Vi razvijate učinkovita proizvodna postrojenja Varnost v živilstvu je vaš izziv SIcupaj bomo dosegli vaš cilj - po vsem svetu ^ WE ARE THE ENGINEERS OF PRODUCTIVITY. Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo OPL POCLAIM HYDRAULICS ^Paelain Driving VaJues for tile Future @ NORGREN SICK Sensor Intelligence. 1 oifiRon ' DISTRIBUTOR Elementi In sistemi zi In Pogoni s samonastavljivim končnim dušenjem PPS - čista Iconstruiccija. Prihranijo čas pri vgraditvi, pospešijo montažo in prilagodijo vašo proizvodnjo. Vzdolžni utori odvajajo zrak in dovoljujejo dinamično in mehko približevanju končnemu položaju, tudi pri spremenljivih obremenitvah. Razen tega je PPS brez vijaka za nastavitev, na katerem bi se nabirala umazanija - s tem se prepreči kotišče infekcij. Festo, d.o.o. Ljubljana Blatnica 8 SI-1236 Trzin Telefon: 01/ 530-21-00 Telefax: 01/ 530-21-25 Hot line: 031/766947 info_si@festo.com www.festo.si FANUC RE^viJi^ ZA. I=LUI[]^ISI([I TIEHNIKO, AVTOMATIZACIJO IN MEHATRONIKO ISSN 1318 - 727^ APRIL 20 / 2014 / 2 oRO. Il=hC/0,/^ch^en o Lj/'e!n-til nč3 olnisku <0 Ry^ziiökram/1«? ij:kojistk£3 plinskega batnega akumulatorja o [:Ecs;|:)eir-irT^(?ntalno modeliranje parametrov pri sušenju biomase .0 p. r-;ci)l:oliEcmatika kratke vezi vročevoda <0 Jišicjcil^riivii^st izdelkov v robotski celici o f^olD(ü)^:5l3r 9. IFK - osrednji svetovni dogodek fluidne tehnike v Marko SIMIC Deveta mednarodna konferenca oz. kolokvij 9th International Fluid Power Conference (9. IFK), ki je letos potekala med 24. in 26. marcem v Aachnu, je ena najpomembnejših in največjih konferenc s področja fluidne tehnike na svetu in vodilna v Evropi. O pomembnosti konference govorijo naslednji podatki: preko 700 udeležencev iz 30 držav vsega sveta, 146 predstavljenih prispevkov in vrsta spremljevalnih dogodkov, kot so razstava, posterska sekcija, ogled laboratorija Inštituta za fluidno tehniko IFAS, ekskurzije in drugi družabni dogodki. Glavna novost letošnjega dogodka je bila umestitev digitalne fluidne tehnike, ki zadnjih 10 let na področju hidravličnih sistemov dobiva vse vidnejšo vlogo. Vse to nakazuje, da je to osrednji svetovni panožni dogodek, organizacijsko in programsko dovršen, kot se za Nemce spodobi, na katerem se srečujejo najvidnejši strokovnjaki s področja hidravlike, pnevmatike, avtomatizacije in krmilne tehnike. Današnja oblika konference izhaja iz tradicionalnih strokovnih srečanj (aachenski fluidnotehnični kolokviji in konference Hydraulik und Pneumatik), ki so potekala že od leta 1974 dalje v centrih razvoja fluidne tehnike v obeh Nemčijah, na zahodu v Aachnu in na vzhodu v Dresdnu oz. Magdeburgu. Po združitvi obeh Nemčij so srečanja prerasla v mednarodno konferenco, ki izmenoma na dve leti (Aachen - Dresden) poteka že deveto leto. V Dresdnu je organizator konference tamkajšnji inštitut - Institut für Fluidtechnik TU Dresden, v Aachnu pa inštitut IFAS - Institut für hydraulische Antriebe und Steuerungen na RWTH Aachen, v okviru katerega je potekala tudi organizacija letošnjega srečanja. Dogodek je bil organiziran s strokovnim združenjem nemške stroje- in Europe). Področje digitalne flu-idne tehnike je bilo organizirano v sodelovanju centra za mehatroniko v Linzu Avstrija (LCM - Linz Center of Mechatronics) in univerze na finskem Tampere University of Technology. Po kratkem pozdravnem govoru glavnega moža Fakultete za strojništvo RWTH prof. Schmitta je nekaj Konferenčna dvorana Eurogress Aachen Dr. Marko Šimic, univ. dipl. Inž., Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo gradnje VDMA (Fachverband Fluidtechnik im VDMA) in FPCE - Mreže centrov fluidne tehnike v Evropi (Network of Fluid Power Centres več besed o stanju in trendih fluidne tehnike v Nemčiji in drugod po svetu, o pomenu raziskav in vzgoje kadrov ter o pomembnosti tesnega Utrinek z otvoritve 9. IFK v konferenčni dvorani Eurogress Aachen sodelovanja univerz in inštitucij z gospodarstvom spregovoril predsedujoči združenja VDMA dipl. inž. Ch. Ki-enzle. Tako se preko raziskovalnega fonda VDMA-Fluidtechnik združuje v okviru skupnih projektov več kot 60 vodilnih nemških podjetij s tega področja. Poleg neposrednega financiranja in javnih sredstev na področju skupnih industrijskih raziskav se na nemških inštitutih za fluidno tehniko vsako leto izvaja več kot deset projektov. Na ta način je brez dvoma možno izvajati kakovostno izobraževanje podmladka in seveda ohranjati vodilno vlogo svetovne velesile na tem področju tehnike. Na dresdenski konferenci pred dvema letoma je bilo izpostavljeno postopno okrevanje industrije na področju fluidne tehnike. Čeprav je v kriznih letih 2009 in pa vse do konca 2010 promet na področju hidravlike upadel kar za 44 %, na področju pnevmatike pa za 33 %, je bila v letih 2011, 2012 in 2013 opazna 10-15-odstotna rast. Vse od leta 2011 naprej je tako zaznati splošen trend naraščanja prometa tako na področju hidravlike kot tudi pnevmatike in dandanes že dosega raven pred drastičnim upadom. Najbolj pomembno je dejstvo, da se je skupna prodaja na najpomembnejše trge, kot so Kitajska, Amerika, Japonska, Evropa in Indija, zvišala. Največji porast je zaslediti na hitro rastočem kitajskem trgu, ki predstavlja skoraj polovico vsega prometa (44 %). V prihodnje pa se kaže kot pomemben trg tudi Južna Koreja z 10-odstotnim deležem. Fluidna tehnika, ki predstavlja enega od temeljnih stebrov pogonske tehnike in avtomatizacije, je tako na področju mobilnih strojev kot industrijskih aplikacij v primežu nenehno rastočih ekonomskih in okoljskih pričakovanj. Še zlasti v času rehabilitacije gospodarstva in ponovnega zagona se postavlja v ospredje tema učinkovite rabe fluidne tehnike na vseh področjih gospodarstva z namenom prihranka energije. Nič manj pa ni zanimivo področje razvoja novih inovativnih tehnologij, ki bi popolnoma spremenile vlogo fluidne tehnike. Tako je v ospredju vprašanje, ali smo se sposobni spopasti z izzivi in ravnati odgovorno, ekonomično za dobrobit vseh nas in okolja, v katerem živimo. Tudi zaradi tega je bil moto letošnje konference: »Moderna fluidna tehnika, izzivi, odgovornost in trženje!« (»Modern Fluid Power Challenges, Responsibilities, Markets!«). Vsa področja konference so bila prežeta z omenjenim motom in načelom izboljšanja učinkovitosti vseh kompo- Moto 9. IFK 2014 in tematska področja Slavnostna večerja in druženuje udeležencev nent in celotnih sistemov. Posamezna področja so med seboj zelo povezana, zato bom na kratko izpostavil le najpomembnejša. Pretežni del analitičnih in simulacij-skih pristopov je bil predstavljen že prvi dan na simpoziju. Metodologije reševanja problemov in bazične raziskave so temelj za nadaljnje delo. Prav Nemci so v metodologiji v samem svetovnem vrhu. Načelo temeljitega in postopnega reševanja problemov, četudi malo počasneje, se konec koncev obrestuje. Na področju avtomatizacije igra pomembno vlogo pnevmatika. Zato je bil v tej skupini prispevkov poudarek ne samo na predstavitvi dosežkov razvoja komponent in celotnih sistemov, temveč tudi na namenskih konstrukcijskih rešitvah, usmerjenih v ukrepe, ki omogočajo občuten prihranek porabe stisnjenega zraka. Zaradi neagresivno-sti medija in dokaj nizke tlačne obremenitve se odpirajo nove smernice o uporabi naprednih materialov. Ventili kot osnovni kontrolni elementi sistemov fluidne tehnike so na letošnji konferenci imeli obsežno in pomembno vlogo. Vrsta simulacijskih in optimizacijskih pristopov z namenom iskanja novih učinkovitejših zasnov skupaj z uporabo naprednih ak-tuatorjev in materialov vodi ne le do učinkovitejše komponente, temveč celotnega sistema. Velik vpliv na razvoj konvencionalnih preklopnih ventilov ima hitro rastoča digitalna hidravlika, ki se v zadnjem času skuša uporabiti v mnogih aplikacijah, kjer so robustnost, fleksibilnost in varčevanje z energijo ključni faktorji. Uporaba paralelno vezanih preklopnih ventilov manjših nazivnih volumskih tokov v kombinaciji z napredno digitalno tehniko krmiljenja kljub velikemu številu ventilov prinaša prihranek energije. Poleg običajnih preklopnih ventilov je poudarek temeljil na izboljšanju proporcionalne in servotehnike, predvsem na zmanjšanju izgub posrednega krmiljenja ventilov večjih nazivnih volumskih tokov. Tudi prispevki na teme regulacija, spremljanje, diagnostika in merilna tehnika so bili v celoti posvečeni varčevanju energije. Vgradnja senzo-rike in novi pristopi krmilnih metod in regulacije za doseganje hitrejšega procesiranja in s tem višje dinamike ventilov, črpalk in sistemov niso več vprašanje, temveč nuja. Mobilna hidravlika vsekakor predstavlja veliko področje uporabe te tehnike, zato je bil temu primerno velik tudi obseg te skupine prispevkov. Poudarek je bil na inovacijah in njihovi praktični rabi, še posebej pa na učinkoviti rabi oz. izboljšanju učinkovitosti posameznih komponent kot tudi celotnih sistemov, kar lahko dosežemo z univerzalnimi ali pa s hibridnimi sistemi (kombinacija motorji z notranjim izgorevanjem/hidravlični pogoni/ pnevmatični pogoni, električni pogoni/hidravlični pogoni). Kot že vrsto let se raziskuje področje shranjevanja energije na podlagi pretvorbe kinetične in potencialne energije. Z razvojem novih učinkovitejših hidravličnih in pnevmatičnih akumulatorjev se ta tehnologija že uporablja v hibridnih avtomobilih namesto električne. Pri težki strojegradnji še vedno prevladujejo hibridni sistemi v kombinaciji s hidravličnimi pogoni. Novim in inovativnim primerom uporabe je bila posvečena samostojna skupina prispevkov. Trajen razvoj in iskanje novih poti sta namreč stalni nalogi pri iskanju novih rešitev. Tu velja omeniti področje digitalne hidravlike v kombinaciji z digitalno krmilno tehniko. V nekaterih primerih ta tehnologija celo prekaša konvenci-onalno in servohidravliko. Cenenost, enostavnost in velika fleksibilnost takih sistemov močno pripomorejo k energijsko manj potratnim hidravličnim sistemom. Tudi področju stacionarne hidravlike oz. črpalk je bila posvečena samostojna skupina prispevkov, kjer so bili v ospredju novi koncepti zasnove in upravljanja servočrpalk, aktualna vprašanja s področja varnosti hidra-vičnih sistemov in modernih hibridnih elektro-hidravličnih pogonov. Prispevki v skupini materiali in fluidi so ciljali na izboljšanje učinkovitosti izrabe energije z zmanjšanjem kontaktnega trenja med gibajočimi se deli. Tako je bilo kar nekaj prispevkov o rabi novih nekovinskih in kompozi-tnih materialov in njihovi obstojnosti. Na splošno je opaziti porast uporabe simulacij na področju razvoja črpalk, ventilov in tudi celotnih hidravličnih in pnevmatičnih sistemov. Za vsa omenjena področja so avtorji prijavili veliko prispevkov. Od več kot 300 prijavljenih prispevkov je programski odbor srečanja uvrstil v program 146 najzanimivejših, pri čemer je delež domačih in tujih avtorjev dokaj izenačen. To dejstvo kaže na to, kako močna je Nemčija na tem področju, druga polovica pa kaže na dejstvo, da tudi ostali svet želi prisostvovati tako ugledni mednarodni konferenci. Nemčija je kot vodilna svetovna velesila na področju fluidne tehnike tako po razvoju kot tržnem deležu in industriji ter svojih razvojnih dosežkih na ta način vsekakor izpostavljena drobnogledu konkurence. Nasprotno pa številni prispevki z azijskega in ameriškega prostora ponujajo možnost pregleda razvojnih aktivnosti na tem področju tehnike izven evropskega prostora ter ukrepov v spremenjenih gospodarskih razmerah. Konferenca 9. IFK je za uporabnike, proizvajalce in znanstvenike brez dvoma idealen mednarodni forum za področje hidravlične in pnevmatične pogonske, krmilne in regulacijske tehnike. Trije dnevi so polni različnih strokovnih dogodkov. Strokovne delavnice, ki potekajo prvi dan srečanja, služijo predstavitvi prispevkov s tematiko, usmerjeno predvsem v bazična znanja (letos 49 prispevkov). Njihov namen je, da pripadniki visokih šol, univerz in inštitutov širokemu krogu mednarodnih znanstvenikov predstavijo rezultate svojega raziskovalnega dela. Širok spekter tematik, usmerjen v ino-vativne primere uporabe in nove tehnologije, so obravnavala predavanja, izvedena v dveh glavnih dnevih konference, v dveh vzporednih sekcijah -letos skupno 97 prispevkov. Prispevke posameznih tematskih skupin izbere programsko-recenzentski odbor, ki ga sestavljajo najvidnejši predstavniki iz industrije, visokih šol in strokovnih združenj. Konferenco je tudi letos spremljala strokovna razstava pomembnejših dobaviteljev panoge, ki so predstavili svoje najnovejše dosežke in proizvode (36 razstavljavcev). Letos je bil poudarek na učinkovitosti pogonske tehnike, merilni in regulacijski tehniki ter programski opremi. Ravno pri programski opremi je opaziti velik poudarek na raziskovalnem področju in uporabi si-mulacijskih pristopov, novih simulacij-skih programov ali le izboljšanje funkcionalnosti obstoječih, ki dopolnjujejo že tako uveljavljene eksperimentalne analize. Poleg tega pa so avtorji iz industrije in raziskovalnih organizacij svoja zadnja spoznanja, patente in dosežke razvoja predstavili tudi v obliki posterjev (preko 50 prispevkov). Med programom obeh glavnih dni konference je bil možen tudi strokovno voden ogled laboratorija IFAS in njihovih preskuševališč - preko 50 posameznih, večjih ali manjših namenskih preskuševališč, na katerih potekajo raziskave s področja pnevmatike (avtomatizacije, servotehnike), črpalk in motorjev, sistemske in regulacijske tehnologije, ventilske tehnologije, tribologije, mobilne tehnike _ Kaj bi lahko izpostavili kot posebno novico s te konference? Posamezen Utrinek s priložnostne razstave udeleženec nikakor ne more podati celotne slike konference. Že fizično je nemogoče hkrati prisostvovati vsem aktivnostim - vzporedne skupine prispevkov. Nenazadnje pa se lahko posameznik podrobneje ukvarja le z eno tematiko in se tako intenzivneje udeleži predavanj s svojega ožjega področja. Več informacij o samem programu srečanja in o prispevkih je na voljo na spletni strani srečanja: http:// http://www.ifk2014.de/ >> Conference. Vsekakor bodimo inovativni, novi izdelki in tehnologije naj nam bodo izziv kljub tveganju. In kdo vse se je udeležil letošnje konference? Podrobnejši pregled strukture udeležencev kaže na uravnoteženo stanje med industrijo in visokošolskimi ustanovami ali inštituti. Raste zanimanje končnih uporabnikov proizvodov te tehnike in pa proizvajalcev ali ponudnikov programske opreme, ki so prišli po nove informacije in ideje. Ta konferenca vsekakor ni zgolj formalno srečanje za udeležence iz akademskih krogov, pomembneje je namreč povezovanje in pridobivanje stikov z industrijskimi krogi. In kje smo Slovenci? Lahko rečem, da naša prisotnost ni ostala neopazna, čeprav smo kot narod med manjšimi. Po eni strani sta bila dva prispev- 9iFK ka sprejeta v ožji izbor konference, kar je vsekakor dokaz, da se skoraj brez sredstev, namenjenih za razvoj s strani države ali strokovnih združenj, ali pa neposrednih industrijskih projektov po idejah, če že ne drugače, kar uspešno kosamo z mnogo (tudi finančno) razvitejšimi državami z večjim industrijskim zaledjem. V zaključni misli bi lahko povzel, da konferenca podaja ogromno informacij v zvezi s pričakovanimi trendi, kar je za razvojne inštitucije še posebno pomembno. Novitete se kažejo na posameznih področjih in pretežno v obliki dodelanih rešitev ali poglobljenega znanja o že obstoječih komponentah in sistemih. Nemčija s svojo zrelostjo, doslednostjo in znanjem na področju fluidne tehnike zaenkrat še prekaša vse svetovne sile. Zelo blizu so ji Japonska, Amerika in Kitajska. Bomo nemški model prevzeli tudi mi in se sčasoma izkopali iz te že dolgo trajajoče krize? Politika projektov, financiranih s strani evropskih inštitucij, kaže na to, da bomo tudi v slovenskem prostoru spremenili miselnost in bolje povezali znanstvenoraziskovalne inštitucije z gospodarstvom ter na ta način pripomogli h konkurenčnosti slovenskih podjetij. Loči nas obdobje dveh let, ko bomo zopet zastopali svoje raziskovalno delo in dokazovali boljše čase tudi za našo industrijo na naslednjem jubilejnem srečanju, na 10. IFK 2015 v Dresdnu. ^ Foto: http://www.ifk2014.de/fron-tend/index.php Slovesna podelitev priznanj PRSPO 2013 V Kongresnem centru Brdo je 12. marca potekala slovesna podelitev priznanj RS za poslovno odličnost (PRSPO) za leto 2013. Priznanje Republike Slovenije za poslovno odličnost (v nadaljevanju PRSPO) predstavlja najvišjo državno nagrado za dosežke na področju kakovosti poslovanja kot rezultata razvoja znanja in inovativnosti. Podeljuje se enako kot v ostalih državah Evropske unije na podlagi merila in metodologije po vzoru evropske nagrade za odličnost. svetovno gospodarsko krizo, saj je prepoznal ključne dejavnike, ki so pripeljali do današnje situacije, poudaril je vodenje, inovativnost, ustvarjalnost in integriteto. Odlične organizacije imajo tako voditelje, ki oblikujejo in udejanjajo prihodnost z vizijo, vrednotami, etiko ter z lastnim zgledom krepijo kulturo odličnosti v organizaciji skupaj z vsemi zaposlenimi. Evropski model poslovne odličnosti je vse kaj več kot le orodje za dvig konkurenčnosti, prepoznavnosti in izboljšanja rezultatov delovanja. Ta model predstavlja način življenja, ki celotno delovanje organizacij gradi kem zanimanju za vpeljavo modela odličnosti EFQM v različna poslovna okolja zelo uglednih in velikih organizacij kot tudi izobraževalnih inšti-tucij. Pomembno vlogo v postopku ocenjevanja organizacij imajo strokovno usposobljeni ocenjevalci, ki tovrstnemu procesu vsako leto posvetijo veliko svojega časa in znanja. Zato se jim je odbor PRSPO ob začetku slovesnosti zahvalil, minister za izobraževanje, znanost in šport dr. Jernej Pikalo, član Odbora PRSPO, pa je podelil pohvale za 5-, 10- in 15-kra-tno strokovno delo na področju ocenjevanja prijaviteljev v postopkih PRSPO. Pohvale so prejeli: Zaposleni v podjetju odelo Vladni program priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost se skladno z zakonom izvaja od leta 1998 in spodbuja podjetja k doseganju globalne konkurenčnosti, javnim inštitucijam pa nudi orodje za izboljšanje učinkovitosti poslovanja. Slavnostni govornik na slovesnosti je bil predsednik Državnega zbora g. Janko Veber, ki je med drugim povedal, da je evropski model odličnosti EFQM eden od odgovorov na na doseganju in trajnem ohranjanju izjemnih rezultatov na vseh ravneh delovanja. Predsednik je med drugim povedal, da se stanje na področju prepoznavanja pomena poslovne odličnosti in meril evropskega modela odličnosti tudi v Sloveniji prav v zadnjem obdobju s pomočjo različnih deležnikov spreminja ter dosega velik preobrat, kar se kaže v zelo veli- - za 5-kratno ocenjevanje: Alenka Burnik, Matej Jevšček, mag. Darinka Lečnik Urbancl, mag. Rafko Medved; - za 10-kratno ocenjevanje: mag. Alojz Bitenc, Marko Coklin; - za 15-kratno ocenjevanje: mag. Karmen Gorišek in mag. Anton Petrič. Letos so bili že drugič podeljeni tudi mednarodno veljavni certifikati, ki jih na podlagi podpisane Distribucijske pogodbe izdaja EFQM za doseženo raven točk v okviru ocenjevanja PRSPO. Mednarodno veljavne certifikate EFQM Priznani v odličnosti - Recognised for Excellence - je podelila podpredsednica Odbora PRSPO Mateja Sotler Štor naslednjim organizacijam, ki so v postopku ocenjevanja PRSPO 2013 od 1000 možnih točk dosegle: nad 400 točk: v kategoriji zasebnega sektorja z 250 in manj zaposlenimi: - EUROPLAKAT, D. O. O., Ljubljana, in MARIBORSKI VODOVOD, javno podjetje, d. d.; v kategoriji javnega sektorja z 250 in manj zaposlenimi: - POGREBNO PODJETJE MARIBOR, D. D.; v kategoriji javnega sektorja z več kot 250 zaposlenimi: - UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA; nad 500 točk: - ODELO SLOVENIJA, D. O. O., Prebold, ki sodi v kategorijo zasebnega sektorja z več kot 250 zaposlenimi. V letu 2013 je v procesu ocenjevanja sodelovalo 5 organizacij, ki jih ocenjevalo 36 ocenjevalcev. Ocenjevanje uspešnosti poslovanja podjetij in inštitucij je potekalo po vseh devetih merilih evropskega modela odličnosti EFQM. To pomeni, da se je vrednotila uspešnost delovanja voditeljstva, udejanjanja strategije, menedžmenta zaposlenih, partnerstev in procesov ter doseženih rezultatov pri odjemalcih, zaposlenih, družbi in financah. Odbor PRSPO je na seji v januarju 2014 na predlog razsodniške skupine izmed ocenjenih organizacij potrdil naslednje finaliste, ki so se uvrstili v ožji izbor. Letošnjim finalistom je podelil diplome minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Metod Dragonja, ki je pred tem tudi vse udeležence in gospodarstvenike nagovoril z nekaj vzpodbudnimi Zmagovalec in finalisti besedami o prvih začetkih poslovne odličnosti v Sloveniji leta 1996 in nato leta 1998 s prvo podelitvijo priznanja PRSPO