Leto XIII. Štev. 85 E L E F O N s UREDNIŠTVA 23-67 UPRAVE 28-67 POSTNI ČEKOVNI RAČUN IL409 Maribor, sreda 12. aprila 1939 NAROČNINA NA MESEC. Prcjemao v opravi ali po poiti 10.— dio. dostavljen oa dom 12.— dio. tujina 25.— dio Cena din 1-— Vojaške in diplomatske akcije Artglra in Francija sta segli po izrednih voiaških varnostnih ukrepih »troga pripravi enost in koncentracija bo nega brodovja — Obenem mrzlična diplomatska akci a, zlasti med Londonom in Rimom LONDON, 12. aprila. Anglija in Fran cija sta izdali in izvršili v vsei naglici izredne vojaške ukrepe. Alarmirano ie vse angleško in francosko bo]no brodovje, posebno v Sredozemlju, kjer se je zbralo okoli Balkanskega polotoka, pridružile so se mu pa tudi sovjetske in grške boi ne ladje. V strogi pripravljenosti so tudi vse trdnjave, oporišča itd. Medtem je pa v teku mrzlična diplomatska akcija zlasti med Londonom in Rimom, katere rezultati trenutno še niso znani. KONFERENCE V LONDONU LONDON, 12. aprila. Včeraj so se zopet sešli na posvet vojni minister Hore-Belisha, mornariški minister lord Stan-hope, letalski minister sir Kingsley Wood ter minister za koordinacijo lord Chat-lield. Na poučeneip mestu se trdi, da so bili izdani sklepi o koncentraciji angleškega sredozemeljskega bojnega brodovja na vzhodnem delu Sredozemeljskega morja. Po sestanku se je podal sir Kings-ley Wood k zunanjemu ministru lordu Ha!ifaxu in mu poročal o sprejetih sklepih. Po krajši konferenci sta se podala cba ministra v ministrsko predsedstvo, /kjer ju je sprejel ministrski predsednik Chamberlain. Prvima dvema se je v začetku pridružil še letalski minister Ktogs-ley Wood, nato sta pa Chamberlain In Halifax konferirala še eno uro sama. Po konferenci je sprejel Halifax sovjetskega veleposlanika Majskega, s katerim se je razgovarjal celo uro, nato pa še francoskega in kitajskega veleposlanika. KRALJEV PRIHOD V LONDON Popoklne se je —- v zadnjih 24 urah — že drugič sešel k posvetu zunanjepolitični odbor 6 ministrov, ki mu Je predsedoval ministrski predsednik Chamberlain, a na-vzočen je bil tudi minister za koordinacijo lord Chatfield. Ob 17. uri je prispel z Wlndsorskega gradu nenadoma v London kralj Jurij VI., katerega je takoj nato obiskal Chamberlain v Buckinghamski palači. Ostal je v avdienci eno uro in četrt in obvestil vladarja o položaju ter izdanih ukrepih. Po Chamberlainovem odhodu se je kralj vrnil v Windsor. Nepričakovani kraljev prihod v London in konferenca s Chamberlainom sta vzbudila v angleški prestolnici ogromno senzacijo. V tem so videli vsi manifestacijo popolne solidarnosti krone z vlado pri izvajanju sklenjenih obrambnih ukrepov. FRANCOSKA POSVETOVANJA PARIZ, 12. aprila. Včeraj se je sešel na popoldansko sejo, ki ie trajala 2 uri in pol, francoski kabinet, ki je v glavnem sprejel sklepe nedeljskega sestanka stalnega obrambnega sveta. S tem so dobili francoski vojaški ukrepi legalno moč, dasi so se pričeli izvajati dejansko že predvčerajšnjim in so se nadaljevali včeraj v še večjem obsegu. Gre za ukrepe, ki naj omogočijo francoskemu imperiju pripravljenost za vsak primer. Tako je od včeraj vse francosko bojno brodovje v popolni pripravljenosti, da lahko vsak trenutek odplule iz svojih oporišč in se pridruži angleškemu ter ostalemu zavezniškemu bojnemu brodovju. Vpoklicani so pa bili tudi mnogoštevilni rezervisti, zlasti spec!alnih strok. SPREJEMI V PARIZU Zunanii minister Bonnet ie sprejel včeraj sovjetskega veleposlanika Surlča, Da-ladler pa ameriškega veleposlanika in ro-mun^e^a pos!aniškega namestnika. Bonnet je sprejel razen tega tudi izredne-Ka poslanika Franclje v Španiji, maršala Petaina, ki se Je nenadoma vrnil iz Bur-go:a. Etelle ie Da'adler konferiral z Louisom Mrrinom in finančnim min-strom Pajkom RcynPudom, Bonnet pa s francoskim podanikom v Siriji Plotom, 1 i mu ie poročal, da se je po!ožaJ v Siriji Iz- boljšal. Danes se snide pod predsedstvom prezidenta Lebruna znova ministrski svet k plenarni seji. AMERIŠKE REZERVE WASHINGTON, 12. aprila. Ameriški zunanji minister Cordell Hull je sprejel včeraj angleškega veleposlanika na dolg posvet o evropskem položaju. Kot posledico včerajšnje konference prezidenta Roosevelta s Cordellom Hullom in finančnim ministrom Morgenthauom ie državni departement sklenil Izvesti v sporazumu z Veliko Britanijo, Francijo, Holandijo, Belgijo in drugimi državami transakcijo, s katero se ustvari vojna rezerva surovin vseh držav obrambnega bloka. Ame- rika bo dobavila tem državam žito in bombaž, te pa bodo dale Ameriki v zameno kavčuk, kositer, baker itd. Gre za več milijonov ton dobav. Ta zamenjava se bo izvršila kot izreden ukrep izven redne medsebojne trgovinske izmenjave. FRANCOSKI TISK O RESNOSTI POLOŽAJA PARIZ, 12. aprila. Snočnji tisk ne prikriva resnosti položaja. »Le Temps« se zavzema za takojšnjo solidarnost vseh balkanskih narodov. Opozarja na vso podporo Anglije in Francije, ki sta v ta namen že koncentrirali svoja brodovja v vzhodnem delu Sredozemskega morja. ZBIRANJE BRODOVJA JE IZZIVANJE BERLIN, 12. aprila. Nemški tisk izraža svojo nejevoljo, češ da se Albanija Anglije in Franclje ne tiče. Naj se zahodni velesili spomnita Monakovega, ki ie bliže kakor Washington ali Moskva. Zbiranje sredozemskega brodovja Anglije in Francije v grških vodah je izzivanje. Nova mešetarjenja? CHAMBERLAIN BAJE VERUJE V SPORAZUM Z ITALIJO IN JE POSLAL MUSSOLINIJU TUDI 2E ZADEVNO ZASEBNO PISMO LONDON, 12. aDrila. Vsi londonski Hstl poročajo, da je Anglija pripravljena, verjeti Izjavam, ki jih je dobila iz Rima, da je akcija v Albaniji popolnoma lokalnega značaja in da Italija tudi ne namerava ne uničiti samostojnosti Albanije ne izvesti še kakšnih drugih akcij na Sredozemlju. Zaradi tega se smatra, da Anglija ne bo odpovedala angleško-Italljan-skega sporazuma, ampak bo celo skušala doseči z Italijo nov sporazum. Po še nepotrjenih vesteh ie baje poslal Chamberlain Mussoliniju zasebno pismo v tem smislu. Vsebina pisma ni znana, vendar mu prisojajo tu Izredno velik pomen. V diplomatskih krogih verujejo, da je aranžma med Londonom in Rimom še vedno mogoč, kljub zasedbi Albanije, odvisno je vse od raznih okoHščin. V zvezi s tem presojajo sedaj v Londonu svetovni po ložaj dosti bolj mirno. LONDON, 12. aprila. Doslej niti v Fo relgn Oflice niti v Downing Street ni prt' spelo kako sporočilo Mussolinija Cham berlainu. Bojne priprave v Španiji FRANCOVA ŠPANIJA SKLENILA VOJA SKO