AMERIŠKA
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
DOMOVINA
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
h 194
CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, AUGUST 18, 1943
LETO XLVI. — VOL. XLVI.
Ameriški bombniki so napadli Ižno Francijo in Nemčijo
driske zračne trdnjave so poletele z Afrike nad JUzno Francijo, one z Anglije so pa bombardirale Friedrichshafen v Nemčiji. Istočasno so Angleži zopet bombardirali Turin.
g. ^1. stan zaveznikov v Afriki, 17. avg. — Velike forma-ameriških zračnih trdnj v so se dvignile z afriških baz,
^ino zmago so dose-1 Amerikami na
Niku
18- avg. — Eno naj-rznilti v.21?^ So izvojevali zave-
vUad Japonci na Novi Gvi-^ CerE>j. Zavezniški bombnike ,*nvamreč Presenetili japon
$ažtl° armado na tleh na 4
okolici Wewak na
Ndfc'rCJ1' Več kot 225 Ja~
o tia tu°mbnikov in letal J'e bi'
PkT
i 170,
,Vi Gvineji.
30
Da tiov.
,»,.'en- od katerih so jih za 1 ^ličili ali poškodovali
y
M-4
9 tf<>
fS 1»
I
l>> J"
J
Ua e'e preko Sredozemskega morja in bombardirale letali-^2zahodno od Marselja v Franciji.
To je bil prvi zračni napad, izveden nad južno Francijo z Afrike. Ogromne ameriške zračne trdnjave so morale leteti več kot 1,000 milj na oba kraja, da so bombardirale nemške baze v Franciji.
jškadroni ameriških bombnikov so danes prileteli iz Anglije in bombardirali nemške tovarne ob čehoslovaški meji. Ko so ameriški letalci zipetali bombe, se niso vrnili nazaj v Anglijo, ampak so letali južno proti
Afriki na tamkajšnje baze. * * *
London, 17. avg. — Radio iz Švice poroča, da so ameriške zračne trdnjave danes pri belem dnevu bombardirale nemško mesto Friedrichshafen. Dva ameriška bombnika sta morala pristati na švicarskih tleh, pravi radio.
Tekom noči so angleški bombniki zopet poleteli preko Alp in bombardirali Turin že tretjo noč.
Danes dopoldne so pa leteli celi roji letal preko Rokavskega preliva proti Franciji, da nadaljujejo z bombardiranjem nemških postojank, ki se vrše neprestano zadnjih 48 ur.
Turin je bil deležen koncentriranega napada angleških bomb-pa nikov, dasi mislijo letalci, da ne ' s takim efektom, kot je bil bombardiran Milan.
nj 1-500
Bombe so ubile naj-japonskega letalske
rJj niški bombniki so vrgli
l0,oonnska letala in moštvo
%i]e	so strašno
|«e t ^resenečene Japonce, ki av$io pripravljali, da od-'e«am
X-^J* napad. ..(.Pi fi^ ^Pada so bili-ameri-
-učarji, ki so prileteli
jNc v e kr«alu po polnoči v Napad _ ,---
wCtranje
kot
biia 2avezniki, samo razlika \ n a' da so bila japonska avezniška pa v 1ofo1 so zavezniki
liP< in i« [i ■o
y

v ' aPad se je nadaljeval ci so imeli prav toliko
%
na
tu.
JVQ i<2U letal čiu -Uničili-
Rickenbacker trdi, da bo trajala vojna še 2 leti
New York. — Kapetan Eddie Rickenbacker, ki se je vrnil pravkar z bojnih zon po Evropi, kjer je prevozil 55,000 milj, iz javlja, da bo Italija bombardira, na iz vojne, toda po sedanjem tempu bojevanja ne bo Nemčija premagana pred jesenjo 1944. Potem bo vzelo pa najmanj še eno leto, da bomo štrli drugega nevarnega sovražnika na Pacifiku, trdi kapetan.
Nemčija ima še vedno močno armado, na tone materiala in milijone sužnjev, ki delajo zanjo in še vedno mislim, da mora biti Nemčija zlomljena od znotraj na ven in ne od zunaj na notri, je izjavil Rickenbacker.
Rickenbacker je tudi zatrdil, da se bo nekaj zgodilo to zimo, kar bo pretreslo ves svet, in morda celo prej. Bil je tudi v Moskvi in si je ogledoval bojne fronte po naročilu vojnega tajnika Stimsona.
Boj za Sicilijo je že skončan
Anglija čisti obrežje, ker najbrže pripravlja nvazijo na Evropo
London. — Angleške oblasti začele čistiti z vzhodnega
50
-m „,. ' najmanj ,Vr Poškodovali. H je b -Arthur sam poro-t v 1 to učinkovit udarec d OD pravem trenut-
*lar
molitvi
Sžhm°e dekliške Marij i-%Q e fare sv. Vida naj
°VCCKj 7:30 v Zakraj-, p°kojn 1 Zavod k molitvi :'0cet lm Johnom Mohor-m Mary Mohorčič.
Va^ik Bell umrl
S«'
umrl Oscar Bell,
Si^) Sodnik v Clevelandu ji' j et; Bil je star 63 let.
^icJS prej učiteli atle"
- £ihzavodih in šolah.
it
J
* l°V NA SRNE BO ODPRT V OHIO
CSla w . -
", 1 vjačih siJ'a za ohrani-C Je 0(H°čila, da bo Ce ^ 5 V državi Ohio lov
tov ?r v 13 izm«d 88 >	a sezija bo od 6.
N Z2' JSf*' Ker v -
y'H loy^	bo lova,
Vesela vest
Pri družini Mr. in Mrs. Jack Tekavec, 1221 E. 176. St. so se ustavile vile rojenice in jim pustile za spomin krepkega sinkota. Mati in dete se prav dobro počutita v bolnišnici sv. Ane. Mr. in Mrs. Andrej Tekavec iz 1022 E. 72. St. imata zdaj prvega moškega vnuka, Mr. in Mrs. Joseph Janežič iz 21320 Westport Ave., Euclid, O., katere družine je mlada mamica hči, sta pa tudi ponosna stari ata in stara mama. Čestitke vsem skupaj!

13
Cl 12 dni lova na
C; s4o]I?°dovoljen
l> pAdams, Pike,
Nt JSSff ^aug
ah0hiv."» Portage, Sum-
,SrtČu' Geauga,' Ashta-. ktark in Colum