ter o pomenu poslovne odličnosti za organizacije javnega in zasebnega prava. Letošnji finalisti so: MARIBORSKI VODOVOD, D. D., katerega osnovna dejavnost in temeljno poslanstvo je že 113 let redna in varna oskrba s pitno vodo, ki ji uporabniki zaupajo. So največji vodovodni sistem v Sloveniji in s pitno vodo oskrbujejo 17 občin. Ob tem je podjetje odprto tudi za dobrodelnost, izobraževanja ter naklonjeno športnim, kulturnim in drugim dejavnostim. So trikratni dobitniki nagrade HORUS za družbeno odgovornost, prejemniki certifikata Družini prijazno podjetje, v lanskem letu pa tudi mednarodnega certifikata EFQM in diplome za poslovno odličnost. Podjetje se veliko posveča tudi družbeno odgovornemu investiranju ter promoviranju varovanja okolja in čiste pitne vode kot dobrine, ki ni samoumevna in jo je treba ceniti in varovati. Diplomo je prevzel direktor Danilo Burnač. ODELO SLOVENIJA, D. O. O., iz Prebolda je del skupine Odelo, ki je od leta 2011 v lasti Bayraktarlar Hol- ding A. S. iz Istanbula. Odelo je vodilni proizvajalec visokokakovostnih zadnjih luči, tretjih zavornih luči in smernikov za avtomobile razreda premium najprestižnejših blagovnih znamk, kot so Mercedes-Benz, Audi, BMW, Porsche, Volkswagen in druge. Že vse od nastanka podjetja v letu 2005 je bila »lean kultura« glavno vodilo razvoja, kar je podjetju v letu 2013 utrlo pot k prejemu prestižne mednarodne nagrade Automotive Lean Production Award. Več kot 900 zaposlenih je pravi kapital podjetja, saj z motivacijo, timskim delom in odprtostjo za novosti zagotavljajo pot k cilju: do leta 2015 se vzpenjajo med najboljša proizvodna podjetja na svetu in dosegajo raven World Class Manufacturing. Diplomo je prevzel direktor Davorin Dobočnik POGREBNO PODJETJE MARIBOR, D. D., katerega skrb za ohranjanje kulturne dediščine in uporaba okolju prijaznih tehnologij sta temelja, na katerih podjetje gradi podobo pokopališča kot mesta spomina. Prvi v Evropi so šolarje izobraževali v odkrivanju kulturne dediščine pokopališč z mobilno aplikacijo Artour. V prisotnosti visokega diplomatskega zbora so zaključili obsežen mednarodni projekt vojnih grobišč v dostojanstven poklon vsem žrtvam vojn, brez delitev in vrednostnih sodb. Leta 2011 so prevzeli predsedovanje mednarodnemu Združenju evropsko pomembnih pokopališč (ASCE). Za idejo turističnih poti po pokopališčih Evrope so v imenu ASCE prejeli nagrado Svetovne turistične organizacije Združenih narodov za inovativen pristop v turizmu. Diplomo je prevzela direktorica mag. Lidija Pliberšek. UNIVERZITETNI KLINIČNI CENTER LJUBLJANA je največja in najpomembnejša zdravstvena ustanova v Sloveniji in v širši regiji. Po kazalnikih uspešnosti, učinkovitosti in strokovnosti sodi med odlične evropske univerzitetne klinične centre. Na leto v UKC Ljubljana v bolnišnici zdravijo več kot 100.000 pacientov, izvedejo več kot 750.000 ambulantnih pregledov in opravijo več kot 300.000 diagnostičnih storitev. Poleg zdravljenja najtežjih pacientov iz vse Slovenije in tudi tujine zagotavljajo razvoj medicine, zdravstvene in babiške nege, medicinske rehabilitacije, visoko specializirane laboratorijske dejavnosti in ostalih dejavnosti s področja zdravstva. V sodelovanju z izobraževalnimi ustanovami izobražujejo kadre vseh zdravstvenih poklicev. Izvajajo številne raziskovalne (tudi mednarodne) projekte. Diplomo je prevzel vršilec dolžnosti generalnega direktorja mag. Simon Vrhunec. EUROPLAKAT, D. O. O., Ljubljana je vodilni slovenski ponudnik na področju zunanjega oglaševanja in drugi največji medij v Sloveniji po ustvarjenih oglaševalskih prihodkih. Je član največjega ponudnika zunanjega oglaševanja na svetu, sku- IRIooo inovadjerazvojtehnologije pine JCDecaux. Prve panoje večjih dimenzij je Europlakat postavil leta 1992. Podjetje se je specializiralo za kampanjsko oglaševanje v mestih po vsej Sloveniji. Uvajali so nove sodobne oglaševalske nosilce in v okviru javno-zasebnih partnerstev prevzeli skrb za avtobusne nadstre-šnice v mestnih občinah. V Ljubljani jih občani in obiskovalci poznajo tudi po uspešnem sistemu izposoje koles Bicikelj. Podjetje ima 63 redno zaposlenih in stalnih sodelavcev, skupaj s povezanimi podjetji pa zaposluje 100 ljudi. Diplomo je prevzel direktor Marko Kolbl. Diplomo za poseben dosežek na področju voditeljstva, strategije in virov je prejelo podjetje EUROPLAKAT, D. O. O., Ljubljana. Prejemnik najvišjega priznanja Republike Slovenije za poslovno odličnost za leto 2013 je postalo podjetje Odelo Slovenija, d. o. o., iz Prebolda. podlaga Predsednik Državnega zbora Janko Veber je najvišje priznanje RS za poslovno odličnost podelil generalnemu izvršnemu direktorju skupine Odelo Klausu Holeczku (CEO Odelo Group). Gospod Klaus Holeczek se je ob prejemu laskavega naziva in prevzemu prestižne nagrade Republike Slovenije za poslovno odličnost (PRSPO) 2013 najprej zahvalil svojim sodelavcem oz. močnemu slovenskemu timu, ki je zelo motiviran in pri svojem delu vedno stremi k odličnosti. Nato je povedal še sledeče: »Profil in strukturo podjetja lahko primerjamo s človeško dNk. Tako kot ima vsak posameznik svoje sposobnosti, jih ima tudi naše podjetje, kot na primer specifično kulturo, vrednote in svoj način poslovanja. Lahko bi rekli, da je imelo podjetje Odelo že od nekdaj t. i. 'vitko kulturo', ki je bila leta 2005 vpeljana v proizvodni sistem Odela v Preboldu. Ključ do uspeha je, da takšno kulturo tudi živimo, kar pomeni, da so 'vitke aktivnosti' v organizaciji Odelo ves čas prisotne in jih lahko 'vidiš, občutiš in slišiš'. Samo z učinkovitim sodelovanjem slovenskega tima in ob mednarodnem duhu sodelavcev Odela iz Nemčije in Farbe iz Turčije je bilo mogoče doseči tako visoko stopnjo razvoja in primerjav na poti k proizvodnji svetovnega razreda (WCM). Po prejemu nagrade TPM v letu 2012 in po evropski nagradi za vitko proizvodnjo v letu 2013 smo zelo ponosni, da smo prejeli tudi nacionalno nagrado PRSPO v Sloveniji. Naša vizija je: 'Luči navdahnemo s čustvi.' Lahko rečem, da nam brez visoko motiviranega tima Odela iz Slovenije ne bi uspelo.« O pomenu vloge voditeljstva in pripadnosti zaposlenih organizaciji Odelo Slovenija, d. o. o., iz Prebolda pa smo se v okviru slovesnosti PRSPO 2013 lahko prepričali tudi vsi udeleženci, ko se je ob zaključku več kot 100 zaposlenih z zastavicami in napisi z veseljem in ponosom na odru pridružilo svojemu vodstvu. Mag. Dominika Rozoničnik Urad RS za meroslovje NEPOGREŠLJiV VIR INFORMACIJ ZA STROKO VSAKA DVA MESECA NA VEČ KOT 140 STRANEH kovinsko-predelovalna industrija proizvodnja in logistika obdelava nekovin napredne tehnologije Povprašajte za cenik oglaševalskegaprostora! e-pošta: info@irt3000.si Najpomembnejša sejma svojih vsebinskih področij v širši regiji m Sejma INTELIGENTNIH REŠITE^za ENERGETSKO UČINKOVITOST i V TRAJNOSTNI RAZVOJ Sejma top razprav o izzivih prihodnosti Sejma novih dimenzij in partnerstev mednarodni sejem ENERGETIKA Energetika od proizvodnje do porabe 4. ^ Off SEJMATRADICIJE, UGLEDA IN ZAUPANJA Celjski sejem 20.-23. maj 2ÜU mednarodni sejem TEROTECH-VZDRZEVAN JE VzdrŽevanje, čiščenje in obnova zgradb ZAKAJ SE NAM BOSTE PRIDRUŽILI! Ker lahko pričakujete: - brezplačne nasvete o energetski učinkovitosti v industriji - najnovejše rešitve avtomatizacije za industrijo in dom - rešitve in svetovanje za izkoriščanje obnovljivih virov energije - robotizacija za tretje tisočletje - novosti in inovacije več kot 550 razstavljavcev z vseh celin napovedujemo Energetski koncept Slovenije [torek, 20.5.] Izmenjava dobrili praks in razprava o ukrepih v panogi glede na vse večje klimatske spremembe, Srečanje predstavnikov elektro distribucij Slovenije, Hrvaške, Srbije in BiH [torek, 20.5.) Dan slovenskih instalaterjev - energetikov (torek, 20.5.) Pametna omrežja z vidika končnih uporabnikov (sreda, 21.5.] Obnovljivi viri energije - širša javna korist (sreda, 21.5.] Srečanje Zvez društev energetikov Slovenije, Hrvaške, BiH in Srbije (sreda, 21.5.] Tekmovanje dijakov srednjih poklicnih šol Slovenije - poklic instalater strojnih instalacij (sreda, 21.5. Gibanje cene električne energije v Evropi v prihodnjih petih letih (četrtek, 22.5.) Plinski forum o dogajanju na trgu zemeljskega plina v Sloveniji in regiji JV Evrope [četrtek, 22.5.) Energetsko učinkovite rešitve - primeri dobrih praks za projektante (četrtek, 22.5.) Učinkovita raba energije v industriji (petek, 23.5.) VSE DNI: sejemska pisarna pristojnega ministrstva z ministrom In strokovnimi sodelavci f 1 in še veliko več... ^ CEseiem | Q CE sestanek CE novice I B www.ce-seiem.si | ^ Q oÜfS CEUS» SEJEM Sejma Energetika in Terotech-Vzdiievanje 2014 Od 20. do 23. maja bosta v Celju na največjem domačem sejmišču potekala mednarodna strokovna sejma Energetika in Terotech-Vzdrževanje. 17. mednarodni sejem Energetika in 16. mednarodni sejem Te-rotech-Vzdrževanje bosta na enem mestu združila ključne predstavnike energetike in industrijskega vzdrževanja širše regije. Sejemski dvojček po zagotovilih organizatorja, družbe Celjski sejem, d. d., prinaša brezplačne nasvete o energetski učinkovitosti v industriji. Na voljo bodo najnovejše rešitve avtomatizacije za industrijo in dom, rešitve in svetovanje za izkoriščanje obnovljivih virov energije, novosti in inovacije več kot 550 razstavljavcev z vseh celin, ki se bodo predstavili v štirih sejemskih dvoranah oz. na skoraj 20.000 m2 razstavnih površin. V Celju se bodo predstavile najpomembnejše blagovne znamke, z vsebinskimi dopolnitvami sejemskega koncepta in aktivno pritegnitvijo stroke iz regije pa si letos na sejmišču obetajo še več strokovnih obiskovalcev iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in BiH, pa tudi ostalih držav v soseščini in najpomembnejših gospodarskih partneric Slovenije. V Celjskem sejmu so za čim bolj učinkovito organizacijo sejemskega nastopa razstavljavcev in obiska obiskovalcev po vzoru svetovnih sejemskih hiš razvili IT-platformo eCE sestanek. Storitev razstavljavcem omogoča pregledno organizacijo sestankov z obiskovalci. V eCE sestanek vpišejo kontaktne osebe ter možne termine sestankov, da se lahko obiskovalci vnaprej dogovorijo za obisk na njihovem razstavnem prostoru. 17. mednarodni sejem ENERGETIKA - Energetika od proizvodnje do porabe Sejem prinaša celovito ponudbo ogrevalne tehnike za industrijo, poslovno uporabo in gospodinjstva. Celje, meseca maja središče regijske energetike in industrijskega vzdrževanja Na ogled bo bogata ponudba razsvetljave za industrijo, poslovne uporabnike in gospodinjstva ter ponudba s področja oskrbe z vodo in vodovodne ter sanitarne inštalacije. Predstavili se bodo ponudniki hlajenja in prezračevanja, ponudniki električne energije, zemeljskega plina in drugih energentov, proizvodnja toplotne in električne energije iz obnovljivih virov (biomasa, bioplin, sonce _), avtomatizacija, pa tudi napredni sistemi za pasivne hiše. 16. mednarodni sejem TERO-TECH-VZDRŽEVANJE - Vzdrževanje, čiščenje in obnova zgradb Sejem prinaša številne novosti na področju industrijskega vzdrževanja. V ospredju je avtomatizacija objektov, dvig kakovosti bivanja in poslovanja, nadzor in optimizacija vodenja, zmanjševanje porabe energije ter posledično zmanjšano onesnaževanje okolja, uporaba naprednih komunikacijskih tehnologij. Podjetja, ki ponujajo storitve s področja vzdrževanja v industrijskih obratih (tekoča proizvodnja), posebno pozornost namenjajo uporabnikom, ki naj skrbijo za preventivno vzdrževanje strojev in naprav za dolgoročno konkurenčnost poslovanja. Ogledati si bo tako mogoče ponudbo elementov in sistemov za avtomatizacijo industrijskih procesov ter indu- strijske robote. Predstavili se bodo ponudniki industrijskih olj in maziv, ki so prijazna do človeka in okolja, ponudniki zaščitne opreme za vroča dela, industrijskih pralnih naprav, strojev za obdelavo kovine, strojegradnje in strojev v vzdrževanju, opreme za vzdrževanje. Sejma prinašata odgovore na najbolj aktualna vprašanja Kako bodo cene energije v prihodnjih petih letih vplivale na poslovne stroške in kako jih bo mogoče uspešno upravljati? Kakšna je širša javna korist obnovljivih virov energije in kje so ovire, da potencialov ne izkoristimo dovolj? Bodo ovire za izkoriščanje obnovljivih virov manjše z razvojem novih tehnologij, kot so pametna omrežja, ki nam omogočajo trajnostno varno oskrbo pridobivanja alternativne električne energije? Strokovna in zainteresirana splošna javnost si na sejemskem dvojčku lahko obetata odgovore na ta in številna druga aktualna vprašanja energetike in industrijskega vzdrževanja. Sejemsko dogajanje se ne bo moglo izogniti niti posledicam ledene ujme v začetku februarja letos. Ker se s podobnimi vremenskimi neprilikami soočajo tudi v širši regiji, se bodo vplivom klimatskih sprememb na panogo, izzivih, ki jih te prinašajo, in izmenjavi dobrih praks na svojem srečanju posvetili tudi predstavniki elektrodistribucij Slovenije, Hrvaške, Srbije in BiH, ki ga pripravlja GIZ Distribucija električne energije. Tej temi pa se verjetno ne bo mogoče izogniti niti v razpravi o novem energetskem konceptu Slovenije, ki ga pripravlja pristojno ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Ministrstvo bo tudi sicer vpeto v dogajanje, saj bo sejma izkoristilo za podajanje aktualnih smernic, odgovorov in predstavitev strateških usmeritev energetike. Na sejmišču bo imelo svojo pisarno, kjer bo prvi in zadnji sejemski dan prisoten tudi minister Samo Omerzel, ostale dneve pa njegovi strokovni sodelavci. V štirih sejemskih dneh bo v Celju potekal še Plinski forum o dogajanju na trgu zemeljskega plina v Sloveniji in regiji JV Evrope (22. 5.), ki ga pripravlja Energetika.NET. V strokovnem obsejemskem programu se bodo pod okriljem revije Varčujem z energijo kritično lotili še predstavitve reševanja ovir za hitrejšo implementacijo obnovljivih virov energije in iskanja hitrejših ukrepov na področju zagotavljanja finančnih podpor temu področju oz. opozorili na širšo javno korist obnovljivih virov energije (21. 5.). Sekcija instalaterjev energetikov OOZ Maribor in OZS na sejmih pripravlja že tradicionalni Dan slovenskih instalaterjev energetikov (20. 5.). Osrednja pozornost bo namenjena varnosti uporabe strojnih instalacijskih sistemov v stavbah in Več kot 550 razstavljavcev z vseh celin bo predstavilo novosti iz svoje ponudbe vprašanjem, kaj instalaterjem prinašajo predpisi na področju učinkovite rabe energije. Sekcija bo pripravila še okroglo mizo in mednarodno B2B srečanje (22. 5.), na katerih bodo s predstavitvijo problematike energetske izkaznice in primerov dobrih praks iskali možnosti za ustvarjanje boljših pogojev za opravljanje dejavnosti v Sloveniji. Na državnem prvenstvu pa se bodo tradicionalno pomerili njihovi mladi kolegi, dijaki srednjih poklicnih šol, ki se izobražujejo za poklic instalater strojnih instalacij (21. 5.). Potekalo bo še srečanje Zvez društev energetikov Slovenije, Hrvaške, BiH in Srbije, ki ga pripravlja Zveza društev energetikov Slovenije (21. 5.). Zadnji sejemski dan (23. 5.) pa bo na sejmišču še delavnica Učinkovita raba energije v industriji, ki jo pripravlja Center za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan. Na delavnici bodo skušali odgovoriti na vprašanja kako trajnostno povečati proizvodne zmogljivosti ter kako nenehno izboljševati okoljsko, energetsko in gospodarsko učinkovitost oz. zmanjševati rabo neobnovljivih virov energije v vseh segmentih proizvodnega postopka. Vse štiri sejemske dni pa bodo na sejmišču prisotni energetski svetovalci pod okriljem Ekosklada, ki bodo odgovarjali na vprašanja strokovne in splošne javnosti. Obiskovalcem sejmov je podrobnejši pregled dnevnega dogajanja na sejmišču na voljo na spletni strani www.ce-sejem.si. Sejma bosta odprta vsak dan od 9. do 18. ure, zadnji dan (petek, 23. 5.) do 17. ure. Cena vstopnice za odrasle je 8 EUR, za šolarje in študente pa 5,5 EUR. Nataša Vodušek Fras www.ce-sejem.si POSVET AVTOMATIZACIJA STREGE IN MONTAŽE 2014 ■ ASM M 4 3. decembra 2014 Dnevi industrijske robotike DIR 2014 Dogajanje na Fakulteti za elektrotehniko je bilo v prvem tednu aprila še bolj živo kot običajno. Slovenska podjetja s področja robotike so pripeljala svoje robote, študentje pa so jih sprogramirali za opravljanje različnih nalog. Dogodek je obiskalo mnogo obiskovalcev, ki so se zabavali ob predstavitvi robotskih aplikacij in spremljevalnem programu. V ponedeljek, 31. 3., se je dogodek slovesno odprl z nagovori. Najprej je spregovoril študentski vodja ekipe DIR Marko Sitar, sledila pa sta mu prodekan izr. prof. dr. Tadej Kotnik in mentor ekipe DIR ter predstojnik Laboratorija za robotiko prof. dr. Marko Munih. Uvodnim svečanostim so sledila predavanja. Najprej je nasto- Tekmovanje človeka in robota v igri »Wire-loop«. Pravila so preprosta - zmaga tisti, ki hitreje obkroži celoten napis brez dotikov. je nastopila razglasitev najboljših na tekmovanju v »offline« programiranju robotskih celic. Naloga je bila sestavljena iz več podproblemov, vsebina pa se je nanašala na robotsko pripravo pogrinjka. Prvo me- Robot med pripravo vaflja pil akademik prof. dr. Tadej Bajd, ki je zbrane navdušil za celotno področje robotike, zraven pa je na poljuden način predstavil še njene osnovne zakonitosti. Občinstvo je zatem lahko prisluhnilo predavateljem iz treh slovenskih podjetij, ki so na kratko predstavila svoja področja delovanja ter podrobno razložila rešitve s področja avtomatizacije. Predavali so: Ana Laura Rednak in Matej Tratnik iz podjetja Plastika Skaza, iz LTH Ulitkov Vinko Drev in iz Helle Satur-nus Marjan Brezarič. Po predavanjih sto sta zasedla študenta Fakultete za strojništvo Dejan Knez in Armin Drozg. Ponedeljek se je zaključil ob druženju s sponzorji in pogostitvi. Sledili so trije dnevi podobnega programa. Dopoldne so prihajali na ekskurzije dijaki srednjih šol (SŠTS Šiška, ŠC Krško Sevnica, Vegova, ŠC Celje, DIZ Jožef Stefan iz Trsta), popoldne pa so si robotske aplikacije lahko ogledali ostali obiskovalci. Vsak dan so bili na sporedu štirje termini za delavnice, katerih namen je bila bolj podrobna predstavitev delovanja celice, obenem pa je bilo udeležencem omogočeno, da sami poskusijo vodenje robota ali preprosto programiranje. Letošnja novost so bili tudi obiski vrtcev. Njihovi ogledi so bili povsem v znamenju zabave, vendar pa so bili najmlajši nad videnim prevzeti in so tako postali novi navdušenci nad roboti. Najmlajši obiskovalci nestrpno čakajo, da bo robot ulovil njihovo žogo Predstavljenih je bilo devet različnih robotskih aplikacij. Največ zanimanja je požela aplikacija »Vaflji a la robot«, pri kateri so bili mimoidoči nagrajeni s slastnimi vaflji in skodelico kave. Atraktivno je bilo tudi lovljenje žoge s košarkarskim košem, rezkanje v tablico čokolade in sledenje robota premikajočemu se napisu. Ostale aplikacije so bile zasnovane kot tekmovanje robota proti človeku in če se je slednji iz- Robot ponudi osvežilno pijačo v zameno za nasmeh kazal za boljšega, smo ga nagradili s praktičnimi nagradami. Te aplikacije so bile: igranje namiznega hokeja, vodenje žogice po labirintu, podprtim s pnevmatskimi mišicami, ter igra »Wire-loop«. V petek, 4. 4., se je DIR tradicionalno zaključil z obiskom podjetij z avtomatizirano proizvodnjo. Najprej smo si ogledali velenjsko Plastiko Skaza, ki s svojimi plastičnimi izdelki uspešno zalaga trgovsko verigo Ikea, poleg tega pa razvijajo tudi lastne linije produktov (koš Or-ganko, kuhinjski pripomočki Cuisine itd.). Sledil je ekskluziven ogled tovarne KLS Ljubno, saj ekskurzije niso v njihovi običajni praksi. Gre za uspešno podjetje z ogromno robo- Generalna sponzorja DIR 2014, »vklesana« v tablico čokolade ti, ki proizvaja obroče za vztrajnike motorjev. Vaš avtomobil skoraj zagotovo vsebuje njihov obroč, saj sodelujejo z vsemi vidnejšimi avtomobilskimi znamkami. Na poti domov smo se ustavili še na trojanskih krofih. Dogodek je bil uspešno izpeljan, obiskovalci pa zadovoljni. Ekipa DIR se zahvaljuje vsem udeležencem, sponzorjem in ostalim, ki so pomagali pri organizaciji. Hkrati obljubljajo, da bodo Dnevi robotike naslednje leto še boljši. Ekipa DIR 2014 Industrijski roboti in komponente za avtomatizacijo japonskega podjetja YASKAWA so natančni, hitri in zanesljivi. Z njimi bodo vaši delovni procesi potekali tekoče in brez napak. Povečajte produktivnost. Zmanjšajte napake. Prihranite čas. YASKAWA Slovenija d.o.o. T: + 386 (0)1 83 72 410 • www.yaskawa.eu.com ^YASKAWA ^^^ oid^i'ltili vrat nci In^li^^n^^ Sllic^lfci^"^ Center za prenoos tehnologij in inovacij (CTT) je s pomogo ostalihi odse-l^ov že osmič organiziral po sistemu obiskov, ki smo ga uvedli jeseni leta 20077. Gosf^odarstvenike, raziskovalce, okoliške študenta, diiaj^e in šolarje smo [povabili, da nčus obiščejo ob l^nejvu odprtih vr^t, ki j^ potekal v soboto, 29. 