Politični ogled DR2AVA SHS. Paši* se vrača iz svojega velikanofcnega oddiha ¦*¦ fovealu v Dahnaciji nazaj v Beograd in pričakuje se, cka se bo spotoma ustavil v Sarajevu ter predložil kralju ukaz o imenovanju delovne vlade, ki &e bo 28. t. m. predstavila skupščini. Najibrž bo sedanja PP. volilna vlada a malimi spremembami postala delov::a vlada in bo nekaj vladoaiii mest še vedno ostalo nezasedenih. Nagli povratok Pašiča se pripisuje razmeram v Bolgariji, ko se od bolgarske strani podtika naši vladi podpiranje pre vratnih agitatorjev in ko bo treba nekaj skleniti za sluAj, da nastaae v Bolgariji prava driavljanska vojna- Ce pride do poriovne PP. vlade se bodo pogajanja med radikali ia radičevci vendar nadaljevala in ko pridejo sporazumno do zakljufcka, se bo vlada pač spreme«il tako, da prkiejo v njo mesio Pribičevičevih demokratov radičevci, ali pa da bodo radikali sami vladaii, podpirani v parlamentu od Radičevih poslancev. Konferenca med naSimi in italijanskimi vladnimi zastopniki je svoje delo prekinila. Beograjski vladni fisti sicer pišejo, da radi obolelosti predsednika dtalifanske delegacije ali zastopstva, v resnici pa radi vedno rečjih zahtev, ki jih stavijo Italijani. Naši zastopniki ni so mogli sami odločati ia so se pripeljali v Beograd po aavodila. Zunanji minister dr. Nineič se je odpeljal sedaj na Sušak, pa se ne ve, ali bo kot član vlade odklonil jpredrzne italijanske zahteve ali pa bo zopet na tihem Italijanom vse ugodil. Zagrebški sodbeni stol je zopet odbil obtožnico držaTnega pravdnika proti predsedstvu HRSS, to je proti poslancem dr. Mačku, dr. Krnjeviču, Predavcu, «ag. Košuliču in dr. Košutiču, ki so pa še vedno zaprti, ali kakor se pravi intemirani v zagrebški policijski vofainici. Konferenca jMale antante se ne bo vršila takoj začetkom, ampak še le okrog 10. maj-* v Bukarešti. Do<šim je imel češki zunanji minister dr. Beneš obširno poročilo in skupščinsko razpravo o češki zunanji politiki, je naša vlada bolj kot kedaj poprej molčeča in tudi glede te konference še ni podala niti najmanjše izjave, <5etudi so prinašali beograjski listi najrazličnejša poro«5ila, ki bi se morala na vsak način ali ovreči, ali pa po•irditi. Da o vstopu Poljske in Grčije v Malo antanto, kakor se je prej zatrjevalo, ni niti govora, izve naša javnast samo iz čeških listev. KRVAVI DOGODKI V BOLGARIJL Pretečeni — pravoslavni velikonočni teden so zaSeli v Bolgariji strašni in krvavi dogodki. Najprej je bil taeuspel atentat na kralja, polein je bil umorjen vladni pjpvak general Georgijev in povodom zadušnice za njim ¦» sofljski cerkvi sv. Nedeljc je eksplodiral peklenski stroj s stra&nim učinkom. Ta atentat je bil namaijcn rladi, pogodil je pa v glavnein sofijsko prebivalstvo. Par tnlnistrov je ranjenih, okrog 20 generalov je ubitih, druge žrtve so pa po večini iz ljudstva. VLada noč« izdati pravega in vdikega števila mrtvih in ranjenJb. Vse le dogodke pripusuje vlada boljševiški in tuji agitaciji, da bi prikrila prave povode atentatov. Koliko resnioe je ua vladnih izjavah, vidimo takoj, če si vzbudimo f spomin, kako si je sedanja Caiikova vlada dne 9. junija 1923 prilastila oblast in kaj je doslej počcnjala. Voditelje Stambolijskijeve stranke in vlade je na najgroznejše načijie pomorila, še v tujino je pošiljala za njinii morilc«, — potem jc pa zakon in pravice uveljar&a samo za svoje pristaše, vse