ZVEZO Z ITALIJO IN NEMČIJO, KI JI POŠILJATA ŠE DALJE NOVE CETE, IN ORADI TUDI UTRDBE PROTI FRAN CIJI IN ANGLIJI PARIZ, 12, aprila. Sem se je vrnil vče- ške čete Španijo niso zapustile, da»l je raj popolnoma nepričakovano francoski državljanske vojne že davno konec, am-izredni poslanik v Španiji, maršal Petain, pak prihajajo nasprotno tja še vedno no-Njegov prihod je v zvezi z najnovejšim ve. Razen tega je pričela Španija v vsej razvojem dogodkov v nac onallsfcčnl špa- nagi ci graditi vzdolž francoske meje na niji. Francova Španija je pristopila k pro- Pirenejih močne utrdbe. Prav tako gradi tlkomintemskemu paktu in sklenila, kakor noč in dan utrdbe okoli angleškega Gib-vse kaže, z Ital jo in Nemčijo tudi še po- raltarja in v nasproti ležečem španskem sebno vojaško zvezo. Italijanske in nem- Maroku. Konec samostojne Albanije V ALBANSKIH GORAH SE ŠE VEDNO BIJEJO SRDITI BOJI - NOVI UPRAVNI ODBOR NIMA ZNAČAJA VLADE — KONEC DIPLOMATSKIH ZASTOPSTEV LONDON, 12. aprila. Po italijanskih poročilih i-z Tirane so italijanske čete že dosegle jugoslovansko in grško mejo. 13 bataljonov črnih srajc, ki so se izkrcali v Vatoni, je zasedlo že vse zaledje mesta. Po poročilih iz Aten se pa Albanci ponekod še močno upirajo. Kraljevska princa Sali in Husein, bivša gojenca francoske vojaške akademije v St. Cyru, vodita v gorah uspešne boje z italijanskimi četama. Spopadi v okolici Elbasa-na so se včeraj ponovili in se nadaljujejo. Upravni odbor, ki je bil z dovoljenjem italijanskega poslaništva ustanovljen v Tirani pod vodstvom Mihala Cherka, ni- ma več značaja vlade. Odbor je po nalogu Italija obvestil tudi vse albanske poslanike in konzule, naj takoj Mkvkliraio poslaništva in konzulate, ker prevzame zastopstvo Albanije v zunanjem svetu Italija. TELEKI IN CSAKY OBIŠČETA RIM IN BERLIN BUDIMPEŠTA, 12. aprila. Ministrski predsednik grof Teleki in zunanji minister. Csaky bosta 17. trn. potovala v Rim. Po razgovorih z Mussol nijem in Cianom se bosta napotila še v Berlin. Zaoiski General Pariani Kakor je »Ve-čemik« poro. čal, je bila pretekli teden v Inomostu važna italijansko - nemška vojaška konferenca, katero sta vodila general Keitel za Nemčijo m general Pariani za Italijo. General Pariani, šef italijanskega generalnega štaba, ki je znan zlasti kot odličen strateg, je takoj po vrnitvi iz Inomosta odšel k Mussoliniju in mu poročal o uspehih in sklepih konference. Zasedba Albanije, H je takoj nato sledila, je odkrila prvi del skrivnosti inomoških sklepov. Takoj po obisku pri Mussoliniju jc pa general Pariani odpotoval v severnoafriško Libijo, kjer se je sešel s tamkajšnjim italijanskim guvernerjem, maršalom Italom Balbom, a istočasno sta se mudita tam na obisku tudi nemški letalski maršal Goering in propagandni minister Goebbels. Da ta potovanja in ti sestanki niso le zabavnega znaitaja, ni dvoma; načrti, ki se skrivajo v ozadju, bodo pa postaji oditi šele v nadaljnjem razvoju dogodkov. Angleži odkrivajo Poljsko V dneh Beckovih posvetovanj z britanskimi politiki so se angleški Usti podrobno ukvarjali s Poljsko ter informirali angleško javnost, ki pozna bolj zemljepis svojega imperija kakor pa Evrope, o geografskem položaju Poljske v vzhodni Evropi. Časopisje Poljsko naravnost »odkriva.. Neki poslanec je izjavH, da doslej angleški narod o Poljski ni vedel drugega kakor tri imena: Prlsudski, Beck in Paderevvski. Zdaj pa je postala Poljska središče nove britanske politike na vzhodu. Nova Ideologija Vol. Nemčije Poljaki in Madžari se vesele skupne meje. Madžarska radost pa ni popolna. V Budimpešti jim siceT ni žal Cehov, toda z okupacijo Češke m Moravske se je Nemčija pomaknila dalje. Nad vse je pa preplašita Madžare izprememba nemške ideologije, piše varšavski »Ilustrovani Kurier Kodzenji«. Od nacionalizma in rasizma je prešla Nemčija k imperializmu m se naslanja na načelo »sila je nad pravico«. Madžari so zgodovinski narod ta resnost položaja, v katero je zašla Evropa, je zajeta tudi trezne Madžare. Orjaiko tekmovanje na morju Francija ima doslej naj večji prekomor-nik »Normandie« z nad 70.000 ton. Pomorski krogi se bavijo z načrtom, zgraditi nov prekooceanski parobrod, ki bi imel 100.000 ton. Francija bi tako prevladovala v pomorskem prometu med Evropo in Ameriko. Novi parnik bi bil 350 m dolg in bi plul s hitrostjo 36 vozlov na uro. Madžarska — 10,311.403 Mudi Ozemlje Madžarske se je po zadnji korekturi slovaške meje povečalo za 1.067 km1 in 40.606 ljudi. Celokupna površina Madžarske znaša zdaj 117.171 km’ z 10 milij. 311.403 nrebivalcl. 5,000.000 tujcev v Franclji Kam ž njimi v primeru vojne, se vprašuje pariški »Matin« in nadaljuje: Tuje agitatorje in hujskače bo treba zapreti, ostali bi se dali uporabiti v vojni industriji. Mnogi bi se gotovo sami prijavili v službo francoske armade. M a r i b o r, 12. aprila. Na pestrem zemljevidu Evrope so zarisane meje vrsti državic, ki jih je priklicala v življenje nujna potreiba nevtral-nostnega jezička v občutljivem ravnotežju velesil. Kljub temu, da imajo nekatere dežele, tako Švica, Belgija in Nizozemska krepko utemeljeno zgodovinsko in narodnostno osnovo za svoj državno-pravni obstoj, vendar ni težko uganiti, da je vprav njih zemljepisna lega na važnem prizorišču križanja interesov evropskih velesil razlog za njihovo samostojnost .Kjer je bil evropski prostor geopolitično najbolj ranljiv in so se interesi velesil najčešče srečavali, tam se je posrečilo državicam, da so s spretnim krmarjenjem njihovega nevtralnostnega čolniča srečno preplule nevarni vode zapeljivega imperializma močnejših sosed. Med državice, ki so v tem pogledu še posebno značilne, spada v prvi vrsti Albanija. Dežela, ki so jo od davnine posedli potomci starih Ilirov, Amavti, je imela že v najstarši dobi mnogo večji pomen kakor bi ji ga po njeni dejanski vrednosti lahko prisodili. V notranjosti gorata, v primorju zamočvirjena Albanija je bila skozi vekove predmet pozornosti sosednih držav. Rimljani so preko nje zgradili še danes pomembno cesto, ki vodi preko gora na vzhod. Via Egnatia je vezaJa Drač po dolini Skumbije preko Ohrida in Vodena s Solunom in ob egejskem primorju dalje s Carigradom. Za časa Bizanca in turške nadvlade na Balkanu je bila ta cesta najvažnejša in najhitrejša zveza državnega jedra z balkanskim zahodom in preko morja dalje z Italijo. Karavanska pot od bitoljske železniške postaje do Elbasana v Albaniji je še dandanes najživaihnejša