201^. ŽZ^ potret)6! obiskcoval-cev iz osnovnilr in ^recJnjihi šol ter dr'ucz^ o^cj^ni^iran^ skupine srido Dan odprtih vrat razširili nči Teden ocJv prtih vr^t v času S-lt^l'^novihi dni, ood 24li 3. dc5 ^9. 3. ^ot lani de bril na Dan odprtih vrat organiziran brezplačen avtobusni prevoz, ki je obiskovalce vozil z Jamove na FR^^tctorski center" v F'odgori-ci in nb^ad. Teden odprtih vrat je v prostore instituta privabil več kot l^dOO radovednežev, ki so izvedeli več o delu in sestavi Instituta ter dejavnostih posameznih laboratorijev. V enoti na Jamovi so ^i obiskevcalci lahko ogledali tri različne procgr^m^ pred^1:avite\/^ ].. (urogram: Snov, robotika (odseki F3, F1, F5, F2, CEMl, F4, 89, E5, E1), 2. program: Bio--kemc:)-fi^ ^c^ds^ki K3, K1, B2, F9, K7, % Ljubljana, Slovenija Utrinki iz docjajanja ^a dnevo odprtih vrat B1, Kč), F7, B3), 3. f^ro^cjram: Ž.:nanje, sisti^mi, nvcitvritli in okolja (c^dseki K8, E;9, ^l^ IC^, El5, cv;2, ^-v^ V enoti v F7c3c|leori(k: soo :5ili n^ voljo: za 73ivl^d pr-av ttakki^ ttrije fu^oi^rami: PL^ eipooigr^aim: (rrko^^e, rtg-lcll:lC3rcl1:::lrij, g^c;ll<^mika, pospeševalnik, 2. ptrogram: Jvdrska tehnologija, reaktor Triga in 3. pro- gram: Okolje - radiološki del. Vsem obiskovacem bi se radi zahvalili za veliko zanimanje, vsem sredstvom javnega obveščanja pa za učinkovito razširjanje novice o Dnevu odprtih vrat. Center za prenos tehnologij in inovacij c;e pi ter šča pcr^msV^^^incDlc^gn i-i ir^t^^^crcg na Institutu Jožef Sbefan" ino vacijerazvojteh rralogije www.irt3000.si DE-STA-CO predstavlja svoj proizvodni program s showmobilom Aprila 2014 se je na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani v okviru svoje promocijske poti po Sloveniji ustavil promocijski kombi, ki je preurejen tako, da na zelo nazoren način prikaže proizvodni program podjetja DE-STA--CO (www.destaco.com). Namen obiska je bil, da seznanimo tako zaposlene na fakulteti kot študente strojništva in bodoče inženirje s programom enostavnih in učinkovitih vpenjalnih naprav, ki jih odlikujeta natančnost in dobra ponovljivost gibov ter dolga življenjska doba. DE-STA-CO showmobil na dvorišču Fakultete za strojništvo Skozi proizvodni program DE-STA--CO sta nas popeljala Robert Kasalo, vodja projektov tehničnih aplikacij v podjetju DE-STA-CO Europe GmbH iz Nemčije, in Drago Lah, komercialist prodaje v podjetju Halder, d. o. o., ki na slovenskem tržišču zastopa izdelke blagovne znamke DE-STA--CO. Predstavnika obeh podjetij sta nam najprej pokazala in predstavila skupine izdelkov, med katere štejemo ročna in pnevmatska vpenjala, komponente za avtomatizacijo, prijemala, prijemalne prste in priseske. Za posamezne razstavljene komponente sta nam prikazala njihovo delovanje in varnost naprav. Posebnost in novost proizvodnega programa DE-STA-CO so pnevmatska vpenjala serije 82M-3E, ki imajo pnevmatično gnane gibe in je njihov kot gibanja mogoče enostavno nastavljati preko nastavitvenega vi- Primeri pnevmatskih vpenjal serije 82M-3E jaka, kar predstavlja na tržišču zelo uporabno novost. Za ta vpenjala sta nam predstavnika v showmobilu prikazala njihovo dejansko delovanje in način nastavitve gibov. Dr. Mihael Debevec, UL, Fakulteta za strojništvo Komponente za natančno, učinkovito in prilagodljivo AVTOMATIZACIJO. ^ »] ^ lL halder d.0.0. ■ Bohova 73 ■ SI-2311 HOČE ■ Slovenija Kako z minimalnim stroški povečati kapaciteto hidravličnega avtomata Posodobitev hidravličnega avtomata za izdelavo snegolo-vov z elektronskim krmiljem je omogočila spreminjanje posamičnih delovnih ciklov naprave. Vendar je bila kapaciteta stroja še vedno premajhna, saj je stroj omogočal izdelavo samo 7 kosov snegolovov na minuto. Večjo kapaciteto je oviral hidravlični sistem, ki pri določeni frekvenci gibov ni zagotavljal ustreznega tlaka in toka olja. lavca, ki je bil zaposlen na drugem delovnem mestu. Kar je pomenilo istočasno izpad, ne samo delovanja naprave za izdelavo snegolo-vov, ampak tudi delovne operacije na drugem delovnem mestu. Takšne prekinitve in pa izmetni kosi, ki pomenijo velik delež materialnih stroškov, so v velikem meri zniževali ekonomičnost celotnega podjetja. Za rešitev nastalih problemovje bilo mogoče zamenjati obstoječi hidravlični agregat z novim oziroma obstoječemu vgraditi hidravlični akumulator. volj olja, ki bi se porabilo za gib valja pri vpenjanju traku. Na osnovi izračunov o potrebni velikosti hidravličnega akumulatorja in dodatnih vgrajenih elementih se je izkazalo, da je finančni vložek v sistem hidravličnega akumulatorja in spremljajočih elementov samo 33 % vložka vrednosti novega agregata, stroški za električno energijo pa se ne bi povečali. Ker je vpenjalni cilinder povzročal največ težav, je bilo potrebno s pri-gradnjo krmiljenih protipovratnih Naprava oziroma linija je bila namensko izdelana za proizvodnjo snegolovov lastne konstrukcije podjetja. Na vhodu v proces je odvijalnik traku z elektromotornim pogonom za odvijanje in tipalom nivoja odvi-tega traku oziroma zanke. Pnevmatični podajalnik traku je standardne izvedbe za dolžine od 500 do 800 mm podajanja. Prvo operacijo izvaja hidravlična stiskalnica s silo 200 kN, ki s pomočjo orodja izdela nekaj ojačitvenih reber in prebije odprtine za kasnejšo operacijo zakovanja. Na izhodu iz orodja naslednja enota odreže trak na obliko, ki je potrebna, da se lahko izvede zakovani spoj. Pri-jemalni cilinder ta del traku še pred odrezom vpne. Skupina hidravličnih cilindrov, ki nosijo orodja in so nameščeni okrog jedra trikotne oblike, trak skrivi v obliko trikotnika. Prosti konec traku s svojim nastavkom sede v odprtino, kjer se zakuje in tako nastane zahtevana oblika snegolova. Sistem se prilagaja glede na prosto dolžino vpenjalnega dela snegolova in z menjavo orodij tudi na končno obliko prostega dela, ki je seveda prilagojena obliki strešnikov. Pri določenem številu gibov hidravličnih valjev je lahko vpenjalni valj zaradi padca tlaka v sistemu popustil oziroma se je profilirani trak premaknil. Zaradi tega je prihajalo do izmeta ali celo zastoja. Vsako napačno delovanje avtomatiziranega stroja je pomenilo intervencijo de- Avtomat za izdelavo snegolovov s hidravličnim agregatom Prva rešitev je pomenila dokaj ve-Hk fim^^r^^ b^^e^r^o^e^^ porabo električne energije v času delovanja, kar bi povečalo strošek izdelave snegolova. Druga rešitev je bila bolj prijazna. Pri analizi delovnega cikla je bilo ugotovljeno, da je premor pri porabi hidravličnega olja v času pomika traku s pnevmatičnim podajalnikom traku dokaj dolg in traja 4-5 s. V tem času bi lahko hidravlični agregat s hidravličnim akumulatorjem shranil do- ventilov zanesljivo onemogočiti po-p^^^r, čk^c^i b\ ti^k: ^dOkon dovoljeno vrednost. Rezultat tako rekonstruiranega hidravličnega sistema je ob skoraj 100-odstotni kakovosti procesa takoj prinesel 30-odstotno povečanje produktivnosti. Z optimizacijo posameznih ciklusov in minimalnim dvigom delovnega tlaka v sistemu pa še dodatnih 5 %. Vinko Faladore, dipl. inž. zunanji sodelavec Mapro, d. o. o. Meritev časov zaustavitve strojev po ISO 13855 (EN 999) Podjetje FBS elektronik, d. o. o., je s svojo industrijsko senzoriko prisotno na slovenskem trgu že od leta 1988. Poleg izdelkov lastnega razvoja in proizvodnje pa trži tudi proizvode drugih uveljavljenih svetovnih proizvajalcev industrijske senzorike, komponent za avtomatizacijo in komponent za varnost v avtomatiziranih sistemih. Svojo ponudbo je podjetje dopolnilo z izvajanjem meritev časov zaustavitev strojev. Pridobljeni podatki meritev so osnova za izračun minimalne varnostne razdalje kjer morajo biti pozici-onirani varnostni elementi, da preprečijo poseganje delavcev in operaterjev v nevarno delovno območje strojev. Načrtovalcem strojne opreme in vzdrževalcem pa pomagajo pri zagotavljanju varnosti v avtomatiziranih procesih, kjer je potrebno načrtovati ali preveriti ustrezno namestitev/ pozicijo varnostnih komponent, kot so npr. dvoročni vklop, varnostne svetlobne zavese, varnostni senzorji. Čas ustavljanja nevarnega giba stroja je ključen za stroje z nevarnimi gibi in za ustrezno izbiro ter pozi-cioniranje zaščitnih naprav, ki so namenjene varovanju operaterjev pri delu s strojem. Zaščitne naprave so lahko varnostni optični sistemi za zaznavanje prisotnosti (varnostne Slika 1. Prikaz osnovnih parametrov za izračun varnostne razdalje - S Slika 2. Mobilni sistem za merjenje svetlobne zavese, varnostni skener-ji, varnostni senzorji ...), varnostna kontaktna in brezkontaktna stikala ter sistem dvoročnega vklopa. Minimalna varnostna razdalja se izračuna z upoštevanjem časa zaustavitve stroja, odzivnega časa zaščitne naprave in relejskih sklopov, dodatne razdalje (faktor globine penetra-cije) in privzete hitrosti pristopa. Osnova za izračun varnostne razdalje (S) je standard ISO 13855 (EN 999). Za stiskalnico se npr. izračuna po enačbi (slika 1): S = K x T + C kjer so: S ... minimalna varnostna razdalja v mm, K ... konstanta približevanja nevar nemu delu 2 mm/ms, T ... skupni čas ( t1+ t2 + t3), t1 ... odzivni čas svetlobne zavese, t2 ... odzivni čas varnostne kompo nente (varnostni rele), t3 ... čas zaustavitve stiskalnice, C ... 8 x (d - 14) mm, d ... resolucija varnostne svetlob ne zavese v območju od 4 mm do 40 mm. Minimalna varnostna razdalja S ne sme biti manjša kot 100 mm. Če je rezultat pri izračunu minimalne varnostne razdalje večji kot 500 mm, se uporabi konstanta približevanja 1,6 mm/ms. Minimalna varnostna razdalja mora biti takšna, da operater, preden se nevarni gib stroja ne ustavi, ne more seči v nevarno delovno območje stroja. Čas zaustavitve stroja (t3) je odvisen vrste avtomatiziranega stroja, obrabe, spremenjene odzivnosti elektronskih komponent, spremembe orodij, modernizacije nekaterih delov in podobno. Zato je potrebno izvajati redne periodične meritve zaustavitvenih časov, s katerimi se ugotavljata ustreznost in pozicija nameščene varovalne opreme, saj se le tako zagotovi ustrezna varnost operaterjev pri delu s strojem. Merjenje zaustavitvenih časov strojev in hitrosti nevarnega giba se izvajata z mobilno napravo Safety Man Delta - T (slika 2). Z merjenji se izvede preizkus ustreznega delovanja varnostne opreme na strojih po direktivi 89/655/ EWG o minimalnih varnostnih in zdravstvenih zahtevah za uporabo a.lnlr U.n T vj.i; i rm r« 1UB : lUihi JtU-uu Virr/š SiArtvDwü LtfUlL Hm. LtftE. : 141 Tm 14] 1 Tu 1 Alb 3PH P^iiio^ OMSnm I Ilm Ww. Viki« Btfm EWriv Din, Tpih DM, t«n] l™j » 41 114 u 111 11 4* 11( Ift « 11Z 11 41 IID 114 17 111 11 4t 11Z 11 a 114 ID Ift 4M, 117 3 km^T 11 Umi 44 kil b) Slika 3. Primer meritev na stiskalnici (a) in zapis rezultatov meritev (b) delovne opreme delavcev. Rezultat opravljene meritve naprava poda skladno s standardom za izračun varnostne razdalje po EN/ISO 13855 (EN 999) (slika 3b). Mobilni sistem za merjenje je primeren za meritve na mehanskih stiskalnicah, hidravličnih stiskalnicah, robotih in podobno. Pri merjenju posebna elektrome-hanska naprava aktivira varnostno svetlobno zaveso in sproži ustavitev nevarnega dela stiskalnice. Meritev se po DIN EN ISO 13855 ponovi 10-krat. Merilna naprava izmeri razdaljo, ki jo opravi nevarni gib dela stroja od sprožitve procesa ustavitve do popolne ustavitve nevarnega giba stroja v mm in čas v ms ter izračuna minimalna varnostna razdalja v mm (slika 3b). Slika 3 kaže uporabo avtomatske roke z zastavico za proženje zau-stavitvenega procesa pri stiskalnici, ki je varovan z varnostno svetlobno zaveso. Na podlagi opravljene meritve se ugotovi pravilnost namestitve varnostne svetlobne zavese oziroma ali je upoštevana zadostna varnostna razdalja njene namestitve od nevarnega dela giba stiskalnice. Da pa bi se zagotovila največja možna varnost operaterjev in delavcev, je nujno spremljanje učinkovitosti zaustavitve strojev. Izvajanje meritev časov zaustavljanja se priporoča vsakih 6 mesecev. Vir: FBS elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje, tel.: +386 3 8983 700, fax.: +386 3 8983 718 www.fbselektronik.com, info@fbse-lektronik.com g. Damijan Smonkar, dipl. inž. DOMei Ustvarjamo gibanje DOMEL d.d. Otoki 214228 Železniki, Slovenija T:+386 {0)4 51 17355 F:+386 (0)4 51 17357 E: brane.cencic@dömeLsi f: www.domeLcom VRHU NSKA TEH NOLOGI JA, ZAGOTOVILO UČINKOVITOSTI .f s / ^ f y / www.staubli.com A. Stušek, uredništvo revije Ventil Rexrothova pnevmatika na kataloški aplikaciji Rexroth Pneumatics prenaša svoj osnovni program pnevmatičnih sestavin na tablico. Z do sedaj edinstveno aplikacijo bodo konstruktorji in projektanti pnevmatične valje, ventile in ustrezno opremo priklicali tudi na njihovem mobilnem iPadu. Na poslovnem potovanju, pogovoru s stranko ali v delavnici nova aplikacija pomaga konstruktorju ali vzdrževalcu, čeprav ne sedi za svojo delovno mizo. V vsakem trenutku lahko s svojega iPada dobi potrebne informacije o pnevmatičnih pogonih, ventilih in sestavinah za pri- pravo stisnjenega zraka. S pomočjo navodil za oblikovanje vezij in programov za izračune lahko zasnuje ustrezno vezje. Kataloški listi, navodila za uporabo in ustrezni načrti zagotavljajo potrebne dodatne informacije. Ob pomanjkanju dodatnih informacij za odločitev o nakupu se lahko uporabnik neposredno, preko e-pošte, posvetuje s ponudnikom. Kataloška aplikacija za pnevmatične "sestavine je do sedaj edinstvena ponudba na trgu", poudarja Christoph Becker, vodja prodaje Rexroth Pneu- matics za Nemčijo. Stranke lahko sedaj udobno delajo tudi na potovanju in imajo vedno na razpolago ustrezne informacije. »Med poslovnimi pogovori lahko še bolje odgovarjamo na vprašanja naših uporabnikov,« pravi Becker. Aplikacijski katalog pnevmatike (PN Katalog) je od konca leta 2013 brezplačno na voljo v Apple iTunes Store v nemščini ali angleščini in uporaben pri tabličnih računalnikih s pogonskim sistemom Apple iOS. Androidna verzija je tudi že v načrtih. Po O + P 58(2014)1-2, str. 8 Podatkovna omrežja na gospodarskih vozilih Podjetje Sensor-Technik Wiedemann (STW) je na Agritechniki 2013 prikazalo, kako se lahko podatkovna omrežja realizirajo na gospodarskih vozilih. Pnevmatično gnan model je nazorno pokazal, kako se podatki zbirajo in na osrednjem mestu izkoriščajo. Različni viri podatkov iz merilnikov položaja, pospeška, tlaka, temperature itd., pa tudi tipkovnice, krmilne palice in zaslona tvorijo sistem. Sestavine so tako medsebojno usklajene, da se lahko vodijo na osrednje krmilje. V njem obdelani podatki so izkoriščeni za krmiljenje 24 pnevmatičnih valjev za premikanje krakov hobotnice. Izdelovalci gospodarskih vozil so s tem dobili vzorec kako oblikovati gospodarne, transparentne, prilagodljive in zmogljive podatkovne sisteme. Podatki se zbirajo in vrednotijo. Za končnega uporabnika to pomeni, da lahko z enim sistemom doma na svoji pisalni mizi npr. optimira in dokumentira uporabo svojega gospodarske- ga vozila, npr. stroja za ravnanje z odpadki, kombajnav ali podobnega stroja. Stroju se lahko posredujejo kakršne koli informacije ali se z njega prikličejo realni podatki. Vsi relevantni podatki so iz poenotenih virov na voljo na vsem svetu. Zahtevnost dokumentiranja, arhiviranja ali izguba podatkov tako postanejo preteklost. Po O + P 58(2014)1-2 str. 7 HYQAC Komponente in hidravlični sistenni, že 50 let! Hydac d,o,o,, Zagrebška c. 20, SI-2000 Maribor telefon: +3S6 [2] 460 15 20 email; info@hydac.si Uspešno podjetje, ki skrbi za razvoj in tekoče izobračevanje vseh novosti na področju varilske stroke Janez TUŠEK Podjetje IPRO ING d.o.o., je primer uspešnega slovenskega podjetja, ki s svojo dejavnostjo zastopa tuje firme, prenaša njihovo znanje, novosti in razvoj v slovenska podjetja. Poleg tega podjetje IPRO ING d.o.o. omogoča izobraževanje zaposlenih v slovenskih podjetjih pri tujih predstavnikih v tujih podjetjih. To je prav gotovo eden od najcenejših in zelo uspešnih načinov prenosa tujega znanja v slovensko industrijo. Lastnika podjetja g. Janeza Hočevarja smo prosili za kratek intervju. Prijazno se je odzval in je skupaj s svojim sodelavcem Tomažem Čukom, prodajnim inženirjem, odgovoril na spodnja vprašanja, za kar se jima v imenu bralcev revije Ventil iskreno zahvaljujem. Ventil: Prosim, da na kratko predstavite vaše podjetje, njegovo zgodovino, ustanovitelje, dejavnost, število zaposlenih, vaše trge, kupce in podobno. g. Tomaž Čuk 112 J. Hočevar, T. Čuk: IPRO ING je specializirano slovensko podjetje za distribucijo industrijske opreme, strojev, naprav za celotno področje varilne tehnologije in spajanja materialov na splošno ter dodajnih materialov (varilna žica, varilne elektrode, varilni prašek). Prav tako pokrivamo fleksibilno avtomatizacijo in robotizacijo varjenja in rezanja, opremo za zaščito delovnega okolja s sistemi za od-sesavanje in odpraše-vanje, hitrozaporne spojke, projektiranje, montažo, servis, svetovanje, vzdrževanje in izobraževanje. Začetki poslovanja segajo v leto 1980, ko je takratni vodilni distributer opreme za celotno področje bivše Jugoslavije - podjetje Metalka - ustanovilo več specializiranih družb za pokrivanje zastopstev. Podjetje Metalka Zastopstva Ipro d. o. o., je bilo ustanovljeno v letu 1991. V letu 2006 smo našo dejavnost razširili z ustanovitvijo lastnega servisa varilne opreme, dve leti kasneje smo soustanovili šolo varjenja NU-WELD LINCOLN. Danes se s ponosom pohvalimo, da je podjetje IPRO ING d. o. o., kljub precejšnim političnim, gospodarskim spremembam in lastniškemu preoblikovanju v več kot 30-letni zgodovini ohranilo vsa zastopstva ter s kakovostnimi industrijskimi programi priznanih svetovnih proizvajalcev postalo eden od pomembnih partnerjev slovenski industriji, hkrati pa razširjamo zastopstva tudi na Hrvaškem, v Bosni, Srbiji in na drugi tržiščih. Podjetje trenutno šteje 8 redno zaposlenih strokovnjakov z različnih področij, ki jih dopolnjujemo s številnimi zunanjimi sodelavci. Z zastopanjem izključno priznanih blagovnih znamk proizvajalcev, kot so: Lincoln Electric, Merkle, Neder-man, Walther Präzision, Nelson, Bug-O, Gce, Hypertherm idr., ohranjamo zanesljivo raven ponudbe kakovostnih izdelkov. Podjetje Lincoln Electric je eden od vodilnih svetovno priznanih proizvajalcev rešitev s področja varjenja s kar 119-letno tradicijo. Izpostavljamo še švedsko podjetje Nederman, ki je prvo v svetovnem merilu pričelo z izdelavo proizvodov za zaščito delovnega okolja. Z več kot 80-letnico obstoja se ponaša tudi podjetje Walther Präzision, ki izdeluje hitrozaporne spojke za vse medije. Ventil: Dejavnost vašega podjetja bi lahko v grobem uvrstili na področje predstavništva in zastopstva tujih firm v Sloveniji. Prosim vas, pojasnite, kaj vi razumete z besedo predstavnik ali zastopnik tuje firme. J. Hočevar, T. Čuk: Z več kot 30-le-tnimi izkušnjami z zastopanjem tujih podjetij smo s proizvajalci nadgradili pojem zastopstva in razvili zaupanja vredne poslovne in osebne odnose. Prizadevamo si, da proizvajalce ne le predstavljamo, pač pa da dobre poslovne in tehnološke prakse iz tujih podjetij v čim večji meri implementiramo tudi v slovenska proizvodna podjetja. Industrijske probleme rešujemo projektno, po potrebi vključujemo pri uvajanju novih tehnologij tudi zunanje strokovnjake z različnih področij z jasno ciljno usmerjenostjo zadovoljnega in uspešnega kupca naših storitev in izdelkov. Vsakega kupca oz. naročnika obravnavamo individualno, strokovno in profesionalno. Če njegove želje sami ne moremo uresničiti, se posvetujemo s tujimi strokovnjaki. Centralni odsesovalno odpraševalni sistem Niederman (varjenje, brušenje, poliranje, rezanje) Ventil: Živimo v kriznih časih, v gospodarski krizi in recesiji. Ste predvsem trgovska organizacija, kar je v kriznih časih še težje. Kako vaše podjetje preživlja ta čas, kako se otepate recesije in kaj je vaš nasvet za izhod iz gospodarske krize? J. Hočevar, T. Čuk: Drži, da se v kriznih časih soočamo s še večjimi izzivi kot v drugih panogah, saj so z gospodarskim krčem upadla investicijska naročila, številčnejša so konkurenčna podjetja, ki niso nujno strokovna in kakovostno ustrezna, Lincoln varilna konzola za varjenje po EPP postopku z inverterskima varilnima izvoroma AC/DC da kreditiranje podjetij ali plačilne nediscipline sploh ne omenjamo. Čudežnega nasveta za izhod iz gospodarske krize žal nimamo, želeli pa bi si, da politika prične končno ustvarjati pogoje, ki bodo našemu gospodarstvu omogočali doseganje večje mednarodne konkurenčnosti. IPRO ING d. o. o., vidi priložnost v optimizaciji in preoblikovanju poslovnih procesov, širitvi prodajnega programa ter osvajanju novih tržišč. Ventil: Vse razvite države v svetu, Evropska skupnost in tudi Slovenija namenjajo kar nekaj denarja za raziskave in razvoj oziroma za sofinanciranje raziskovalnih