanj temeljito pripraviti. Zakon bo v veljavo prišel 1. julija. Vsako podjetje, ki je dav~ni zavezanec, bi po mnenju avtorja ~lanka moralo preu~iti najmanj naslednje: tr`enje, finance, organizacijo, ra~unovodski sistem in ra~unovodstvo. Ena od mo`nosti za pripravo na zakon o davku na dodano vrednost je poskusno obra~u-navanje DDV. Pri tem bi podjetje lahko ugotavljalo in odpravljalo morebitne te`ave. Glede na vse okoliš~ine je razumljivo, da samo vnaprejšnja priprava omogo~a dav~nim zavezancem optimizacijo davka na dodano vrednost. PERŠAK, C.: Z ra~uni nad zaloge Podjetnik (1999) - (3) 50-51 (sl., 0 ref.) Poslujo~e podjetje ustvarja vrsto zalog: materiala, pomo`nega materiala, drobnega inventarja, nedokon~ane proizvodnje, gotovih izdelkov, blaga. V bilanci stanja so zaloge prikazane na aktivni strani. Predstavljajo premo`enje podjetja, ki je namenjeno proizvodnji oz. prodaji. V zalogah je ‘vezan’ denar, saj je za pridobitev oz. izdelavo zalog denar podjetje `e pora- Forschung Kommisston bietet Marie Curie-Industriestipendien Die Europäische Kommission hat eine Aufforderung zur Einreichung von Vorschlägen für Marie CurieIndustriestipendien bekanntgemacht. Diese Stipendien werden an Unternehmen (auch KMU) gewährt für die Ausbildung von Nachwuchsforschern in einem industriellen oder kommerziellen Umfeld. Autor Dr. Rainer Nicolay Telefon 0228/104-552 Verteiler: 1. AS für Industrie und Forschung 2. AK Industriereferenten 3. AG Forschung und Technologie 4. IHKn Anlagen Ja Hinweis Amtsblatt vom 16.3.99 (2 S.) eingescannt Nr. 1 049021 03 1003. 12 Forschungsprogramme EU Diese Aufforderung bezieht sich auf indirekte FTE-Aktionen des spezifischen Programms zur “Verbesserung des Humanforschungspotentials und der sozio- ökonomischen Wissensbasis” im Bereich der Marie Curie-Industriestipendien für die Forschung an gastgebenden Untemehmen. Die für eine Teilnahme in Frage kommenden Interessenten werden eingeladen, entsprechende Anträge auf Marie Curie-Industriestipendien zu stellen. Die Gewährung dieser Stipendien erfolgt an eingetragene Unternehmen (einschliesslich kleine und mittlere Unternehmen) zur Ausbild junger Forscher in einem industriellen oder kommerziellen Umfeld. Die Aufforderung erstreckt sich auf alle wissenschaftlichen Forschungsdisziplinen, die einen Beitrag zur Erreichung der Ziele der Gemeinschaft auf dem Gebiet der Forschung, technologischen Entwicklung und Demonstration beitragen. Der indikative Haushaltsrahmen für diese Aufforderung beläuft sich auf 20 Mio. Euro. Die Aufforderung bezieht sich auf Vorschläge mit einem festen Termin nach dem eine Auswertung erfolgt. Nur termingerecht eingereicht Vorschläge werden berücksichtigt. Deadline ist der 16.6.1999. Angaben über. die Teilnahmeregeln für das Programm und über die Vorbereitung und Unterbreitung von Vorschlägen finden sich im Leitfaden der Kommission für Anbieter. Dieser ist zusammen mit Angaben zum Arbeitsprogramm erhältlich bei: Europäische Kommission, Generaldirektion XII Podrobnejše informacije o razpisu štipendij Evropske unije dobite na GZS-Zdru`enju lesarstva, tel.: 061/18-98-284 bilo, pridobilo pa ga bo šele, ko bodo kupci izdelke ali blago tudi pla~ali. Denarja, ki je vezan v zalogah, podjetje ne more porabiti za druge, donosnejše zadeve. Zaloge torej poleg ostalih povzro~ajo tudi oportunitetne stroške. Ostali stroški zalog pa so: dajatve v okviru nabavne cene, neposredni stroški nabave, splošni stroški nabave, neposredni proizvajalni stroški, splošni proizvajalni stroški, splošni stroški uprave, neposredni stroški financiranja, neposredni stroški prodaje, dajatve na prodajno ceno, splošni stroški prodaje, stroški odpisov zalog, stroški odpisov terjatev... Kazalnik ‘obra~anja zalog’, ki ga izra~unamo tako, da stroške prodanih izdelkov delimo s povpre~nim stanjem zalog, nam ka`e hitrost s katero se vse zaloge spreminjajo v denar. Ta kazalnik ka`e tudi na u~inkovitost managementa pri upravljanju (gospodarjenju) z zalogami. Višji koeficient pomeni (ob pogoju, da je poslovanje dobi~konosno) ve~ji dobi~ek in ve~jo likvidnost, kar je nedvomno cilj podjetja. PATOLOGIJA IN ZAŠČITA LESA dr. Franci Pohleven, dr. Marko Petri~ YANG, D.-Q.; GAGNE, P.; UZUNOVIC, A.; GIGNAC, M.; BERNIER, L.: Development of fungal stain in logs of three canadian softwoods Oku`ba hlodovine treh vrst kanadskih listavcev z glivami modrivkami Forest Products Journal (1999) 49 (2) 39-42 (en., 12 ref.) Sve`e posekan les je izpostavljen oku`bi z glivami modrivkami. Pogostost oku`be je zelo odvisna od klimatskih pogojev in na~ina skladiš~enja. Podatek o ~asu, ki ga potrebujejo modrivke za razvoj, je zelo pomemben za na~rtovanje pravilnega ravnanja pri skladiš~enju hlodovine. S tem bi lahko zmanjšali izgube zaradi pomodrelosti lesa. Za raziskavo so v Kanadi izbrali tri `agarske obrate, kjer so opazovali pojavnost modrenja na sve`e posekanem lesu Pinus banksiana, Picea mari-anain Abies balsamea. Po enem mesecu skladiš~enja so obseg poškodb ocenili z velikostjo pomodrele površine in z maksimalno radialno penetracijo modrivk. Izolirali so tudi povzro~iteljice modrenja. Rezultati so pokazali, da se v poletnem ~asu pojavi obse`na pomodrelost `e prej kot v enem mesecu. Najbolj dovzeten za oku`bo je bil les P. banksiana, sledi P. mariana, najmanjši obseg pomod-relosti pa so opazili pri A. balsamea. Najpogosteje so iz oku`ene hlodovine izolirali glive modrivke in plesni, zelo redko pa prave razkrojevalke lesa. Seveda pa je na obseg poškodovanosti in raznovrstnost gliv vplivala lokacija skladiš~a. Pomembne razlike so ugotovili tudi med posameznimi hlodi. Zbrala: Maja CIMERMAN, dipl. soc. 8295