prometna vez te vrste na jugovzhodu Evrope. Nič manj važna ni bila pot, ki je držala iz Valone po dolini De vode v Kosturo in dalje v južno Makedonijo. Iz Lješa je šla stara rimska cesta skozi Skader in Zeto na Kosovo polje ter dalje v Povardarje. Naravno je tedaj, da je bila deželica s talko živahnimi prometnimi zvezama v balkansko zaledje že zgodaj privlačna sila za države, ki so nastajale na Apeninskem polotoku. Tako Rimljani, kasneje Anžuvind so se izkrcavali na albanski obali hoteč zagospodariti ožini Otrant-skega preliva. Nasprotno so balkanske države sffle preko Albanije k morju. Bilanc, Srbija za Dušana Siilnega in Bolgarija so se že v srednjem veku prizadevale, da se s posestjo te zemlje utrde na obali južnega Jadrana in Jonskega morja. Srbi so vladali dalje časa severnemu dehi Albanije, na njihovo gospostvo spominjajo še danes krajevna imena, verski in narodnostni ostanki prebivalcev. V Srednji Albaniji se je bil učvrsti'! fevdalni režim muslimanskih begov, najjužnejši del dežele je bil oerkveno in narodnostno pod vplivom Grkov. Jiižnoalbanski Aro-rntmi so bilii v turški dobi najbolj aktivni trgovci na polotoku. Po naselitvi Slovanov so se Amavti omaikniM v gore in v močvirni svet na obali. Pod turško vlado so se pomoha-medanFM, postali so prevladujoč element in se v štirih skuipmah selili po Balkanu. Posamezni rodovi Amavtov so prišli tja do Leskovca v Moravski dolini in celo v Srem, kjer so se posrbild. Druga veja je posedla Metohijo in Kosovo polje, tretja je iz srednje Albanije prehajala v Makedonijo. Juinoalbanski Amavti so se selili v Grčijo, globoko na Peloponez, kjer bivajo njihovi ostanki še danes. V goraitem svetu, katerega obala je ostala dolgo časa brez kulturnih stikov z zunanjim svetom, živi amavtsko pleme v dokaj primitivnem stanju. Zahodni vplivi, ki so pljuskali v severnejše primorje Jadrana, Albanije niso dosegli. Dežela je postala znana v mednarodnem svetu šele, ko je jela razpadati Turčija in so se diplomati ponovno zavzemali za njeno samostojnost. Ko so v balkanski vojni Srbi osvojili L ješ in Drač, da bi si tako odprli vsaj majhno okence v pomorski svet, fe na pritisk velesil ostala Albanija neokrnjena in doživela smešno epizodo z vsiljenim ji nemškim princem, 1. 1914. pobeglim »kraljem« Wiedom. Po prizadevanju zahodnih velesil je ostala Albanija tudi po svetovni vojni samostojna. Italijani so sicer zasedli Va-lono, a so jo morali zapustiti. Obdržali so le majhen otok. Saseno pred pristaniščem. LONDON, 12. apr. »Daily Telegraph« objavlja članek, v katerem razpravlja o nemškem pojmu »življenjskega prostora«. Ta življenjski prostor je bil sprva, pravi list, omejen na ozemlje, na katerem strnjeno prebiva nemški narod. Zaradi zaokrožitve nemškega življenjskega prostora je morala biti priključena Avstrija in Sudetska, ko pa je bilo to doseženo, se je naenkrat nemški življenjski prostor razširil na nenemško, češko in Slovaško. Ko je sedaj vključena tudi ta, se je razširil Mobilizacija na Poljskem POLJSKA JE VČERAJ POKLICALA POD OROŽJE NOVIH 6 LETNIKOV REZERVISTOV — LIPSKI PRINAŠA NEMŠKE ZAHTEVE VARŠAVA, 12. aprila. Poljska je odredila včeraj takojšen vpoklic 6 nadaljnjih letnikov rezervistov. Računa se, da ima sedaj pod orožjem že čez 1 milijon mož. Ker zbira Nemčija neprenehoma čete na vseh poljskih mejah, se vrši na poljski strani naglo utrjevanje postojank. Položaj postaja vedno bolj napet. VARŠAVA, 12. aprila. Danes je dopotoval v Varšavo poljski veleposlanik v Berlinu Lipski, ki baje nosi svoji vladi dokončne nemške predloge o ureditvi polj-sko-nemškega spora. Nemčija želi, kakor znano, avtomobilsko cesto skozi koridor, odstop nekaj nemških krajev ob meji in izboljšanje položaja Nemcev v Gdansku. Nemški življenjski prostor RAžšIRITI GA JE MOGOČE NA VES SVET, KER JE POPOLNOMA IDENTIČEN Z IMPERIALIZMOM, KATEREMU JE TREBA POSTAVITI MEJE že na Poljsko in ko bi bila še Poljska priključena, bi se razširil do Črnega morja, od črnega morja na Dardanele in Turčijo, od Turčije na Mezopotamijo, Indijo itd. Na ta način bi zajel nemški življenjski prostor nazadnje lahko ves svet. Zato se mora danes zavedati vsak Anglež, da je pojem življenjskega prostora popolnoma identičen s pojmom imperializma, katerega končni cilj je zavladati nad svetom. Prav to pa je treba preprečiti. Pred angleško izjavo VSEBINA IZJAVE CHAMBERLAINA IN H GRE LE ŠE LONDON, 12. aprila. V Londonu se opaža danes popuščanje napetosti. Izjavi, ki ju bosta podala jutri Chamberlain pred poslansko in Halifax pred lordsko zbornico, sta že v načelu določeni, gre le še obliko. Ta je odvisna od pogajanj z vladami balkanskih držav. Poslanika v Atenah in Ankari sta že sporočila grški in turški vladi pripravljenost Anglije, da garantira njihove meje. Obe vladi sta ALIFAXA ZA JUTRI JE ŽE DOLOČENA, ZA OBLIKO. sprejeli izjavo z velikim zadovoljstvom, zato se pričakuje, da bo ta garancija vsebovana tudi v obeh jutrišnjih izjavah. Glede Romunije se pogajanja zaključujejo. Romunija se pridruži bloku pod istimi pogoji kakor Poljska. Angleško-itali-janskega Sporazuma Anglija ne bo odpovedala, kakor tudi ni monakovskega, ker meni, da so dosti bolj efektni vojaški ukrepi. Amerika v obrambni fronti WASHINGTON, 12. aprila. Prezident Roosevelt je včeraj ob priliki konference tiska Izrecno opozoril na članek »Wa-shington-Post«, o katerem je rekel, da je odličen, jasen in pošten. Treba ga je shraniti za bodoče generacije, da bo služil kot dokaz o stališču Amerike nasproti sedanji evropski situaciji, članek namreč trdi, da je mogoče odkloniti vojno le, če bodo pokazali svobodni narodi odločnost, še preden bo prepozno. Pritisk, ki ga vrši os, je mogoče ustavi le z resnim odporom, kajti le ta jezik razumejo totalitarne države. Te morajo razumeti, da predstavlja sama Amerika neprimerno večjo moč kakor vsa os skupaj. S tem v zvezi omenja članek tudi besede Roosevelta, ki jih je izustil pred tremi dnevi v Warm Springu, ko je nenadoma prekinil velikonočne počitnice, rekoč, da se bo vrnil tja v jeseni, če »ne bomo imeli preje vojne«. Dejstvo, da je govoril v prvi osebi množine, dokazuje nepobitno, da Amerika v eventualni vojni ne bo ostala ob stran!. »Havas« k temu članku pripominja, da se sicer ne more trditi, da bi bil ta članek osebno mnenje Roosevelta, da pa predstavlja vsekakor v zvezi z okolnostjo, da ga je omenil sam Roosevelt na kongresu tiska, poluradno mnenje USA. Premirje v