projektov. Ali se vaše podjetje prijavlja na javne razpise za raziskovalne projekte, kako je na tem področju uspešno in kaj vi menite o takšnem načinu sofinanciranja raziskovalno-razvojnega dela, o državnih subvencijah podjetjem? J. Hočevar, T. Čuk: IPRO ING d. o. o., se lahko v svoji poslovni tradiciji pohvali z veliko uspešno izpeljanimi projekti na področju avtomatizacije varjenja, robotizacije in odpraševa-nja v industriji. Naše delo temelji na visokih strokovnih merilih in standardih, ki se uporabljajo v industriji, in se tesno navezuje na raziskoval-no-razvojno delo. Javne razpise za raziskovalne projekte spremljamo, žal pa pri neposredni pridobitvi sredstev doslej nismo bili najbolj uspešni. Partnersko sodelujemo in Ročno obločno varjenje in obločno rezanje v različnih legah spodbujamo naše kupce za črpanje tovrstnih sredstev in smo jim tako v pomoč pri pridobivanju novih tehnologij in opreme. Glede državnih subvencij podjetjem sem mnenja, da bi pomoč morala biti dodeljena bolj transparentno in po jasnih, vnaprej strokovno opredeljenih kriterijih. Ventil: V Sloveniji je poznano, da je sodelovanje med univerzitetno sfero in industrijo zelo skromno. Kakšno je vaše sodelovanje z univerzitetnimi in raziskovalnimi institucijami? J. Hočevar, T. Čuk: Čeprav sodelujemo s kar precej institucijami in smo za različne oblike sodelovanja zelo odprti, bi si želeli in bi pričakovali boljše ter intenzivnejše prenose znanja na nove projekte. Ponosni smo, da smo uspeli univerzitetnim in raziskovalnim institucijam skozi leta uspešnega poslovanja podjetja IPRO ING donirati precej kakovostne opreme, sponzorirati različna strokovna srečanja in posvete in nenazadnje omogočiti opravljanje obvezne prakse dijakom in študentom. Sodelujemo s Fakulteto za strojništvo v Ljubljani in v Mariboru, z Inštitutom za kovinske materiale in tehnologije, Inštitutom za varilstvo, Qtehno, Numipom, EADS Innovation Works Metallic Technologies & Surface Engineering, Kuko in številnimi drugimi uglednimi inštitucija-mi. Ventil: Koliko inženirjev s tehničnega področja je zaposlenih v vašem podjetju in koliko ste jih zaposlili v zadnjem letu? Kakšen profil inženirja v vašem podjetju potrebujete, kakšnega si želite in kakšnega pravzaprav dobite na trgu? J. Hočevar, T. Čuk: Trenutno redno zaposlujemo 2 inženirja s tehničnega področja, v zadnjem letu nismo uspeli zaposliti nobenega, bi pa potrebovali profil inženirja strojne, ele-ktro ali metalurške smeri. Želeli bi izkušenega, prodajno usmerjenega tehničnega strokovnjaka z znanjem tujega jezika, vendar se v praksi te zahteve običajno izključujejo. Prav zato namenjamo precejšen poudarek permanentnemu internemu izobraževanju kadra in na takšen način vzpostavljamo dolgoročno usposobljenost različnih profilov zaposlenih s pridobitvijo ustreznih strokovnih znanj. Ventil: Samo slovenski trg je za vsako uspešno podjetje premajhen. To še posebno velja za podjetja, ki proizvajajo tehnični proizvod, in v kriznih časih tudi za storitvene dejavnosti. Kje so vaši trgi in kupci. Ali ste prisotni tudi na tujih trgih? Hitrozaporne spojke za različne medije Izmenjevalec orodij omogoča hitro menjavo orodij in večopravilnost robotov na proizvodnih linijah J. Hočevar, T. Čuk: Kljub majhnosti ostaja slovenski trg za IPRO ING primaren. S svojimi kupci ohranjamo dolgoročna sodelovanja skozi desetletja. Uspešni smo pri pridobivanju novih kupcev, ki sta jim pomembna strokovnost in znanje, cenijo zanesljivost, kakovost opreme, materialov ter storitev, ki jih nudimo. Kot zaupanja vreden partner smo se izkazali tudi na tržiščih bivših jugoslovanskih republik, v zadnjem času pa smo uspešno izpeljali nekaj pilotskih projektov na avstrijskem tržišču. Ventil: V današnjem času brez inovacij, patentov in izboljšav dolgoročno ne more preživeti nobeno podjetje. Kako vi vodite to področje in kako motivirate zaposlene? J. Hočevar, T. Čuk: Naše kupce in poslovne partnerje poskušamo motivirati, da razmišljajo inovativ-no z uvajanjem novih tehnologij in opreme. Zaposlene pa za izredno pomemben proces inovativnosti skušamo spodbuditi s šolanjem pri dobaviteljih ali drugih inštitucijah. Ventil: Izobraževanje je za vsako podjetje izjemno pomembno. Kako imate pri vas to urejeno? Ali se izobražujete tudi v tujini? Kako izobražujete kupce vaših proizvodov? J. Hočevar, T. Čuk: Omogočamo šolanje kadra z različnih strokovnih področij doma in v tujini, običajno pri naših dobaviteljih. S stalnim vlaganjem v izobraževanje spremljamo najnovejše zahteve proizvodnih procesov, kar se izraža v sodelovanju z našimi partnerji. Naše osnovno vodilo je postati in ostati strateški in sistemski partner v celovitem proizvodnem procesu, v trženju in svetovanju pri tehnološko-tehničnih zahtevah. S kompleksnim pristopom in obsežnim programom zagotavljamo celovite rešitve našim partnerjem, ki vključujejo tudi izobraževanje naših kupcev. IPRO ING večkrat letno tradicionalno prireja in sodeluje pri različnih strokovnih dogodkih z izobraževalno vsebino v sodelovanju s svojimi dobavitelji opreme ali samostojno. Izvajamo tudi individualna ali Potrošni materiali za varjenje skupinska izobraževanja in demonstracije delovanja ter optimalnega upravljanja opreme pri kupcih. Ventil: Zagotavljanje kakovosti je v vseh dejavnostih močno povezano z raznimi certifikati, atesti, dovoljenji in podobnim. Vrednost vseh teh »papirjev« je v največji meri odvisna od ugleda institucije, ki jih izda. Kako je to rešeno v vašem podjetju? Od katerih institucij ste pridobili določene »papirje«, povezane z zagotavljanjem kakovosti? J. Hočevar, T. Čuk: Podjetje želimo dvigniti še na višjo kakovostno raven, zato smo trenutno v procesu pridobitve ISO standarda. V našem prodajnem programu tržimo izključno priznane dobavitelje, ki kakovost svojih izdelkov zagotavljajo z vsemi potrebnimi certifikati za prodajo na evropskem tržišču in poslujejo skladno z ISO standardi. Še več: kupcem omogočamo tudi pridobitev specializiranih certifikatov na osnovi njihovih zahtev. Ventil: Mnogim podjetjem in tudi posameznikom je zelo pogosto odveč uvaja- nje sistemov za zagotavljanje kakovosti po raznih standardih. Ko so ti uvedeni, se je pogosto zelo težko ravnati po njihovih pravilih. Kako vam to uspeva in kako vam je zaposlene uspelo prepričati, da delujejo v skladu s standardi? J. Hočevar, T. Čuk: Drži, da je že uvajanje kakovosti po standardih dolgotrajen proces, ki zahteva od vseh sodelujočih precej discipline in napora. Dolgoročno zagotavljanje delovanja visoko zastavljenega sistema kakovosti pa je trajna naloga vodstva podjetja. Izkušnje so pokazale, da je uspeh podjetja bistveno večji, če poslujemo skladno s standardi. Seveda pa morajo pri uvajanju in tudi pri izvajanju standardov kakovosti zavestno in zavzeto sodelovati vsi zaposleni. V celotni vertikalni in horizontalni verigi podjetja ne sme biti šibkega člena. Ventil: Kako spremljate razvoj na področjih, ki jih zastopate? Ali vas podjetja, ki jih zastopate, vključujejo v razvoj proizvodov ali celo v kakšne razvojne aktivnosti? J. Hočevar, T. Čuk: Poleg rednega izobraževanja in spremljanja strokovne literature spremljamo razvoj na področjih, ki jih zastopamo tudi direktno pri dobaviteljih, ki nam nudijo ekspertno znanje razvojnih oddelkov predvsem pri svetovanju in pripravi rešitev na ključ, ki jih nudimo svojim kupcem. Sodelovanje z dobavitelji poteka tudi z vključevanjem naših strokovnjakov v razvojne aktivnosti podjetij, predvsem pri projektih avtomatizacije poslovnih procesov, uporabe novih materialov, visoko produktivnih procesov varjenja in spajanja materialov in podobnem. Ventil: Spoštovani g. Janez Hočevar in spoštovani g. Tomaž Čuk, prav lepa hvala za vajin pristanek za sodelovanje z revijo Ventil. Želimo vam še naprej uspešen razvoj podjetja, uspešno vodenje v osebno zadovoljstvo in vza-dovoljstvo vseh vaših zaposlenih. Prof. dr. Janez Tušek, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo IPRO ING ClaOaOa Varilna oprema in varilni materiali vodilnega svetovnega proizvajalca LINCOLN ELECTRIC Varilna oprema proizvajalca MERKLE - Nemčija Širok izbor dodajnih materialov za varjenje Industrijsko odsesovanje in odpraševanje -NEDERMAN Hitro zaporne spojke za vse aplikacije in različne medije Avtomatizacija varjenja Implementacija in integracija varilnih sistemov in tehnologij na robotskih aplikacijah DRUSTYO VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE NASVIDENJE na I TEHNIŠKEM POSVETOVANJU K VZDRŽEVALCEV SLOVENIJE ki bo 16. in 17. oktobra 20141 www.tpvs.si Raziskave izkoristka plinskega batnega akumulatorja v vodnohidravlicnem sistemu v v Franc MAJDIČ, Andrej BOMBAČ Izvleček: Prispevek prikazuje razvoj novega plinskega batnega akumulatorja, primernega za vodno in oljno pogonsko-krmilno hidravliko. Maksimalen delovni volumen akumulatorja je 4 litre, najvišji dopustni tlak je 390 bar. Prototip akumulatorja je bil zasnovan in izdelan v Laboratoriju za fluidno tehniko ter certificiran v skladu z evropsko direktivo PED 97/23/EC. Z eksperimentalno raziskavo izkoristka dela batnega plinskega akumulatorja smo analizirali sledeče vplive: (i) trajanje posameznih termodinamskih preobrazb dušika (hitre in počasne), (ii) vrsta hidravlične kapljevine (destilirana voda in mineralno hidravlično olje), (iii) tlak predpolnitve dušika (30, 60 in 90 bar) in (iv) lega akumulatorja (horizontalno in vertikalno). Pri tem so bile ugotovljene velike razlike med izkoristki akumulatorja v odvisnosti od trajanja posamezne preobrazbe in tlaka predpolnitve plina (najvišji izkoristek (95 %) je bil izmerjen v primeru počasne preobrazbe plina pri najvišjem tlaku predpolnitve dušika (90 bar)), medtem ko imata hidravlična kapljevina in lega akumulatorja zanemarljiv vpliv. Ključne besede: pogonsko-krmilna hidravlika, voda, mineralno hidravlično olje, batni hidravlični akumulator, termodinamski proces, politropna preobrazba, izkoristek ■ 1 Uvod Pogonsko-krmilna hidravlika predstavlja pomembno področje strojništva [1-3], kjer lahko večje količine škodljive hidravlične kapljevine v primeru nesreč ali razlitij povzročijo ekološko katastrofo [4]. Dobro je poznano dejstvo, da kljub ustreznemu vzdrževanju dnevno prihaja do izlitij škodljivih hidravličnih kapljevin v okolico [5]. Uporaba vode kot hidravlične kapljevine pa pomeni velik napredek v smeri varovanja naravnega okolja in pitnih voda. Pri uporabi vode kot hidravlične kapljevine so drugačne predvsem dinamične in mazalne lastnosti, to pa zahteva izbiro novih materialnih parov glede triboloških lastnosti in drugačno Doc. dr, Franc Majdič, univ. dipl. inž., doc. dr. Andrej Bombač, univ. dipl. inž., oba Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo konstrukcijsko zasnovo vodnohidra-vličnih sestavin in sistemov [6]. Prva industrijska hidravlična naprava, hidravlična stiskalnica, patentirana leta 1795, je za svoje delovanje potrebovala vodo brez dodatkov [7]. Leta 1851 je Armstrong [8] na osnovi Bramahove ideje o visokotlačni batni črpalki (iz leta 1812) izumil hidravlični akumulator. Po tej iznajdbi se je hidravlični akumulator začel množično uporabljati za dušenje nihanja tlakov [9] in za shranjevanje [10, 11] hidravlične energije. Po pojavu mineralnega hidravličnega olja na trgu leta 1906 se voda kot hidravlična kapljevina skoraj sedemdeset let ni več uporabljala [6]. Danes je že najti na trgu nekaj preprostejših vodnohidravličnih sestavin in sistemov. V primerjavi z oljnohidravlič-nimi sistemi pa primanjkuje veliko kompleksnejših sestavin za gradnjo zahtevnejših industrijskih vodnohidravličnih sistemov [12]. Glede na zapisano je jasno, da je nujno raz- viti nove vodnohidravlične sestavine. Vodnohidravlični plinski batni akumulator je ena od sestavin, ki se uporablja v večini hidravličnih sistemov, a še vedno primanjkuje znanja o razvoju in obnašanju teh akumulatorjev [12]. Poleg omenjenega je v literaturi [13] najti izboljšave izkoristka hidravličnih akumulatorjev z uporabo toplotne regeneracije znotraj akumulatorja z raznimi polnili. Omenjeni razlogi so nas motivirali za razvoj novega batnega plinskega akumulatorja za uporabo v vodni hidravliki, kar pogojuje nekaj posebnih zahtev. Relativno »slaba« hidravlična kapljevina, kot npr. voda, predstavlja nevarnost pojava večjega trenja in obrabe drsnih površin, kar pri zasnovi novega batnega akumulatorja narekuje poznavanje triboloških razmer, možnost obdelave in ceno. Prispevek prikazuje rezultate eksperimentalne raziskave novega batne- ga plinskega akumulatorja, ki je bil zasnovan in izdelan v Laboratoriju za fluidno tehniko. Meritve na novem hidravličnem akumulatorju so bile izvedene pri uporabi dveh ka-pljevin (destilirana voda in mineralno hidravlično olje), pri treh različnih tlakih predpolnitve dušika (30, 60 in 90 bar), s štirimi različnimi termodi-namskimi procesi (cikel 1, cikel 2, cikel 3 in cikel 4 ) in dvema različnima legama akumulatorja (horizontalno in vertikalno). Rezultati meritev kažejo izrazite razlike med izkoristki naprave in razvrščajo posamezne vplive glede na izkoristek. Najvišji izkoristki so tako bili izmerjeni pri počasnih termodinamskih preobrazbah in visokih tlakih predpolnitve plina, medtem ko lega akumulatorja in vrsta hidravlične kapljevine nimata pomembnejšega vpliva. ■ 2 Eksperimentalni del 2.1 Prototip - hidravlični akumulator Novi vodnohidravlični batni plinski akumulator (slika 1) je bil zasnovan tako [17], da je lahko preprosto zamenjati tesnila ter testirati tribološko in hidravlično obnašanje drsnega kontakta znotraj batnega hidravličnega akumulatorja pri uporabi vode Slika 1. Prototip vodnohidravličnega batnega plinskega akumulatorja oziroma hidravličnega olja. Testirani akumulator ima maksimalen delovni volumen 4 litre in najvišji dopustni tlak 390 bar. Prototip akumulatorja je bil izdelan in certificiran v skladu z evropsko direktivo PED 97/23/EC. Hidravlični batni akumulator sestavljajo: bat s posebnimi tesnili in vodilnima obročema za dušik in vodo, cev, batnica, dva končna pokrova, dve temperaturni in dve tlačni zaznavali ter merilnik pomika bata. Nujna dodatna oprema so še pred-nastavljeni tlačni reducirni ventil in dva zaporna ventila. 2.2 Preizkuševališče Slika 2 prikazuje vodno preizkuševališče (a) s plinskim akumulatorjem v vertikalni legi (b), na sliki 3 pa je prikazana hidravlična funkcijska Slika 2. a) Vodno preizkuševališče, ki je preko gibke cevi povezano z b) batnim plinskim akumulatorjem v vertikalni legi. shema vodnohidravličnega preizku-ševališča, ki je bilo uporabljeno za raziskave novega akumulatorja. Batni plinski akumulator je bil testiran z vodo na vodnem preizkuševališču in z mineralnim hidravličnim oljem na oljnem hidravličnem preizkuševališču, ki je bilo funkcionalno enako vodnemu (slika 3). Vodnohidra-vlično preizkuševališče sestavljajo: rezervoar, vrstna batna črpalka (poz. 2.0) s pogonskim elektromotorjem (poz. 1), glavni tlačni omejilni ventil (poz. 3.1), tokovni ventili (poz. 4.0, 7.1 in 7.2), 2/2-potna ventila (poz. 5.1 in 5.2), protipovratni ventil (poz. 8.0), prototip hidravličnega batnega akumulatorja (poz. 10.0), dve tlačni zaznavali (poz. 12.1 in 12.2), dve temperaturni zaznavali (poz. 13.1 in 13.2) in merilnik pomika bata plinskega akumulatorja (poz. 11.0). Najvišji tlak, ki je bil nastavljen na tlačnem omejilnem ventilu (poz. 3.1), je bil 150 bar. Tlaki in temperature plina in kapljevine ter pomik bata akumulatorja so bili merjeni in nadzirani z lastnim programom, razvitim v Laboratoriju za fluidno tehniko. Vodno- in oljno-hidravlič-no preizkuševališče sta bili v celoti sestavljeni iz sestavin, dostopnih na tržišču. Meritve so bile izvedene z destilirano vodo in mineralnim hidravličnim oljem ISO VG 46 [18]. 2.3 Testirani parametri Nov vodnohidravlični batni akumulator je bil testiran v različnih kombinacijah uporabljenih hidravličnih kapljevin, različnih tlakov predpolnitve plina, položajev akumulatorja in različnih termodinamskih procesov. Kombinacije so povzete shematično na sliki 4. Aplikacijo osnovnih zako- Slika 3. Hidravlična funkcijska shema preizkuševališča nitosti termodinamike, kot je prenos toplote, je najti na številnih področjih [19] industrijske dejavnosti, kjer se intenzivnost procesa posredno lahko popiše kot časovna odvisnost. Termodinamski proces je v osnovi zaporedje posamičnih termodinam-skih preobrazb, ki si sledijo. Termo-dinamske preobrazbe plina lahko obravnavamo glede na trajanje same preobrazbe (kompresija, ekspanzija) po viru [15] z modelom za idealni plin: te z okolico. Tako je počasnejša preobrazba (t > 180 s) obravnavana kot izotermna preobrazba (eksponent politrope je v tem primeru n = 1). Pri hitri kompresiji/ekspanziji plina, kjer je trajanje preobrazbe krajše (t < 60 s), pa je preobrazba obravnavana kot adiabatna (eksponent politrope je za dvoatomni plin (dušik v našem primeru) n = 1,4). Pri trajanju kom-presije/ekspanzije med (60 < t < 180 s) velja preobrazba kot politropna z eksponentom politrope (1 < n < 1,4), pri čemer je eksponent odvisen od trajanja preobrazbe ^ = ^ nadaljevanju so bili izvedeni naslednji termodinamični cikli (slika 5): cikel 1: hitra kompresija 1-2, izohor-no ohlajanje plina 2-3 (3 min), hitra ekspanzija plina 3-4 in ponovno iz-ohorno segrevanje plina 4-1 (3 min); cikel 2: srednje hitra kompresija 1-2, izohorno ohlajanje plina 2-3 (3 min), srednje hitra ekspanzija 3-4 in ponovno izohorno segrevanje plina 4-1 (3 min); cikel 3: počasna kompresija 1-2, izohorno ohlajanje plina 2-3 (3 min), počasna ekspanzija 3-4 in ponovno izohorno segrevanje plina 4-1 (3 min). pV" = m RT (1) kjer pomenijo: p - tlak plina [N/m2], V - volumen plina [m3], T - absolutna temperatura [K] in R - plinska konstanta plina (N2) [J/kgK]. V literaturi [5,15] je najti priporočila glede načrtovanja in snovanja plinskega batnega akumulatorja, obravnava kompresije oziroma ekspanzije plina pa je vezana na izmenjavo toplo- Slika 4. Testirani parametri vodnohidravličnega batnega plinskega akumulatorja Slika 5. Termodinamski proces batnega plinskega akumulatorja Vsem trem ciklom je skupno izohor-no ohlajanje 2-3 po kompresiji 1-2 in po ekspanziji plina 3-4 izohorno segrevanje plina 4-1 do začetne temperature, kot je razvidno iz primera krožnega procesa na sliki 5. cikel 4: hitra kompresija plina 1-2, ki ji sledi takojšnja hitra ekspanzija plina 2-4 in izohorno segrevanje plina 4-1 do začetne temperature. Izkoristek pri vseh omenjenih procesih je definiran kot razmerje med pridobljenim delom pri ekspanziji plina (^eks) v batnem akumulatorju in vloženim delom pri kompresiji plina (^kom). ■ 3 Rezultati meritev in analiza 3.1 Trenje tesnil Že pri montaži bata in batnice v ohišje akumulatorja smo zaznali trenje tesnil. Na to opozarjajo tudi v literaturi [9, 15], kjer je predstavljena primerjava poteka tlaka plina in kapljevine pri različnih tesnilih. Slika 6 prikazuje izmerjeno razliko tlakov pri termodinamičnem ciklu 1 in predpolnitvi dušika 60 bar na vodnohidravličnem sistemu v horizontalni legi hidravličnega akumulatorja. Na podlagi izmerjene razlike tlakov med plinsko in vodno stranjo lahko v diagramu p-V s trape-zno metodo izračunamo izgubljeno delo zaradi trenja tesnil. Tako znašajo izgube dela zaradi trenja pri kom- presiji za omenjeni primer 291 J, pri ekspanziji pa zgolj 98 J; glej tabelo 1, kjer so prikazane vrednosti in spremljajoči parametri še za tlaka pred-polnitve 30 bar in 90 bar za cikel 1 za vodnohidravlični sistem in sistem z mineralnim hidravličnim oljem. Ob predpolnitvi dušika s tlakom 60 bar je zelo velika razlika med izgubljenim delom v fazi kompresije v primerjavi s fazo ekspanzije. Razlog za približno do 3-krat nižjo vrednost pri ekspanziji plina v vodnohidravličnem sistemu je lahko v različnih triboloških lastnostih kontaktnega para (tesnila/površina valja). Pri ekspanziji plina se bat pomika po «mokri« površini, ki je bila pred tem v kontaktu z vodo, medtem ko pri kompresiji tesnila nalegajo na »suho« površino. Izgube dela zaradi trenja tesnil pa predstavljajo, glede na celotno vloženo delo pri kompresiji plina, 1,6 %, medtem ko znašajo pri ekspanziji plina približno 0,7 %. Prikaz izgube zaradi trenja tesnil v diagramu p-V podaja slika 5, posamične vrednosti so prikazane v Slika 6. Izmerjena razlika tlakov pri ciklu 1 in predpolnitvi 60 bar na vodnohidravličnem sistemu v horizontalni legi Tabela 1. Izgube dela zaradi trenja pri kompresiji in ekspanziji plina v batnem akumulatorju Cikel 1, voda - N2 Cikel 1, hidravlično olje - N2 Po trajanje preob. tk [s] izg,kom [J] trajanje preob. te [s] izg,eks [J] Wi k / izg,kom ' Wi k izg,eks trajanje preob. tk [s] W^zg,kom [J] trajanje preob. te [s] ""izg.eks [J] Wizg,kom / izg,eks 30 25,6 209 24,5 35 5,97 16,3 175 20 519 0,337 60 15,5 291 33,4 98 2,96 15,8 553 5,3 447 1,23 90 20,5 208 20,2 89 2,34 15,3 511 7,7 153 3,34 Slika 7. Vpliv tlaka predpolnitve in procesa na izkoristek hidravličnega batnega plinskega akumulatorja na vodnohidravličnem sistemu; horizontalna lega tabeli 1. Pri tlaku predpolnitve dušika 30 bar je opisano razmerje celo 6-kratno v vodnohidravličnem sistemu. Podobno je pri uporabi batnega akumulatorja v oljnohidravličnem sistemu pri višjih tlakih, medtem ko je najti izrazito nasprotje pri najnižjem tlaku predpolnitve, skoraj trikrat manjše izgube dela zaradi trenja. 