6 kot
Je- kar je
^ i ^dai ' Jen lov na srne
Sfn d0*nali' da
Hlf	1 0 uredilo, da
„vSnI™.bilijona dolar-v gozdu. Jr1^ „	(če bo zft
;
inU8^Hti v tej sezoni Cer v prvih treh
gori omenjenih okrajih samo sr. njake, v drugih desetih ipa bodo dovoljeni srnjaki in srne.
Za lovce je važno to, da ne bodo smeli rabiti risanic, ampak samo lovske puške, z ne manj šimi naboji kot št. 4, ali kar bo že vlada dovolila za lovce.
Psov se ne ibo smelo vzeti na lov na srne, niti se ne bo smelo streljati v bližini cest. Vsak lovec bo moral imeti rdečo kapo ali kak rdeč znak na lovskem jopiču. Lovsko dovoljenje za ohij ske državljane bo samo $1.25.
V 10 severnih okrajih bo mo' ral vsak lovec dobiti dovoljenje od lastnikov farm, predno bo smel loviti. Kot računa državni urad za konzervacijo divjačine je v Ohio do 15,000 srn, od teh jih je od 1,500 do 2,000 v severo vzhodnem delu države.
so
obrežja vse one osebe, ki nima-o tukaj svojih bivališč. Zato prevladuje med narodom splošno mnenje, da je ura za invazijo na Evropo blizu.
Vse to potrjuje dejstvo, da zavezniški bombniki noč in dan aombardirajo osiške postojanke po Franciji; dalje, ker je Nemčija razglasila na Norveškem obsedno stanje, pričakujoč invazije; ker so bile prekinjene telefonične in brzojavne zveze med Italijo in Švico.
Angleški vojni kabinet je v neprestanem zasedanju in v vedni zvezi s premier jem Churchillom v Kanadi. Angleški bombniki so zdaj obrnili vso pozornost na Italijo, katero hočejo zbiti iz vojne.
Kdor hoče stopiti v kraje na angleškem obrežju, se mora iz-cazati. Po mestih ob obrežju tiodijo vojaške oblasti od hiše do hiše in čekirajo prebivalce. Vlaki so natrpani oseb, ki se vozijo z obrežja v notranjost Anglije.
-o-
Unija proti stavki
V pondeljek večer je odšlo na stavko okrog 2,000 delavcev pri American Steel & Wire Co Vzrok je nesporazum radi plačevanja sobotne mezde za čas in pol. Unija CIO, h kateri delavci .spadajo, izjavlja, da stavka ni bila uradno pozvana in da bodo skušali unijski uradniki pregovoriti delavc, da bodo prišli nazaj čim prej.
Danes zjutraj so se zbrali vsi delavci A. S. & W. Co. iz Lakeside Ave. in 53. cesta v SND na St. Clair Ave., kjer so imeli zborovanje glede nadaljne akcije v stavki. Delavci pravijo, da jim podjetje trga mezdo na levo in desno.
SANS JE SKLICAL VAŽNO SEJO
Izvršni odbor Sctnsa je sklical za to soboto ob desetih dopoldne sejo vsega odbora. Seja bo v glavnem uradu SNPJ v Chica-gu. Seja je gotovo zelo važnega pomena, ker so bili odborniki sklicani brzojavnim potom.
NOVI GROBOVI
Katarina Badalich
Sinoči je umrla po kratki bolezni v Glenville bolnišnici Katarina Badalich, stara 68 let, stanujoča na 19713 Mohican Ave. Pogreb bo iz Želetovega pogrebnega zavoda, 458 E. 152. St. Čas pogreba še ni določen. Helen Paljevič Včeraj okrog poldne je umrla na svojem domu Helen Paljevič, stara 64 let. Stanovala je na 14610 Thames Ave. Doma je bila na Hrvaškem in je prišla v Ameriko leta 1913. Tukaj zapušča hčeri Ann po-roč. Ray in Goldie. Pogreb bo v soboto ob osmih iz Svetkove-ga pogrebnega zavoda, 478 E. 152. St. v cerkev sv. Pavla na 40. St. in na KalVarijo.
-o-
Rim ne more biti odprto mesto, pravijo Nemci
London. — Nemški radio je poročal, da Rim ne more biti smatran za odprto mesto iz razloga tega, ker zavezniki niso odgovorili na tozadevno ponudbo italijanske vlade.
-o—--
Kupujte vojne bonde!
Nemci se umičejo na celi črti na ruski fronti; 10,000 pobitih
London, 18. avg.—Ruske kolone so včeraj predrle v nemške linije ter napredovale štiri milje proti Brijansku na centralni fronti. Rusi so tudi izboljšali svoj položaj pri Smo-lensku in pri Harkovu. V teh bojih je padlo najmanj 10,000 Nemcev.
Nemci so se umikali od pozicije do pozicije v sektorju Bri-jansk, kjer so Rusi oddaljeni samo 15 milj še od središča nemške obrambne linije. Nad 60 naselij so Rusi zajeli tukaj včeraj. Nemci se umičejo na celi črti.
Nemci poročajo, da so opazili novo premikanje ruskih čet nad Smolenskom in da pričakujejo tam novo nemško ofenzivo.	1
Več "žganega" bomo dobili, pravi državni direktor
Iz Columbusa prihaja zatrdilo, da bodo dobili Ohijčani od pondeljka naprej večje porcije žganja v državnih prodajalnah. Zdaj še ni znano, če ga bodo dajali pri nakupu večjo količino, ali bodo napravili krajšo dobo, v kateri more vsak kupiti žganje. Zdaj more vsak kupiti po en kvort samo na vsake štiri tedne. Država je od 1. junija, odkar je racioniranje, nagrmadila veliko zalogo žganja, ker ga kupuje samo nekako 75 % oseb, ki so se registrirale.
Nova državljanka
Mrs. Vera Francis iz 1188 E. 74. St. je postala 12. avgusta državljanka Zed. držav, čestitamo !
M m
Naši
vojaki
Na obisk v Kalifornijo
Mrs. Louis Kožel in hčere Ann, Vida in Connie iz 15219 Holmes Ave. so odšle včeraj v Kaliforni. jo, kjer bodo obiskale sina oziroma brata Al A. Kožela, ki služi Strica Sama v taborišču Roberts. Al je študiral inženirstvo na univerzi v Ann Arbor, Mich, predno je vstopil v armado. Po pismo naj pride V našem uradu ima pismo Frank Lorber, ki naj pride ponj.
Narednik Ralph Butala, bivši slovenski odvetnik v Clevelandu, se je 7. avgusta poročil v katedrali sv. Patrika v New Yorku z gdč. Beatrice Bowly iz Cleveland Heights, O. Ralph služi že poldrugo leto v letalskem koru in je zdaj na Mitchell Field, Long Island, N. Y. Vse najboljše želimo mlademu paru.
M M J* Mrs. Antonia Duša, 15625 School Ave. je dobila pismo od sina Franka, datirano 7. avgusta. Frank piše, da je srečno do. spel v Pearl Harbor, Havaji, kjer je sedaj velika vročina. Toda le nič ne skrbi zame, mama, jo tolaži Frankie, ki naroča pozdrave za vse prijatelje in znance. Njegov naslov je: Frank A. Duša, S l/C USNR, Standard Landing, Craft Unit 12, Navy 128, c/o Fleet Post Office, San Francisco, Calif.
Ameriško topništvo je obrnilo ogenj na Italijo preko morske ožine; zavezniški bombniki uničujejo bežeče osiške čete v južni Italiji.
Gl. stan zaveznikov v Afriki, 17. avg. — Uradno naznanilo iz glavnega stana zaveznikov sporoča, da so ameriške čete danes zgodaj zjutraj okupirale Mesino, zadnjo točko na Siciliji in da sovražne baterije obstreljujejo mesto z italijanske strani morske ožine. Poročilo konča z izjavo, da je vojna za Sicilijo končana.
Ameriška sedma in angleška osma armada, ki sta prodirali proti Mesini vsaka od svoje smeri, sta se združili v Mesini. Koliko ujetnikov je padlo zaveznikom v roke, poročilo ne pove.
Nemški radio je danes naznanjal, da je bilo nemško in italijansko vojaštvo odpeljano na ozemlje Italije.
Ameriški fantje od tretje divizij e so d o S e g 1 i predmest j e Mesine sinoči ob s^mih in se v boju mož proti možu spoprijeli s sovražnikom, kolikor ga je še bilo v mestu.
Ameriški fantje so bili prvi, ki so dosegli Mesino. Toda osem milj južno od Mesine so angleški Commandos v drznem naskoku počistili pot za osmo angleško armado, kljub besnem obstreljevanju osiških topov z obeh strani morske ožine.
Ameriški topovi, takožvani Long Tom," so že začeli bruhati težke izstrelke iz Sicilije preko morske ožine na obrežje južne Italije.
Kot so videli opazovalci, hite osiške čete razdirati obrežne naprave na italijanskem obrežju po Kalabriji, ker pričakujejo, da bodo zavezniki zdaj planili na Italijo samo.
Tretja ameriška divizija, ki je danes zjutraj planila v Mesino, je bila tudi prva, ki je prišla v pristanišče Palermo.
Amerikanci so včeraj v naglem prodiranju napredovali 14 milj in dosegli predmestje Mesine zvečer. Amerikanci so mogli izvršiti ta nagli pohod in čiščenje severnega obrežja Sicilije s tem, ker so bojne ladje
izkrcavale čete venomer zahrb-Za 5 dni je dospel na dopust tom sovražnika. Kadar so po-mornar Raymond Kocjan, sin tem zavzeli tisti del, so ladje
prepeljale vojaštvo zopet naprej in ga izkrcale za hrbtom druge sovražne linije. Štiri ta-
Mr. in Mrs. Andy Kocjan, 15926 Whitcomb Rd. Njegov naslov je: Raymond Kocjan, S/l C, U. S. S. Baltimore, c/o Fleet Postmaster Division (L), New York, N. Y.
n n n
Sgt. Edward J. Sedlak je prišel za osem dni na dopust k svoji ženi Pauline roj. Skrjanc, 1131 E. 76. St. Včeraj se je zopet vrnil nazaj v Kalifornijo, kjer služi pri letalskem koru. Ha ta M Za 12 dni je prišel na dopust Pvt. Ray Zupančič, najmlajši sin družine Mr. in Mrs. Law renče Zupančič, 6528 Schaefer Ave. Prijatelji ga lahko obl ščejo do četrtka zvečer 26. avgusta. Njegov naslov v armadi je: Pvt. Ray Zupančič, 35052794, Bks. 1928, 306 Sta-V poročnika sta bila povišana tion Hospital, Camp McCoy, sledeča slovenska fanta: Edward Wisconsin. H. Medved, iz 788 E. 222. St., j Družina Zupančič ima še Euclid, O., je dovršil šolo kot enega sina v vojaški službi, ki bombardir v West Texas; v Fort'se nahaja sedaj nekje v Afriki. Benning, Ga. pa je bil povišan za Njegov naslov je: Cpl. Ed-poročnika pri pehoti Walter P.' ward Zupančič, 15101194 Btry Gruden, 1198 E. 84. St., Cleve- E, 80 A. A. Bn., APO 469, c/o land, O. Naše čestitke!	I Postmaster, Nek York, N. Y.
ke izpade so ameriški fantje izvedli v zadnjih 10 dneh.
Zavezniške ladje imajo zdaj zablokirano vso južnb Italijo in sicer o^ zaliva Policastro pod Neaplom na zahodni strani do rta Rizzuto, ki leži na skrajni južni točki vzhodne Italije.
Rimski radio je danes poročal, da so zbrane zavezniške ladje ob vzhodnem obrežju Sicilije, da so natrpane vojaštva in s tanki, kar je najbrže namenjeno za invazijo Italije.
Včeraj so zavezniški bombniki vsipali bombe na vsa letališča po južni Italiji, kar vse je priprava za invazijo. Vsa zavezniška zračna sila je bila poslana nad južno Italijo, da razbija ceste in mostove ter tako prepreči osiški armadi beg iz južne Italije proti severu. Zahvala za podpise Frank Supanick, ki kandidira v mestno zbornico iz 32. varde, se želi zahvaliti vsem, ki so podpisali peticije, ali ki so pomagali nabirati podpise.
Roosevelt je dospel sinoči v Quebec na posvetovanje
Quebec, 17. avg. — Predsednik Roosveelt je dospel nocoj v zgodovinsko mesta Quebec, da prisostvuje posvetovanju zavezniških voditeljev o nadaljni strategiji proti osišču. Tam ga je že čakal premier Churchill s svojim štabom, s katerim sta se zdaj že šestič sestala v tej vojni.-
Nocoj državniki ne bodo zborovali. Njim v počast je priredil guverner Kanade, Earl Athlcne, slavnostno pojedino v stari trdnjavi nad mestom.
Jutri bosta Roosevelt in Churchill poslušala načrte, ki so jih pripravljali generalni štabi že ves teden o nadaljni vojni proti osišču.
To konferenco smatrajo za eno največjih zborovanj vojaških izvedencev v tej vojni. -o-
Smrtna nesreča rojaka
Biutte, Mont. — Smrtne opekline je dobil Anton Konda, doma iz vasi Praproči, fara Semič. V razgreti kovinasti posodi je hotel očistiti čopiče, s katerimi je barval hišna vrata in mreže pri oknih. Gazolin je bruhnil nesrečnežu naravnost v obraz in v trenutku je bil v plamenih.