Palestini JERUZALEM, 12. aprila. Včeraj sta nenadoma prispela v K ah ir o predsednik cionistične organizacije dr. Weizmann in egiptski veleposlanik v Londonu. Bila sta takoj sprejeta pri egiptskem ministrskem predsedniku. Prav tako so prispeli v Ka-hiro arabski delegati, ki so se udeležili neuspele palestinske konference. Zaradi zasedlbe Abesinije je nastal v razmerju med Arabci in Židi preobrat in nastal je nov psihološki moment za sporazum v Palestini. Ker je nastalo v Palestini sami tudi že premirje, je bilo več čet poslanih v Egipt za obrambo Sueškega prekopa. RAZPUST NACISTOV V BOLGARIJI. SOFIJA, 12. aprila. Notranji minister je včeraj razpustil narodno-socialistično stranko. MADŽARSKA IZSTOPILA IZ ZVEZE NARODOV ŽENEVA, 12. aprila. Za Perujem je včeraj izstopila iz Zveze narodov tudi Madžarska. • BELGIJSKI OBRAMBNI UKREPI. BRUSELJ, 12. aprila. Belgija je storila podobne obrambne ukrepe kakor Nizozemska. ITALIJANSKO SPOROČILO GRČIJI. RIM, 12. aprilav Italijanska vlada je sporočila grški vladi, da bo spoštovala nedotakljivost Grčije. Vse druge vesti da so izmišljene. BOJEVNIŠKI MANIFEST ALBANCEM. PARIZ, 12. aprila. Bojevniška organiza cija s solunske fronte, Poilus d’Orient, je včeraj naslovila na albanski narod manifest, poln simpatij. KRALJICA GERALDINA ZBOLELA. ATENE, 12. aprila. Stanje albanske kraljice Geraldine, ki je morala takoj po porodu bežati iz Tirane, se je včeraj nenadoma poslabšalo. Prepeljali so jo v bol nišnico v Lerinu. IZJAVA TURČIJE ANKARA, 12. aprila. Ministrski predsednik je včeraj v parlamentu objavil rezultate razgovorov z romunskim zunanjim ministrom in poudaril, da v skrajno napetem položaju Turčija zaupa v svojo moč in da bo ostala zvesta danim besedam. Tisk izraža odkrito svojo nejevoljo zaradi zasedbe Albanije. SESTANEK DVEH CERKVENIH POGLAVARJEV. CARIGRAD, 12. aprila. Danes prispe iz Londona v Carigrad canterburyški nadškof, da se sestane s carigrajskim patriarhom. Borza. Curih, 12. aprila. Devize: Beograd 10, London 20.87 K, Pariz 11.8034, New York 446, Berlin 178.80, Milan 23.45, Budimpešta 87, Sofija 5.40, Bukarešta 3.30. Vremenska napoved. Sončno, suiho in podnevi toplo vreme bo trajalo najbrže še nekaj dni nespremenjeno dalje. Ponekod lahno pooblačenje brez padavin. Anglija je ljubosumno pazila na malo pastorko, katere samostojnost naj bi zagotovila svoboden vstop v Jadran. Po tiranski pogodbi 1. 1926. se je vpliv Italije onkraj Otranta dokončno uveljavil. Zdaj ie domovina junakšega Skenderbega podlegla usodi vseh nezaščitenih •zemelj na morskih ožinah in svet z napetostjo pričakuje nadaljnjega razvoja dogodkov v deželi Skipetarov, kjer se je Italija čez noč znašla pred vrati starih prometnih poti v notranjost Balkana. —ine. Domaa zapisku Posvetovanja v Beogradu Včeraj je prispel v Beograd podpredsednik HSS inž. Avgust Košu tič. Na stanovanju dr. Ninčiča je bila ob 10. dopoldne seja Bloka sporazuma, ki ji je prisostvovalo 12 politikov. Ugotovili so, da obstaja popolno soglasje med Beogradom in Zagrebom glede razvoja notranjepolitičnih prilik. Danes dopoldne je bil inž. Košutič sprejet pri predsedniku vlade Cvetkoviču. V političnih krogih trde, da so opozicionalni politiki razgovarjali tudi o zunanjepolitičnem položaju v primeri z zadnjimi dogodki in napovedujejo skorajšnji ponovni sestanek Cvetkoviča z dr Mačkom. Vološin v Mariboru Bivši predsednik Karpatske Ukrajine, m-sgr. Vološin, se je- včeraj mudil v Mariboru. V spremstvu bivšega prosvetnega ministra Avgusta Štefana se je z avtomobilom pripeljal rz Zagreba. Po kratkem postanku v mestu je nadaljeval pot na Dunaj in v Bratislavo, kjer se bosta sestala z ministri bivše podkarpatske vlade. Na Dunaju je do 1500 beguncev iz Karpatske Ukrajine in njih vodje se hočejo pri Madžarih zavzeti za samostojnost svoje domovine. Kakor poroča »Slovenec« je Vološin izjavil, da usoda Karpatske Ukrajine še ni dokončno rešena. Z gostoljubjem v Jugoslaviji je bil izredno zadovoljen. V čem je kriza demokracije Razdrapanost današnjega družabnega življenja, trenja novih političnih, socialnih in ekonomskih sil v mejah poedinih držav in mednarodnih odnošajih prete pahniti človeštvo v novo katastrofo. V takšnem položaju je neobhodno potrebno, da pridejo na krmilo države in vseh ustanov sposobni in preizkušeni ljudje, ki so dorasli sodobnim državnim in mednarodnim zahtevam. Le tisti, ki imajo popolno narodno zaupanje, solidno znanje in veliko izkustvo brez sumljive moralne kvalitete bodo zadostila zahtevam demokracije in prebredli sedanjo krizo, piše »Slobodna misao«. Novi člani Delavske zbornice Za nove člane Delavske zbornice v Ljubljani je minister za socialno politiko imenoval 43 članov Zveze združenih delavcev, 1 člana Narodne strokovne zveze, 3 člane Zveze strojnikov Jugoslavije, 3 člane Zveze grafičnih delavcev in 10 članov Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev. Naša trgovina in Nemčija Po gospodarski okrepitvi v srednji Evropi je Nemčija z znano pogodbo z Romunijo znatno okrepila svoj vpliv v juž-novzhodni Evropi. »Metalurgija« poroča, kakšne bi bile osnove za poživitev nemške trgovine z našo državo. Minimalna baza pri pogajanjih z Nemčijo bi slonela na ponudbi, ki jo je stavil dr. Funk naši vladi ob priliki svojega bivanja v Beogradu: Nemčija bi prevzela polovico naše rudne proizvodnje: železa, antimona, bakra in magnezije ter polovico pšenične letine; Nemčija bi s svojimi stroji pripomogla k izgradnji avtomobilskih cest v Jugoslaviji; Nemčija bi dala Jugoslaviji na razpolago finančna sredstva za eksploatacijo rudnega bogastva in zagotovila stabilnost cen naših pridelkov. Kanal Donava—Vardar—Solun Med Jugoslavijo, Romunijo in Bolgarijo se nadaljujejo pogajanja za zgraditev kanala, ki bi bil ploven tudi za težje ladje. Izhodišče kanala, ki bi bil ne samo važnega gospodarskega, temveč tudi prometno političnega in strategičnega značaja, bi bilo po novih načrtih pri izlivu Timoka v Donavo, na meji treh držav. Po dolini Timoka in dalje preko Niša v Moravo in Vardar do Soluna spojeni rečni sistem kanala bi prihranil ladjam, ki plovejo zdaj po Donavi in Črnem morju skozi Dardanele v Sredozemlje, 1420 km poti! V primeru vojnih zaplet-ljajev na jugovzhodu Evrope bi zunanji dovoz ne bil vezan na dardanelsko ožino, blago bi lahko prihajalo neposredno v Podonavje. Kanal, 550 km dolg, bi stal blizu dve milijardi din, ki bi se razdelili po ključu na tri države