3.2 Vpliv tlaka predpolnitve dušika in vrste termodinamičnega procesa na delovanje batnega plinskega akumulatorja Na sliki6 je razviden vpliv tlaka predpolnitve in vrste termodinamičnega procesa (pogl. 2.3) na izkoristek akumulatorja, merjen na vodnohi-dravličnem sistemu. Pri vseh štirih ciklih se je izkazalo, da se izkoristek z dviganjem tlaka predpolnitve izboljša. Z dvigom tlaka predpolnitve dušika s 30 na 90 bar se izkoristek pri prvem ciklu izboljša za 18 %, pri ciklu 2 za 8 %, pri ciklu 3 za 5 % in pri ciklu 4 za 15 %. Večji kot je tlak predpolnitve, manjše so razlike med izkoristki med posameznimi cikli. Manjša kot je razlika med največjim delovnim tlakom in tlakom predpolnitve, boljši je izkoristek. Najslabši izkoristek akumulatorja (69 %) smo izmerili pri »hitrem« procesu (cikel 1). Najboljši izkoristek akumulatorja (95 %) pa smo izmerili pri počasnem procesu, cikel 3. 3.3 Vpliv kapljevine na delovanje hidravličnega akumulatorja Primerjavo dejanskih izkoristkov na podlagi 12 meritev, opravljenih na vodnohidravličnem sistemu, in 12 meritev, opravljenih na oljnohidravličnem sistemu, prikazuje slika 8. Rezultati kažejo, da je le v dveh primerih (cikel 4, p0 = 30 bar, in cikel 1, p0 = 60 bar) izkoristek batnega hidravličnega akumulatorja pri uporabi olja kot hidravlične kapljevine večji kot pri vodi. V vseh ostalih primerih je dejanski izkoristek boljši pri uporabi vode kot hidravlične kapljevine. Razlike so najvišje pri nižjih tlakih predpolnitve dušika in so v velikostnem razredu od 1 % do 4 % v prid uporabe vode. Manjše razlike se pojavijo pri višjih tlakih predpolnitve akumulatorja z dušikom in so v velikostnem razredu od 1 % do 2 %. Vzrok za slabše izkoristke pri olju je verjetno njegova visoka kinema-tična viskoznost, ki znaša 30 mm2/s pri optimalni delovni temperaturi 50 °C. Pri vodi pa je kinematična viskoznost pri optimalni delovni temperaturi 40 °C 0,67 mm2/s, kar je približno 48-krat manj kot pri olju [16]. Razlog bi lahko bil tudi v zamenjavi hidravličnega sistema, kjer smo batni akumulator polnili z oljno črpalko, ki ima drugačno iztisni-no kot vodna črpalka. Upoštevati je treba tudi, da so se časi posameznih termodinamskih preobrazb delno razlikovali pri meritvah na oljnohi-dravličnem in vodnohidravličnem sistemu. Pri meritvah smo namreč pretok hidravlične kapljevine, ki definira trajanje termodinamične preobrazbe plina, uravnavali s tokovnim ventilom, dušilkami in ventili. Z razpoložljivimi sestavinami za uravnavanje pretoka hidravlične kapljevine žal ni bilo mogoče nastaviti enakega časa npr. kompresije plina od p0 do pmax za posamezno preobrazbo pri merjenju različnih parametrov. Kljub naštetim možnim vzrokom pa rezultati izkoristkov ka- Slika 8. Vpliv kapljevine na izkoristek batnega hidravličnega plinskega akumulatorja, prikazan pri treh predpolnitvah in štirih različnih termodinamskih ciklih v preobrazbah; horizontalna lega žejo v prid vodni hidravliki. Najslabši izkoristek batnega plinskega akumulatorja pri uporabi vode (69 %) smo izmerili pri kratkotrajni kom-presiji/ekspanziji plina (cikel 1, cikel 4). Prav tako smo izmerili najslabši izkoristek pri uporabi olja (68 %) pri ciklu 1 in tlaku predpolnitve dušika 30 bar. Najboljši izkoristek akumulatorja pri uporabi vode (95 %, olja 93 %) pa smo izmerili pri počasnem termodinamičnem procesu (cikel 3). 3.4 Vpliv lege hidravličnega akumulatorja Izkoristki na sliki 9 izhajajo iz meritev hidravličnega akumulatorja v vertikalni in horizontalni legi pri različnih tlakih predpolnitve, pri dveh različnih termodinamskih ciklih in uporabi dveh hidravličnih kapljevin. brazbe, lega akumulatorja ter vrsta hidravlične kapljevine. Analizirana je bila ponovljivost meritev. Srednja vrednost relativne napake je bila ±0,3 %. Na podlagi dobljenih rezultatov je mogoče sklepati, da so pri enakih obratovalnih pogojih nadaljnje meritve enake ponovljivosti. Rezultati analize kažejo, da različni tlaki predpolnitve akumulatorja vplivajo na izkoristek, saj se je izkoristek pri povečanju tlaka predpolnitve s 30 na 90 bar pri ciklu 1 izboljšal za 18 %, pri ciklu 2 za 8 %, pri ciklu 3 za 5 % in pri ciklu 4 za 15 %. Večji kot je tlak predpolnitve, manjše so razlike med izkoristki posameznih ciklov. Eksperimentalno je bilo ugotovljeno, da se je pri vseh izmerjenih ciklih z večanjem tlaka predpolnitve V vseh ostalih primerih je dejanski izkoristek boljši pri uporabi vode kot hidravlične kapljevine. Razlike so najvišje pri nižjih tlakih predpolnitve in znašajo do 4 % in se manjšajo z večanjem tlaka predpolnitve akumulatorja. Kot izhaja iz analize rezultatov meritev izkoristkov tako pri vodno- kot oljnohidravličnem sistemu, vpliv lege hidravličnega akumulatorja nima bistvenega pomena za njegovo delovanje. Predstavljeni rezultati meritev novega hidravličnega batnega plinskega akumulatorja kažejo v splošnem boljši izkoristek pri uporabi vode kot pri uporabi mineralnega hidravličnega olja. To nas navdaja z optimizmom za nadaljnji razvoj vodne pogonsko-krmilne hidravlike. Slika 9. Dejanski izkoristki pri različnih legah akumulatorja, izmerjeni na ciklu 1 in ciklu 2, treh tlakih predpolnitve plina, izmerjeni na a) vodnohidravličnem in b) oljnohidravličnem sistemu Izkoristki, določeni tako na vodnohidravličnem kot oljnohidravličnem sistemu, kažejo, da vpliv lege hidravličnega akumulatorja nima bistvenega pomena. Razlike pri obravnavanih legah so med 0 in 3 %. ■ 4 Zakjuček Po postavitvi in zagonu vodno-hidravličnega preizkuševališča so bili najprej kalibrirani vsi merilni elementi. Na hidravličnem batnem plinskem akumulatorju, polnjenem z dušikom, so bili izvedeni nizi meritev vpliva različnih dejavnikov na delovni izkoristek akumulatorja. Ti dejavniki so: tlak predpolnitve plina, trajanje termodinamične preo- batnega plinskega akumulatorja izkoristek izboljšal. Trajanje termodinamskih preobrazb vpliva na izkoristek akumulatorja. Pri počasnih termodinamskih preobrazbah (cikel 2 in cikel 3) je bil izkoristek boljši do 21 % v primerjavi s hitrimi preobrazbami. Do 10 % pa se izboljša izkoristek, če po kompresiji plina takoj izvedemo ekspanzijo. Analiza rezultatov vpliva (vrste) hidravlične kapljevine je pokazala, da je le v dveh primerih od osmih (cikel 4, p0 = 30 bar, in cikel 1, p0 = 60 bar) izkoristek batnega plinskega akumulatorja pri uporabi olja kot hidravlične kapljevine večji kot pri vodi. Literatura [1] Murrenhoff, H., Grundlagen der Fluidtechnik Teil 1: Hydraulik, 5th ed., IFAS, RWTH Aachen University, Shaker, Aachen, Germany, 2007. [2] Findeisen, D., Ölhydraulik, 5th ed., Springer-Verlag Berlin Heidelberg, 2006. [3] Murrenhoff, H., Servohydrau-lik, first ed., RWTH Aachen University, Shaker, Aachen, Germany, 1998. [4] Kržan, B., Vižintin, J., Enviro-nmetally adapted lubricants, Ventil 15 (3) 280-286, 2009. [5] Bartz, W. J., Lubricants and the environment, Tribology Intern. 31,p.^5-47,1998. [6] Trostmann, E., Water hydrau- [11] lics control technology, Technical University of Denmark, Lyngby, 19^6. [7] Br^mah, J., The Hydraulic IrsBs;;, U^ Pateent Mo. ^0^5, 1^95. [8] (Gibson, J. W., Pierc:e, IVl., C., [12] Remnant^of Early Hyc|rau l ic lr9v\/er Systeons, :>''d Australasian Engiireering Hl^ritige Conference 200". [9] [arexler F0., I^aatz, H.,, Planning and Design or Hydraulic Powe^ Syrstem, in The Hydraulc Trsiner Volume 3, Mann^smann Rexroth AG, [13] Würzburg, 1988. [10] James, D., Constant pressure hicJraulic energy, storage t hrougT a vra ria ble rrea piston hydraulics accumulatoa, De- [1-4] partment of Mechanical Engi-neeeeirint^, Vol. 10^, ;;tr. University of l\/linneso1ia. 111 Churchi St. rE, Mrinne^p9lis, [17] UnitedS^ates,2013. [15] Pourmovahed, A., Sizing energy storage units for hydraulic hybrid vehicle applications, Am Soc Mech [16] Eng, Dyn Syst Control Div, str. 231-246, New Orleans, LA, 52, 1993. Koskinen, K., Leino, T., Rii-pinen, H., Sustainable development with water hydraulics - possibilities and challenges, Proceedings of the 7th JFPS International Symposium in Fluid Power, 2008, Toyama, Japan, Vol. 1, pp. 11-18. Stroganov, A., Sheshin, L., Improvement of Heat-Regenerative Hydraulic accumulators, Ventil 17 (4) 322334, 2011. M^a.jdic, F., Pezdirnilk, J., AAd- [19] vane es in Water Power-Control Hydraulics Experimental Research, J. Mech. Eng. 54 (n^) (200^) 1-849. [18] Korkmaz, F., Hydrospeicher als energiespeicher, Springer-Verlag, Berlin, Heidelberg, New York, 1982. Majdič, F.: Voda kot kaplje-vina v pogonsko-krmilni hidravliki. Doktorsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana, 2010. Konda, S., Batni hidravlični akumulator za vodno po-gonsko-krmilno hidravliko. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana, 2012. Demšar, J., Raziskave karakteristik vodnega batnega hidravličnega akumulatorja. Diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana, 2013. [3ombač, Beeid^r, D., Žun, I., Mixing times in a stirred vessel with a modified turbine. Acta chimica slovenica, 59 /4, 2012. WW^orlr elFiriciency of tlie new water hyg^raiilic pisaoii-t)r|3e gas acciimulčitcnr AHstiact: En\rironmental protection regolatic^Ts Bre li)ecc3rriins incressingly stricter, so the storage and regeneration of energy are of great impor((ance. In this p^nper, a nnwly-dnv,^^ loped 4-litre water-hydiaulic nccu-mulcitor of workingd pressure up to 390 tscirs is ppreseit^d. A9 protoi^type wsas mcini.ifacture9 anT certificate^d by the Uuropean prirpssuro PUrectiv^ PED 97/2:^/^C. T hie rniults, based on thn measureme^nts of the characteristic poropa^rties of the hiydraulic d^na mics and th(^rmodynclmifDrum-lrtsl ^Afww.forum-irt.si Power and productivity forabetlBrvi/orld'" ABB Pokrovitelji dogodka: actinia Aböhler m- ' i HEXAGON - Mfc--HOL0(iY ^ fiaTEMaKA IH TEHNIKA 4.U ^yaskawa Priznanje TARAS Priznanje za najuspešnejše sodelovanje znanstvenoraziskovalnega okolja in gospodarstva na področju inoviranja, razvoja in tehnologij. Eksperimentalno modeliranje para metrov pri sušenju biomase v v v Tom BAJCAR, Lovrenc NOVAK, Brane ŠIROK, Aleš MALNERSIČ Izvleček: Za uporabo biomase kot obnovljivega vira energije je bil izveden niz meritev sušenja biomase. Bi-omaso je predstavljalo blato živalskega izvora, ki bi lahko bilo v dovolj suhi obliki namenjeno sežigu. Blatu, ki ima v osnovni obliki prevladujoč masni delež vode, je treba s sušenjem odstraniti večji del vode oz. vlage, da je mogoč sežig z dovolj velikim izkoristkom. Namen izvedenih meritev je bil ugotoviti vpliv parametrov sušilnega zraka na masni tok odvedene vlage oz. na čas sušenja. Opravljene so bile v posebni modelni peči, ki je simulirala pogoje v dejanski sušilnici blata. Dobljeni rezultati so preko multiregresijske analize omogočili določitev fenomenološkega zakona oz. razmerja, ki popisuje relacije med posameznimi spremenljivkami oz. veličinami v procesu sušenja. Končni model omogoča napoved časa sušenja ali določitev količine izločene vode iz blata. Ključne besede: biomasa, sušenje, eksperimentalno modeliranje ■ 1 Uvod Izkušnje zadnjih let kažejo, da sta razvoj uporabe obnovljivih virov in izboljšanje učinkovitosti uporabe toplotne energije za družbo izjemno pomembna. Okoljski vplivi in stalno upadanje zalog fosilnih goriv sta le dva od številnih razlogov za uporabo biomase [1]. Izraz biomasa se lahko nanaša na različne rastlinske in živalske produkte oz. odpadke. Zaradi velikega števila živalskih farm predstavljajo gojene živali s svojimi odpadki (blato) pomemben vir biomase. Biomasa v obliki živalskega blata se lahko uporablja kot vir obnovljive energije za pridobivanje toplote preko termičnih in kemičnih pretvorb. Eden osnovnih načinov pridobivanja energije iz biomase je zgorevanje kot pri fosilnih gorivih (npr. premogu). Za zgorevanje samo in za zagotovitev visokega energetskega izkoristka pri tem mora biti biomasa primerno suha. Blato se Dr. Tom Bajcar, univ. dipl. inž., dr. Lovrenc Novak, univ. dipl. inž., prof. dr. Brane Širok, univ. dipl. inž., Aleš Malneršič, univ. dipl. inž Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo običajno suši v sušilnih pečeh, kjer vlaga prehaja iz blata v sušilni zrak. Pri prenosu toplote in snovi med sušilnim zrakom in biomaso (blatom) imajo pomembno vlogo ne le temperatura sušilnega zraka, pač pa tudi njegova vstopna vlažnost in hitrost prepihovanja plasti biomase v sušilniku [2]. Za optimiranje procesa sušenja biomase ali fosilnih goriv (premoga) so bile izdelane številne študije [3, 4], vendar te navadno dajejo presplošne rezultate za učinkovito uporabo v konkretnih sušilnikih. Namen študije je bil eksperimentalno poiskati zvezo med poglavitnimi parametri, ki se pojavijo pri procesu sušenja živalskega blata. Pri tem je bila upoštevana konstantna debelina plasti blata na vstopu v sušilnik, vsi ostali parametri pa so se spreminjali glede na obratovalne razmere sušilnika. ■ 2 Eksperimentalni del V postopku sušenja prehaja voda iz blata v sušilni zrak, ki prepihuje plast blata v sušilni peči. Vodo iz plasti blata tako prevzema sušilni zrak na osnovi zakonov prenosa toplote in snovi. Pri tem mora voda iz blata preiti iz tekoče v plinasto stanje, za kar je potrebna energija, ki jo dovaja zrak preko prenosa toplote. Izločeno vodo pa mora nato prevzeti sušilni zrak, in sicer le do stanja nasičenosti. Bistveni parametri sušilnega zraka pri procesu sušenja so zato njegova temperatura, vlažnost in hitrost prepihovanja [5, 6]. Vsi trije parametri so bili med procesom merjeni v modelni peči, katere shema je prikazana na sliki 1. Blato za sušenje je bilo v obliki gra-nulata z nasipno gostoto pribl. 590 kg/m3 in je na začetku vseh eksperimentov vsebovalo 70 % vode in 30 % suhe snovi. Pri eni meritvi je bilo blato v obliki valjastih briketov premera 5 mm in dolžine 20 mm. Blato je bilo med posameznim eksperimentom naloženo v obliki plasti na pladnju s površino 0,25 m2, ki je imel perforirano dno in je s tem simuliral sušilno rešetko v sušilnici. Debelina plasti blata na začetku posameznega eksperimenta je znašala 40 mm, kar pomeni, da je bilo pri vsakem eksperimentu na pladnju 10 (nasipnih) litrov blata. Stalna debelina plasti je bila izbrana v skladu z zahtevami dejanske prototipne sušilnice, ki naj bi se razvila na osnovi eksperimentalnih rezultatov. Obtočni ventilator je ustvarjal pretok zraka preko plasti blata in grelca, higrometer LEGENDA: 4- obtočni zrak 4...... odpih Slika 1. Shema modelne peči za sušenje blata ki je bil pod pladnjem in je segreval obtočni zrak. Z obtočnim ventilatorjem se je uravnavala hitrost ob- točnega toka oz. sušilnega zraka pri prepihovanju plasti blata. Ventilator za odpih je dovajal svež zrak v ob- točni tok in s tem vplival na njegovo vlažnost in temperaturo. Meritve temperature in relativne vlažnosti sušilnega zraka so bile izvedene pred vstopom v plast blata. Hitrosti sušilnega zraka so bile pomerjene nad plastjo blata tik pred vstopom sušilnega zraka vanjo. Za meritev osnovnih parametrov sušilnega zraka so bili uporabljeni naslednji merilni instrumenti: - termoelementi tip K, merilni po-grešek ±0,5 K; - higrometri Honeywell HIH-4000, merilni pogrešek ±3,5 % relativne vlažnosti (RH); - lopatični anemometer ALMEMO 2290-2, merilni pogrešek ±0,2 % merjene vrednosti. Za kontrolo so dodatno potekale tudi meritve relativne vlažnosti zraka pred odpihovalnim ventilatorjem ter temperature zraka na odpihu, v sami plasti blata ter med pladnjem in grelnikom. Poleg tega se je me- Slika 2. Komunikacijsko okno programa za zajemanje podatkov pri procesu sušenja blata ril tuCi paCec tlaka pri prepihovanju plasti blata in na oCpihu za potrebe natančnejšega določanja hitrosti sušilnega zraka skozi plast blata. Elektromotorja obeh ventilatorjev sta bila krmiljena preko frekvenčnih regulatorjev, s čimer se je na obtočnem ventilatorju preko frekvence oz. vrtilne hitrosti nastavljala želena hitrost sušilnega zraka skozi plast blata, na obtočnem ventilatorju pa temperatura in vlažnost sušilnega zraka preC vstopom v plast blata. Vrednosti posameznih parametrov so se meC eksperimentom zajemale na vsakih 10 sekund s pomočjo sistema za zajemanje podatkov Agilent. Trenutne vrednosti parametrov in njihov časovni potek je bilo mogoče spremljati na osebnem računalniku preko komunikacijskega okna v programskem okolju Agilent Benchlink Data Logger, ki je omogočal tuCi njihovo shranjevanje za nadaljnjo obdelavo. Na sliki 2 je prikazano komunikacijsko okno pri zajemanju vrednosti parametrov za popis sušilnega procesa v modelni peči. PreC eksperimentom in po njem je bila masa blata določena s pomočjo tehtanja, razlika v masah je predstavljala oCveCeno količino voCe meC sušenjem. Zaradi oCveCene voCe se meC sušenjem manjša tuCi prostornina blata. Pri ostanku 10 / voCe v končnem produktu sušenja se je nasipna prostornina blata tako pri granulatu kot pri valjastih briketih zmanjšala za približno 60 /. ■ 3 Določitev modela sušenja Na osnovi rezultatov meritev je bil izdelan fenomenološki model sušenja blata, ki povezuje odvisne parametre (čas sušenja za izločitev želene količine vode iz blata) in neodvisne parametre v procesu (temperaturo sušilnega zraka, njegovo relativno vlažnost in hitrost). Razpon območij merjenih neodvisnih parametrov in s tem tudi razpon veljavnosti modela je bil med eksperimentom naslednji: - temperatura sušilnega zraka: 50...80 oC; - relativna vlažnost sušilnega zraka: 10...40 /; - hitrost sušilnega zraka: 0,2...1,0 m/s. Model je bil izdelan z metodami multiregresijske analize [7], in sicer na osnovi potenčnega zakona v brezdimenzijski obliki: t = k■ rh'-u kjer so: (1) t ... brezdimenzijski čas (t je T = — čas sušenja v sekundah, t = 1 s), ° t u = ß = m k je konstanta modela, a, b, c in d pa so eksponenti neodvisnih parametrov; ti predstavljajo neznanke modela in jih je treba določiti. S primerjavo odvisnosti časa sušenja t od želene mase izločene vode mv se je pokazalo, da je čas t bliže onen^i c^dv^^osti od mv kot pa potenčni odvisnosti, kar je deloma nakazano tudi v relevantni li-t^i^H uri [2, 4]. Zakon po enačbi 1 je bil zato preoblikovan v: Tp o-e - R^"-U - eo' o- i (2) ... brezdimenzijska tem-Q = ^ peratura sušilnega zraka (Tje m^eoratura sušilne" ga zrrka v oC, To = 1 oC), J3JJ ... TPzraka U ž. brezdimenzijska hitrost sušilnegazraka skozi plast blata (v je povprečna hitrost zr^i (7) poljubno harmonično nihanje pa: p(x, r, e, t) Jm(k^r)e(2nc/'}t±me±kxx^ ( 8) m=0 n=0 Funkcija opisuje tlačni potek v okroglem cevovodu ob tlačni motnji, fizikalno pa so pomembni le tisti načini, pri katerih ima k realno vrednost (k2x,m„ = {2.n/A}2 - k2,mn > 0). Kompleksne komponente se vzdolž cevi zadušijo. Znak - določa fazo valovanja. Amplituda tlaka v okrogli cevi torej pada eksponentno z oddaljenostjo od izvora. Z naraščajočima m in n narašča tudi kx,mn, zato se energija rotirajočih valov seli proti steni. V tekočini cevi se lahko razvijejo le valovanja, katerih valovna dolžina je krajša od kritične vrednosti = 2.n/k,mn). Osnovni val (m = n = 0) se širi vedno, nihanja višjih redov pa le, če je izpolnjen gornji pogoj za kx. Za ilustracijo si poglejmo primer porazdelitev tlaka v togi cevi 0 DN 10 cm [7]. S povečanjem njenega premera se za enak faktor poveča valovna dolžina kritičnega valovanja. V omenjeni cevi se lahko širijo le naslednja nihanja (preglednica 1): V primeru Heavisidove stopničaste tlačne motnje (H(s) = 1/s ) je porazdelitev tlaka ob zaklopki naslednja (slika 1): ■ 3 Problematika vodnega udara KV Obliko vodnega udara (popolni, nepopolni vodni udar) določajo pogoji potovanja tlačnega vala oziroma njegove hitrosti širjenja (c) od mesta nastanka motnje do povratka vala do mesta izvora motnje. Za hidravlične sisteme si prizadevamo, da obratujejo v stacionarnem režimu ali vsaj v kvazistacionarnem, kjer nastopajo zgolj majhne spremembe. V slednjem te umerjeno prehajajo iz enega stanja v drugo brez kakršnihkoli posledic. Spremembe tlaka, do katerih na splošno prihaja v hi- kjer vrednost m opisuje število radialno usmerjenih vozlov tlaka na mestu x. Po substituciji pridemo do enačbe za radialno porazdelitveno funkcijo tlaka: Preglednica 1. Vrednosti kritičnih valovnih dolžin za osnovni način nihanja (m = 0) za cev 0 DN 10 cm, napolnjeno z vodo [7] n 0 1 2 3 4 Ä Jcm 6,52 3,57 2,47 1,88 Rešitev gornje enačbe za okroglo cev opisujejo standardne Besselove funkcije (prve vrste, reda m): Rešujemo jih z numerično programsko opremo. Oglejmo si nekaj njihovih splošnih lastnosti: Jm=o(0) = 1, Jm>o(0) = 0 (tedaj doseže maksimum pri krr ~ m +1), z naraščajočim argumentom pa se v vseh p«(r) i.J 1.0 HS OA D.J 0,0 ^ A vy \ a = 10 cm 0,0 0,1 0,2 O,J 0/1 0.5 0j6 0,7 O.S 0,9 r/a Slika 1. Potek tlaka na mestu zaklopke ventila ~ % premera cevi [7] Slika 2. Potek tlaka ob ventilu ob nenadnem zapiranju. Zaradi trenja in fizikalnih lastnosti hidravličnega sistema se ostri prehodi bolj ali manj zgladijo.