To se je zgodilo na dvorišču pred hišo, ko je bil sam doma. ženo je namreč malo prej poslal v bližnjo trgovino. Ko so ga objeli plameni in je izgledal kot goreča baklja, je tekel proti cesti in vpil na pomoč. Prihiteli so ljudje, med temi tudi njegova žena, in začeli trgati obleko z njega, toda pomagalo ni nič. Vsega opečenega so odpeljali v bolnišnico, kjer je po šestih urah strašnega trpljenja umrl. Zapušča ženo, tri oženj ene sinove in pet vnukov.
-o--
Licence za avtne voznike jutri naprodaj
Columbus, O. — Licence, katere morajo imeti vsi vozniki avtov, bodo od jutri naprej v prodaji v vsej državi Ohio. Licenca bo veljavna od 1. oktobra letos do 30. septembra 1944. Vojaki, ki so na dopustu, lahko vozijo z lincenco, ki so jo imeli pred vstopom v armado.
-o-
Mrs. Sedej se bo kmalu zopet preselila nazaj
Včeraj je prišla iz Beech Grove, Ind. na pogreb Mary Si-benik naša naročnica Mrs. Mary Sedaj. Povedala nam je, da se bo najbrže v par mesecih za stalno preselila nazaj na Tyronne Ave. Njen soprog John, ki dela pri NYC, bo ostal tam še do božiča, nakar bo stopil z zaslužen pokoj. Sedejevi imajo svojo hišo na Tyronne. Nas prav veseli, da bodo zopet prišli nazaj v našo metropolo.
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 18, 1943
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMX8 DEBEVZO. Mltor 1117 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3. Ohio.
Published daily axcspt Sundays and Holidays
NAROČNINA:
£a Ameriko In Kanado na leto $6.50. Za Cleveland	po poitl, celo leto 17.50
Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland	po poitl, pol leta »4.0C Ameriko ln Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po poitl četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po raznaSalcih: celo leto $6.50; pol leta $3.60,
četrt leta $2.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada $8.50 per year. Cleveland by mall $7.60 per year tr. S. and Canada $350 tor 0 month«. Cleveland by mall $4.00 for 8 month« U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mail $2.25 for S months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year. $3.50 for 6 months, $2.00 for 9 months Single copies, 3c
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 194 Wed., Aug. 18, 1943
Jugoslavija more uspeti samo v federativni obliki
Dr. Miha Krek je imel nedavno v Londonu govor, v katerem obravnava bodočo obliko Jugoslavije in sicer je govoril sledeče značilne besede:
"Rekli smo že enkrat, da je Zedinjena Slovenija v federativni Jugoslaviji tisti ideal, za katerega se bori naš narod in čigar uresničenje pričakuje po sedanji vojni.
Mislim, da smo se od tedaj, ko sem vam prvič o tem govoril, že precej približali uresničenju samemu. Vedno bolj jasno se kaže, da federacija zmaguje kot osnovna misel, ki naj pomaga urediti povojno Evropo sploh. Posebno pa se poudarja federativna oblika kot tista srčna rešitev, ki naj zadovolji srednje in male narode. Mali narodi naj imajo v svoji federativni domači edinici polno možnost, da samostojno razvijejo svoje kulturne, gospodarske in družabne moči, jih oblikujejo po svoje in dajo pečat svojega duha in svojega značaja. Federativna povezanost narodov med seboj pa naj postavi meje samostojnosti, tam kjer bi se ta mogla izroditi v sebičnost in škodo med sosedi.
Pri nas v Jugoslaviji imamo pa še prav posebno našo domačo potrebo po federaciji. V minulih 25 letih Jugoslavije smo preizkusili vsemogoče druge oblike notranje uprave. Popolen centralizem je bil odpovedal na celi črti. Na-gromadil je na državno centralo vso odgovornost za vse panoge javnega življenja iz vseh delov države in se pod to težo zrušil. Oblastne samouprave, ki so bile lepo zamišljene samoupravne edinice so uspevale samo tam, kjer je bil narod na samoupravno življenje navajen in je sprejel oblastno samoupravo kot demokratično ustanovo in dolžnost, ki jo je ljubil in podpiral. V velikem delu države so oblastne samouprave pokazale slabe uspehe in propadle. Banovine so v sebi nosile kali diktatorskih ustanov in jim je bistveno manjkalo demokratičnih pridevkov. Dasi so bile močne ekonomske edinice, dasi so razpolagale z dosti velikimi proračuni, dasi so zlasti pri nas nad vse uspešno delale, dasi je zlasti naša slovenska banovina pomenila naravnost preporod naroda v kulturnem in okonomskem oziru, vendar niso to bile one ustanove, ki jih je narod želel. Tudi pri nas v Sloveniji smo smatrali banovino samo za stopnjo k popolnejši samostojnosti.
Razmere drugod po državi so bile še neprimerno težje kot v Sloveniji. Borba za pravilno notranjo politično in upravno ureditev je odtujevala celo mase naroda od državne misli in izčrpavala narodne sile cele četrt stoletja v brezplodni borbi okoli tega edinega vprašanja, tako da je bore malo vstajal za prepotreben gospodarski in socialni blagor, ki bi bil moral biti prva in glavna naloga vseh, ki so hoteli resnično srečno narodno družino.
Na vse to smo Slovenci po svojih zastopnikih opozarjali prav od prvih početkov države. Kot najmanjši narod med Jugoslovani smo morali odmeriti svoje moči v skromnih mejah in se zadovoljiti s skromnimi uspehi. Razvoj nam je dal prav v popolni meri. Danes vse razmere na ozemlju Jugoslavije kričeče vpijejo, da je federativna ureditev države edina, ki more še rešiti državno skupnost Jugoslavije tako, da bodo v njej našli največje zadoščenje svojih želja in ambicij i Srbi i Hrvati i Slovenci. Jugoslovansko državno skupnost moramo očuvati. To je prvo in osnovno pravilo. To smo dolžni svojim očetom, to zahteva naša zgodovina, to zahtevajo žrtve junakov in to tirja od nas vseh notranja in zunanja potreba. Jugoslavija je ukazana i Srbom i Hrvatom in Slovencem. Mora pa biti nova Jugoslavija taka, da bo resnično združujoča država Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki bo praktično z vsakim dnem svojega obstanka prepričevala vse tri brate, da so najsvobodnejši in najsrečnejši samo v njej, najmočnejši samo v njej, najpomembnejši v njej in samo v njej in preko nje najbolje služijo novemu redu, ki naj varje in ohranuje mir in blagostanje v Evropi. Kralj, državni simboli, državna centrala in s tem državna misel sama bo toliko vzvišenejša in čistejša v očeh vseh treh jugoslovanskih narodov, kolikor bolj bo prosta podrobnih krajevnih potreb in težav, ki naj se rešujejo in urejujejo na licu mesta z narodom, ki nosi bremena in posledice svojih lastnih odločitev.
Prepričani smo, da bo federalna država zbrisala takoj večino sporov in težav, obenem pa ohranila tisto skupnost, ki jo zahteva sorodnost naših bratskih narodov naša gospodarska in geografska povezanost, naša duhovna zakoreninjenost, in ljubezen do skupne jugoslovanske države.
Zedinjena Slovenija bo srečna, da so njeni sinovi in hčere v očetovski hiši jugoslovanske državne skupnosti dosegli položaj samostojnega državnega naroda mislila samo na to, kako bi najpopolneje razvila vse svoje moči in jih posvetila novi federativni Jugoslaviji za njen procvit in blago stanje. Ta cilj je vreden vse naše borbe, vseh naših žrtev."
* '!■ '1"M'	'I"!"!"!'	1 'M lil-1111 .fr .fr+fl. .fr.t 4, .j. .f. .fr 4, 1..]
BESEDA IZ NARODA
Članom Zveze Najsv. Imena
Cleveland, O. — Prihodnjo nedeljo 22. avgusta popoldne priredi slovenska zveza Oltarnih društev svoj prvi javni shod in sicer pri Lurški Materi božji v Providence Hts. Na to me je opomnil njih duhovni vodja č. g. Father Julius Slap-šak in ker je pobožnost druže-na s procesijo iz kapele krog hriba k Lurški Mariji, zato je tam potreba tudi osem moških, štirje nosijo nebo in štirje pa morda luči. Poleg tega pa je treba tudi nekaj redarjev in seveda maršal naj bo tudi navzoč, da bo vodil procesijo. Iz tega razloga pa želi Father Slapšak, da bi to delo prevzeli uradniki zveze Najsvetejšega Imena. Prosim vas vse, da upoštevate ta klic in se tudi udeležite.
Ker ima ženska zveza Oltarnih društev iste namene in isti cilj kot naša zveza moških društev, zato se pričakuje od cenjenega članstva tudi velika udeležba. Nam moškim društvom je dobro znano, da kadar imamo mi kakšno prireditev, da vselej povabimo tudi ženske zraven, ker se dobro zavedamo, da brez žena ni uspeha ne pri društvih in ne drugje. Sedaj nas pa ta ženska zveza Oltarnih
Krasne slike smo videli
Bili so res zelo interesantni in pomembni oni pasani dnevi, da mi kar v glavo ne gre, kako se je vse to moglo završiti v teh naših krajih. Pričel bom kar nekako takole.
To je bilo v soboto zjutraj, ko me je peljal naš Eddie pc kupčijskih opravkih, zato pa sem moral vstat eno uro prej in sem se držal to jutro nevega časa, to je, da se vstal eno uro poprej, kot to delam navadne druge dneve, ko se vedno držim starega časa. Torej, ko sva opravila vse domače delo, sva se podala na sejem. To je bila neka razprodaja, kjer so proda j ali razno farmarsko orodje, katerega si je Eddie tudi pre cej nakupil, kajti take stvari se danes ne dobi na vsakem ogalu Farmar brez orodja pa je prav tak kot vojak brez puške. Torej kupil si je precej takega or o dja in kar je pa glavno, kupi je tudi traktor, ki je za far marsko delo poglavitno orodje Brez traktorja vse drugo oro dje nima pomena.
Razume pa se, daj v takem kritičnem času, kot je sedaj in ko se vse tako težko dobi, lju dje na takih razprodajah tud precej naganjajo cene in take je, da tisti, ki se mu posreči, d? kaj dobi, plača kaj visoko cene in največkrat plača več kot pg
društev, zveza krščanskih ma- že stalo orodje prej, ko je bile ter, ki so se združile iz vseh | še novo. Zato pa tak, ki dane petih fara elevelandske škofi- j napravi tako razprodajo, zade je, vabi vse moške v ta prelepi ne pravo tern0 in tisti, ki je pa kraj na hribček k Mariji v Pro-! toliko srečen, da kaj kupi, se
vidence Heights. Zato pa upam, da ni društva in ne člana, ki bi preslišali ta klic naših katoliških žena.
Cenjeni rojaki; kot sem že prej omenil ima naše ženstvo isti namen in isti cilj kakor ga imamo mi pri društvu Najsvetejšega Imena, to je, hoditi za Jezusom in se njemu izročat v varstvo in to pa še posebno sedaj v teh razburkanih časih, ko nam grozi sovražnik od vseh strani, da je naše življenje v vedni nevarnosti. Lahko se zgodi, da pogubimo svojo dušo, če se ne bomo zatekali k Jezusu v varstvo. Sledimo našim katoliškim ženam, ki nas vabijo sedaj k Mariji. Tako je tudi prav, le k Mariji hitimo in v njeno varstvo se izročimo in zaupno kličimo: Marija prosi za nas! Vam krščanske žene pa čestitamo, ker ste se združile v skupno organizacijo, kajti tako boste - lahko bolj uspešno delovale in tudi pridobile več članstva v svojo organizacijo. Še je dosti slovenskih žena in deklet, ki še niso članice vaših društev, pa le hodite korajžno po začrtani poti, kajti vzgledi vlečejo in Bog bo blagoslovil vaše delo.
Vsi ljudje imamo svoje križe in težave, zato pa se le zatekaj mo k naši nebeški Materi in po Mariji k Jezusu. Kje so danes naši sinovi, v vedni nevarnosti so tam na bojnem polju, kri prelivajo za nas in za našo svobodo. Prosimo mi Marijo za te naše sinove vojake;