tako, kakor bi pač od nove gradnje vsaka imela koristi* Koder id Ru-; 2ivi- Stran 8. Novjce Prosvetno delo kmetske mladine LEPO USPEL PROSVETNO-ORGANIZATORICNI TEČAJ V MURSKI SO- ROTL Za prekmursko Društvo kmetskih knjigi in pod. V zvezi s tečajem je bi- nfnv in deklet »p hil v snhnl« in \r 1 o v__t: fantov in deklet je bil v soboto in nedeljo, 1. in 2. aprila, prirejen prosvetno organizatoričen tečaj. Udeležilo se ga je precejšnje število kmetske mladine iz najrazličnejših krajev Prekmurja. Za idejno vzgojo tečajnikov so bila važna predvsem predavanja o bistvu kmetsko-mladinskih gibanj, pomenu lastnih organizacij, o zgodovini kmetskih gibanj in pod. Praktično stran tečaja predstavljajo predavanja o kmetijstvu, praktičen pravni pouk, vodstvo organizacij o odru, zemljiški Zborovanje koroških borcev "Bivši koroški boroi so se te dni zbrali na IV. rednem občnem zboru, da raztno-trivajo o delu, ki so ga že izvršni ter o smernicah za bodočo poslovno dobo. Polnoštevilna udeležba delegatov vseh 21 krajevnih postojank ter poverjenikov je mogočno vpHvala na dobro razpoloženje nekdanjih čuvarjev naše severne meje. Zbor so počastili s svojo prisotnostjo tudi zastopniki bratskih bojevniških društev. Občnemu zboru je predsedoval polkovnik v p. Viktor Andrejka, ki se je predvsem spominjal našega vrhovnega zapovednika kralja Petra II., kateremu ie Legija iz srca vdana, neomajno zvesta ter pripravljena, slediti vsakemu njegovemu povelju. Po obširnem poročilu predsednika polkovnika Andrejke so pozdravih zbor v iskrenih hj toplih besedah za Zvezo vojnih dobrovoljcev dr. H e b e i n, za vojne invalide g. Marinko ter tovariš Julij Guštin za Zvezo legionarjev in Zvezo Maistrovih borcev. Tovariške besede zastopnikov teh društev so bile sprejete z velikim zadovoljstvom ter dokazale. da so vsi bivši bojevniki le ena sama družina, ki jim je na srcu le dobrobit hi procvit narodne države, katero so s svojim junaštvom in požrtvovalnostjo pomagali ustvarjati ter dovesti do današnje moči in splošnega ugleda. Poročila društvenih funkcionarjev so bila izročena delegatom že pred občnim zborom ter so bila soglasno sprejeta. Po kratki debati je bila sprejeta obšir- o. V Londonu ie diplomirala na poli-1 tehniki in na lingvističnem institutu gdč. Sonja Stojanova, dipl. Sl. iz Celja, o. Nova postojanka Maistrovih borcev. V nedeljo dopoldne bo v Korenjakovi go- j stilni pri Sv. Barbari v Halozah ustanov-1 ni občni zbor odseka Zveze Maistrovih borcev. o. Brezno ob Dravi. Letošnjo Veliko noč smo obhajali prav veselo. Po dolgem času so v cerkvi zapele zopet orgle. Tudi tovarniška godba na pihala se je dvakrat dobro odrezala. o. S kolesa je padel in se težko poškodoval po glavi in ramenih 37-Ietni viničar Jože Dtržič iz Jareninskega dola. o. Tatvina zlate ure. Posestniku in železničarju Antonu Amonu iz Spodnje Polskave so neznani zlikovci ukradli iz sobe zlato uro. o. Pretep v Prosvetnem domu. V prosvetnem domu na Črešnjevcu so se fantje med seboj v pijanosti stepli. Na koncu so se pokazali noži, ki pa seveda predložila i niso ostali brez posledic. o. Tatvina mesa. Neznani (atovi so odnesli posestniku Kovač Francu na Spod-.... ... _. . . nji Polskavi pri Pragerskem iz podstrešja jubileju, odkar so z orožjem v rok: do-1 vs0 ^jogo svinjskega mesa. Za storilci kazali svojo zvestobo m ljubezen do - ■ - rodne grude, ter so uverjeni, da jih ne la tudi ekskurzija na Kmetijsko šolo v Rakičanu in ogled zemljiške knjige. Predavali so: Zvezina predavatelja Ivan Kronovšek in Nemec ter prijatelji kmetsko mladinskih prizadevanj oziroma strokovnjaki: Štefan Kovač, prof. Liska, E. Titan, inž. Petkovšek, L. Džuban in R. Čačinovič. Lep odziv prekmurske kmetske mladine bo gotovo mnogo pripomogel tudi prekmurski vasi k potrebni osamosvojitvi. na resolucija, katera se bo vsem merodajnim činiteljem v blagohotno uvaževanje. Bivši severni borci stoje ob 20 letnem bodo pozabili oni, ki vodijo usodo naroda, pa tudi ne široka javnost, ki je že doslej dokazala, da ve ceniti storjeno delo. S soglasnim sklepom je bila izvoljena nova uprava društva: Predsednik polkovnik Viktor Andrejka, I. podpreds. K. Šegman, II. podpreds. Dominik Marušič, I. tajnik F. Kristan, II. tajnik Hinko Zajc. blagajnik Ciril Oman, odborniki: Bogomil Leban, Edo Pičman, dr. Ervin Mejak, dr. Ivo Pertot, Anton Gril, F. Vergelj (Jesenice), Janko Waguer, Matej Arnejc (oba Celje), ing. Lojze Zupančič, Fran Staudegger (Trbovlje), Martin Kunst-ler, (Litija). Namestniki: Janko Brišček (Celje), dr. Anton Grebenc, Karl Kristan, Kervin Franc, ing. Ivan Poženel, Ivan Mohar, Vahtar Drago, Ciril Zupan. Nadzorstvo: Drago Mašek, podpolkovnik, J. Štirn, Stanko Gaberšček, Lojze Pečnik (Kranj), Julij Kovačič. Častno razsodišče; Bogomil Burnik, major v p., Julij Zupan. Predsednik polkovnik Andrejka je zaključil vebčastoo skupščino z globoko zahvalo vsem, ki so društvo moralno in materialno podpirali, predvsem pa naše časopisje, ki je v znatni meri pomagalo, da se je široka javnost seznanila z onimi borci, ki so ji zasigurali trdno severno mejo. 30 delavcev toži podjetje Westen Celje, 12. aprila. Vsem je še v spominu velika stavka jeseni 1936. leta. Po stavki je odpustilo podjetje Westen okrog 80 delavcev, od katerih še večina ni dobila nove zaposlitve. Zdaj se je zbralo okoli 30 takih brezposelnih, da iznesejo pred sodiščem svoje zahteve do tovarne Westen. Trde namreč, da jih je podjetje razvpito kot prevratneže, jim vtisnilo v knjižice neka tajna znamenja in jih ocenilo tako, da ne morejo več dobiti zaposlitve. Vsak izmed teh ljudi pripoveduje in našteva mnogo primerov, kako je zaman iskal delo, kako je bij že sprejet, pa takoj spet pognan na cesto, ko je pokazal knjižico, o kateri je rekel neki podjetnik, da je kar za muzej. V nekaj reportažah smo že pokazali bedo teh ljudi in njih družin in tesno povezanost socialnega problema z narodnim. Žalostno je, da si morajo po tolikih letih ti ljudje sami iskati pravico na sodišču. Jubilej slikarja Riharda Jakopiča Danes praznuje slikar Rihard Jakopič svoj 70. rojstni dan. Ob tem jubileju zre umetnik z zadovoljstvom na svoje več ko 40-letno umetniško delovanje, ki se je začelo zlasti z razstavo tedanje mlade slovenske slikarske generacije na Dunaju leta 1900. Prehod iz 19. v 20. stoletje je za slovensko duhovno življenje odločilnega pomena. Tedaj je vstal na vseh področjih duhovnega ustvarjanja močan, bojevit rod, ki