( t1 ^ čas zapiranja, T ^ perioda nihanja) dravličnem sistemu, so: iztok vode, vklop in izklop črpalk zaradi posegov na omrežju ipd. Hitra sprememba povzroči nestacionarni režim obratovanja. Ta je praviloma zelo nevaren zaradi možnosti nastanka poškodb. Vrednost tf = 2L/c predstavlja fazo udara oz. čas (t) med nastankom motnje in njenega odbojnega po-vratka na oddaljenosti L. V primeru t < t^ in pri dovolj umerjeni motnji praktično ne moremo povzročiti vodnega udara. Toliko bolj, ker priključke toplotnih postaj vzdolž vro-čevoda lahko prepoznamo kot bla-žilce vodnega udara. Povsem drugače je v primeru motnje (odpiranja/zapiranja zapore), ko je izpolnjen pogoj t >> t, torej pri dolgih ceveh. Ob motnji delujejo na tekočino med drugim sile tlaka, teže, inercije, trenja, stisljivosti tekočine, elastičnost sistema. Spremembo hitrosti vode v cevi poenostavljeno opišemo: dv/dt = F- (l/p).Vp (za diferencialno majhne spremembe) (9) (v_ hitrost vode v cevi, čas, F^ sila na steno cevi, p... gostota vode, p... tlak v cevi, V... operator nabla) Sprememba tlaka dp vzdolž horizontalne cevi dxje približno enaka: dp = Vp . dx = -( p.dv/dt). Dx (10) ob povezavah dx = c.dt in y = p.g (y^. specifična teža, gravitacijski pospešek) dobimo: dp = - p.c.dv ^ H = -c.(dv/g) (H^pie-zometrična višina, Bernoulli). (11) V slednjem prepoznamo enačbo Jukovskega [9]. V praksi ni povsem zadovoljiva, a je dovolj nazorna za opis problematike. V prvem približku je sprememba tlaka ob vodnem udaru proporcionalna spremembi hitrosti vode v cevi, gostoti vode in hitrosti širjenja tlačne spremembe po cevi (vročevoda). Za oceno, kdaj je udar lahko nevaren, se v literaturi pogosto uporablja konstanta inertnosti tlačnega cevovoda, ki pa je uporabna le v enostavnih primerih. Na splošno pa velja: če se odbojna motnja vrne do zapornega ventila še pred njegovim zaprtjem, povečanje tlaka ne doseže maksimalne vrednosti. Ta pogoj je dosežen pri: Tzaprranya > (2.L)/C. ■ 4 Računalniška simulacija prehodnega pojava pri odprtju/zaprtju KV Obnašanje obsežnega hidravličnega sistema je teoretično izredno težko opisati, zato se reševanje takšnih problemov izvaja z računalniško obdelavo. Za hidravlično analizo odprtja in zaprtja KV smo uporabili programsko orodje KYPipe [10], ki je v osnovi namenjeno hidravličnim preračunom v vodovodnih omrežjih in omogoča izračun prehodnih pojavov. Za potrebe preračuna smo s programskim orodjem generirali poenostavljen hidravlični model celotnega vročevodnega omrežja sis- Slika 3. Poenostavljen hidravlični model DO Ljubljana: (a) KYPipe, (b) TERMIS Operation 82 5 HQ S ui O a. DOVOD m (D S \ KV JI (S 92,5 , 32,5 Slika 4. (a) Model kratke vezi z označenimi premeri cevi v mm. (b) Zaporni ventil tipa 3214/3374, proizvajalec Samson. (c) Tlačne razmere v modelu kratke vezi v bar. Slika 5. Potek tlakov pred ventilom in za njim po odprtju KV Slika 6. Pretok v KV Ventil 20 /2014/ 2 tema DO Ljubljane. Upoštevali smo dejanske dimenzije cevi, lastnosti cevnega materiala in fizikalne lastnosti tekočine. Za analizo smo izbrali obstoječo daljinsko krmiljeno KV, ki je vgrajena na primarni strani vročevodnega omrežja. Vhodne parametre za simulacijo smo za izbrani obratovalni scenarij, obratovalni dan s povprečno zunanjo temperaturo 0 °C, določili s termohidravličnim preračunom v programskem orodju TERMIS Operation na poenostavljenem modelu sistema DO Ljubljana. Izbrana KV je dimenzije 0 DN 65 mm in ima vgrajen zaporni ventil tipa 3214/3374, ki ga proizvaja Samson. Za potrebe preračuna smo uporabili karakteristike ventila in dejanske dimenzije vgrajene KV. Na podlagi izračunanih tlakov dovoda in povratka s programskim orodjem TERMIS Operation smo določili ustrezen padec tlaka skozi toplotno postajo. V modelu KV smo toplotno postajo ponazorili z daljšo povezavo dovodnega in povratnega cevovoda. Želeni padec tlaka smo dosegli z nastavitvijo dolžine in premera povezave (dolžina 4 m ter 0 DN 50 mm). Iz spodnjih rezultatov simulacije je razvidno, da z odprtjem/zaprtjem ventila povzročimo tlačne valove s komaj zaznavno amplitudo v velikosti 2 kPa. Ti se pojavijo v trenutku odprtja/zaprtja zapornega ventila. Pri odpiranju KV v t = 60 s ne dosežemo nevarnih sprememb tlaka. ■ 5 Eksperimentalna verifikacja Celotno operacijo odpiranja/zapiranja KV smo preverili tudi eksperimentalno. Za meritev tlaka smo uporabili analogni dajalnik tlaka nemškega podjetja First Sensor iz serije KTE/KTU6000 z odzivnim časom 5 ms (10-90 %). Za zajem podatkov smo uporabili zbiralnik podatkov lastne izdelave na osnovi Microchipovega mikrokrmilnika PI- Slika 7. Tlak pri odpiranju KV C18F4520. Meritve smo sproti shranjevali v podatkovno datoteko prenosnega računalnika. Za obdelavo podatkov (kot sledi) smo uporabili standardno programsko opremo okolja Windows. Za izvedbeni primer smo strojno oziroma programsko opremo priredili za 2-kanalni zajem z 10-bitno ločljivostjo ter pogostostjo vzorčenja posameznega kanala 50/s. 5.1 Rezultati meritev odpiranja/zapiranja KV Potek hidravličnih tlakov v neposredni bližini KV (tip glej zgoraj) smo opravili v eni izmed toplotnih postaj z vgrajeno KV (TP Kamniška 25). Meritve so prikazane na spodnjih grafih (slika 7 in slika 8). ■ 6 Zaključek Pri krmiljenju zapornih elementov vročevoda je potrebna previdnost, saj lahko v vročevodu povzročimo nevarne tlačne oscilacije. Preverili smo tlačni odziv na mestu upravljanja KV. Izvedli smo simulacijo odpiranja/zapiranja KV ter izmerili potek tlakov ob KV pri motnji, povzročeni s hidravličnim postopnim krmiljenjem. Simulacija krmiljenja KV in izvedene meritve jasno kažejo, da v primeru zmerne hitrosti zapiranja/ odpiranja KV, v izvedbenem primeru (0 DN 65 mm) 60 s za polno odpiranje/zapiranje, ni nevarnosti nastanka vodnega udara v vročevodu. Nihanje tlaka zaradi tovrstnega krmiljenja KV je manjše od tlačnega šuma. Slika 8. Tlak pri zapiranju KV. Prevladuje šum. Vseeno priporočamo določeno stopnjo previdnosti tudi pri upravljanju KV. Literatura [1] Dalla Rosa, A., idr.: Energy-Efficient and Cost-Effective Use of District Heating Bypass for Improving the Thermal Comfort in Bathrooms in Low-Energy Buildings, DHC13, Copenhagen, 2012, stran 128-136. [2] Wollerstrand, J.: District Heating Substations. Performance, Operation and Design, Doktorsko delo, Lund University, Department of heat and power engineering division of energy economics and planning lund institute of technology. Sweden, 1997. [3] Bajrič, S.: Optimizacija termo--hidravličnega distribucijskega sistema. Magistrsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Laboratorij za dinamiko fluidov in termodi-namiko, Ljubljana, 2011. [4] Oštir, T.: Zmanjšanje toplotnih izgub in skrajšanje transportnih časov v vročevodnem distribucijskem omrežju, Diplomska naloga univerzitetnega študija, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana, 2012. [5] http://sl.wikipedia.org/wiki/Hi-trost_zvoka, 14. 03. 2014 (dostop), [6] B0hm, B. idr.: Simple Models for Operational Optimisation. Technical University of Denmark, Department of Mechanical Engineering. Denmark, IEA District Heating and Cooling, Annex VI, 2002. [7] Grabec, I., idr.: Raziskava o možnosti uporabe UZ za prenos podatkov po vročevodu, Zaključno poročilo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Ljubljana, 2001. [8] Crocker, M. J.: Handbook of Acoustics, John Wiley & Sons, New York, Chapter 7- Waveguides, 1998, stran 82-87. [9] Petrešin, E., idr.: Aktualni vodnogospodarski projekti in objekti, Mišičev vodarski dan, 1998, stran 134-151. [10] KYPipe, Pipe2012 Help Manual, KYPipe Software and Manual Downloads, http://kypipe. com, (2013). Bypass of District Hheating Abstract: A simulation analysis of the opening/closing of a bypass in a district heating pipeline network was carried out. Pressure measurements were taken directly at the bypass during the lapse of interference caused by progressive hydraulic (valve) steering. In both cases, no dangerous pressure changes were detected. Hydraulic pressure oscillation was for all practical purposes lost in the pressure noise of the district heating system. Keywords: district heating, bypass, hydraulic shock, simulation, measurements EMERSON. Process Management i f 11 ZASTOPA IN PRODAJA PPT commerce d.o.o. Celovška 334 jT 1210Ljubljana-Šentvid W Slovenija ff tel.:+3861 5142354 . faks:+3861 5142355 '' e-pošta: ppt_commerce@siol.net http://www.ppt-commerce.si Robotski sistem za varjenje osnove kontejnerja v Tomaž LASIČ, Robert LOGAR Robotski sistemi se pogosteje uporabljajo za izdelke manjših dimenzij in seveda avtomobilov. Pri varjenju večjih izdelkov pa nastopijo drugačne zahteve, ki so povezane z manipulacijo izdelka, vpenjalnimi napravami in varilnim procesom. V prispevku jo predstavljen sistem za izdelavo osnove bivalnega kontejnerja, ki je razdeljen v tri postaje. Osrednji del je robotizirana varilna postaja z obračalnim vpenjalnim sistemom, dvema vpenjalnima napravama in dvema varilnima robotoma na tirnicah. Vse tri postaje - nakladalno, varilno in brusilno, povezuje mostni manipulator, ki rokuje z vpenjalnimi napravami, sestavnimi deli in izdelkom. Krmilnik krmili proces varjenja in upravlja dodatne funkcije izdelovalnega sistema. ■ 1 Uvod Kmalu po razvoju in izdelavi prvih industrijskih robotov so te uporabili tudi pri izdelavi večjih izdelkov. Najprej so jih uporabljali za varjenje jeklenih ladij in jeklenih konstrukcij, kot na primer mostov. Sedaj se najdejo robotske rešitve tudi pri izdelavi letal, vlakov, ladij iz kompozitnih materialov in podobnih izdelkov. V primerjavi z uporabo robotov pri varjenju majhnih izdelkov, kjer je manipulacija relativno enostavna, je pri varjenju velikih izdelkov rokovanje z njimi in zagotavljanje dimenzijskih toleranc mnogo bolj zahtevno. V podjetju Arcont, d. d., proizvajajo bivalne kontejnerje. Izdelava osnove kontejnerja je bila v preteklosti ročna (slika 1). Sestavni elementi so bili pripeti na posebni nosilni konstrukciji. Delo varilca je bilo zelo zahtevno in zdravju škodljivo. Pomanjkanje kakovostnih varilcev in želje za dvig kakovosti ter povečanje konkurenčnosti so zahtevali nov način izdelave osnove kontejnerja. Študije o varjenju celotne osnove so v podjetju potekale že od uvedbe Slika 1. Ročno varjenje pred uvedbo robotov Tomaž Lasič, univ. dipl. inž., Robert Logar, univ. dipl. inž., oba ABB, d. o. o., Ljubljana prvega varilnega robota pred desetletjem in na osnovi izkušenj s prejšnjimi robotskimi sistemi so bile določene smernice projekta avtomatizacije varjenja. Glede na proizvodne količine in možnosti izvedbe je bilo določeno, da se bodo proizvajale le osnove z dolžino do 6 m. Te predstavljajo pretežni del proizvodnje. Sistem je moral zagotoviti uporabo nosilnih jeklenih cevi v obstoječih dolžinskih tolerancah, ki so večje, kot je nujno za izvedbo običajnih varov. Cikel samega varjenja je bil glede na potrebne količine določen na 17 minut. Osrednji robotski sistem mora opravljati tudi funkcijo menjave vpenjalnega orodja. ■ 2 Proces izdelave osnove Proces izdelave osnove kontejnerja se prične z dostavo polizdelkov v podjetje. Večina elementov je razrezanih na ustrezno dolžino že pri dobavitelju. V predhodni fazi se na robotskih celicah zavarijo kotniki in nato krajša stranica. Potrebno je izrezati daljše nosilce za žepe, ki so namenjeni za vstop viličarja, kar se izvede na celici za plazemski razrez. Ta proces je bil robotiziran že v preteklosti. Slika 2. Razdelitev procesa izdelave osnove kontejnerja na tri delovne postaje Proizvodni proces od polizdelkov do zvarjene in obrušene osnove je bilo treba določiti na novo in se izvaja na postaji za vlaganje polizdelkov, postaji za varjenje osnove in brusilni postaji. Na koncu je mesto za skladiščenje zvarjenih osnov (slika 2). Ker so polizdelki in še posebno celotna zvarjena osnova zelo težki, je bilo treba razviti avtomatiziran manipulator, ki prenaša vpenjalno napravo med posameznimi postajami in odlaga zvarjeno in obrušeno osnovo kontejnerja. Manipulator v vlagalni postaji vlaga težje elemente v vpenjalno napravo. Ko zaključi, delavci poravnajo elemente na pravo mesto, dodajo še manjše nosilce in jih vpnejo v vpenjalno napravo. Manipulator nato prenese vpenjalno napravo z elementi v varilno celico. Iz varilne postaje manipulator prenese zvarjeno osnovo na postajo za brušenje. Zvare delavci ročno pobrusijo. Prazno vpenjalno napravo manipulator odpelje iz varilne postaje nazaj na vlagalno postajo. ■ 3 Zgradba varilne postaje Varilno postajo so zasnovali in izdelali v podjetju ABB, d. o. o., in jo sestavljajo (slika 3): - varilna robota ABB IRB 2600 ID, - robotski tračnici ABB IRBT 4004, - pozicionirna miza IRBP 5000 L, - dvižni sistem mize, - varilna izvora - Fronius CMT advanced, - laserski merilni sistem. Slika 3. Zgradba varilne postaje 3.1 Varilni robot Osrednji delovni enoti robotske varilne postaje sta robota IRB 2600ID, Slika 4. Robot IRB 2600ID ki sta nameščena na tračno progo na obeh daljših straneh vpenjalne naprave. Voziček na tračni progi poleg premikanja robota omogoča tudi montažo servisnega centra s sistemom Bull's eye za avtomatsko kalibracijo gorilnika in zalogovnik žice Maraton Pac. 3.2 Varilna oprema Pri varjenju se pojavljajo tudi večje reže, ki ovirajo normalno varjenje. Varilni izvor mora v procesu varjenja omogočati dobro polnjenje rež in večkratne prehode. Varilni izvori Fronius CMT so bili razviti predvsem za varjenje tanjših pločevin, vendar pa je bila ta tehnologija ustrezna tudi za varjenje osnov kontejnerja prav zaradi zelo učinkovitega zapolnjevanja rež. Slika 5. Varilna oprema 3.3 Laserski merilni sistem Najdaljši elementi osnove so nekaj manj kot šest metrov dolge jeklene cevi. Pri taki dolžini je dovoljena toleranca prevelika za izvedbo kvalitetnega varjenja brez prilagajanja pozicije in načina varjenja vsakega kosa posebej. Da se lahko zagotovi pravilna izbira varilnega robotskega programa, varilnih parametrov in ne nazadnje korekcija pozicije vara, je bilo potrebno vgraditi merilni sistem. Uporabljen je bil laserski merilni sistem, ki pred začetkom varjenja po potrebi izmeri točno pozicijo varilne reže in tudi samo širino reže. Na osnovi širine reže se izbere ustrezen program s številom prehodov in ustreznimi varilnimi parametri. Laserski merilni sistem meri pravokotno na varilno glavo. Tak način omogoča lego laserja, ki ne ovira dostopnosti varilnega gorilnika in hkrati omogoča lažjo zaščito laserskih leč. Laserski sistemi, ki merijo v smeri varilnega gorilnika, sicer omogočajo korekcije med samim varjenjem, vendar je laserska merilna glava pogosto v napoto pri varjenju težje dostopnih mest. Glede na relativno kratke vare sprotno popravljanje varilne poti ne bi bilo izkoriščeno. 3.4 Pozicionirna miza Pri zasnovi celotnega proizvodnega procesa varjenja osnov predstavlja Slika 6. Pozicionirna miza z dvižnim sistemom in vpenjalnima napravama pot vpenjalne naprave v zaokroženem varilnem ciklu poseben problem. V okviru varilnega procesa sta dve vpenjalni napravi -prazna in polna, ki se morata med seboj zamenjati. Ta problem je bil rešen z uporabo pozicionirne mize za obračanje in zamenjavo vpenjalne naprave (slika 6). Izbran je bil pozicionirnik z nosilnostjo 5 ton, kar omogoča obračanje dveh vpenjalnih naprav hkrati. Ker je bilo potrebno zagotoviti obračanje mize, je bil dograjen tudi dvižni sistem, ki omogoča dovolj visok dvig za zasuk vpenjalnih naprav. ■ 4 Krmiljenje sistema Jedro celotnega robotskega sistema je robotski krmilnik, ki opravlja poleg osnovne funkcije krmiljenja varilnih robotov in procesa še vnos delovnih nalogov in upravljanje portalnega manipulatorja v ročnem režimu 4.1 Vnos delovnih nalogov Preko robotskega vmesnika FlexPandant operater izbira tip izdelka in izvajanje programa. Vnos želenega progama je možen s pomočjo delovnega naloga, ki se vnese kot tekstovna datoteka. V prihodnosti bo možno vnašanje delovnih nalogov iz centralnega nadzornega sistema. Drugi možen način je z neposrednim vnosom programa v FlexPendatu. 4.2 Krmiljenje vpenjalih naprav Vpenjanje vpenjalne naprave na vlagalni postaji je krmiljeno s pomočjo robotskega krmilnika, ki krmili tudi varnostni sistem za zaklepanje in odklepanje vpenjal na vlagalni in varilni postaji. Slika 7. Upravljanje manipulatorja 4.3 Pošiljanje ukazov manipulatorju Glede na izvajanje posameznih operacij robotski krmilnik kliče ukaze za prenos vpenjalnega orodja oziroma zvarjene osnove. 4.4 Ročno upravljanje mostovnega manipulatorja Ker je robotski vmesnik FlexPendant zelo priročen za uporabo, je bil izbran tudi za premikanje mostovnega manipulatorja v ročnem režimu (slika 7). 4.5 Servisni vmesnik FlexPendant je že v osnovi namenjen tudi servisnim operacijam na robotu. Dodane operacije, specifične za sam proces, izvajata vmesnik za nastavitev dvižnega sistema in vmesnik za kalibriranje laserja. ■ 5 Zaključek Investicija je omogočila 32-odstotni prihranek ur, potrebnih za proizvodnjo osnove kontejnerja, in omogoča izdelavo 34,6 kosov na dan. Celotna investicija se bo tako povrnila v dobrih štirih letih in uporabniku zagotovila konkurenčno proizvodnjo v prihodnosti. Robotski krmilniki ABB omogočajo izdelavo kompleksnih sistemov, ki poleg samih robotov krmilijo tudi ostalo opremo in služijo kot vmesnik med uporabnikom in sistemom. Kombinacija merilnih sistemov, novih fleksibilnih robotov ABB in najnovejše procesne opreme omogoča robotizacijo zahtevnih in manj ponovljivih procesov. Za uspeh takšnih projektov je seveda potrebno zgledno sodelovanje z naročnikom. ■ 6 Literatura [1] www.abb.com\robotics Power and productivity for a better world™ IRB 6700 Naslednja generacija velikih industrijskih robotov IP Nosilnost 150 do 300 kg Doseg 2,6 do 3,2 m Integrirani povezni paket (Lean ID) Manjša poraba električne energije Dolgi servisni intervali Enostavno vzdrževanje www.abb.com/robotics ABB d.0.0. Koprsica ulica 92,1000 Ljubljana Tel.: 01 2445 453, Faks: 01 2445 490 E-naslov: info@si.abb.com www.abb.si Prometni pilot letala in specialist za človeški faktor - Aljaž Mezeg, univ. dipl. inž. str. Aleksander CIČEROV Leta 2008 je diplomiral na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani in pridobil naziv diplomirani inženir strojništva. Od leta 2010 se kot inštruktor profesionalno ukvarja s poučevanjem letenja. Leta 2011 se je profesionalno zaposlil kot prometni pilot letala vrste Boeing 737-800NG. Skupno ima preko 2100 ur letenja na različnih tipih letal. V okviru Evropske zveze za letalsko psihologijo EAAP je leta 2011 pridobil naziv: specialist za človeški faktor. Trenutno končuje študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer psihologija, kjer ima status absolventa. Ventil: 5. maja 2011 so v Ljubljani predstavniki Avstrije, Bosne in Hercegovine, Češke, Hrvaške, Madžarske, Slovaške in Slovenije podpisali Sporazum o vzpostavitvi funkcionalnega bloka zračnega prostora srednje Evrope, ki naj bi okrepil standarde varnosti v zračnem prometu, prispeval k trajnostnemu razvoju zračnega prometa in izboljšal celotno učinko- Aljaž Mezeg, univ. dipl. inž. 144 vitost upravljanja zračnega prometa in navigacijskih služb za splošni zračni promet v Evropi. Ali menite, da je cilj enotnega evropskega neba (ang. SES) mogoče uresničiti z bloki zračnih prostorov? A. Mezeg: Projekt SESAR spremljam že dalj časa kot član EAAP (Evropska zveza letalskih psihologov). Tisto, kar je ta trenutek najpomembnejše, je, da se projekt po velikih zamudah končno uresničuje in pričenja živeti v praksi. Gre za izredno kompleksen projekt tako s tehničnega, psihološkega in hkrati gospodarsko-poli-tičnega vidika. Države končno spoznavajo pomembnost in doprinos takšnega povezovanja. Z vidika pilota je prav smešno, kolikokrat se menjujejo frekvence - samo zato, ker smo preleteli majhen segment neke države. Združevanje v bloke je vsekakor korak v pravo smer. Ventil: Varovanje civilnega letalstva je danes izpostavljeno številnim izzivom. Ali osvetljevanje z laserskim žarki lahko resno ogrozi delo posadke letala? Kakšne so vaše izkušnje? A. Mezeg: Ljudje se ne zavedajo resnosti posledic osvetljevanja letal z laserskimi žarki. Tovrstni incidenti so v porastu predvsem v poletnih mesecih v bližini turistično atraktivnih destinacij. Glavni »inštrument« zaznave, ki ga piloti uporabljamo, je vid; od vseh človeških zaznav je ta v letalstvu najpomembnejši. Laserski snop svetlobe v stiku z mrežnico lahko povzroči dezorientacijo, začasno slepoto ali celo trajnejše poškodbe vida. Takšne incidente jemljemo posadke izrazito resno, najpogosteje poskušamo čim točneje locirati izvor laserja, kar javimo kontroli letenja. Ta obvesti policijo, ki poskuša odkriti kršitelje. Ventil: Med spornimi rešitvami, ki naj bi zagotovile večjo varnost potnikov in letal, je tudi »telesni skener«. Naprava žarči in lahko poškoduje zdravje letalskega potnika. Ali menite, da bo njegova uporaba dokončno odpravila možnost prikritega vnosa nevarnih snovi in predmetov v letalo? A. Mezeg: Morda ne bom povsem neposredno odgovoril na vprašanje. Varnost v letalstvu namreč lahko percepiramo na različne načine, na žalost pa nas pri tem nekoliko ovira pomanjkljiva domača terminologija. V angleškem jeziku poznamo izraza safety in security, ki se v slovenščino prevajata kot varnost, vendar sta si po svojem pomenu različna. V prvem primeru gre za varnost v letalskem prometu in predstavlja širšo kategorijo, medtem ko gre v drugem primeru za ožjo definicijo t. i. tehničnega varovanja, v katerega sodijo varnostne službe, različna tehnična sredstva za oteževanje vnosa nedovoljenih predmetov itd. Noben varnostni sistem ni popolnoma zanesljiv, še pomembnejše pa je, da je varnost v letalstvu odvisna od mnogo več dejavnikov kot samo od tehničnih sredstev za preprečevanje vnosa nedovoljenih predmetov. Današnji standard je, da se razen z detektorjem kovin naključno taktil-no pregleda tja do 30 % potnikov. V tem primeru gre za vprašanje posega v integriteto posameznika, ne pa za poseg v njegovo zdravje, kot je v primeru »telesnega skenerja«. Vsekakor pa nobena metoda ne bo preprečila vnosa nevarnih snovi in predmetov v letalo. Kolikor sem seznanjen z novo tehnologijo skener-jev, ti ne pokažejo ničesar, kar bi posameznik na primer lahko pogoltnil. Ventil: Slovenija ima že nekaj časa Javno agencijo za civilno letalstvo. Če upoštevamo, da ima za naloge premalo letalskih strokovnjakov, se postavlja vprašanje njene (ne)učin-kovitosti. Kakšno je vaše mnenje? Funkcionalni bloki zračnega prostora FAB CE A. Mezeg: Osebno sem mnenja, da bi morala biti agencija strokovna in neodvisna organizacija, ki skrbi za varnost in razvoj letalstva v Sloveniji. Na žalost se mi dozdeva, da smo dobili agencijo, ki je zaradi političnih in osebnih interesov posameznikov izgubila status neodvisnosti in strokovnosti. Obenem je v sedanji obliki predraga in se ukvarja predvsem sama s seboj, medtem ko kakšnih aplikativnih učinkov za končne uporabnike ni. Ventil: Delovna doba pilotov se je dvignila s 60 na 65 let. Kako gledate na to kot aktivni pilot? Kje so meje varnega letenja in občutka samoiz-popolnitve oz. poslanstva pilota? A. Mezeg: Fenomen dviganja starostne meje opravljanja poklica pilota je zanimiv in večplasten. Vsekakor igrajo pomembno vlogo veliki igralci kapitala, ki se zavedajo pomanjkanja pilotov na trgu dela. Obseg letalskih storitev raste predvsem v Aziji, hkrati s tem se veča potreba po pilotih. Na drugi strani pa še nikoli v zgodovini piloti niso naleteli tako veliko število ur kot jih danes. Letna dovoljena obremenitev za pilote je 900 ur in veliko letalskih družb dosega vsaj zelo visok odstotek teh ur. Vzemimo primer pilota, ki prične opravljati svoje delo pri 25 letih in leti povprečno 700 ur na leto. To pomeni, da bo v svojem življenju odletel 28.000 ur. Kaj to pomeni za človeško telo, ne ve nihče, saj so bili standardi v industriji 10-15 let nazaj zelo drugačni in primerov, ko bi piloti naleteli takšno gromozansko število ur, skoraj ni. Hkrati se zavedanje o učinkih sevanja, nizke vlažnosti na letalih, kance-rogenih snoveh veča, kar se pozna tudi v konstruiranju in rabi novih materialov. Ali so odločitve regulatorjev pravilne, bo pokazal čas. Osebno se mi zdi nalet 700 ur letno tista zlata sredina, ko v letenju še lahko uživate. Ventil: Kako naporen in zahteven je danes poklic pilota? A. Mezeg: Kot sem omenil, se število opravljenih ur v zadnjih letih povečuje. Vsekakor pa bi na tem mestu izpostavil specifičen način življenja, ki zahteva veliko predanost poklicu. Osebno se mi zdi, da je najzahtevnejši del poklica, vsaj v mojem primeru, usklajevanje osebnega in poklicnega življenja. Poleg tega sta tu seveda visoka odgovornost in trend kriminalizacije napak, kar zagotovo povzroča določen pritisk na posadke. Doživljanje zahtevnosti poklica pilota je zelo subjektivno in je odvisno predvsem od posameznika kot, seveda, tudi od vrste letalske operacije. Ventil: Kako lahko/težko je dobiti službo po končanem izobraževanju? Je letalski trg še vedno podhranjen? A. Mezeg: Trg je zadnjih nekaj let močno podhranjen, na žalost se to ne odraža v naši okolici. Največje potrebe po pilotih so v Aziji, predvsem na Kitajskem in na Bližnjem vzhodu, v zadnjem času pa tudi v Severni Ameriki. Povpraševanje je predvsem po izkušenih tujih kadrih, kar posamezniku na začetku karier-ne poti ne pomaga veliko. Dobiti prvo zaposlitev v letalstvu je težko in tvegano, s tem mislim predvsem na razmerje med finančno investicijo in verjetnostjo zaposlitve. Že moja osebna pot je, ko se ozrem nazaj, prepletena z neverjetno veliko naključij, ki so bila povsem izven moje kontrole, a so se na srečo obrnila v mojo korist. Vsekakor ne želim izzveneti pesimistično, ampak realistično. Potrebno je pripraviti poslovni načrt na začetku karierne poti, ki naj vsebuje tudi realističen alternativni scenarij. Ta naj bo lažje izvedljiv kot prvi, saj sicer ne ustreza konceptu rezervnega scenarija oz. v letalskem žargonu alternacije. Ventil: Ali menite, da je Mednarodna organizacija civilnega letalstva potrebna sprememb, ki bi omogočile, da bi bila sposobna reagirati na sodobne izzive/grožnje? A. Mezeg: Na to vprašanje se težko izrečem, kajti o delovanju ICAO nisem dovolj podrobno seznanjen. Ventil: Zakaj med pionirji civilnega letalstva v svetovnih enciklopedjah ne najdemo bratov Rusjan? A. Mezeg: Brata sta držala stik s takratno pionirsko letalsko elito, zato bi si takšno mesto zagotovo zaslužila. Osebno sem mnenja, da jima je ravno okolje, v katerem sta odrasla, omogočilo, da sta postala to, kar sta. Trst je veljal za eno izmed pomembnejših mest in je tako omogočal dostop do znanj in sredstev za dosego teh pomembnih mejnikov. Obenem pa je to isto okolje doživelo razburkane politične in zgodovinske spremembe, ki so ju nekako izločile iz nacionalnih okvirov politične propagande. Tako njunih dosežkov do samostojne slovenske države nikoli nismo vzeli samo za naše, ampak si jih nekako ves čas delimo z Italijani, Srbi in »Jugoslovani«. Letalstvo je že od nekdaj stvar nacionalnih prestižev in brata Rusjan zaradi specifičnega okolja temu nista ustrezala, zato ju tudi ni na zemljevidu svetovnih nacionalnih pionirjev. Ventil: Vprašanje odnosa človek -stroj se je pojavilo že v industrijski revoluciji. Danes je ta odnos še toliko bolj aktualen, saj precej dela prevzema računalnik. Ali je dilema poveljujoči pilot - poveljujoči računalnik v letalstvu realna? A. Mezeg: Seveda, s stroji si je človeštvo želelo olajšati in izboljšati življenje. Danes imamo situacijo, ko pilot ne upravlja letala, ampak pravzaprav nadzira sistem, ki upravlja z letalom. Zagotovo avtomatizacija izboljšuje varnost v letalskem prometu in ni dileme, da računalnik mnogo nalog opravlja zanesljiveje, točneje in kva-litetneje od človeka. Vendar se na področju kognitivnih nalog ne more primerjati s človeškimi možgani. Ti mnogo bolje napovedujejo, precenjujejo in se kvalitetneje odločajo, saj lahko vsakemu podatku v danem trenutku pripišejo subjektivno zaznano pomembnost. Zaskrbljujoč je pojav, ki naj bi bil posledica avtomatizacije, ko tradicionalne veščine pilotiranja izginjajo iz pilotske kabine. Vendar je zadnje čase opaziti počasen trend k ročnemu upravljanju letal ob podpori avtomatizacije. Po nesreči letal družb Air France, Turkish Airlines in drugih je vse bolj očitno, da so veščine pilotiranja še kako pomembne. Boeing je tako v lanskoletni reviziji priročnika za šo- -i! ^ ^ V Body scanner: večja varnost ali kršitev človekovih pravic lanje posadk (FCTM) izdal priporočilo, ki spodbuja posadke, naj letijo ročno, ko to razmere omogočajo. To kaže na velik preobrat paradigme, ki je veljala zadnjih 40 let in je težila k vse večji avtomatizaciji. Ventil: Preučujete strah pred letenjem. Prosim, če lahko našim študentom letalstva na FS predstavite na kratko bistvo programa LETSM. A. Mezeg: Program LETSM obravnava strah pred letenjem celostno in je primerljiv s podobnimi programi po svetu (KLM, Lufthansa, BA itd.) Skupaj s kolegom Mitjo Peratom sva zasnovala enodnevno delavnico, ki je učinkovita za najbolj splošne oblike strahu pred letenjem. Naj razložim, da je strah pred letenjem najpogostejši, takoj za strahom pred javnim nastopanjem. Za njim trpi skoraj 40 % populacije. Strah pred letenjem vključuje različne vrste strahov, kot so: strah pred višino, zaprtimi prostori, predajanjem kontrole, turbulenco, smrtjo _ Delavnica poteka izključno v učilnici (le izjemoma je potrebna dodatna obravnava ali celo polet z letalom) in je sestavljena iz več delov. Najprej udeležencem razložimo in predstavimo let z vidika pilota. To poglavje * Radovednemu bralcu toplo priporočamo, da prebere še naš prispevek, objavljen v Ventilu št. 17/2011/1 z dne 17. februarja 2011, o Frankfur-tu po Frankfurtu, z oceno knjige Handbook of Aviation Human Factors avtorjev Johna A. Wiseja, V. Davida Hopkina in Daniela J.Garlanda, ki proučujejo človeški faktor, torej pilota, ter delo Drift into Failure (v prevodu: Biti potegnjen v fiasko) avtorja Sidneya Dekkerja, ki ga je objavila založba Ashgate februarja 2011. Nesreča MH370 -je kriv človek ali stroj? vsebuje vse od varnosti v letalstvu do majhnih stvari, kot so na primer pilotov izhod iz kabine na stranišče. Ljudje so zelo radovedni, še posebej, ker govorimo o stvareh, ob katerih doživljajo zelo močna čustva in s katerimi pridejo zelo poredko v stik. V nadaljevanju jim sestavimo individualni program priprave na let, ki je specifičen glede na strah. S psihološkimi znanji jim razložimo princip delovanja čustev in strahu, obenem pa jih naučimo tehnik spo- prijemanja s strahom. Več informacij pa seveda kdorkoli lahko poišče na spletni strani www.strahpredlete-njem.si. * Ventil: Zahvaljujemo se vam za vaše odgovore in vam tudi v prihodnje želimo veliko osebnih in poslovnih uspehov. Mag. Aleksander Čičerov, univ. dipl. prav. UL, Fakulteta za strojništvo Rubriki Letalstvo na pot Uredniški odbor revije Ventil je ljubeznivo prisluhnil predlogu o uvedbi stalne rubrike Letalstvo. To sicer v reviji ni bilo pozabljeno, v zraku pa je ves čas lebdela ideja o stalni rubriki, ki bi zajela dogajanja in dogodke na širokem polju letalske industrije. Rubrika naj bi predstavljala letalstvo s strokovnimi članki, razmišljanji, opozorili na dogodke, ki so pomembni za to področje, z intervjuji z najvidnejšimi predstavniki mednarodnih in domačih organizacij, ki delujejo na področju letalstva, kot so ICAO, ECAC, EUROCONTROL, EASA, IATA, s pogovori s predstav- niki domače letalske industrije, zavarovalnicami in piloti, ki so svoje znanje nabirali na Fakulteti za strojništvo. In tudi na vesolje ne bomo pozabili do tam, kjer veljajo pravila civilnega letalstva, in od tam, kjer veljajo pravila vesoljskega prava. Polje našega zanimanja je izjemno široko in iskanje vsebin, ki bodo pritegnile bralce revije, zahteven in vznemirljiv izziv. Ob tem ne gre pozabiti, da Fakulteta za strojništvo UL izvaja programe za bodoče pilote, ki bi jim podatki iz realnega življenja marsikdaj pomagali sprejeti dobre odločitve. Pogled pod 'pokrov letalskega motorja' bo zanimiv tudi za klasične strojnike. Želimo si lahko, da bodo prispevki zanimivi in ne v breme redaktorju rubrike. Naj bo nova rubrika 'središče', kjer se bodo in bomo srečevali vsi ljubitelji in strokovnjaki s področja letalstva, reviji Ventil pa bo rubrika dodala snov, ki bo pritegnila nove bralce in bralke. Mag. Aleksander Čičerov, univ. dipl. iur. Ventilski otok MPA-C Ventilski otok MPA-C podjetja FESTO je popoln - enostaven za čiščenje, odporen na korozijo, izjemno kompakten in funkcionalen. Odlikuje ga več ventil-skih funkcij, modularna osnova je za največ 32 ventilov ali ele-ktromagnetov, razred zaščite je OP69K, FDA certificirani materiali, fildbus/Ethernet preko CTEU - vse, kar si je moč želeti. Konfigurac:ija v/entilskega l:)tccl^a ustr^^a željam uporabnika - električni vmesnik na ^p)r"^c:nji ali zadnji strarri, viultjipolni poriključki, fildb^us ali Ethernet prekoe CT^U/mCTE;!. zz ročnim pomožnim dfjlov^arijeim ^li ^|-ez njeg^, od ^negja dou jS^O tl^išr^ihi ob-voočij in izbirna konfigji-jrajuia^ cdelo^v-nih priključkcov. VaP'Az-C ^ zaščito If^ei^)^ in ^[aK^:! je v najvišjem razredu protikorozijske zaščite pri FESTU. S tem je mogo- \^entH^ki otok če čiščenje z visokimi tlaki, s čistilno p)^no kkakior tudi n^me^1:itev in up)o-lra^a m ([^l-obniila cJe^le^v/r^ihi pjogij o^ji Ih. V/^nPil^kci ohole jee upaori^bbeen iipovrisod ppo ^vetLJ. Je certificiran skladno z UL in prirejen za certificirane^ po V^esif;! pioppolKom^ se ppijilega - či;;11it oblika v okolju, ventilski otok, cevni priključki, električni priključki in pogoni. Ventilslni otork MP'A-C lahko vjključu-je monos1:uuilne; potne ventile ^ci varr^o upoohnbeo z mehanskcim vr^-čanjem v začetni fpolo^žaj, 5/2 im/piul-zne (gotrn^ ventile, 5/3 potne ventile ^ srednji zapj |-timr nap ajalni m ali ocC-zračenim položajem, poilin^ ventila 2 x č/2 in e x ^/2 ter fposebne funkcije, kot:e tli 3/2 potni ventil z ločenim nap^Jar:j^vj. Siplošni tehničIni pjocJatki: - i^aecCb^: batni ventil ^ t^mp eeratu rno ob-jmočje [^-60 oC - po^Ook: dlo 670 l/min ^ cC^loi^ni tlak: ood 00,9 do 10 bar - vklopni tlak: 3 do 8 bar - pnevmatični priključek: Gee^l^, - pnevma1:ično g^lavno n^paianje: G3/8 Vir: FESTO, d. o. o., Blatnica 8, 1236 Tzn, tel.: 01 530 21 00, faks: 01 530 221 25, e-mail: info_si@festo.com, http://www.festo.com, g. Bogdan Opaškar JAKSA MAGNETNI VENTILI od 1965 miOptiiiiiljf tAbJFUiPi ^^ vrhunska kakovost izdelkov in storitev zelo kratki dobavni roki strokovno svetovanje pri izbiri izdelava po posebnih zahtevah širok proizvodni program celoten program na Internetu Programabilni inkrementalni dajalnik DFS60I SICK-ov rotacijski inkrementalni dajalnik DFS60I (slika) omogoča brezhibne rešitve v prehrambni in procesni industriji, v polnilnicah pijač, farmaciji, pakiranju ter v zahtevnih aplikacijah za zunanjo uporabo. Prirobnica in gred iz nerjavečega jekla ter tesnilo EPDM izpolnjujejo najstrožje zahteve glede odpornosti na korozijo, vlago in agresivne medije. S poljubno nastavljivo resolucijo do 65536 impulzov na obrat pripomore k večji fleksibilnosti da-jalnika in hkrati znižuje število potrebnih različic na zalogi. Različni električni vmesniki ponujajo številne možnosti za integracijo. Rotacijski inkrementalni dajalnik DFS60I v izvedbi iz nerjavečega jekla, z zaščito IP67 in najvišjo stopnjo natančnosti in fleksibilnosti je primeren za uporabo v najbolj zahtevnih okoljih. Je izjemno odporen na agresivne medije in visoke temperature. Odpornost na agresivne medije zagotavljajo površina in komponente, ki so v stiku z mediji, kot je okrov, prirobnica in gred. Tesnilo je iz gume ethylene propylene diene monomer (EPDM), to je material, ki je izredno odporen na vodo in spojine na bazi vode ter kisline. Sistemski integratorji in izdelovalci strojev v prehrambni industriji, industriji pijač, farmaciji in pri pakiranju še posebej cenijo sposobnost nastavljanja programabilne serije DFS60I. Z resolucijo 16 bit lahko uporabnik poljubno nastavlja število impulzov od 1 do 65536, pozicijo in širino ničelnega impulza ter napetostni nivo na izhodu vmesnika TTL ali HTL, točno tako, kot se zahteva v aplikaciji. Za programiranje ni potreben zunanji napajalnik. Dajalnik je povezan prek zunanjega kabla s programirnim orodjem PGT-08-S, ki najprej prebere obstoječo nastavitev DFS60I in nato shrani nove nastavitve v dajalnik. Na ta način DFS60I pripomore k znižanju števila različnih kosov na zalogi in uporabi ter promovira standardizacijo, saj omogoča z enim univerzalnim da-jalnikom reševanje skoraj neomejenega števila primerov uporabe. DFS60I z okroglo gredjo premera 10 mm zagotavlja številne mehanske in električne prilagoditve za lažjo montažo. Na voljo je v izvedbi z navadno ali s servoprirobnico. Kompakten okrov premera 60 mm olajša vgradnjo dajalnika in prihrani prostor. Standardni radialni priključni konek-tor M12 pripomore k enostavni vgradnji tudi tam, kjer je stiska s prostorom. DFS60I ima med drugim tudi vmesnik 24 V z odprtim konektorjem, dva 6-kanalna vmesnika TTL/rS422 z različnima nivojema signalov, en 6-kanalni HTL/push pull in že omenjeni programabilni vmesnik TTL/ HTL. Dajalnik ponuja številne možnosti pri posebnih strojnih in električnih prilagoditvah in zagotavlja optimalno namestitev, DFS60I hkrati znižuje število različnih variant komponent pri inženiringu, nabavi in servisiranju. Vir: SICK, d. o. o., Cesta dveh cesarjev 403, 1000 Ljubljana, tel.: 01 47 69 990, fax.: 01 47 69 946, e-mail: of^ice@sick.si, http://www. sick.si Vasa www.indüstrija.rs Poklif ice las: Casop if Industrija La^jra Kulundu« 88, ITOJO Beograd, Sriiija tel/faK, + j&ni30S 83 22 mob,-I 3eu034fl 84 23 e'fiiati: (iffi(e^in(itjjtrija.j^ Nova serija pnevmatično gnanih vpenjal 82M-3E podjetja DE-STA-CO Nova serija pnevmatično gnanih vpenjal 82M-3E podjetja DE-STA--CO je namenjena predvsem avtomobilski in kovinskopredelovalni industriji. Vpenjala odlikujejo zanesljiva vpenjalna sila, enostavna uporaba in minimalno vzdrževanje. Prijemala iz serije 82M-3E so za svoje dimenzije lahka, ker so v večini izdelana iz aluminija. Dobavljiva so v treh velikostih: 40 mm, 50 mm, 63 mm in 80 mm, kjer dimenzije pomenijo premer pogonskega pnevmatičnega cilindra. Vpenjala so primerna za uporabo v najrazličnejših aplikacijah, vključno z ročnimi in avtomatiziranimi aplikacijami vpenjanja pri varjenju in za pozicioniranje. Vsa vpenjala iz serije 82M-3E odlikuje največje delovno območje med industrijsko dobavljivimi vpenjali, in sicer od 0 do 135 stopinj, v celotnem delovnem območju pa je mogoče kot odpiranja vpenjal brez-stopenjsko nastavljati. Ta lastnost zagotavlja sistemskim integrator-jem kar največjo prilagodljivost. Kot odpiranja vpenjal je enostavno nastaviti v samo nekaj sekundah preko nastavitvenega vijaka na zadnji strani. Ta patentirana rešitev nastavljanja kota odpiranja prihrani čas nastavitve, obenem pa pomeni, da vpenjala serije 82M-3E potrebujejo manj prostora za vgradnjo in tako so aplikacije lažje in bolj ergonom-ske. Senzorji končnih leg pa so na vpenjalih 82M-3E vedno postavljeni v končnih legah ne glede na to, da se spremeni oziroma nastavi kot odpiranja vpenjal, kar dodatno prihrani čas ob spremembi nastavitev. K vsakemu vpenjalu iz serije 82M-3E je mogoče enostavno dograditi patentiran ročni vzvod na desno ali levo stran, kar je zelo uporabno pri aplikacijah, ki zahtevajo ročno vpenjanje. Ročni vzvod je obarvan z značilno rdečo barvo podjetja DE-STA-CO, njegov položaj pa je za izboljšanje ergonomije mogoče spreminjati. Da je zagotovljena dolga življenjska doba z minimalnim vzdrževanjem, je vsako vpenjalo iz serije 82M-3E izvedeno v zaprtem ohišju, ima za-tesnjene iglične ležaje in popolnoma zaprte senzorje, da ni mogoč vdor prahu in umazanije v samo vpenjalo. Najpogostejša popravila vpenjal so poenostavljena preko izvedbe dvodelnega senzorja v obliki kartuše, kar omogoča zamenjavo poškodovane komponente in ne celotnega senzorskega vložka. »Razvoj nove družine pnevmatično gnanih vpenjal nam je dal priložnost, da naredimo korak nazaj in gledamo na izdelek z vidika kupca,« pojasnjuje Peter Schauss, glavni direktor proizvodnje pnevmatično gnanih vpenjal. »Rezultat našega razvoja je izdelava najboljših serijskih vpenjal v svojem razredu, ki so fleksibilna in z vidika integratorjev enostavna za vgradnjo in uporabo. Z vidika končnega kupca pa bodo vpenjala izvedla milijone ciklov ob minimalnem vzdrževanju.« Več o novi seriji pnevmatično gnanih vpenjal 82M-3E DE-STA-CO si lahko preberete na www.destaco. com Vir: Halder, d. o. o., Bohova 73, 2311 Hoče, tel.: +386 (0)2 61 65 386, faks: +386 (0)2 61 82 656, e-mail: rajko. dobnik@halder.si. Pripravil: dr. Mihael Debevec, UL, Fakulteta za strojništvo m ■ fair of lednarodni sejem^za^avtomatiko, /obotiko, mehatronlko ... iOnailTrade Menhatr^ic... ^ ^ , / Celje, Slovenija ^ ' 29.