pa spet veseli, da je kupil, pa čeprav je plačal več kot je resnici vredno. Tako sta zado voljna oba, tisti, ki je prodal in spravil lepe denarce in oni, ki je kupil, da bo lahko delal.
Naš Eddie je bil res srečen na tej razprodaji, kajti dobil je vse, o čemer je sanjal že davno prej. Ko je kupil, si je pa glo boko oddahnil in gotovo sam pri sebi hvalil Boga, da se je zgo dilo tako kot si je sam želel. Jaz sem pa lepo capljal za njim in družbo. Le v največjih skrbeh me je vprašal, "Grandpa, ali misliš, da je cena pretirana?' Jaz sem pa rekel, seveda je, pa si moreš pomagati, saj ni druge pomoči kot plačat moraš kolikor zahtevajo in to rad ali nerad, če hočeš imet. In tudi je Glavno pri tem pa je, da je dobil vse v najboljšem stanu, ko bi bilo novo.
Na tisti razprodaji sem opazil tudi nekaj naših Slovencev in med njimi tudi Fidelovega Toneta iz Unionville. Pa si ni prav nič silil v ospredje, kot bi mu bilo vse hkupaj deveta briga in da je prišel samo firbec past in čas zapravljat. Ampak on je tuhtal in mislil samo na krave. Veste, on je živinski prekupčevalec. Kupi in potem pa zopet naprej proda. No, saj to se tudi razume, kaj naj bi pa on počel s vso živino, ki jo pokupi. Pa je tudi jako izbirčen pri taki kupčiji, če mu žival ni prav po volji, pa je tudi kupil ne bo in mirna Bosna. Torej, če kateri naših farmarjev
, , ,	.	potrebuje kak rep v hlevu, naj
da bodo vztrajali in se zmago- sg obrne kju. na našeRa Toneta.
viti vrnejo zopet nazaj. Mi Slo-
venci pa smo dolžni tudi prositi Marijo za naše nesrečne in trpeče brate in sestre v stari domovini, ki kličejo na pomoč. Obupen je njih klic in zato pa le pomagajmo tem nesrečnežem z denarjem in tudi z molitvijo. Prošnje k Mariji, kraljici Slovencev, bodo še največ pomagale. Zato pa v nedeljo na klic in vabilo naših katoliških mater vsi v Providence Heights, začetek bo ob dveh popoldne.
Za Zvezo slovenskih društev Najsvetejšega Imena,
Anton Meljač, zapisnikar.
pa mu bo postregel kar najbolj še bo mogoče.
Po končani kupčiji sva se vrnila z Eddijem domov in tam je bila pa že druga zadeva na programu. Ko smo Čitali v Ameriški Domovini, da bo prišel Mr. Anton Grdina v Har-persfield slike kazat in ko je res prišel tisti težko pričakovani večer, tedaj smo se kar lepo prijateljsko spogledali in smo si bili edini, da tega večera in te izredne prilike pač ne smemo zamuditi. Pa je tudi v resnici nismo zamudili. Naša vas s Hubbarda je bila kaj častno zastopana. Voznik je bil moj sta-
ri šofer Wiljem, ki se je bil pripeljal s svojo soprogo iz Cleve-landa, da smo se potem skupno odpeljali na slikovno predstavo.
Ko smo prišli v Harpersfield je bilo tam zbranih že precej naših poznanih farmarjev, s katerimi smo si prijateljsko stisnili desnice in zakaj tudi ne, saj se komaj vsake kvatre vidimo. Nato sva jo pa odkurila s John Pintarjem naravnost v Klauso-vo gostilno, kjer točijo že tako dobro pivo, da ga je veselje pit v tej neznosni vročini. Klau-sovega očeta in mater pa ni bilo v gostilni, kar mi je bilo zelo žal. Za baro pa sta bili dve njiju hčerki. Nisem imel prilike se kaj razgovoriti z njima, ker sta bili preveč zaposleni. V tako neznosni vročini je grlo kaj hitro suho in zato pa je bilo tudi vse polno pivcev in tudi nama se je prileglo pivo, kaj ne John?
čas je hitro potekal in pričela se je predstava. Posedli smo se vsak na odkazan mu pro. stor. Kot reditelja sta bila Tone Debevec in Jerry Stroj in. Se reče, Tone je pobiral vstopnino, ker je že vajen takih reči, saj ob nedeljah moli tisti pehar-ček ljudem v cerkvi pod nos in Jerry menda pa v Genevi, zate pa jima gre tako delo tako lepo izpod rok. No, saj se jima pa tudi poda, ker sta pripravna za vsako delo.
Mr. Grdina je pričel kazati slike, ki so bile zelo zanimive. Vsi smo jih gledali z največjim zanimanjem. Kaj prijetno je bilo gledati Cugelna, ko je jedel hruške kar z veje in pa Str-nada. Res je bilo prijetno v tako prijazni družbi. Neki po-rednež je bil Mr. Grdini navil en film narobe, da so ljudje stali na glavah (to se je zgodilo, ko je Mr. Grdina posodil filme za kazanje nekomu v Clevelan-du), a to je Mr. Grdina takoj opazil in hitro film previl in vse je bilo "O.K." Po končanem kazanju slik pa nas je Mr. Grdina poklical vse bolj v ospredje in nas je slikal, da bomo ostali namalani za vse večne čase in da nas bo pokazal še drugod in posebno pa rojakom v Clevelan-du. Akrabolt al' se bomo pa postavili ! Vsaj tako si mislim jaz.
Mr. Grdina je posnel še več slik naših domov in te vam bo že ob priliki pokazal tudi v'Cle-velandu in morda še kje drugje. To bo res nekaj izrednega. Nato pa smo se razšli vsak pod svojo streho, ker v teh krajih imamo vsak svojo streho, ker lastujemo svoje kmetije. Naslednjega dne so se godili pa kar čudeži. Bil sem ravno za nekim poslopjem in še nekaj drugih, ko naenkrat opazim Mr. Jerry Strojina tam pod tisto košato senco in že sem jo mahnil, da mu stisnem desnico, a še nisem prav tega storil, ko sem že opazil Mr. Grdina, sedaj pa že nisem vedel, kaj vse to pomeni.
Mislil sem si, pa ne da bi bil v banki tam v Clevelandu, kajti tako častnega gosta pač nisem pričakoval, da bi ga kdaj videl v našem parku. Kmalu pa sem se zavedel in sem stopil še k Mr. Grdini in še njemu pomolil desnico. Krepko sva stisnila. Sedaj pa mi pove Mr. Grdina, da je prišel k nam z namenom, da bo slikal naš lepi dom in pa moje rožce in tudi tistega pajaca, ki straži ob vhodu, je vzel na film. Mr. Grdina je tudi opazil,
da stoji tam na našem vrtu tudi drog, kamor ob zapovedanih praznikih obesimo zastavo, je takoj vedeli da smo pri naši hiši patriotični in zvesti državljani naše prelepe nove domovine. Pa mi je rekel, da želi, da razobesim zastavo, kar sem tudi z veseljem storil, ker sem tudi sam jako ponosen na to lepo zvezdnato zastavo. Nato pa je pričel snemati slike. Koliko jih jc vzel ne vem, samo toliko pa vem, da bodo jako pomembne za kazanje v drugih krajih.
Vsi domači smo bili skupaj in na željo Mr. Grdine smo se postavili med moje lepe cvetlice, ki so kot nalašč za tako častno slikanje in če ga nismo kaj polomili, tedaj sem gotov, da bo to res lepa slika. Tudi pri sosedovih je posnel več slik. Mr. Grdina je rekel, da tako lepih krajev kot so pri nas, se ne vidi zlepa in to bodo potrdili tudi drugi, kadar jim bo prišla pred oči ta slika. Torej, Mr. Grdina, kadar boste kazali te slike, če jih boste, takrat si najemite le veliko dvorano, da bo dovolj prostora za vse ljudi, ki bodo prihiteli skupaj na slikovne predstavo. Le škoda, če ne bomo tudi mi videli teh slik. Mi. v teh krajih bi Vam bili zelo hvaležni, če jih pridete tudi nam pokazat.
Tako vidite imamo vsaj enega rojaka in prijatelja, ki se res zanima za svoj narod in ga spravlja v ospredje ter tako drži zvezo med elevelandskimi Slovenci in tukajšnjimi slovenskimi naseljenci. Čast mu, ki žrtvuje svoj dragocen čas za dobro, bit nas vseh in da nas pride obiskat š tako lepim razvedrilom in to neglede na trud in stroške, ki so v zvezi s tem. Še imam precej drugih novic, ki pa jih ne bom danes poročal, ampltik pridejo prihodnjič na vrsto. — Pozdrav!
Frank Leskovic.
Ne morem odobravati
yiCTOKY
STATES
WAR
BONDS
AND
STAMPS
Cen j eni gospod urednik Ameriške Domovine; Vi ste priznani kot dober poznavalec razmer bodisi vojnih ali po litičnih, poleg tega pa ste še kos humorista in jaz jako rada čitam Vaše uredniške članke. To pa, kar ste napisali 5. avgusta, pa se nikakor ne morem strinjati in odobravati.
Pišete, da Hamburga ni več in da je v razvalinah in ravno tako tudi Essen in Kolin, tudi tam je več kot tri četrtine nedolžnih ljudi, otrok in žena ter starih ljudi, ki so tudi različnih narodnosti, kakor tukaj. To bombardiranje privatne lastnine jaz obsojam iz vse moje duše. Naj bi bombardirali vse municijske tovarne in vse druge vojne naprave v Nemčiji in Italiji in vse tiste krivce in sokrivce, ki so povzročili toliko nepopisnega gorja in trpljenja, naj bi pa pekli na raž-nju, dokler bi vojna trajala, pa bi bilo še premalo kazni zanje.
Ko smo čitali, kako strašno so kričali ljudje, ko je bil bombardiran Kolin in kakšen jok je bil, tam je tudi moj brat in še več drugih Slovencev, ki so najbrže tudi nedolžne žrtve vojnega moloha, ti ljudjp niso poslali bomb v Beograd ali kam drugam. Tisti, ki to povzročajo, so na varnem. Prepričana sem, da so ljudje v Nemčiji in povsod vojne siti do grla. Ubogi ljudje, kjerkoli morajo prestajat take vojne grozote. Samo pomislimo, kako bi se mi počutili, ko bi naenkrat zagledali na nami sovražni bombnik, ki bi se že pripravljal metati bombe nad nas. Saj bi človek že od strahu sko-prnel in kako tudi ne, ko pa ti ena sama taka bomba v par trenutkih uniči vse kar si si s trudom in delom pridobil tekom let. To mora biti nekaj grozovitega. Bog usmiljeni, ne daj mi tega dočakati. Bojim pa< se, da bomo tudi mi enkrat
J
plačali milo za drago
Kako se smilijo človeku li1' dje, o katerih čitamo v časop sih, kako se selijo iz porušen' mest s tistim bornim kar J® ni bilo strto. Še otroški vozit jim pridejo prav v preseljen nju. Selijo se, pa kam vi — pod milo nebo. Pač na slika dvajsetega stoletja, čuda, da so mi moj pokojni večkrat rekli: jaz rad unvP ampak za vas druge me sto1 kaj boste še vse doživeli, 1 vojne bodo take, da jih svet3 ni videl in da bo kri tekla v P1' tokih . . . Tega še danes ne i rem poj miti, kako da so vse ko vedeli vnaprej. Tudi ci niso sami pasjeglavci, Je di med njimi dosti dobrih«' di. Saj smo čitali v časoA, da so morali nemški ofi® najprej svoje vojake UP'J^ da so potem šele zavozili s ^ ki preko Rusov, da so J^ tak način pomorili. ^u° Berlinu niso sami Nemci, tam je mešan narod, ki ga Bog usmili. To b°mba!j nje je res peklenska iznaJ.,
Oholost je doma pa falj nas Slovencih, posebno P8 pri takih, ki so zniča ka® prej prišli in potem mis^8' po ostalih lahko hodijo * da bi se jim morali zahvaliti zato. So pa P° lenkosti, ki vse to čeprav so tudi sami P1'1, pri tem. Sedaj pa se
t Ji( B 10] '!( ia 102 tti iru li DVi POi Hi 111 D, C
P
ota
m
l io
»k. hi h
lo ali
•Da
Ni,
Po
leg«; rati iz i'
prav lepo ste zadnjič
tudi
jj
sali Rusijo in njen režim ^ rana Stalina, ki je dal P°s ti skoro najboljše ljudi, zakrivili samo to, da &e . ^ strinjali z njim in njegjj «Hi
vo vlado tudi Father zadnji Zarji, kjer P^i, -drugim, da so si carji la*Ufc mo velika posestva in - j,« ki so res njim spadali, 3 J^čt
do. Imenitno je opi
Je 10' fem
lsJe
*li) ifisl ven an
pa si lasti kar celo
ga še nikdar ni bilo dosti
in ga tudi nikdar ne bo>
bi ne želela, da bi Slo^1 daj prišli pod Rusijo-Ko čitam krasni ro"1;
N* C
S., kako so se tisti mastili na svojih carf^tj; uih v nepopisni razkos * 1 da so bili še sluge vsi in svili in vse to na gega ljudstva, ki ni najpotrebnejšega za in kaj vse so si še izlfll
raci"1'
živ"
tične zveri v svojem
br^- 4 Ui