drugc državljane je pa postavlla izven zakojia in izven vseh pravic. V dveh letih njenega obstoja so silno narastli davld, ker je šel vedno večji dei državn<*ga premoženja /a oborožene vladne pristaše. Take razmcre se seveda ne končajo mirno in za upore ter bbupne čine zatirancga in brezpraTnega ljudstva seveda ni treba tuje agitacije. Cankova vlida je začf-la scdaj s puSko Ln nožem treblti in unitevati svoje iiasprotnike. Na 10 tisoče ljudi, tl so pri režimu bolj slabo zapisani, je zaprtih, tisoče so pa žc postrelili iri poklali ve^inoma kar na tihem po Bolgarski krva\i režim trosi tudi vcsli, tla je naša ijržava kriva prevratne agitacije! To je zlobna in kriviftna obdolžitev, res pa je, da ima tudi Pašičeva politika pi^ej krivde na žalostni usodi bratskega bolgarakega naroda. V Beogradu se s Stamlbolijskim niso hoteli zbližati in sporaznimeti, Łe tudi bi se lahko. pohvalili in spoznali so ga ^e le, ko je bil že ubit, krvavega Cankova so pa sprejeli In so z njim bogzna kaj razpravijali. Y FRANCIJI NTOVA \XADA POLITIKA. 1N IX>SEDANJA meni za vso Evropo p«tov p&titičen prčgram. -— Dosedanji vladni predsedaik H*sri^l bo sedaj najbrž skapSi&aski predsedDJk. ' -• • • NEMSKI DRŽAVNI PREDSEDMK bo izvoljen v nedcljo. Odločitev bo padla med tremi kandidat": dr. Marx, kandidat vseh republikancev, maršal Hindenburg, kandidat nacijonalistov in monarhistov, Thaelman, koinunist, ki pa ne pride v poštev ter je postavljcn samo za to, ker komunisti vedno samostojno nastopajo ter porabijo vsako priliko za štetjc svojih pristašev. V intei-esu Nemčije in cele Evrope je Lzvolitev republikanskega kandidata dr. Marxa. — Tudi Amerika je proti Hindenburgu. Na seji berlinskega gospodarskega parlamentamcga odseka je minister vnanjib zadev dr. Stresemann dai razumeti, da Amerika zelo pazljivo zasleduje potek volivne kampanje v Nemčiji. Dr. Stresemann je povedal, da je Amerika pogajanja za razne kredite ustavila do 26. aprila, ker boče počakati izida predsedniških volitev. | Politični pouk. Postenec dr. Hohnjec je na Belo nedeljo imel v Gor. Radgoni zbor zaupnikov za gornjeradgonski lofaaj. Zboro- : vanje je bilo izvTStno obiskano, zlasti iz gomjeradgonske župnije je bil obisk zelo mnogoštevilen. Predsedoval je domači župniik Antcn Kocbek. Dr. Hohnjec je podal poročilo o političiuh dogodkih v novoizvoljeni narodni skupščini. Med navzočiiai je tudi< Mo dosti takih, ki nekdaj niso bSi I pristaši naše straiike, pa so se ]i pridrulili, ker so se pre- ' pričali o pravičnosti njenega programa in poštenosti njenega dela. Enogla^no in z odobravanjem je bila sprejeta ta-le resolucija: »Zbor zaupraikov SLS v Gorrtji Radgoni irzreka popolno zaupanje svojemu poslancu dr. Hohnjecu, ; celenvu Jtigoslovanskemu klubu in zJasfi njegovemu voditelju dr. Korošcu; poziva jih, da enako neustrašeno kakor doslej zastopa|o pTavice in interese slovenskega Ijudstva, osobito da se z vso odločnostjo tudi v bodoče borijo za avtonomijo SLovenije, dokler si je ne priborimo. Zbor zaupnikov ogorčeivo obsoja, da se narodmi skupščini ne predloži v stvaren pretres dr?avni proračun, marveč se z mrzlično naglico vsiljujejo dvanajstine s tako ogriCTtinimi 1 novimi bremeni, s katerimi bo zopet težko zadeta Slovenija, zlasti njeni deldvni sloji« Staritrp. V sredo, dne 15. t. m., se ve \tšj1 pri nas shod zaupnikov SLS za okraj Slovenjgradec Zastopane