je hotel postaviti in je tudi postavil tako slovensko upodabljajočo kakor besedno umetnost na nove temelje ter ji dal novo vsebino in obliko. To je rod Ivana Cankarja, Zupančiča, Ketteja, Murna, Groharja, Jakopiča in drugih pomembnih oblikovalcev. Jakopič je bil rojen 12. aprila 1869 v Ljubljani. Po srednji šoli je študiral slikarstvo na Dunaju in v Monakovem pri slovitem Ažbetu. Nato se je vrtiil v Ljubljano. kjer se je po nekaj presledkih nastanil za stahio. Zgradil je tudi razstavni paviljon, ki nosi po njem ime. V štirih desetletjih plodnega umetniškega dela je Jakopič ustvaril premnogo umetniji, ki zavzemajo s svojo razgibanostjo oblik in bogastvom barv edinstveno mesto v slovenskem slikarstvu. Vendar pa kljub visokemu jubileju mojster še ni prenehat ustvarjati m iskati, zato smemo pričakovati od njega še mnogo zrelih umetnin. m sledu. o. Uspela prireditev spodnjepolskav-skega Sokola. Sokolska četa na Spodnji Polskava je uprizorila na velikonočni ponedeljek komedijo v 3 dejanjih »Glavni dobitek«. Potek igre je bil dober in tudi igralci so svoje vloge dobro izpeljali. Celje c. Požar na Ostrožnem. Sinoči so po neprevidnosti najbrže otrooi povzročili požar v skednju Velenška Franca, ki ima na Ostrožnem 46 gostilno. Na kraj požara se prihiteli po vrsti gasilci iz Celja, Lopate, Babnega in Gaberja, ki so preprečili, da se požar ni razširil še na sosednje hiše. V gospodarskem poslopju je pogorel stroj in 4 vozovi sena. Škode ima posestnik okroglo 50.000 din. c. Iz bolnišnice. Umrl je 37-letni trg. pomočnik Jože Stanič iz Celja. — Matiju Orešniku iz Sv, Jederti pri Gotovljah je pri velikonočnem streljanju odtrgalo roko. c. Naročniki naj oprostijo, če dobivajo te dni list malo pozneje kot običajno. Br-23! vlak, ki prihaja iz Srednje Evrope, ima radii položaja v tem delu sveta stalne zamude. —Naročnike prosi uprava, da javijo nerednost v dostavljanju. mul p. Primarij bolnišnice dr. Aleksander Kuhar bo odsoten do 29. maja. p. Zvočni kino Ptuj bo predvajal danes in jutri »Mali lord Fauntleroy«. p. Obe roki težko poškodovani. Žnidariču Janezu, 14-letnemu pos. sinu iz Dra-kovc pri Mali Nedelji sta eksplodirali v roki patrona. p. Napad. Šileč Martin iz Gomile pri Vurberku in Kolarič Martin iz Rogoznice pri Sv. Rupertu v Slov. gor. sta napadla dninarja Kokola Jožefa iz Vurberka. Prvi ga je z nožem, drugi pa s kolom. Njegovo stanje je zelo resno. p. Muzikantova usoda. Sagadin Franc in Jurečko Franc iz Medvedcev pri Majš-pergu sta na Veliko noč napadla na cesti 36-letnega muzikanta Doriča Jožefa, ker jhn nekoč ni hotel igrati. Do nezavesti sta ga obdelala z nožem in pestmi. Dobil je več zabodljajev, polomila sta mu zobovje in roko. p. V šipo ga je suniL Živiča Mihaela, delavca iz Sp. Brega, je v tia Sp. Bregu sunil v šipo dolf iz Sp. Brega. Razbito steklo je ču prerezalo več žil na roki. Zagonetna smrt 78 letne starke HIŠNA DEKLA DAJALA STARKI V HRANO ŽVEPLO IN ŽIVO APNO V Zalogu pri Žalcu so se že dalj časa širile govorice o žalostnih razmerah v hiši posestnika brez otrok, 66-letnega Franca Štukovnika. V ponedeljek zvečer je umrla njegova 78-letna žena Neža in raznesla se ie govorica, da ni umrla naravne smrti. Orožniki so zaslišali deklo. 32-letno Marijo Klepe r, ki je priznala, da je mesec dni dajala starki v hrano žveplo in živo apno, baje na gospodarjevo prigovarjanje. Pravi, da ie z gospodarjem zanosila m da ji je dal on neko praške za odpravo plodu, tega pa ona ni hotela in se je odločila za zločin. Danes dopoldne se je napotila v Ža- lec iz Celja zdravniška in sodna komisija pod vodstvom preiskovalnega sodnika g. dr. Papeža. Usodno streljanje V Zgornjem Gradišču v občina Šmartno pri Slovenjem Gradcu je bajtar Franc Gorjup po stari navadi streljal iz mož-narja. Spomnil se je še stare puške eno-cevke v hiši in je šel po njo. Ko je na polju sprožil, je cev razneslo In mu izbilo desno o-ko ter prebilo lobanjo, da so se izlili možgani Mož je na mestu umrl. p. Napadli so ga. Neka skupina fantov je napadla v Gaberniku Krajnca Jožefa iz Sp. Velovljeka iz neznanega vzroka. Eden mu je s kolom zlomil nogo. NALEZLJIVO ZLO. Glejte, gospod doktor, kakor hitro pridem v službo, začnem zehati in ne morem več nehati!< Maribor Tragičen konec mlade ljubezni V Židovski ulici 12 sta se s prestreljenimi srci pos.ovila od Jcivljenja 76 letni zobotehnik Sebastijan Vigele in 16 letna Kristina Stamfar Danes zjutraj so zaslišali stanovalci v Židovski ulici 12 dva zaporedna strela. Ljudje so se kmalu pomirili, ker so mislili, da kdo strelja golobe. Kmalu po 6. uri je prišla na dvorišče gospa Š t a m-! a r j e v a s Koroške ceste in je povpraševala ljudi po svoji hčerki, ki da je sinoči obiskala svojega zaročenca, 26-let-nega zobotehnika pri dr. Stamolu Sebastijana Vigele. Stanovalci so nato pričeli trkati na vrata sobe, v kateri je stanoval navedeni Vigele. Na trkanje pa se nihče ni oglasil. Ljudje so nato poklicali policijo, ki je vdrla skozi dvojna vrata v stanovanje. Vrata so se dala le stežka odriniti, ker so bila založena s kovčegi in skrinjami. Ko so organi policije vdrli v sobo, se jim je nudil strahovit prizor. Na neodgrnjeni postelji je ležala 16-letna Kristina Štamfarjeva, poleg nje na tleb pa njen zaročenec Sebastjan. Oba sta bila mrtva. Na nočni omarici je še gorela električna svetilka. Takoj nato so organi opazili, da je ogledalo na psihi prestreljeno. Na ogledalu sta bili prilepljeni dve Vigeletovi sliki, čez celo ogledalo pa napis »To je bil poskusni strel. Srečen sem!«, kar je bilo napisano v nemškem jeziku. Komisija je na licu mesta ugotovila, da gre brez dvoma za dvojni samomor, ki je bil izvršen po skupnem dogovoru obeh mladih ljudi, ki sta jedva nameravala stopiti v zakonsko življenje. Zdravnik dr. Z o r j a n je ugotovil, da imata oba pre- streljeni srci ter da je smrt nastopila v najkrajšem času. Na nočni omarici je policija našla več popisanih lističev, s katerimi se oba zaljubljenca poslavljata od svojcev. Sebastjan je na enem izmed listkov napisal: »Kristina je po strelu še štiri minute živela. Zbogom !