Pa naj za danes zados
ZdTaV'	Mor

Mary
N?
S
Ali veste, na KiW spomnil oni dan? bršnih trideset let Je; ga, kar sem se ga ^ nabasal na Menišij1; ^ ga imeli v vsaki hiš1' ^ menda naši kraji ta'o(jfl ni, da je vse votlo P jem zemlje.	j
Pa bi ga vseeno
Olik0
'Hi,
i« Ui Ka If- rfP I |A
krat pokusil, predno angelčke. Mislim, nesel in tudi nas ^ $ upam, dovolj trden ^ skušnjo. Bog ve, /!>! f( farmarji v Amerik' rp ž^ jo? Enkrat bi se še natepel, pa naj m \ ^ »j^ hoče. Morda bi ^ ' ^ }
oziru kaj svetovan $ ■ t^
lardu, kjer obdelaj, ^ n po menišovskem
Kar se mi čudno ~ ^ ^ ^
ga ne uporabljaj0 p
Pomislimo, koliko J> / ... 1 nili na municiJ1!
mislim.
"Stoj! Kdo gre t^ je straža v temno Jj j 1»
Glas iz teme: pravil, saj me v<Se I znal, ko sem pa šel v ta kraj."
'sili »t ta
A

%

Šele
•iN
!•> s;
1%rr
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 18, 1943
ri
Grogov Groga
Obraz s slovenskih hribov.
a Jerbasa, prazne lonce in ede je nesla vse dekla do-,!' Marjanca je pa vzela kol Je trosila, kar so dopoldne 15 KOS>h vsaksebi. Kosa navali i ,travo na konec svoje poti,
*low Vldeti' kakor bi bila se-zorana na široke brazde, i , « redi se morajo strositi,
I	, 7ese suši seno le po vrhu f' ovo p Pri tleh Predolgo su-
II	Poda'■ • Večeru je bil° od " enskp] ze toliko osušeno, da so
efHial?ekaj skuP&J Pograbile T KllPe spravile. To pa za-
da iju „„ y Hiti • noc ne namoči-ro-^ en0 hVjutraj na solncu stre-^ orabi' SUŠi' ker drugače %,9 Vsa;i dve uri toplega tJ» vca sama rosa. Kosci no
li^0"1 So ves popoldan pri-
SUksl; i *
juto",1 Se; da jim je lil s
Sfr103 P° lic«. le za četrt 11 talj SI Pa mč za to, vri-
so
Posedli o malo južni, po-
fe 30 Pa brž mahali dalje. ,.r s° bili letini.
eli,
»altdK°m0V grede' kot bi dlt)o, fantje so celo za-
P0 ,prillajali iz krčme.
očitka CrJ.1 so pa k°j iskali Jerne • nnt°vška dva kosca %ov sP°d Kala so šli Vni !!a SV°J° stran, na
4je£ ah eelo

^ * •' Polegli in pospali. Bo-" Je sanjai
S
Gorenjo pa Predaleč, zato so K em v hiši postali. Kr-Pomolili kratek rož-
K 80
sah,
vso noč o jetr-o zabel j enih
li v vrsti na pograbljeno, so se uprli z grabljami v seno in ga odrinili do prihodnjega kupa. Zraven so pa t^obentali: hooo. — Še pred poldnem je bila vsa košnja iz te draste za hlevom, da so jo do južine še prav lahko zmetali na skedenj.
Bila je dobro suha, da je vr-šala v roki. To pa tudi mora biti, drugače se je bati, posebno pri oni piči, ki od spodaj leži, da se pokvari.
Takrat so južinali vsi doma, od mize so jo pa pobrisali naravnost na vrh planinice, ker je veljalo do večera tam gori vse pograbiti in spraviti domov.
Potrebovali so dveh žrti. Prvo je oprtal gospodar, drugo naj bi prinesel mladi Groga za njim, ki se je moral še nekoliko pomuditi, da sekiro nabrusi. Ko je bila sekira ostra in se je napravljal Grogec z doma, ga je mati še na pragu posvarila, naj pazi, da se ne useka.
"In pa dobro si oglej strmino po drasti," je. rekla, "da se boš vedel varovati, ko boš vejo vlekel; če ne misliš dobro paziti, pusti raje, naj jo Tine ali pa Matic potegne."
"E, mati, ne bodite vendar sitna, saj nisem več otrok in vejo sem pač že lani vlekel, in bi jo bil lahko že davno popred. Vedno hočete e z menoj tako ravnati, kot bi še otrok bil."
Groga je nekaj zapazil, da je mati žaljena, in žal mu je bilo
V delovanju Rdečega križa se posebno podčrtavajo hrana in nahranitev
ta^n
lai1 at.
kloba,
poticah in za nepremišljene besede. Toda
dobrih prinašal
rečeh, katerih sveti Miklavž,
p -- »ven iviuuavz
'	• Jevaške cerkvice.
Jutro je našlo
*	Si i,VSe kosce zbrane na
!SzkjeŠe lezenim oče-%ra menice Pokukalo, i? Hr Jlm J'e bilo podreti *Hb ]e bil° še na steblu.
tied ° Vsako leto. Ne ene-du nJimi ni
CeranJ'ega
%je ah so, kot bi bilo J so Se Jlh glavni posel. Še
•	JLU»skn^dvizali' kot Prvi vfHli k lom so se še manj
bilo znati trudnega
do,
'Hia, ne
so tudi to prine-

m
S\
4 »
le še 136 prišlo iz stare i,	grabljivk po-
2 Qrj ®Jčeva žena spod tHnCa T* pa ogspodi-mN Žpv,' , Pe so z domačije po***kami najprej po-
sHn,raSti streseno seno "'•ko v °d zgoraj začenši k 'kor
'Š /P

j k
it

Shv "VVJ1 so hotele na K ^viti, od tod zopet
^ Go "U8i kup in tako domaSpodinja je ostala
a Pre„ ' da Preskrbi ve-LeJ
ivet L-
Hi „„ °scev
velike večerje, in šest grab-
!°Je :an Pri mizi. Njih sl° h koscem in te
Nti t ? ravnale, ka-
hil < ai!ikor je bil°že
of e8a ze dopoldne 1 Za kosci so pa
, osiie " k°sci 'f,, ožji"
H ri' Je dejal gospo-«°br0 je nam šla
'O'
%
%
sS
ni
se
2avriskali so
>liL&%al niS0 grabljivke 61 le ?
^ I
V
^ daVn Ve^ei'ji.
so jim poma-za kupom je o mraku so
ji ^ Pri
Niti ? m°rali še do-
i t!^0 Je Li 80 nakosili. VeSotr °V9e k"Pe stro-
J	Ko	drugi na
Prvi do doma
J M:
te) J*
J
"sili so M 'So