-31.01.2014 www. i fa m . s i Linearna vodila z navojnimi vretenom DryLin® Podjetji Igus in Heinlich predstavljata dve novosti na področju navojnih linearnih vodil: DryLin® SLT-BB in DryLin® SLW-25120. Prva imajo zelo majhno skupno višino, druga pa so primerna za velike obremenitve. Oba modela sta bila razvita za uporabo v prehrambni industriji, kjer se zahtevajo posebni pogoji pri vgra-dnih dimenzijah in obremenitvah. Slika 1. DryLin® SLT-BB z inovativno zasnovo za omejen prostor vgradnje Slika 2. Vodilo z navojnim vretenom DryLin SLW-25120 je »Martin Krpan« med linearnimi vodili Minimalna potrebna višina za vgradnjo linearnega vodila DryLin® SLT--BB je samo 20 mm in minimalna potrebna širina za vgradnjo samo 45 mm. Vse te mere se lahko dosežejo zahvaljujoč inovativnemu bočnemu pozicioniranju vretena poleg linearnih vodil. Masa kompaktne zasnove je le 0,15 kg in je lahko gnana ročno ali z elektromotorjem. Največja hitrost vrtenja je do 1000 vrt/min, linearna hitrost pa je 1,5 m/ min. S krogličnim ležajem uležajeno navojno vreteno ima lahko klasični trapezni navoj ali trapezni navoj z večkratnikom hitrosti (kolikor ima navojnic, tolikokrat je višja hitrost (2-krat, 4-krat,_- tako imenovan hitri navoj). Zračnost je mogoče nastaviti z miniaturnim sistemom TWE-04-12, DryLin® T. Zaradi visoke zmogljivosti, kompaktnega oblikovanja in delovanja brez mazanja so vodila z navojnim vretenom DryLin® SLT--BB idealna za avtomatizacijo v pre- hrambni industriji. DryLin SLW-25120 je nov izdelek med Igusovimi linearnimi moduli, ki združuje kompaktnost in veliko nosilnost. Ta linearni modul lahko prenaša bremena z maso do 1.000 kg v radialni smeri in do 250 kg v aksialni smeri. Kljub veliki nosilnosti pa ima modul kompaktno obliko in je enostaven ter prilagodljiv za vgradnjo. Primeren je tako za ročni kot motorni pogon. Modul zaradi svoje kompak-tnosti deluje močno in stabilno, ne potrebuje vzdrževanja niti mazanja. Drsni elementi so izdelani iz polimerov, tako da lahko delujejo tudi v umazaniji, primerni so tudi za živilsko industrijo. Vir: HENNLICH, d. o. o., Podnart 33, 4244 Podnart, tel.: (0)4 532 06 05, faks: (0)4 532 06 20, internet: www.hennlich.si, e-mail: drobnic@hennlich.si, g. Stojan Drobnič Nov senzor za stalno spremljanje stanja hidravličnih tekočin - FPS Pri podjetju Parker HFDE (Hydraulic Filtration Division Europe) so pred kratkim predstavili nov senzor FPS (Fluid Property Sensor) za merjenje lastnosti hidravličnih tekočin. Senzor je bil posebej zasnovan za mobilne aplikacije, kjer je potreben poceni, a vseeno kvaliteten nadzor stanja hidravličnih tekočin. Sodobni sistemi so izdelani za delovanje na visoki ravni učinkovitosti in manjši porabi. Tako se v sistemu pojavi večje nihanje tlaka, pretoka, obremenitve in temperature, ki značilno skrajšuje življenjsko dobo hidravlične tekočine. S senzorjem FPS lahko neposredno in hkrati merimo viskoznost, gostoto, dielektrično konstanto in temperaturo. Kvaliteta hidravlične tekočine se ugotavlja s spremljanjem neposrednega in dinamičnega odnosa med več različnimi lastnostmi hidravlične tekočine. Univerzalni protokol CAN J1939 zagotavlja enostavno povezavo vmesnika z glavnim krmilnikom sistema. Temperaturno območje: -40 °C do 150 °C Območje gostote: 0,000 do 1,500 g/cm3 Viskoznost do 50 cSt Območje dielektrične 1,00 do 6,00 konstante: Vir: Parker Hannifin Ges.m.b.H. Wiener Neustadt, Avstrija - Podružnica v Sloveniji, tel.: 07 337 66 50, faks: 07 337 66 51,e-mail: parker.slovenia@ parker.com, spletna stran: www.par-ker.si, Miha Šteger IPROING ClaOaOa Varilna oprema in varilni materiali vodilnega svetovnega proizvajalca LINCOLN ELECTRIC Varilna oprema proizvajalca MERKLE - Nemčija Širok izbor dodajnih materialov za varjenje Industrijsko odsesovanje in odpraševanje -NEDERMAN Hitro zaporne spojke za vse aplikacije in različne medije Avtomatizacija varjenja Implementacija in integracija varilnih sistemov in tehnologij na robotskih aplikacijah Komprimiran zrak, rešive za vsako potrebo učinkovito, gospodarno, okolju prijazno Nov vrhunec vzdržljivosti, nov mejnik v zanesljivosti in najboljša učinkovitost v svojem razredu - to je novi GA oljni vijačni kompresor moči 30-90 kilovatov, ki ga žene učinkovitost. Obiščite našo spletno stran in si oglejte, kako lahko naši novi kompresorji povečajo vašo produktivnost. www.atlascopco.com/drivenbyefficiency Atlas Copco d.o.o. Peske 7, 1236 Trzin Tel. 01 5600 710 E-Mail: info@si.atlascopco.com StAStff^if^athle. ProätACÜv^itt^ Merilni laserski senzor ZX2 Nova serija laserskih merilnih senzorjev ZX2 podjetja Omron je cenovno ugodna in široko uporabna. Merilni senzorji zagotavljajo zanesljivejše in še bolj stabilno merjenje ter enostavno nastavljanje. Za merjenje uporabljajo napreden slikovni senzor CMOS, ki je še posebno uporaben pri zahtevnih površinah merjencev. ZX2 je zelo hiter in natančen merilni senzor. slikovni senzor HSDR--CMOS (high speed and dynamic range) in prilagaja moč laserskega žarka (slika 1). V izvedbi z linijskim laserskim žarkom je še posebej primeren za zelo dinamičnih meritve. Optimalna nastavitev za stabilno merjenje se izvede s pomočjo tipke (SMART) in z metodo »pametne nastavitve«, zato uporabnik ne potrebuje posebnega znanja. Slika 1. Prilagodljiva moč laserskega žarka glede na površino Slika 2. Trije načini delovanja 3 st Merilni senzor ZX2 se prilagodi površini, ki jo meri, in deluje zelo stabilno pri različnih kovinskih, plastičnih in transparentnih materialih. To je mogoče s pomočjo posebnega algoritma, ki nadzoruje Omronov Slika 3. Kompaktna in robustna senzorska glava ZX2 Uporabnik izbira med metodo merjenja enakih oziroma enotnih površin, metodo merjenja različnih merjencev ali pa metodo odstopanja v površini pri enakih merjencih (slika 2). Merilni senzorji serije ZX2 so robustni in obsegajo štiri različne tipe senzorskih glav, ki so primerne za različne zahteve merjenja. Vse so v ohišju z zaščito IP67 in imajo ugodnen faktor temperaturne odvisnosti (0,02 %/°C za celotno merilno območje). Senzorske glave so ožičene z robotskim ka- blom in tako primerne za montažo na gibljive dele. Kompaktne dimenzije omogočajo lažjo montažo tam, kjer smo s prostorom omejeni (slika 3). ZX2-LD50L (linijski žarek) • 50 ± 10 mm merilno območje • 1,5 ^m natančnost • ±0,05 % linearnost • velikost linijskega žarka 60 ^m x 2.6 mm ZX2-LD50 (točkovni žarek) • 50 ± 10 mm merilno območje • 1,5 ^m natančnost • ±0,10 % linearnost • velikost točkovnega žarka 60 ^m ZX2-LD100L (linijski žarek) • 100 ± 35 mm merilno območje • 5 ^m natančnost • ±0,05 % linearnost • velikost linijskega žarka 110 ^m x 2.7 mm Slika 4. Krmilni ojačevalnikZX2 2 st (Treba bi bilo napisati: 11-segmentni in LED-prikazovalnik) Senzorska glava se priključi na ojačevalnik, na katerem se nastavlja senzor oziroma se prikažejo podatki o meritvah. Do vseh nastavitev se dostopa enostavno s tipkami na ojačevalniku (slika 4). Prikaz na 11-segmentnem LED--prikazovalniku je zelo jasen, predvsem zaradi med bankami je enostaven in možen preko krmilnega ojačevalnika ali s pomočjo krmilnih digitalnih signalov. Opcijsko je v ponudbi računska enota ZX2-CAL, ki poveča funkcionalnost dveh merilnih senzorjev ZX2. Omogoča seštevanje (z možnostjo upoštevanja konstante) in odštevanje meritev dveh senzorjev (slika 5). Končni rezultat se lahko izpiše na prikazovalniku. Slika 5. Merjenje debeline in višine s pomočjo računske enote ZX2-LD100 (točkovni žarek) • 100 ± 35 mm merilno območje • 5 natančnost • ±0,10 % linearnost • velikost točkovnega žarka 110 ^m Tabela 1. Primeri meritev dobrega izpisa tekstovnih znakov, tako da dodatnih uporabniških navodil praktično ni potrebno. Ojačevalnik omogoča shranjevanje do štirih (4) bank. Vsaka lahko vsebuje različne nastavitve merjenja. Preklop Vir: MIEL Elektronika, d.o.o., Efenkova cesta 61, 3320 Velenje, tel.: +386 3 898 57 50 (58), fax: +386 3 898 57 60, internet: www.miel.si, e-pošta: info@miel.si Merjenje višine premikajočih se integriranih vezij na traku - algoritem za prilagajanje moči žarka in napredni slikovni senzor HSDR-CMOS omogočata stabilno merjenje tudi pri hitrem premikanju merjencev na liniji. Odzivni čas senzorja je 60 ^s in je odvisen od števila meritev, ki se določijo za povprečenje. Preverjanje odlitkov - razlika nivojev v obliki končnega rezultata se poda s pomočjo računske enote. Tudi če se površina odlitkov razlikuje, to ne vpliva na stabilnost oziroma točnost meritve. Zaznavanje ukrivljenosti - s pomočjo več senzorjev v različnih točkah je moč zaznavati ukrivljenost površine z mikronsko natančnostjo. Temperatura ima na merjenje skoraj zanemarljiv vpliv (0,02 %/°C za celotno merilno območje), merilna glava deluje v temperaturnem območju od 0 do 50 °C. Nadaljevanje Tabele 1 na strani 152 Nadaljevanje Tabele 1 s strani 151 Določanje pozicije robotske roke - zelo natančno je mogoče določati pozicijo premikajoče se robotske roke, predvsem zaradi hitre odzivnosti senzorja in ozkega snopa žarka. Določanje pozicije - kljub različni barvi merjencev (recimo tiskanin) je meritev stabilna in je odstopanje višine mogoče zaznati z mikronsko natančnostjo. / - -iii, Merjenje debeline plošče - s pomočjo računske enote ZX2-CAL med dvema merilnima senzorjema ZX2 se poda končni rezultat o debelini merjenca. LABORATORI) ZA P0G0N5K0-KRMILN0 HIDRAVLIKO Smo laboratorij z dolgoletno tradicijo na področju pogonsko-krmilne hidravlike. Ukvarjamo se z oljno in tudi ekološko prijazno vodno PK hidravliko, pri tem pa uporabljamo sofisticirano in sodobno merilno in programsko opremo. To se odraža v večjem številu uspešno zaključenih projektov in sodelovanju z uspešnimi slovenskimi podjetji. Obrnite se na nas, če potrebujete: razvoj in optimiranje hidravličnih sestavin in naprav -• izdelavo hidravličnih naprav -• izboljšave in popravilo hidravličnih naprav in strojev izdelavo sodobnega krmilja za hidravlične stroje izobraževanje na področju hidravlike -0 ekološke hidravlične naprave za pitno vodo izdelavo ali izris hidravličnih shem -• itd. Univerza v Ljubljani Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6 1000 Ljubljana 1:01/4771115,01/4771411 E: IpkhilFs.uni-lj.sl http://lab.Fs.uni-lj.si/IFt/ r/fliii\i L\iiiff/J 6 SPODBUDNIH DNI. ENKRAT NA LETO. ZA DOBRO LETO. Evropa, Slovenija, Celje, 10.-15. september 2014 Sejem za pogumne in POSLOVNO ODLIČNE NAJPOMEMBNEJŠI poslovni sejem v Sloveniji in regiji za poslovne priložnosti, prave partnerje, nove ideje in izdelke NAJVEČJI pregled domače in tuje ponudbe izdelkov in storitev, novosti in ugodnosti CE sejem tvv MGS O \ CE sestanek CE novice www.ce-sejem.si nn i II CBJSia SEIEM Krmilniki Allen-Bradley Guardmaster Novost v družini mikrokrmilni-kov MicroSOO je varnostni krmilnik Guardmaster, namenjen fleksibilnim rešitvam funkcionalne varnosti Ple, SIL3 po ISO 13849-1 in lEC 62061. Krmilnik Guardmaster ima 22 varnostnih vhodov in izhodov, od tega je 6 priključkov univerzalnih, funkcijo (vhod, izhod) je možno programsko nastavljati, kar pomeni večjo prilagodljivost pri uporabi. Podobno kot drugi krmilniki družine MicroSOO Guardmaster podpira tako imenovane »plug-in« razširitvene module (maks. 2 modula), tako da se napravi lahko doda še 8 vhodov in 8 izhodov standardne izvedbe (24VDC). Programira se s programsko opremo Connected Components Workbench, ki je brezplačna in (po registraciji) dosegljiva na spletni strani Rockwell Automation - Allen Bradley. Program se naloži preko vgrajenega USB-priključka (uporablja običajni USB-kabel za tiskalnik ipd.). Programsko orodje vsebuje že pripravljene in certificirane bloke za običajne varnostne funkcije (E-stop, varnostna vrata, svetlobne zavese/muting, dvoročni vklop, re- Slika 1. Varnostni krmilnik Allen-Bradley Guardmaster 440C-CR30 dundančni izhod _). gramski blok za takšno povezavo. Vgrajen je tudi serijski priključek RS232 (protokol Mod^s RTU), namenjen sporočanju stanja varnostnih funkcij krmilniku ali napravi HMI. Če se uporabi Guardmaster v kombinaciji z običajnim krmilnikom družine Micro800, je na voljo že pripravljen uporabniški pro- silka 2. Vtični- »plug-in« - moduli 158 Sistem je uporaben za različne aplikacije, kot so manjši stroji in naprave do 10 varnostnih funkcij in do 5 varnostnih con, pakirne naprave, paletizerji, manjše stiskalnice, stroji za obdelavo plastičnih mas in lesa, montažne celice, dvigala in transportni sistemi. Guardmaster je podprt tudi z orodjem za vrednotenje varnostnih rešitev SISTEMA. Napredni krmilniki v družini -Micro850 - so v dveh modularnih različicah: 24 oz. 48 vhodno-izho-dnih (V/I) točk. Opremljeni so z vmesnikom Ethernet (Ethernet/IP in protokol ModbusTCP), s serijskim in USB-priključkom. Omogočajo razširitev s štirimi vhodno-iz-hodnimi enotami (do 32 V/I točk) ter do petimi vtičnimi moduli. Funkcije vtičnih modulov so: V/I digitalni ali analogni, komunikacijski RS232/485, ura realnega časa (RTC), dodaten spomin »Flash«, EI 00 T SMF 1 EI 01 T ^fl Gate _ Switch Test Source A: 12 Test Source B: 13 Advanced Settings ® Slika 3. Programski blok z varnostno funkcijo potenciometri za nastavitve in ka- možna povezava s sistemi SCADA libracijo, GSM-modul za izmenjavo in drugimi PC-aplikacijami. sporočil SMS ... Vir: Tehna, d. o. o., Tehnološki park Programsko orodje vključuje ure- 19, 1000 Ljubljana, tel. +386 1 28 jevalnike za lestvično logiko (LD), 01 775, fax:. +386 1 28 01 760, tekstovno obliko (ST) in tudi funk- www.tehna.si, Žiga Petrič Slika 4. Družina krnniinikov MicroSOO cijske bloke (FB). Omogoča operacije s 64-bitnimi spremenljivkami integer in floating point ter triosno pozicioniranje z linearno in krožno interpolacijo v prostoru XYZ. Podpira protokole Modbus RTU, ASCII (serijski port), DF1 (USB port) in Modbus/TCP in Ethernet/IP (Ethernet port). Z gonilnikom OPC je in (http://www.dguv.de/ifa/Praxishil-fen/Software/SISTEMA/index-2.jsp). http://ab.rockwellautomation.com/ programmable-controllers/connected-components-workbench-software. http://www. ab.com/linked/safety/ relay/440C-CR30/index.html info@tehna.si www.tehna.si Tehnološki park 19 ■ 1000 Lj Li bij ena LITERATURA - STANDARDI - PRIPOROČILA Nove knjige [1] Johnson J. J.: Basic Electronics for Hydraulik Motion Control - Osnove elektronike za hidravlično krmiljenje gibanja predstavljajo dodatno gradivo za podrobnejše razumevanje in načrtovanje elektronike za elektrohidravlične sisteme krmiljenja industrijskih naprav in strojev. Knjiga je komplementarna priročniku istega avtorja (glej predhodno navedbo) za projektiranje takšnih sistemov. - Zal.: založba revije Hydraulics & Pneumatics (naročilo po internetu ali e-pošti: hydraulicspne-umatics.com/Bookstore - O); cena: 99,00 USD. [2] Johnson, J. J.: Design of Electro-hidraulic Systems for industrial Motion Control - (tretja izdaja) -Tretja izdaja uveljavljenega priročnika nudi izčrpna navodila za projektiranje elektrohidravličnih pogonov in krmilij za stacionarne industrijske naprave in stroje. - Zal.: založba re- vije Hydraulics & Pneumatics (naročilo po internetu ali e-pošti: hydrau-licspneumatics.com/Bookstore - O); obseg: 380 strani, cena: 109 USD. [3] Kiefer, S. (ur), Berger, K. (ur): Dichtungstechnik Jahrbuch 2014 - Zbornik tesnilne tehnike 2014 je izšel konec leta 2013. Na 456 straneh poleg osnov in uvodnih prispevkov podrobno obravnava znanstvena in strokovna vprašanja iz prakse in stanje tehnike na tem področju. Knjiga predstavlja dober pregled sistemov tesnjenja in lepljenja ter z njimi povezanimi procesi. Vsak prispevek je zaključena celota. Strokovni prispevki podajajo ustrezne predloge za reševanje dnevnih razvojnih problemov. - Zal.: Isgatec Gmbh, Mannheim BRD; 2013; ISBN: 978-39811509-7-1 (broširano); obseg: 456 strani; cena: 49,00 EUR. Optimiranje energijske učinkovitosti hidravličnih in pnevmatičnih naprav VDMA Einheitsblätter (priporočili) 24580 in 24581 sta namenjeni uporabnikom hidravličnih in pnevmatičnih naprav na stacionarnih strojih, da se poleg funkcionalnosti in gospodarnosti zagotovi tudi ustrezna energijska učinkovitost. Samo če je stroj optimalno zasnovan glede uporabnosti (delovni ciklus, točnost, stopnja avtomatizacije itd.), lahko tudi zasnova energijskega koncepta ustrezno deluje. V priporočilih VDMA so opisani ukrepi za povečanje energijske učinkovitosti, ki poleg zamisli in izbire sestavin vključujejo tudi ustrezno organizacijo, kot so npr. izbira optimalnega sistema črpalk ali zmanjšanje puščanja pri pnevmatičnih napravah z uporabo senzorjev toka. Priporočila Einheitsblatt VDMA 24580, Fluidtechnik - Anwendungshinweise zur Optiminung der Energieef^izienz von Hydraulikanlagen (Fluidna tehnika - priporočila za optimiranje energijske učinkovitosti hidravličnih naprav) in VDMA 24581, Fluidtechnik - Anwendungshinweise zur Optimirung Der Energieeffizienz von Pneumatikanlagen (Fluidna tehnika - priporočila za optimiranje energijske učinkovitosti pnevmatičnih naprav), so na voljo tudi v angleščini pri založbi: Beuth Verlag GmbH (www.beuth.de). Dodatne informacije na naslovu: Fachverband Fluidtechnik im VDMA, Lyoner Str. 18, 60528 Frankfurt/ Main, BRD; Jörn Dürer, tel.: + 0696603-10652, e-pošta: joern.due-rer@vdma.org, internet: http//fluid. vdma.org. Po O + P 58(2014) 1-2, str. 5 Pripravil: A. Stušek PROGRAMSKA OPREOPL-O - S_f5L[ETh_[E Znastvene in strokovne prireditve The European Telemetry and Test Conference - etc 2014 - Mednarodna platforma za teleme-trijo, daljinsko krmiljenje, instru-mentalizacijo za preskušanje in obdelavo podatkov (prvič, vzporedno s konferenco SENSOR + TEST) 3.-5. 6. 2014 Nürnberg, ZRN Informacije: - www.etc2014.de ali www.sensor-test.de The 8th FPNI PhD Symposium on Fluid Power - CFPNI 2014 - 8. doktorski simpozij o fluidni tehniki (FPNI 2014) 11.-13. 6. 2014 Lamppenranta, Finska Informacije: - http://www.lnt.fi/web/en/ fpni/2014 18th ISC International Sealing Conference - Mednarodna konferenca o tesnjenju 8.-9. 10. 2014 Stuttgart, ZRN Organizatorji: - Fachverband Fluidtechnik im VDMA e. V. - Arbeitskreis Fluid-dichtungen - Institut für Maschinenelemente (IMA) der Universität Stuttgart Tematika: - statične tesnilke - gredna tesnila - translatorna tesnila (hidravlika in pnevmatika) - osnove tesnilne tehnike - gradiva in površine - varčevanje z energijo, trenje, obraba - simulacije - standardizacija, patenti, zakonski predpisi, preskušanje - uporaba Vzporedno s konferenco bo priložnostna razstava. Informacije: - Fachverband Fluidtechnik im VDMA, 18th ISC, dr. Christian Geis, Postfach 710 864, 60 498 Frankfurt/ Main, BRD; tel.: + 069-6603-1318, e-pošta: christian.geis@vdma.org Kolloqium Mobilhydraulik 2014 - Bienalni kolokvij - Mobilna hidravlika 2014 6.-7. 10. 2014 Braunschweig, ZRN Organizator: - Institut für mobile Maschinen und Nutzfahrzeuge - Braunschweig - Lehrstuhl für mobile Arbeitsmaschinen - Karlsruhe Tematika: - delovna hidravlika, hidravlični pogoni krmilja, pogonski sklopi, dodatni agregati, hidravlična krmilja in regulatorji, sestavine elektro hidravličnih naprav Informacije: - Technische Universität Braunschweig, Institut für mobile Maschinen und Nutzfahrzeuge, Langer Kamp 19a, 38106 Braunschweig, BRD; e-pošta: mhk@ta-braunschweig.de, internet: www.braunschweig.de/imn/ mhk The 9th JFPS International Symposium on Fluid Power - 9. mednarodni simpozij o fluidni tehniki japonskega združenja za fiuidno tehniko 28.-31. 10. 2014 Matsue, Shimane, Japonska Informacije: - www.jfps.jp/net/9thjfps The 14th Scandinavian International Conference on Fluid Power (SICFP 2015) - 14. skandinavska mednarodna konferenca o fluidni tehniki 20.-22. 5. 2015 Tampere, Finska Informacije: - www.tut.fi/sicfp ali sicfp@tut.fi Rexroth IbanProductsI BOSCH OPL automation OPL avtomatizacija, d.o.o. Dobrave 2 Si-1236 Trzin, Slovenija Tei. +386 (0) 1 560 22 40 Tei. +386 (0) 1 560 22 41 iVIobii. +386 (0) 41 667 999 E-moii: opi.trzin@sioi.net www.opl.si PROGRAMSKA OPREMA - SPLETNE STRANI v v Najboljši članki I, II in III ^^^ Najboljši clanki BBinotfE Piogjamu^ mikrel^ntrelicjiv •J-X w « / ll4)lw1>S|danfe| Cena za dve knjigi: EUR kode: 5UT0012, 5UT0013, 5UT0014 redna cena: 19,99 EUR z ddv WWW.SVET-EL.SI Cena za vse tri knjige: EUR Oglaševalci ABB, d.o.o., Ljubljana ATLAS COPCO, d. o. o., Trzin AX Elektronika, d. o. o., Ljubljana CELJSKI SEJEM, d. d., Celje DOMEL, d. d., Železniki DVS, Ljubljana FANUC Robotics, Češka FESTO, d. o. o., Trzin HALDER, d.o.o., Maribor HAWE HIDRAVLIKA, d. o. o., Petrovče HENNLICH, d. o. o., Podnart ICM, d. o. o., Celje HYDAC, d.o.o., Maribor IMI INTERNATIONAAL, d. c^. o., (P.E.) NORGREN, Lesce INDMEDIA, d. o. o., Beograd, Srbija IPRO ING, d. o. o., Ljul:)lji5in