« Stanovalci so našemu poročevalcu pripovedovali, da je vso noč hodil po dvorišču Kristinin oče in trkal zaman na Sebastjanova vrata, zahtevajoč, da se hčerka nemudoma vrne domov. Vzrok samomora je nesrečna ljubezen z vsemi okol-nostmi, ki so dvema mladima človekoma branile, da bi si ustvarila svoje ognjišče kot jima je narekovalo srce. Uspešen razvoj našega mototurizma PLODONOSNO DELOVANJE MARIBORSKEGA TOUR1NG-KLUBA OB SEVERNI MEJI Sinoči je bil v lovski sobi pri »Orlu« občni zbor Touring-kluba v Mariboru, katerega so se udeležili mnogi zastopniki raznih tukajšnjih športnih ustanov, med drugimi tudi delegat centralne uprave ITK g. Pintar iz Beograda, delegat ljubljanske podružnice ITK g. Jerman, predsednik Tujskoprometne zveze v Mariboru g. inž. Šlajmer, ravnatelj dr. Tominšek in dr. Zborovanje je vodil predsednik ITK v Mariboru ravnatelj g. L o os, ki je v stvarnih obrisih pokazal prizadevanje mariborske podružnice ITK za razvoj mototurizma, ki je zlasti na meji posebne važnosti. Tourmg-klub se je pečal z vsemi problemi našega mototurizma, posebno pa še s perečim cestnim vprašanjem. Delovanje ITK je dvojno: vsem tujim mototuristom pomaga kot prijatelj na mototurizma na severni meji. Zanimivo je, da število tujih mototuristov usodno pada. Dočim je leta 1937. prepotovalo našo mejo pri Št. liju še 19.385 mototuristov, je lani prišlo samo še 5739. Vzrok naglemu padcu avtomobilistov in motociklistov so slabe ceste in mednarodni politični položaj. Po blagajniškem poročilu g. Kralja in razrešnici, ki jo je predlagal dr. S t a-mol, je bila izvoljena naslednja uprava: predsednik ravnatelj Loos, odborniki Antončič, prof. Baš, Bergant, B o 11 a v z e r, dr. C i j a n, Glavič, Hlebš, Hrovat, Jarc, Jaki, Lah I., Kramberger, Kralj A., Lepoša, Pfeifer, Rogli č, W e i s in V o r-šič. Nadzorni odbor sestavljajo predsednik inž. Šlajmer, dr. Tominšek, dr. Stamol, Rodošek in Lekan. demontiral Kuglerjev studenec in pripravo prodal. Za zadevo so zvedeli tudi tezenski orožniki, ki so ukradene predmete vrnili pravemu lastniku, tatu pa ovadili sodišču. Modernizacija avtobusne postaje Mariborska avtobusna postaja na Glav nem trgii se vedno bolj izpopolnjuje. Pred dnevi so pri prometni pisarni odprli najmodernejše bencinske črpalke. To je za avtomobiliste velika pridobitev, saj se lahko na Glavnem trgu preskrbijo z gorivom, oljem, vodo in zrakom. Nove naprave dajejo avtobusni postaji še posebno lepo lice. REKORDEN NAVAL V BOLNIŠNICO Včeraj je bil v tukajšnjo bolnišnico tak naval bolnikov, kakor ga še uprava bolnišnice ife pomni. Vsega so iskali pomoči 104 bolniiki, dočim jih je bilo sprejetih 91. Vsekakor so tega navala krivi v preče j- Spojene JOD črte bonbonov stem, da je bilo te dni vlomljeno v njegovo letno vilo med Pohorskim domom in Sv. Bolfenkom na Pohorju. Vlomilci so odnesli dva daljnogleda m precej posteljnine. m. Prometna nesreča v Plinarniški ulici. Včeraj popoldne se je v Plinarniška ulici strl dvovprežni voz, ki je bil težko natovorjen. Zdroba? sta se dve kolesi Kočijaž Mehmed Ismajič je padel pod voz, ostal pa je k sreči nepoškodovan. Eno kolo je zadelo delavko Ivano Cakševo v trebuh ter jo nekoliko poškodovalo. m. Pod lokomotivo. Blizu Slovenske Bistrice je lokomotiva sunila na tla 39-letnega delavca Konrada Čobca iz Mari-, bora, ko je hotel prekoračiti železniškqj progo. Nesrečnež je obležal s hudimi notranjimi poškodbami. Ponesrečenca so prepeljali v tukajšnjo bolnišnico. m. Čigavo je kolo? Blizu neke gostilne na Meljskem hribu so našli kolo brez znamke z evidenčno številko 129540. Lastnik naj se zglasi na policiji, kjer mu bodo kolo vrnili. m. S strehe je padel v Delavski ulici 58-letni zidar Henrik Lepenik in si zlomil hrbtenico. Prepeljali so ga v bolnišnico. m. Smrtna nesreča s staro puško. Za Veliko noč je streljal po starem običaju tudi posestnik Franc Gorjup iz Zg. Gradišča pri Šmartnem. Staro puško pa je razneslo in razbita cev je očeta 8 otrok na mestu ubila, m. Beg iz ječe. Med delom v pisarnah Pozor! V dveh dneh bo zrebanie! Dne 14. t. m. se prične novo kolo drž. razredne loterije. Veliki in majhni dobitki v skupni vrednosti din 65,000.000! Malveili možni dobitek din 3,2OO.OOO! — v naši hiši sreče in glavni kolekturi baninl poslovalnici BEZJAK. Maribor. Gosposka ulica 25. Telefon 20-97. so nove srečke še na razpolago — Vsak je svoje sreče kovač! — Odločite se pravočasno! meji z raznimi nasveti in pojasnili, lastnim članom pa pomaga nabaviti za potovanja v tujino potrebne mednarodne dokumente. Sledilo je tajniško poročilo g. Berganta, ki je v podrobnostih orisal delo mariborske podružnice ITK in navedel nekaj prav zanimivih številk o razvoju Delegat središnje uprave ITK iz Beograda g. P i n t e r je nato pojasnil zborovalcem, da že sedaj izdaja ITK svojim članom kamete, triptike in mednarodne dokumente potom Avto kluba, v bodoče pa bo dobil Touring klub enaiko pravico izdajanja kakor Avto klub. Neznan utopljenec sredi Drave Ko sta se danes dopoldne vozila dva Mariborčana s sandolino od Mariborskega otoka proti državnemu mosta, sta sredi Drave opazila moško truplo. Veslala sta proti bregu, kjer sta vzela splavarski čoln m z njim veslala za truplom. Utopljenca sita naložila v čoln in ga odpeljala na desni breg pod mostom. Identiteta utopljenca, ki je okoli 45 let star, ni znana. Mož je oblečen v delovno obleko, na sebi je imel predpasnik. Domnevajo, da je utopljenec kak splavar iz Dravske doline. Košaški spor pred državnim svetom Nedavno je upravno sodišče feriznalo košaški občini pravico do davščin od tovarn, ki poslujejo v njenem področju. S to razsodbo pa se mestna občina ni zadovoljila. Zato je odposlala pritožbo na državno sodišče, ki bo izreklo v znanem košaškem davčnem sporu res zadnjo besedo. Ptujsko cesto Je treba Škropiti Z lepim vremenom je nastopilo za stanovalce ob Ptujski cesti veliko zlo, o katerem se vsaiko leto mnogo govori in piše, pa ničesar ne ukrene. Za vsakim motornim vozilom se dvigujejo s ceste oblaki prahu, ki se useda na hiše, okna, vrtove in na pešce. To zlo je že kar neznosno. Ne samo, da je zelo neprijetno, prah ie Človeškemu zdravju tudi največji sovraž niik. Zato se ni čuditi, če se tuberkuloza ob prometnih in neškropljenih cestah vedno bolj širi. Naj se zganejo merodajni eospodije in odredijo Škropljenje Ptujske ceste, pa jim bodo Tezenčani za to bolj hvaležni kakor pa za brezplodno polemiko. Zanimiva tatvina pri Tesnem Nedavno si je šofer Kugler iz Dobrave pri Teznem izkopal nov vodnjak. Napravil si je pripravno vedrico ta navijalo, za kar ie potroši! nad 300 dinarjev. Nedaleč od njega je neki brezposelni delavec tudi kopal vodnjak za‘nekega državnega uradnika. Ta je naročil delavcu, naj mu kupi vse potrebno. Kopač pa si ni delal ranogo sikrbi. Meni