P
fv So ^ .bolje hasne
"iT11 in -vr-
t ugim, katerim -k!;1 prinesli kosi-
^ 5tudi
ves dopol
le trenutek. Brž na to se je obrnil malomarno, kot bi ne bilo nikogar blizo njega, spred hiše.
"Jujjuhuhuu!" je zavriskal in dobil od Kremeniških gora huu za odgovor; ravno spred hiše je odgovarjal jek.
Skoraj hkratu z jekom se je zaslišal od Grintovca sem sre-brnočisti dekliški smeh. Veter je vlekel ravno od tiste strani, zato se je slišal glas prav razločno. Grintovška Tinca se je smejala.
"Tincovo!" je zaklical Groga.
"Hooj ?"
Groga ni imel kaj povedati, kaj prašati, zato je obstal, kot lipov bog. Potem je pa zapel tje v endan, ne da bi zraven kaj mislil:
Al' me boš kaj rada imela,
ko bom nosil suknjo belo,
sabljico opasamo.
"Ali boš koj šel, ali ne," se je oglasila mati iz veže, senarji bodo koj skupaj vlačili in vej potrebovali. Kar pojdi, da jih ne boš mudil."
K delu pa Groge ni bilo treba priganjati, saj priden je bil —. Urno vrže žrt črez levo ramo, jo podpre odzadaj s sekiro z desnega ramena in se obrne navzgor.
"Po stezi pojdi," mu je rekla mati.
Pa ne, da bi ubogal. Že je stal na stezi, pa hotel je po sili prvo rajdo odrezati, in je skočil naravnost navgor. Taka je mladost!
4. Žalostna pokošnica.
Bolan leži, milo ječi.
—Nar. pesem.
Ko je stopil Groga na stezo, je pa pričel brzdati svoje korake, ker s tekom bi navzgor zaradi sape ne mogel daleč in pa tudi ker bi se mu vsak ča« zadela žrt ob grmovje. Tako stopajoč je mislil na različne stvari, mnogotere osebe in dogodki so mu prihajali na misel. Grintovško Tinca mu je še tičala v glavi, mislil je nanjo.
Prava hrana je ena izmed podlag današnjega življenja. Ljudska moč je potrebna za našo ogromno industrijo. In za popolno ljudsko moč je potrebno dobro zdravje, a za dobro zdravje prava hrana.
Za naporno delo se moramo hraniti s tako hrano, katera vsebuje visoko število energij, mineralov in vitaminov, ki odklanjajo utrujenost ter pomagajo zmanjšati število nesreč ter izostankov, in povečati uspeh dela.
Rdeči križ je ustanovil svojo službo za nahranjevanje skoraj že pred 20 leti. Tekom zadnjega leta se je ta služba ogromno razširila. Več kot 300,000 gospodinj je lansko leto dobilo navodila za nahranjevanje, skozi Rdeči križ. Med temi gospodinjami je bilo mnogo žen tujega porekla in preteklosti. Šola je odprta za vse, ki se zanimajo; za popolne informacije se obrnite na bližnji odsek Rdečega križa.
Rdeči križ je tudi uvidel, da je hrana ravno tako važna, kadar se deli kot pomoč beguncem v inozemstvu. Čeprav se sedaj, pod pritiskom vojnih dogodkov pomoč ameriškega Rdečega križa ljudem tujih narodnosti neprestano menja v pogledu mesta in načina, je vendarle hrana zmeraj važen del te pomoči. Najprej na Poljskem, potem v Španiji, Franciji in Angliji, in še kasneje na Kitajskem. Kjer so se zadovoljile potrebe, se je s pomočjo končalo in pomoč je bila obrnjena drugam.
coskih in italijanskih krajih Severne Afrike. S tem delom se je nadaljevalo, dokler ni bila vzpostavljena normalna trgovina. • Amerikanski Rdeči križ je razdelil tudi na tisoče pokrival, oblek in dečjega perila.
Zdravila, katera je nabavil ameriški Rdeči križ, so bila razdeljena pod nadzorstvom Mednarodnega odbora Rdečega križa v Belgiji, Jugoslaviji in Grčiji; podobno se je tudi postopalo na Poljskem, Norveškem in Holandskem.
K ZADNJEMU UMEŠČE-NJU KOROŠKEGA VOJVODA
(Spomenica ob petstoletnici. — Spisal dr. Josip Gruden.)
Veliko navdušenje je zavladalo med koroškim prebivalstvom, ko se je po dolgih letih zopet vršil starodavni obred z vsem svojim sijajem. Vojvoda Ernsta so slavili kot obnovite-lja starih pravic, poveličevali so dogodek s slikami in napisi. In vendar je bilo to umeščenje na knežjem kamnu zadnje svoje vrste. Habsburažni so sicer še parkrat sprejeli poklon deželnih stanov na častitljivem vojvodskem prestolu, toda umeščene po kmetu je izostalo in z njim je izginil iz zgodovine zadnji ostanek slovenskega državnega prava, ki je imel svoj izvor v nekdanji demokratični socialni uredbi našega ljudstva.
Sovrstnikom župnika Unre-
V zadnjem letu je pomoč j sta in tudi že njegovim predni-Rusiji bila zelo velika. Mimo!kom je bilo umeščenje le izre-velikih nevarnosti je bilo več;den špektakel, čegar pomena
kot 10,000,000 dolarjev prene-šeno v Zvezo ruskega Rdečega križa in društva Rdečega Polu-meseca, v obliki zdravil, hrane, obleke, mila in drugih potrebščin. S "povečanjem možnosti ladijskega prevoza se bo pomoč Rusiji še povečala.
Na Bližnjem Vzhodu se je poljskim in grškim ženam in otrokom pomagalo na mnogo načinov. Na tisoče jih je še v begunskih taboriščih. Tisoče drugih je odpeljano v Vzhodno ali Južno Afriko, kjer na novo obdelujejo zemljo, ustanavljajo šole in cerkve, ter vstvarjajo skupno življenje v občini. Rdeči križ je pred kratkem zraven hrane, zdravil in šolskih potrebščin poslal še 500,000 kosov obleke, da se v Egiptu razdeli med begunce. Te obleke so napravili prostovoljno člani Rdečega križa po celi Ameriki.
Tekom lanske zime in spo-
cu-
Torej še le z umeščen jem je postala vojvodova oblast na Koroškem pravno veljavna in priznana. Da si prav raztol-mačimo ta pojav, je treba poseči nazaj za več kot dvanajst stoletij v tisto dobo, ko so Slovenci imeli še popolno narodno samostojnost in živeli pod lastnimi oblastniki.
*
Osnovna oblika vsega družabnega življenja pri Jugoslovanih je bila zadruga, ki jo smemo imenovati razširjeno družino. Obsegala je. več družin pod eno streho združenih po krvnem sorodstvu, ki so imele skupno gospodarstvo. Osnovana je bila torej na rodbinski in imovinski vzajemnosti. Načelnik je bil starejšina, ki je vodil gospodarstvo, razdeljeval delo in skrbel za vse potrebe zadrugarjev.
Ni dvoma, da so tudi Slovenci prinesli to družabno ustanovo s seboj v sedanjo svojo domovino in jo ohranili kot starodavni običaj, vsaj deloma skozi ves srednji vek do polpreteklega časa. V starih zapisnikih se zadrugarji pogosto imenujejo "tovariši" (socii), "sodrugi" (complices — nemško: gesel-len, mittail, gemeiner). V Svib-nem na Kranjskem se na pr. omenjajo še okoli 1. 1400 štiri družine na enem zemljišču: "Jaka in njegov brat in Matevž in njihov družabnik"; v Polj-čanah na Štajerskem je leta 1249. gospodaril "Radovan s svojimi tovariši," v župniji Laško se omenja "Rupert s tovarišem." Te zglede bi lahko pomnožili še z neštetimi drugi
MOŠKI
18 do 60 OPERATORJI NA STROJIH in
UČENCI • Plača od ure.
Cleveland Cap Screw Co.
2921 E. 79. St.
(197)
ŽENSKE
OPERATORICE NA STROJIH
in
UČENKE Plača od ure
Cleveland Cap Screw Co.
2921 E. 79. St.
(197)
POMOČNIKI
DELAVCI Visoka plača od ure. Geometric Stamping Co. 1111 E. 200. St.
ali pokličite IV 3800. med 7:30 zj. do 6:00 pop. ali KE 3275. med 6 pop. in 9 zveč.
(195)
MALI OGLASI
Farma naprodaj
Naprodaj je 53 akrov farma, ki se nahaja blizu Geneva, O. Je pri glavni cesti, ima 5 akrov trte, 8 akrov sadnega drevja, 10 akrov gozda, v pašniku tekoča voda. Ta farma je sedaj zasajena z raznimi poljskimi pridelki. Hiša ima 7 sob, furnez, voda, toilet, kopalnica; vsa po-mi, a že ti pričajo dovolj, da'sl°P->a so v dobrem stanju in so bili Slovenci glede družab- !vse poljsko orodje je na mestu, nih oblik, v katerih so živeli, |v hiši je vsa kuhinjska pripra-popolnoma enakovrstni svojim va' dalje postelje, mize, stoli
Hr-
niso mogli več prav umeti, dna ceremonija, kakršne drugej ni "obred, ki sicer nikjer na svetu ni v navadi." Trudijo se, da bi mogli raztolmačiti posamezne dele tega obreda: kmečko nošo vojvodovo, oblast umeščujo-čega kmeta, požirek vode iz klobuka in druge posameznosti. Toda živa je bila v koroškem plemstvu in ljudstvu zavest, da gre tu za važne narodove pravice, za častitljivo posebnost koroške dežele, v kateri tiči spomin na starodavne karantanske vladarje, na vojvodo Inka in njegove prednike. Zato so deželni stanovi tudi še pozneje zopet in zopet prosili vsakega novega vladarja, naj se podvrže častitljivemu obredu, in opat Ivan iz Vetrinja celo piše: "Korošci pravijo, da noben knez v njihovi deželi ne more razdeljevati zajmov in izvrševati sodne oblasti, ako se
jugoslovanskim sosedom vatom in Srbom.
Nemški vpliv zadrugam ni bil prijazen, enako tudi ne me-"Slovesnos,t gtno živijenje in razvita trgo-
videti, | vjna_ 2ato so povsod tam najprej izginile; 'kjer je bil nemški vpliv posebno močan, kjer so nastala mesta ali važna tržišča. Ohranile pa so se celo do 19. stoletja med kmečkim ljudstvom v Beli Krajini, pri ogrskih in beneških Slovencih. (Dalje prihodnjič) -o--
Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke.
mladi je mleko, katero so na-, nad njim ne izvrši obred po bavile zavezniške vlade, bilo stari navadi, da se namreč na deljeno domačin in evropskim' svoj sedež (na knežji kamen) otrokom, ki stanujejo v fran-!slovesno umesti."
aacTomf.
BUY
UNITED STATES
BONDS
AND
STAMPS
tako, da se kupec lahko takoj vseli na farmo. V račun se vzamejo tudi stare knjižice North American banke. Kogar zanima, naj se zglasi na 6424 Spil-ker Ave., ali pa pri lastniku na 828 E. 216. St., Euclid, O. (196)
Hiša poceni
Priložnost imate kupiti prav poceni hišo 8 sob, za 2 družini, 2 garaži. Nahaja se blizu E. 185. ceste in Mohawk Ave. Cena je $6,000, takoj $2,000. Podrobnosti vam lahko da Frank Preveč, 960 E. 185. St. KEn-more 5030.	(195)
DELO DOBIJO
ZANESLJIVI
MOŠKI IN ŽENSKE ZA VOJNO DELO z bodočnostjo za delo po vojni za	i
PRŠILCI POMAGACl in
TEŽAKI Plača od ure.
DI-NOC MFG. CO.
1700 London Rd.
Za intervju 9 do 12—2 do 5.
(197)
HOTEL STATLER
ima odprto za: ČISTILCE — nobeno predznanje potrbeno, podnevi ali ponoči ; za vse vrste čiščenja v hotelu. Plača. Uniforme.
ŽENSKE za pripravo jedil. Nobeno predzadnje potrebno.
ŽENSKE za pastry, pantry, counter in kuhinjo. Plača, hrana in uniforme.
Zglasite se v sobi 335 od 9 do 5, 9 do 1 v soboto, vhod na E. 12. cesti za zaslužabništvo: (194)
TOVARNIŠKO DELO
100% OBRAMBNO DELO
predznanje ni potrebo Plača od ure in overtime Ako ste zdaj zaposleni v važni industriji, morate dobiti izpust-nico, da ste na razpoloženju. THE DRAPER MFG. CO.
E. 91. St. and Crane
1 blok južno od Union Ave.
(197)
HIŠNE
Nobeno predznanje potrebno Plača Nič dela v nedeljo. Jako dobri delovni pogoji. Zglasite se pri oskrbniku.
Hotel Westlake
(197)
Soba se odda
Odda se opremljena spalna soba in kuhinja na 5710 Bonna Ave.	(195)
Stanovanje se odda
Odda se 4 sobe mirni družini; novo dekorirane, kopalnica zase; parna gorkota. Vpraša se na 15416 Saranac Rd.	(194)
Hiša naprodaj
Na Cherokee Ave. blizu 185: ceste je naprodaj 5 sob bungalow; garaža za en avto. Za sestanek pokličite M. F. Intihar, 630 E. 222. St. IV-2644 ali IV-0678.	(195)
drast° grabili.
Je
111	gladko, do-
* 4o " "
>len> potem se
>čilo pod grab-
2ato
so stopi-
(^rmpo
Moške in ženske
se potrebuje za
splošna tovarniška dela
Stanovanje v najem
6 dni v tednu 48 ur dela na teden
Plača za ZAČETEK
Moški 77y2C na uro
Ženske 62^c na uro
Morate imeti izkazilo državljanstva in prestati zdravniško preiskavo.
Zglasite se na
Employment Office
1256 W. 74. St.
National Carbon Co., Inc.
_(197)
DELAVCI
za
SPREJEMANJE ODPOŠILJANJE MIZARSKI ODDELEK SPLOŠNA DELA NA JARDU Plača od ure
The Cleveland Tractor Co.
19300 Euclid Ave.
(197)
OSKRBNIKI
Vzrok, da so imeli vlaki, hi vozijo v Burmo, veliko zamudo nam kaže gornja slika. RAF bombniki so bombardirali železniško progo. Kraji, kamor so zadele angleške bombe, soozrutčeni s številkami. Burma je okupirana po Japoncih kot prehodiva točka v Indijo.
Nobeno predznanje potrebno. Plača Nič dela v nedeljo. Jako dobri delovni pogoji Zglasite se pri oskrbniku
Hotel Westlake
AMERIŠKA DOMOVINA, AUGUST 18, 1943