so bile skoraj vse žurpnije 4z okraja. Poročal je poslanec g. Vlado jPušenjak o političnem položaju, razpravljali smo o važnih stran]dn3\ organizačnih vprašanjih. Ljudje so se pritoievali radi zahteve vojažtva, da mora vsak vojak-konjendk vzdrževati konja za jaihanje z vso oprenv>, od katere zahteve noče vojaška oblast kVjub protestu poslancev in občin odstopiti. Živimo v teikih čajsi?v davčna bremena aa neznosna, a povrh na} še kupujemo drage wjaške konje. i Razbor. V nede-ljo, dne 26. t. m., po maši se vr§i prl j nas shod Sloveivske ljiidske stranke. Poroča poslanec VL Pušenjak. Laško. Na velikonočni pondeljek, dne 13. aprila t I., se je vršil v Društveni dvorani zelo št^vilno obiskan shod zaupnikov naše stranke. Shodu je predsedoval okrajni načelnik naže crganizacije, g. Miha Hrastrvik. Poslanec dr. Gosar je v pddrugournem govoru naslikal razmere v naši ! državi od začetka do danes. Njegovo poročilo f« bilo vzeto z odobravanjem na znanje. Po njegovem govoru in po resokiorjah, ki Jj3\ je predJagal in utemel|eval g. Deželak, &e je vršila -živaJuia razprava, ki nam je priča, da naši moije z zanim.anjem zasledujejo razvoj politiCnega življenja v naši ožji m §ir§i domoviiu. — Resolucrje, sprejete na obra]nem zboru zaupnikov SLS za lažki okraj dne 13. aprila 1925: I. Zbrani zaupniki odobravajo postopange naših poslancev, zdruieniti v Jugoslovanskem ldtibu, njihovo nač«lno zadržanje glede na ureditev države ter jzjavljamo, da ostane avtonomija ntJ progranv dokler se ne izvede. Posebno zaihvalo .izTekamo našemu poslarvcu dr. Gosarju za njegov odlcčni nastop pri proračunski razpravi in se popolnonia soglašamo z rvjjrrv, kakor tudi s strankmemu voditelju dr. KoroScu. 2. Protestrramo proti avtonomni caitosiki tarifi, a zahtevarrvo pa pred vsem, da se popolho.ma uldne izvozrva carina na iivino, kajti sedanji hitri padec cen ž)> vini je pogubonosen za našega Jcmeta. 3. Zahtevamo zakon o zboljšanju zeijvljišč, kakor smo ga imeli prej na štajerskem, da je dežela s pomočjo države pcdpirala kmetovalce pri popravljanju, oziroma osuševanj« zemljišč. 4. Protestiramo z vso odločnostjo proti razpustu občinskih odbcTov in odstavftvi županov, kakor se je io začelo sedaj. Zahtevanvo takoj razpis občinskih vclitev v občinah Trbovlje in Sv. Krištof. 5. Protestiramo zoper nove davke, ki nam jih je vlada naJožila sedaj, ko cene drugim predmetom padajo. 6. Protestiramo zoper Pribičevičev učni načrt, ki hoče naše Sole ponižati na tisto stopinjo, kot so v Macedoniji. Znani francoski državnil; Briand ni mogel sertavili ivSade, ker so mu socialisti odrekli podporo, sestavil jo je pa njegov politični tovariš Painlevč. S to vlado je prišel na površje zopet Joseph Caiflaux kot finančJni minister. Ta politik je bil že večkrat fran<x»ki minister in enkrat celo vladni predsednik, a ker je tre^en in do skrajnosti pravičen, si je že pied vojno nakopal silno sovražtvo nacijonalistov. Nasprotniki so ga med vojno obdolžili zveze z Nemci in veleizdaje ter spravili tudi v je6o za par let. Ko je zmagal v Franeiji levifarski blok s Herriotom na č^lu, je dobil Caillaux sijajno zadoščenje za krivično preganjanje in sedaj je zopet na vladmni mestu, kjer se je že toJikokrat izkazal v najboljiiL ozirih. On ne pomeni za Franctjo samo nov linindni riatrt, ki ima vse izglede, da stre (rnjoglavost velekapitala io yeleindustrij«, temveč po-