nič tebi nič je šnji meri velikonočni praznika. Pred prazniki se nikomur ne ljubi v bolnišnico — vsak rad obhaja praznike doma. Nekoliko pa seveda tudi prazniki napravijo ljudi bolne. m. Zveza kulturnih društev ima v nedeljo, 16. aprila, ob 10. dop. v mali dvorani Narodnega doma svoj občni zbor. Včlanjena društva so vabljena, da se istega v čim večjem številu udeležijo. m. Tekstilne delavce opozarjamo na velik shod tekstilnega delavstva, katerega sklicujejo vse tri strokovne organizacije v Mariboru in ki bo v nedeljo, 16. t m., ob pol 10. v Gambrinovi dvorani. Na shodu bodo trije govorniki poročali o važnih problemih tekstilnega delavstva. Ker je obstoj mariborske tekstilne industrije ogrožen in preti delavstvu velika katastrofa naj se vsi udeležijo shoda in s tem pokažejo, da se zavedajo resnosti časa. m. Prijave za sokolski pomladanski Izlet, ki bo v nedeljo, 16. t. m., se sprejemajo v pisarni »Putnik« do vključno petka, 14. t. m., ker je število sedežev omejeno. Zdravo! m. Dela na Pohorski cesti se nadalju-ieio. V kratkem bodo dokončani zadnji kilometri avtomobilske ceste k cerkvici sv. Areha na Pohorju. m. Novinarski klub. Drevi ob 18. uri v kavarni »Bristol« važna seja. Polnoštevilna udeležba potrebna! m. Humoristični večer dr. Travnerja in Podkrajška. Drevi bo v Delavski zbornici humoristični večer, pri katerem bosta sodelovala dr. Travner m Božo Podkrajšek. m. Dr. Blanke okraden. Mariborski odvetnik dr. Oton Blanke je prijavil obte- * Moderne kuhinjske ure od din 85.— dalje, tudi na obroke brez zvišanja cen, pri M. Ilger-jev sin, juvelir, Gosposka 15. okrožnega sodišča v Mariboru je pobegnil nedavno obsojeni Ignac Krajnc iz 2i-karcev. Baje se je ustrašil nove kazni za zločine,' ki so prišli na dan šele po obsodbi. * Že v dveh dneh (14. 1 m.) bo žrebanje drž. razredne loterije. Kdor še nima srečke, se naj obrne nemudoma na našo hišo sreče m glavno kolekturo B e z-j a k. Maribor. Gosposka ulica 25. kjer so nove srečke še na razpolago. Vsi oni, ki jim je bančna poslovalnica Bezjak poslala nove srečke in ki se ne nameravajo udeležiti bližnjega žrebanja, naj vrnejo srečke čimpreje. Nočna lekarniška služba: Lekarna prt Zamorcu, Gosposka ulica 12, tel. 28-12; lekarna pri Angelu varhu, Aleksandrova cesta 33. tel. 22-13. Kino * Grajski kino. Do vključno petka, 14. alprila, »Hotel Sacher«. Wili Birgel, Sy-bile Smitz, Elfi Mayerhofer. * Kino Esplanade. Do vključno četrtka izredo lepi Ganghoferjev film »Kralj planink.. Sledi »Na Soči 1917«. * Kino Union. Do vključno četrtka sijajni veseli film »Čuvaji Indije« s Shirlev Temple. Borzna poredil Devize. Ljubljana. Amsterdam 2347.20 —2385.20, Berlin 1779.12—1796.88, Bruselj 744—756, Curih 995—1005, London 207.15 —210.35, New York 4408—4468, Pariz 116.95 —119.25, Trst 232.95-236.05. Efekti. Zagreb. Drž. papirji: vojna Skoda 458—459.50, 4»/„ agrarji 61.50 bi., 6% dalm. agrarji 89 bi., 7% stab. pos. 99 bi., 7% inv. [los. 99-100, 7% Blair 94 bi., 8% Blair 99—100. Delnico: Osiješka sladkorna 85 d„ Isis 35 d. Kultura Nova pedagoška knjiga MILOŠ LEDINEK »MOJ RAZRED«. IZDALA ZADRUGA »PEDAGOŠKI TISK« V MARIBORU. CENA 12 DIN. Slovenski knjižni trg je z izvirnimi pedagoškimi deli dokaj slabo založen. Zato smo v teh dneh z veseljem pozdravili razpravo mladega slovenskega, na tezenski šoli službujočega učitelja Miloša Lednika. Avtor nam je prikazal z mladinoslov-nega in sociološkega zrelišča šolski razred, v katerem se odražajo vse strani družbenega življenja industrijskega kraja. Z resnostjo marljivega, k naprediku stremečega pedagoškega delavca je razgrnil pred našimi očmi podobo ene izmed slovenskih razrednih zajednic, s čimer nam je dal tako kvalitetno delo, kakršnih nima mnogo niti svetovna pedagoška literatura. Notranja avtorjeva sila, ki so jo podžigale potrebe in vedno glasnejše zahteve slovenskega šolstva, je strnila dolgo in skrbno zbirane podatke o otrokih in oblikujočih jih razmerah v organsko celoto, ki nam pove sledeče: Družbeni razvoj je z napredkom industrije krepko zajel tudi kraj Tezno v svoj tok in ga z vso močjo nevzdržno preoblikuje. Tamkajšnji otrooi, bodoči člani delovnega družbenega občestva, nosijo v svoji telesnosti in duševnosti vse znake dobrih m slabih strani silno razgibanega življenja dandanašnjega časa sredi industrijskega vrvenja. Nič več samo šola in otroci, ampak gospodarske, socialne in kulturne razmere ter otroci v njih! To povezanost mora spoznati vsak vzgojitelj — učitelj in starši! — ter temu ustrezajoče urediti svoje vzgojno oblikovalno delo, ki mora iti s časom, z zahtevami družbenega razvoja in mora upoštevati razmere (čeprav majhne!), v katerih ra-$te bodoči rod. Zaradi tega je jasno, da Lediukovo de-ijo ni namenjeno zgolj poklicnim vzgoji-ieljem-učiteljem, ampak vsej slovenski javnosti. Ta bi naj namreč s pomočjo te silno poljudno, razumljivo pisane razprave spoznala kos vedno bolj aktualnega problema temeljitega preoblikovanja slovenskega šolstva. Če so se morali doslej posamezniki preriti do težkih spoznanj okrog slovenskega m občega vzgoj-stva le skozi tujo književnost, bo omogočeno z Ledinkovim delom odslej tudi širšim krogom, da se bodo miselno približali temu, kar zadeva dandanes prav živo ttjih same. Kdor koli bo prečital razpravo »Moj _1-__^_1_^JJiB_P-A_VJ1>A_^čiaj>dobjte_Jtrnjjj^seMekarnahl Reg. S. St. 14471 od 21. V. 1938 Zanimivosti Gozdni požar mu je prinesel bogastvo svinj iz svinjakov ter vlamljali v kleti in se zalagali z vinom. Vlamljali in kradli so zvečma po Bistrici m Hrastju. Nakradeno so potlej doma pekH m zalivali z vinom. Ivan Verdnik je bil še zraven vsega tega obtožen, da je v Pekrah na Novo leto odtrgal od vrtne ograje Kate Kocove late in razbil z njimi več šip na njeni hiši. Sicer je bilo tiste čase v okolici Bistrice več tatvin, ali vseh jim sodišče ni moglo dokazati. Za te so bili ob- sojeni Marija Škofova na 8 mesecev, Anton Škof na leto dni in 4 mesece, Ivan Verdnik na leto dni in Stanko Kranjc na leto dni strogega zapora ter vsi po tri leta na Izgubo častnih pravic, dočim je bila Marija Verdenikova obsojena na 6 mesecev strogega zapora, na izgubo častnih pravic za dve leti, vendar pogojno. Daruite za azuni sklad P TLI MALI OGLASI CENE MALIM OGLASOMi V mallb oglasih stane vsaka beseda M par: oalmanlta orlstolbina za te oglase le din 6.— Oraibe orekllcl doolsovanla In tenltovanlskl oglasi din l.— no besedi. Naimanlll znesek za te oglase