Palomita
Zgodovinski roman
"Dobro, že dobro, saj bo lo tudi vse obito s težkimi in ši-menda vse v redu; le kar nada-jrokimi srebrnimi okraski, se ljujte mirno pa srečno svojo j dotaknil z desnico narahla ro-
pot!" Nato je še pomežiknil z levim očesom hudomušno proti navidezni detetovi materi ter za slovo pristavil s šaljivim glasom: "Pa da bi malček srečno odrastel in kdaj zares postal ugleden, moder svetnik ali pa celo minister Njegovega Veličanstva cesarja Maksimilijana!"
Kakor občudujoč sam svojo lastno dozdevno šegavo modrost in z njo brezprimerno zadovoljen se je dobrodušni Francoz nato bučno zasmejal, kočijaž pa se med tem pripravljal, da bi udaril po konjih ter jih pognal nanovg v tek, ko se je gospodar vprav tisti trenutek naglo obrnil proti mlademu, lepo zraščenemu in od solnca skoraj črno zagorelemu jezdecu, ki je čakal ves čas izpraševanja pozorno v bližini, rekoč mu:
"Juan, ali več, česa sem se v tem trenutku spomnil? Čisto pozabili smo, da bi kupili v "tiendi" malo steklenico' mleka za našega dojenčka; brez tega pa nikakor ne smemo dalje na tako dolgo pot. Daj, daj, possim te, spodbobi svojega ko
ba svojega širokokrajca in z besedami: "Si, senor, takoj, ra zumem!" — brzo odpeketal na svojem iskrem in plemenitem črncu nazaj proti vasi, medtem ko je oddrdrala kočija s svojim spremstvom mimo francoske straže ropotaje iz vasi v svojo lastno smer.
Dasi je bila razdalja med izhodom in sredino vasi razmeroma dokaj dolga, se je zdelo, kakor da bi jo bil premostil Juanov "D i a b 1 o" v komaj dveh, treh prožnih in lahkih skokih, ker je privezoval Juan že komaj nekaj trenutkov kasneje svojega zvestega in nemirno sem pa tja stopicajoče-ga tovariša ob nizko leseno ograjo pokopališča zadaj za malo cerkvico, ki je stala sredi vasi in nekako cepila njeno glavno pot na dvoje.
Trg pred cerkvico je bil zapuščen, malodane docela pra zen; če bi ne bilo radi neznatnega števila sestradanih in raztrganih domačih postopačev, ki so skoraj edini še ostali v vasi od domačinov, in pa radi male peščice zaprašenih, kakor medvedi kosmatih francoskih
nja nazaj proti vasi pa poišči legionarjev, ki so si, sedeč udo-
kje stekleničico mleka, mi pa bomo med tem kar nadaljevali pot, saj nas boš ti na svojem hitrem žrebcu itak zopet lahko kmalu dohitel."
Mladi "charro," v svetlorjavi obleki iz mehke srnjakove kože in pokrit s širokim sivim mehiškim "sombrerom," vsem obrobljenim" z ozkimi, ukusno prepletenimi zlatimi trakovi in našivi, se je vzravnal poslušno v svojem lepem sedlu, ki je bi-
OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
JOHN OBLAKA
1146 E. 61st St.
HE 2730.
ČE STE BOLNI
Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da vidim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih sluča jih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju.
Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv način.
DR. PAUL W.WELSH
HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih)
Uradne ure: 1 do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg.
850 Euclid Ave. f7 Telefon: MAin 6016. ,	(Wed. — x)
bno v senci pred malo in edino še poslujočo tiendo v celem San Lorencu, gasili svojo vedno fieukrotljivo žejo z zmerom svežimi steklenicami piva in zbijali ob kartah, zaviti v goste oblake tobakoVega dima, neprestano nove šale, bi se začel polaščati človeka skoroda lahko sum, da je tu morda zašel v eno onih številnih nesreč nih vasi, kjer je ugonobila dol gotrajna civilna vojna skoraj poslednjo sled civilizovanega človeškega življenja.
Ne da bi se oziral dosti naokrog, je ubral Juan svojo pot od pokopališčne ograje na ravnost proti omenjeni tiendi, sicer težko stopajoč, a med po toma prijetno cingljajoč s svo jimi velikimi, daleč pod pete segaj očimi in za pešca hudo okornimi ostrogami.
Male, zaprašene in nesnažne police tiende so bile obupno prazne; le tu pa tam je ležalo dobro prgišče drobnega in črvi-vega fižola, oružene bele koruze, umazanega riža, nekaj skorjic starega peciva, nekoliko jerme-nja, vrvic, opank in slamnikov najcenejše vrste, par vatlov redkega domačega platna, nekaj rutic in druge take krama-rije, razmetano vse povprek in razvlečeno povsod po kotih ti ende. Le dvojnih stvari ni ne dostajalo: več vrst smotk, svaljčic in tobaka kakor tudi dobro število zabojev različnega vstekleničenega žganja, vina, piva in še celo limonade, da še ne omenimo štirih velikih sodov "pulke," pripravljene predvsem za domačinske odjemalce, ki so širili svoj nepri jetni kislikasti vonj iz sosednje sobe ali "pulkerije."
Za vegasto in edino jelovo mizo, ki je stala v temnem levem kotu, so sedeli štirje francoski častniki: dobrovoljen, že malo bolj postaran in venomer se smehljajoč major z redko in pristriženo sivo kozjo bradico, resnejši nadporočnik in pa dva golobrada, veseljaška in kričava podporočnika, ki sta se neprestano zbadala med sabo s cratkimi zasmehljivimi opaz-cami in precej strupenimi dov-tipi. Mala mizica je bila polna kozarcev in izpraznjenih
steklenic, ki so se zmajevale in prekopicavale po njej zveneče ob nenadnih trdih sunkih, ki so se ponavljali pogostoma zbog izredno veselega razpoloženja častnikov, preganjajo-čih si .na tak način vročino, svojo žejo in svoj dolgčas. Tudi oni so kartali, pri tem pa bili tako zaverovani v svojo igro in z njo združene dovtipe, da niso skoraj niti opazili, še manj pa se zmenili za Juana, ko je ta vstopil v tiendo.
"'Dober dan, dečko, s čim ti morem danes postreči v tej peklenski vročini?" je pozdravil prijazno in postrežljivo visoki, trebušati in krvavo v obraz za-ripljeni lastnik Juana že med vrati. "Ni dvoma, da se ne bi prilegla steklenica hladnega piva ob takemle vremenu prav izvrstno suhemu in razdraženemu grlu —."
"Ne piva, pač pa malo steklenico svežega mleka bi rad, če bi ga mogel, tu pri Vas dobiti," je odvrnil Juan smeje in kakor malo v zadregi.
"Ho-hm—, da da, gotovo, pri meni se vse lahko dobi," se je zarežal nazaj široko in veselo dobrovoljni prodajalec. "Oj, Lupita-a —! Lupita-a-a-a —!" Pokukal je urno v vežo skozi odprta vrata in hitel na ves glas, v tistem hipu že dokaj vzlovoljen: "Lupita, poslušaj vendar, otrok moj, kje te pa že vendar spet škrat nosi, da te nikdar nikjer ne najdem?"
Mlado, brhko, štiri- ali petnajstletno, bohotno razvito dekletce se je pojavilo tedajci s,
prijaznim in brezskrbnim nasmeškom na umazanem obrazu sredi vrat, ne da bi se dalo le količkaj oplašiti od ostrih besedi razdraženega očeta, ki se je jezil pred njo in pihal bolj in bolj razkačen radi njene navidezne malobrižnosti.
"Saj pravim, no, le kje se sa-lamenšček neprestano potikaš, to bi še rad vedel, da te ni nikdar na spregled, kadar bi te človek rabil? Glej, tale mladi gospod tukaj bi imel rad steklenico svežega mleka; steči vendar hitro doli v stajo pa po-molzi Sivko, predno jo odžene Panchito z drugo živino vred na pašo!" Obrnil se je zopet vljudno proti Juanu in pristavil kakor v svoje opravičilo: "Oprostite mi, senor, a saj najbliže že sami veste, da nima človek dandanes z otroci drugega ko križe in težave! Da, da, tedaj ko sem bil sam še mlad—." Ker pa je vprav tedaj opazil, da Juan še vedno stoji, pa se je nemudoma kar sam prekinil in zaobrnivši na hitro celo snov pogovora, na kratko zaključil: "O, senor, prosim, prosim, izvolite se malo vsesti, napravite se kakor doma, Lupita bo takoj tu z mlekom!"

SK00T STRAIGHT
WNbOvfcyil WY WAR B6KDS
Ponesrečeni letalec rešen iz morja. — Z veliko hitrostjo se odzove klicu na pomoč straža s "Spitfire" letali, katere naloga je, da rešuje ponesrečene letalce nad oceanom. En sam tak skvadron se ponaša, da je rešil že 177 piloiov in S h drugih vojakov v 24 urah iz morskih valov.
POZOR GOSPODARJI HIŠ!
Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z asfaltom ali fikrilja, popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrnite do nas, ki Bmo že nad 30 let v tem podjetju in dobro poznani tudi mnogim Slovencem. Plačate lahko prav na lahke obroke.
The Elaborated Roofing Co.
MElrose 0033	6115 LORAIN AVE.	GArfield, 2434
Kadar pokličete, vprašajte za MR. A. LOZICH
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKU-SLOVENSKEGA BERILA
ENGLISH-SLOVENE KftAUKB"

kateremu je znižana cena in stane samo:
$2.00
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave. Cleveland, O.
1882 ■man
JT
1943
JVaznanilo in .Zahvala
V globoki žalosti in potrtega srca naznanjamo sorodnikom, prijateljem 'n znancem, da nas je za vedno zapustil naš ljubljeni soprog in skrbni oče, stari oče in brat
FRANK VESEL
ki je za vedno izdihnil svojo blago dušo 18. julija 1943 in smo ga po opravljen1 I zadušnici in cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi Marije Vnebovzete položil' k večnemu počitku na Kalvarijd pokopališče 23. julija 1943.
Naša topla zahvala naj gre Msgr. Vitus Hribarju za obisk v bolezni in za vso naklonjenost.
Našo najprisrčnejšo zahvalo naj prejmejo vsi, ki so prišli dragega nam pokojnika kropit, ko je ležal na mrtvaškem odru, vsi ki so pri njem culi in ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti. Najlepša hvala tudi vsem, ki so nam izrekli sožalne in tolažilne besede csebno ali pismeno ter vsem, ki so nam bili na en način ali drugi v pomoč v teh žalostnih dneh.
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste v zadnji pozdrav dragega nam pokojnika okrasili njegovo krsto s številnimi venci ter tako izrekli zadnji pozdrav in spoštovanje našemu nepozabnemu soprogu, četu in bratu. Naša zahvala naj velja sledečim: Mr. in Mrs. Ralph Cebron, družina Mary Pristov, Mr. in Mrs. J. Kozan, Lottie, Evelyn, Louise in Pete, Mr. in Mrs. Thad A. Ma-ski, družina Andrew Azman, Final Test Dept. General Electric Co., Mr. Anton Grdina in družina, sestra Mimi in družina Mike Piks, sestra Sophie in družina Frank Mramor, Mrs. Klaus, Mr. in Mrs. Albert Ayer, Mrs. Antonia Sve-tek, Mr. in Mrs. Frank Skully, Mr. in Mrs. Joseph Plevnik, Sylvia, Frances in John Brecelnik, družina J. Banko, William Houser, Stanley Stefancic, William Banko, Paul Kirchner.
Ameriška Domovina, Mrs. Pauline Stefancic in sin Frank, Mr. in Mrs. John Cass, Mr. in Mrs. Joseph Medved, Mr. Anton Logar in dri^žina, Mr. Sievers in Mr. Dansey, Mr. Benno Leustig in družina, Mr. J. Pajk, Sr. in družina, Mr. in Mrs. Louis Starman, Mr. in Mrs. Carl Kokal, Jr., Mr. in Mrs. Jack Banko, Kromar družina, Mr. in Mrs. Koren, društvo Cleveland št. 126 SNPJ, društvo sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ.
Našo iskreno zahvalo naj prejmejo vsi številni darovalci za svete maše, katere se bodo brale za mirni pokoj duše dragega nam pokojnika in sicer: Mr. in Mrs. L. A. Wess, Mr. in Mrs. F. Struna, Mr. in Mrs. Frank Arko, Mr. in Mrs. Pieman, Mr. Philip Mocilnikar, Mrs. Jos. Sanders, Jennie Pike, Mr. in Mrs. Val. Penosa, Sr., Mr. in Mrs. A. Moel-lering, Mr. in Mrs. Joseph Pike, Mr. in Mrs. Frank Rupert, Mrs. Mary Bencin in hčere, Mrs. Caroline Markocic, Buda in Stella, Mrs. Zupančič, Mr. in Mrs. L. Godec, Mrs. Mary Gerl, Sr., Mr. in Mrs. John Gornik, Mrs. Mary Pristov, Mr. in Ms. Edward Kromar, Mrs. Paulina Stefancic, L. Maylin, Mrs. Mestek, Mr. in Mrs. Henry Muren iz Barberton, O., Mr. Frank Begg iz Barberton, O., Mrs. Anna Boh iz Barberton, O., Mrs. Orazem,
Ljubljeni soprog in skrbni oče!
Mr. in Mrs. J. Kamber, Mr. in Mrs. Kuhar, Mr. in Mrs. Frank Mramor, Mr. >n Mrs. Frank Knaus, Mr. in Mrs. Frank Lovko, Mr. J. Kapler, Mrs. Johann« Travnikar in družina.
Mrs. Helen Perdan, Mr. in M* Jos. Zakrajsek, Mr. Anton Grdina 0 družina, Dr. James Seliskar, Miss Jea" Kramer in Jean Podpadec, Mrs. Matf ]
\k »že
Knez, Mr. in Mrs. Harry Cawper, in Mrs. Gene R. McKale, Mr. in Martin Zugel, Mrs. Jennie Brezic,
Mr-Mr«-Mr"
in Mrs. Otto Zimmerman, Mr. in M1* Matea Braideck, Mr. in Mrs.
Fran*
Lasch, Mrs. Karolina Govže, Mrs.
Breskvar, Mr. in Mrs. A. Simons,
M'-
in Mrs. Anton Hočevar, Mr. Jack Stre" kal, Mrs. Antonia Sterlekar, Mrs. Strnad, Mrs. Urbas, Mr. John Voj* Miss Albina Milavec, Mr. in Mrs. J Cermely, Dr. in Mrs. Anthony Vich««* Mr. Edward Debel j a k, Mr. in Wr5\i Frank Lopatich, Mr. in Mrs. J- I mor, Mr. in Mrs. J. Zulich, Mr. in ^ J. Piks, Miss Anne Knaus.	^
Mr. in Mrs. Anton Sajovec, Mr-Mrs. J. Verbic, Mr. in Mrs. Jack M» ' ser, Mollie in Ellie, Mr. in Mrs. A*1" Mehle, Mr. in Mrs. Frank Jernew's, I Mr. in Mrs. F. Petrovcic, Mr. in ®® Leo Troha, Mrs. Mary Vaupotichi in Mrs. Mike Piks, Mrs. Grill, Mr-Mrs. Frank Mramor, Jr., Mrs. Hudovernik, Mr. in Mrs. Matt ^ J, Mr. in Mrs. A. Tomažič, Mr. in M>»[ | Strojin, Mr. in Mrs. Anton Slopko>
IH
i let »80 i;
bfl
'sr
I fo |j
h I*
in Mrs.. John Derganc, Mr. in Mr»-
M*
seph Rojc, Mr. in Mrs. L. Stefancic« in Mrs. Orehek, Mr. in Mrs. J0*^ Turk, društvo sv. Cirila in
Metod8.,,
191 KSKJ, Mr. in Mrs. F. Strung Mr. in Mrs. John Jureišek, Mr. «n ^ I Edw. Jureišek, Mr. in Mrs. Frank & t<
Prav lepa hvala tudi vsem, k'
H»
dali svoje avtomobile brezplačn0 razpolago ob priliki pogreba. , ^ Iskreno zahvalo naj sprejmi0, „ di nosilci krste, ki so spremili P0.^ ga do groba in ga tam položili k veC%, počitku in sicer: Mr. Joseph P'e ^ Mr. Frank Cerne, Mr. Joe Kamber' Frank Mramor, Mr. John Gornik' Michael Piks in Mr. Anton Prij®w']\v Posebna zahvala pogrebnem11 ,f, vodu Anton Grdina in Sinovi z« re5fl>. vrstno vodstvo pogreba in za klonjenost in postrežbo v teh tc dnevih.	^
Prejmite vsi, ki ste nam kaj 0 ^ ga storili v teh žalostnih dneh družini, našo najprisrčnejšo zft ^t Če smo mogoče kakšno ime Pottl° izpustili, prosimo vse prizadete, p to oprostite in ne štejte v zlo, ke"" * limo vsem kar najlepše zahval«*'-
f
>c
Vse prehitro so se stekle ure Tvoje*5-.^ 11jenja in vse prerano si se ločil od nas. Žalostni in potrtega srca stojimo ob ^ jem preranem svežem grobu. Pač bila je to volja Vsemogočnega, da Te }e cal k sebi ter nam odvzel ljubljenega soproga in skrbnega očeta.'Žalostni slavi jamo od Tvoje gomile in pošiljamo prošnje k Bogu, naj Ti bo on pravic«" j nik in dober plačnik. Lahka naj Ti bo ameriška zemlja do »videnja nad mi. — Žalujoči ostali:
ALBINA VESEL, soproga FRANK in EDWARD, sinova ELLA por. Penosa, FRANCES por. Pike, DOROTHY por. Cvetih
CAROLINE por. Sezon, hčere	tie
VAL PENOSA, JOSEPH PIKE, JOHN CVETIC in CHARLES SEZON, SOPHIE MRAMOR in MIMI PIKS, sestre; CHARLES in JOSEPH, Cleveland, Ohio, 18. avgusta 1943.
H
%
jJN
S
sN
Viii
S
iN
L
:■ >1) X
*<5

ni
!iti

o«,